leto xvm. fttg,..... r Celju, dne 6. julija 1908. Štev. 75. "P Uredništvo je na Schillerjevi cesti St. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne VTačajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in nmogokratno mseriranje znaten popust. Suša na Spodnjem Štajerskem. V torek, dne 30. junija so vložili poslanci dr. Ploj in tt. v državni zVor-nici nujni predlog zaradi pomanjkanja krme in slabe letine, katero je povzročila suša na Spodnjem Štajerskem. Predlog se je izročil odseku za podelitev državnih podpor v slučaju ujm, kateremu se je naročilo, naj ga hitro reši. Ker je ta nujni predlog zelo važen, ga priobčujemo dosledno: Že od začetka meseca majnika sem pogreša spodnještajerski kmet vsakega, vsaj približno zdatnega dežja. Že dva meseca je skoraj neprestano suho in vroče vreme, katero je posebno neugodno vplivalo na pridelek sena in detelje. Ta pridelek je dosegel komaj polovico, da, v nekaterih krajih komaj četrtino navadne letine. Toda izostal ni le pridelek sena in detelje, spodnje štajerski kmetje ne bodo imeli tudi prav nobene otave, ker je vroče, solnce travnike popolnoma požgalo in bi tudi eventuelni dež ne mogel več popraviti velike škode. Na Spodnjem Štajerskem bo vladalo veliko pomanjkanje krme; posest niki si pa ne bodo mogli iste z lastnimi sredstvi kupiti, ker cene sena ogromno rastejo in znašajo že sedaj po 12 K za meterski stot. Slabe letine glede krme pa ne bo samo na Sp. Štajerskem, temveč tudi na Srednjem in Zgornjem Štajerskem, ako ne bo prav kmalu zdatnega dežja. Razun tega pa tudi ne smemo prezreti, da ne bo krme v sosednih deželah in tudi ne na Ogrskem, kjer imajo slabo letino sena in detelje. Ako si torej kmet ne bo mogel kupiti sena za svojo živino — in po sedanjih cenah je to že nemogoče — bo moral svojo živino prodati, seveda za nizko ceno. Prisilna prodaja živine bi pa povzročila veliko gospodarsko nesrečo: ne le da bi trpel kmet škodo vsled nizkih cen živine, ampak bi tudi pogrešal mleko, ki je eno glavnih hranil in bi pogrešal tudi gnoj za svoje polje. Slaba letina se pa ne kaže samo pri sedu in detelji, temveč tudi pri vsem jarem žitu: oves ni mogel vzrasti, istotako ne jari ječmen in pšenica. Poleg pomanjkanja zrna tudi ne bode slame. Rast koruze, ki je eden glavnih poljskih pridelkov na Sp. Štajerskem, je zelo neugodna. Čebula, korenje, zelje in krompir tudi vsled neznosne suše ne morejo rasti in tudi od njih ni upati dobre letine. Zaradi teh prežalostnih razmer, ki ne teže samo kmetov, temveč vse spod-nještajersko prebivalstvo, so seveda kmetje zelo potrti in s strahom premišljujejo, kaj bo sedaj, ko bodo po rabili svoj mali pridelek krme? Potrebna je torej pravočasna olajšava nevolje in pomanjkanja, katero je nastalo vsled slabe letine. Ta olajšava mora obsegati prepoved izvoza krme, dovoljenje cenejših ž e-lezničnih tarifov za prevažanje krme vsake vrste, da, potrebno bo celo posestnike naravnost podpirati, da ne bodo prisiljeni svoje živine deloma ali docela prodati. Z ozirom na stisko spodnještajer-skih kmetov, katera je že deloma nastopila, a bo še v jesen hujša, stavi podpisani predlog: „Visoka vlada se poziva, da dovoli spodnještajerskim kmečkim posestnikom, kateri so vsled slabe letine sena, detelje in jarega žita vseh vrst v hudi sili, potrebno podporo in odpis davkov". Na Dunaju, 30. junija 1908. Dr. Ploj, Roblek in tovariši. Davčni odsek se je ukvarjal z nujnim predlogom poslanca Rennerja in tt. glede potrebnih vladnih odredb proti draginji živeža in s predlogom poslanca Glabinskega, da se naj odpravi klalni in cestninski davek na meso. Minister Korytavski se je izrekel proti odpravi tega davka; pač pa je obljubil reformo osebne dohodarine. O predlogu Rennerja pa se niti v tej seji ni govorilo. Kaj pa, gospodje na Dunaju niso lačni in suša jim tudi ne more ničesar vzeti! Politični pregled. Domače dežele. Na Dunaju živi do 400.000 Čehov, katerim pa se glede šolstva prav tako godi kakor nam Slovencem na Spod. Štajerskem: „nemško" mesto Dunaj n ne dovoli javnih ljudskih šol. Šolsko društvo „Komensky" vzdržuje na Dunaju v 3 okr. veliko ljudsko šolo, a ta nima pravice javnosti. Šolarji so se morali doslej voziti na Moravsko in tam napraviti pred češkimi učitelji skušnjo, da je dobilo spričevalo javno veljavnost. Naučni minister je s privoljenjem nižjeavstr. deželn. šolskega sveta dovolil meseia maja, da delajo sedaj šolarji na Dunaju pred češk. mo-ravskimi učitelji skušnjo. Vsled tega so bili kršč. socijalci v obč. svetu dunajskem sila razburjeni in so ljuto napadali Marcheta zaradi te odredbe, ki je tako naravna, da se mora človek z začudenjem vprašati, kako da se je že poprej ni odredilo? Pripomniti je tu treba, da so ti nemški kršč. socijalci tesni prijatelji s klerikalci na Slovenskem. * Hrvaško-srbska koalicija izjavlja, da ni nikogar pooblastila za pogajanja z ogrsko vlado in da vobče v dogled-nem času ne misli na nobeno premirje z Ogrsko. Z ogrsko vlado se že zaradi tega ne more pogajati glede premirja, ker želi ta pogajanja potem hrvaške deželne vlade, koalicija pa noče imeti z banom Rauchom nobenega opravila. * V državni zbornici se je začelo v petek razpravljati o nujnem predlogu socijalnib demokratov, naj vlada čim-preje predloži zakonski načrt delavskega zavarovanja proti starosti in onemoglosti. Po razpoloženju zbornice soditi, bo ta nujni predlod v današnji seji sprejet. Pričakuje se, da bo govoril danes v tej zadevi minister Bienerth. Vnanje države. — V Srbiji se bo ministerska kriza kmalu rešila. Mladoradikalci so privolili staroradikalno vlado z Vele-mirovičem na čelu, brez Pašiča. Odobrili bodo tudi trgovsko pogodbo z Avstro-ogrsko in proračun izven doneska za kraljevo rodbino. Po rešitvi teh nalog pride pa dosedanji srbski poslanik v Rimu, Milovanovič na čelo koalicijskega ministerstva obeh strank. Da stopi Milovanovič na čelo srbske vlade, je zaradi tega pomembno, ker velja za zaupnika italjanskega kralja Viktorja Emanuela. Italija torej pridobiva na vplivu v balkanskih deželah. - Perzija. Pri zadnjih cestnih v Teheranu je bilo 370 ljudi ubitih in 700 ranjenih. Razvladje se širi po celem severnem delu države. Na šaha ima sedaj največji vpliv ruska stranka. Baje ima Rusija že pripravljene vojake za Perzijo, ako bi bilo treba z orožjem napraviti mir. Šah pa medtem z rusko pomočjo ubija svoje nasprotnike; te dni je bilo obešenih 9 opozicijonalcev, med njimi 3 časnikarji. \ Štajerske noTice. — Narodna založba v Celju ima izredni občni zbor v torek dne 14. julija 1908 ob 6. uri popoldne v Zadružni pisarni. Na dnevnem redu je dopolnilna volitev enega uda načelstva in slučajnosti. — Letni poročili celjske slov. spodnje gimnazije in višje gimnazije. Na slov.-nemški spodnji gimnaziji v Celju je bilo letos koncem šolsk. leta 164 učencev (lani 191); od teh je bilo 156 rojenih Štajercev. Učenci so vsi Slovenci. 11 učencev je zdelalo z odliko, 104 so dobili povoljno spričevalo, 29 jih je zdelalo s slabim uspehom, 9 ima ponavljalne skušnje. Na zavodu je delovalo 8 profesorjev. Odličnjaki so v I. a razr. Kotnik Jože in Stanko Pušenjak, v I. b razr. Korent Andrej, v II. razr. Brenčič Alojz in Smolnikar Janez, v III. razr. Jubart Albin, v IV. razr. Goričar Anton, Juhart Franc, Krajšek Anton, Rajh Jurij in Zakošek Ivan. — Višja gimnazija je štela koncem šolsk. leta 14 profesorjev (2 Slovenca!), 339 učencev (lam 329), med njimi 93 Slovencev, 1 Čeh, 1 Hrvat in 244 Nemcev; odličnjakov je 34, po-voljni uspeh je pri 243 učencih. 29 je nepovoljnih uspehov (isto število kakor na slovenski gimnaziji!). 29 jih ponavlja, neskušani so 4. Slovenščine se ;je prostovoljno učilo 44 Nemcev. — Pravi unikum pa je na tej višji gimnaziji pripravljalni razred, ki je štel letos 8 učencev; učitelj v tem famoznem zavodu je neki Pruner, katerega plačuje država za njegovo „tru-dapolno" delo po 9. plačilnem razredu. Škoda, da se nikdo ni pri proračunski debati oglasil o tem škandalu k besedi. — Celjski ,čuki' postajajo predrzni. V nedeljo popoldan je prišlo okoliški šoli do majhnega spopada med ,.čuki" in naraščajem celjskega Sokola". „Čuki", kateri nazivajo sami sebe „sokole" (drugi jim tako ne dado tega častnega naslova) namreč izzivajo na razne načine „Sokolov" naraščaj in ni čuda, da je v nedeljo vskipela mladim fantom kri in jo je nek član „Čuka" pošteno skupil. Nek drug klerikalec pa se je tako „krščen' krvav'" pridušal, da smo se kar čudili. Gosp. Gorišek, dajte svoje „čuke" opozoriti, da jim njihovo „prepričanje" in „vera" takega skovikanja ne dovoljuje! — „Delavsko podporno društvo" ima sedaj svoje prostore na Grabnu 7, v Kmeclovi hiši, pritlično na levo. Danes se otvori gostilna v novih prostorih. Vabijo se tt. pevci na vesel sestanek. — Umrl je v Ljubljani bivši solicitator odvetnika dr. Kovačiča v Celju, g. Fr. Mohorčič. — O ustanovnem občnem zborn „Zveze narodnih društev" je priobčil „Slov. Narod" zelo simpatično poročilo. Mislil pa sem si, ko sem čital to poročilo sledeče: Ali bi ne bilo možno ustanoviti enake, močne organizacije tudi na Kranjskem in potem ustvariti centralo za vse slovenske pokrajine? Na ta način bi ne bilo le olajšano enotno delo za prosveto naroda, temveč bi bil tudi olajšan boj proti njegovemu zastrupljanju, zlasti po klerik. časopisju. Bilo bi to vredno slavljenje Trubarjeve štiristoletnice! — Toča je pri dežju v soboto razsajala okrog gore Šekl pri Gradcu. Padlo je je toliko, da je bilo vse belo. V celjski okolici ni bilo toče, a veliko premalo dežja. — Bojkot pivu izvaja delavstvo razun v Zeltwegu tudi v Neubergu in v Šmihelu pri Ljubnem na Zg. Štaj. No, dolgo ne bo trajal ta bojkot. — Utonila sta v Savi pri Zi-danemmostn čevljarski pomočnik Jože Pajk in delavec Iv. Papež. — Pri Žalcu je utonil v Savinji nek fant, kateri je svojega tovariša za šalo sunil v reko, a se je zbal, da se bo utopil, skočil za njim v reko in sam utonil. — Dražbe sv. Cirila in Metoda glavna skupščina bode letos 8. sept. v Ptuju. — Ciril-Metodo? kres je žgalo »Celjsko pevsko društvo" v soboto zvečer pri Lipovšekovem vinogradu na Starem gradu. Zažgalo je dva kresa, svirala je »Narodna godba" in zapelo . se je tudi nekaj pesmi. Občinstva se je nabralo veliko število. Posebno so ugajale lepe rakete in dolga vrsta raznobarvnih lampijonov. — Krasen pa je bil pogled na okolico, SaviUsko dolino in planine ter Pohorje. Povsod so goreli kresi; našteli smo jih nad 70. Tam gori na visokem Medvedjaku nad Mozirjem je pričal kres, da so tam slovenske gore; kakor zvezde na temnem nočnem nebu so migljali kresi na Uršuli, nekje nad Zavodno, na Piki, pri Št. Joštu, na Pazališču, na konjiških gorah, pri Šmohorju pod Gozdnikom. Nadalje je gorelo mnogo kresov okrog Šmartina v R. d., okrog Vojnika, v celjski okolici. Tudi na Šmiklavškem hribu je gorel lep kres in osvetljeval cerkev; tam je šlo tudi nekaj lepih raket v zrak. — Pozneje se je vršil vrtni koncert v priljubljeni »Skalni kleti". — Draginja v Celju. V mestu kmalu ne bo več možno živeti; zelenjava je draga kakor žafran in še dobiti se je ne more. Od vseh strani tožijo kmetje, da prodajajo živino napol zastonj; celjski mesarji pa vkljub temu naprej prodajajo po istih cenah. Ali res ni nobenega sredstva, da bi se zabranilo to izkoriščanje meščanstva? Ali res morata kmet in meščan rediti samo mesarja? »Lastni dom", zadrugo z omejeno zavezo, snujejo rudarji v Trbovljah. Imela bo namen, da postavi v Trbovljah veliko hišo, v kateri namesti rudarstvo svoja društva, — Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal kegljaški klub akad. tehn. društva »Tabor" v Gradcu nabranih 6 K 10 v. — Opozarjamo na brošurico, ki so jo izdali Nemci za bojkot Slovencev in ima naslov: »Deutsche und deutschfreundliche Gaststat- .i 1 ' ten in Sud-Karnteu, Sud Steiermark, Krain etc. Natančnejše bodemo o tej brošuri še spregovorili. — V. poročilo o stanju hmeljske rastline v Savinski dolini. Žalec, dne 4. jul. 1908. Od našega zadnjega poročila postalo je stanje hmeljišč slabše. Suša in vročina niste prenehale. Golding ne raste več, ima le redke panoge, malo število kobul in bode v 14 dneh dozorel. Poznemu hmelju dosedaj suša ni toliko škodovala, vendar potrebuje kmalu izdatno množino mokrote. Rastlina je pri vsem tem zdrava. Vodstvo hmelj, društva v Žalcu. Sadna letina utegne biti na Štajerskem letos zelo ugodna. Računi se, da bo letos na izvoz odpadlo do 4000 vagonov sadja. — Cena surovemu sladkorju je povišana za 50 vin. — Štajerski „Sokol" v Črnigori. Črnogorska vlada je naprosila češko sokolsko zvezo, naj ji pošlje telovadnega učitelja, ki bo poučeval črnogorske častnike v telovadbi. Češka sokolska zveza pošlje v Črnogoro člana žalskega »Sokola", sedaj vaditelja v Pragi, g. Viljema Kukeca, kateri ostane tam tri mesece. — To je odlično priznanje ne le gosp. Kukecu temveč vsemu slovenskemu sokolstvu in čast za vrlega »Sokola" v Žalcu. — Cd Sv. Miklavža pri Ormožu. Tukaj se je vršil do 28. junija čebelarski shod. Vkljub temu, da se je vršila pri Sv. Bolfenku veselica, in se je od neke strani proti delovalo, (no seveda, treba je bilo Mešku tega!) se je zbralo nad 40 čebelarjev. Pri šolskem čebelnjaku n?m je govoril gosp Jurančič prav poljudno, a strokovnjaško o notranjosti panjev, o satovju. o raz-vitku čebel, o paši in razno drugo 0 čebelarstvu. — Izrekamo g. Juran-čiču iskreno zahvalo. — Razglas glede odpustov od zemljiškega, hišnorazred-nega in hišnonajemninskega davka, potem glede znižanja občne pridobnine in pridob-nine za podjetja, podvržena javnemu dajanju računov za 1 e t o 1 9 0 8. C. kr. finančno ministerstvo je z odlokom od 12. junij^ 1908 štev. 42.104 izvršujoč določbe člfenkov IV do XI postave od 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220 določilo za leto 1908 odpust od zemljiškega davka z petnajstimi odstotki, in od hišnega davka izvzemši petodstotni davek davka prostih poslopij z dvanajst in pol odstotki, dalje vzdržalo znižanje pridob-ninske glavne svote kakor v prejšnih letih tudi za tekoče leto in določilo davčni postavek za podjetja, podvržena javnemu dajanju računov, ki so navedene v § 100 odstavek 1 in 5 postave o oseb. zak. z desetimi odstotki. Odpust pri zemljiškem in hišnem davku se bode samo od državnih davkov, ne pa tudi od doklad samoupravnih korporacij izračunil. Po dokončani osebni porazdelitvi teh odpustov na posamezne davkoplačevalce se bode odpustni znesek leta 1908 davčnih listinah strank (davčna knjižica, naložni listek, plačilni nalog) pozneje zaznamoval. Čas, s katerim se bodo zamogli vpisati odpusti v davčne listine strank, se bode s posebnim razglasom oznanil. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu. — Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradcu nam pišejo iz Sp. Dravograda: 1. Ali mu je znano, da šteje trška občina Sp. Dravograd 2.600 duš, med njimi 2.300 Slovencev ? 2. Ali mu je znano, da upravljata pošto v slovenskem trgu Spod. Dravograd dva slovenščine popolnoma nezmožna uradnika? 3. Zakaj je bila prestavljena slovenščine zmožna poštna upraviteljica v Celje in nastavljen trdonemški poštni uradnik, katerega stranke ne razumejo? 4. Kedaj dobi poštni urad v Meži ob Dravi, ki je nameščen v docela slovenski občini, vsaj dvojezični napis? — Slovenski poslanci, storite vendar enkrat nekaj za jezikovne razmere v tužnem Koro-tanu! (Bob v steno so taki pozivi, dokler bodo slovenski klerikalni poslanci šušteršiču in dr. Korošcu na ljubo umikali nujne predloge glede takih zadev kakor se je pred kratkim zgodilo z Grafenauerjevim predlogom!) — Samoumor. Ustrelil se je v Brežicah 22 letni vodja tamošnje tovarne za palice Vladimir Spitzer, sin posestnika imenovane tvornice. Bolehal je na živcih in se je usmrtil, ker se je bal blaznosti. — V Št. Ilju v Slov. goricah so pri dopolnilnih volitvah v občinski zastop zmagali Nemci. Delo ,Siidmarke rodi tedaj že usodepolne sadove. — Okradel je očeta 26 letni Tomaž Zorjan v Šalovcih pri Središču za 300 K, katere je zapravljal po mariborskih gostilnah pred nastopom 13 mesečne ječe. Ker je pa preočividno užival dobrote ukradenega denarja, so ga prijeli in izročili sodišču, ki mu bo kazen še znatno zvišalo. — Nečloveški mož. V Terničah, občina Sv. Marjeta na Drav. polju, je imel posestnik Kunajec svojo bolno ženo zaprto v nekem smradljivem prostoru že od lanske jeseni, ne da bi ji preskrbel zdravnika in postrežbo, ker bi se je rad znebil. Povrh jo je še pretepal. Kunajec je imel ljubavno razmerje z neko drugo žensko. Stvar je zvedelo orožništvo in Kunajca vtaknilo v kajho. bolnico pa so prepeljali v mariborsko bolnišnico. — Zaradi suše na Spod. Štajerskem so v državnem zboru tudi inter-pelirali posl. Marckhl in tovariši. — V isti zadevi se je podala parlamen-tarična komisija »Zveze južnih Slovanov" k ministerskemu predsedniku in zahtevala, da vlada pomaga pri nabavi krme za spodnještaj. kmetovalce in da prepove izvoz krme iz Avstrije. Baron Beck je obljubil svojo pomoč in pa odredbe, ki bodo vsaj deloma olajšale težavno stanje našega kmečkega ljudstva vsled silne suše. Poljedelski minister Ebenhoch je pa obljubil v državni zbornici, da se bodo vršile poizvedbe o škodi, ki jo je povzročila suša. Želimo, da bi se pri teh poizvedbah oziralo na občinske urade in zaupanja vredne posestnike, ne da bi zopet morali orožniki vse to opraviti kot po navadi, kateri vendar ne morejo znati ceniti škode. Naj bi v tem oziru merodajni činitelji posredovali. — Imenovan je višjim geometrom 1. razr. višji geometer 2. razr. v Celju, g. Anton Bicek. — Poštarjem v Ljutomeru je imenovan Ernest Vidovič iz Borovelj na Koroškem. — Ustrelil se je dne 1. julija v Poli pešec 87. pešpolka J. Komaček s službeno puško. Časopisi poročajo, da je vzrok neznan. Čudno pa je vsekako, da se je letos že druei štajerski fant v Poli ustrelil. Ali bi ne bilo morda dobro malo posvetiti v puljsko vojašnico? — Komaček je služil že 3. leto in bi bil torej v dobrih dveh mesecih prost vojaščine. Naša javnost bi se naj bolj zanimala za dogodke po vojašnicah: saj se gre za najdražje, kar ima narod, za naš naraščaj. — Veliki cesarski manevri se vrše letos od 14. do 18. septembra na Ogrskem. Udeleži se jih 100.000 mož, posebno veliko bo konjenikov. Vodila bosta nasprotne si vojskine oddelke pl. Albori in Fiedler. — Kače na planinah. Čitamo po raznih listih svarila glede kač na planinah; posebno veliko je letos modrasov. Zatorej pozor pri trganju planinskih cvetk ! Najbolje je zmiraj s palico preiskati tla. — Kako si dobimo krme? Nek gospodarski list svetuje, naj gospodarji strnišča po žitu dobro pognoje in vse-jejo turščico, katera da obilo dobre krme in se lahko tudi zelena spravi za zimo. — Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda" se vrši letos, ako ne bo posebnih zaprek, v Ptuju. Tam je zborovala 3. velika skupščina 1. 1888. — Marljivi delavci za našo šolsko družbo so slovenski gimnazijci. Pred kratkim je prejela družba iz dveh krajev večje zneske nabranega denarja. Lep znak narodne zavesti naših fantov. Naprej! — Slovenske napise na postajah je upeljala Južna železnica sedaj tudi na Primorskem. Doslej jih je imela samo po Kranjskem. Ali se ne bi dali doseči tudi po Štajerskem ? Cela dežela bi dobila naenkrat bolj slovensko lice. — Izvoz krme iz Hrvaškega ne bo prepovedan kakor so poročali nekateri časniki. — Iz Ponikve ob Juž. žel. Pri nas na Ponikvi se ima to jesen jedno učiteljsko mesto oddati. To je že več mesecev znano in vendar še ni ta služba razpisana. Če se zopet namerava k nam koga kar tako pod roko poslati, moramo ugovarjati. Naš krajni šolski svet mora vendar enkrat imeti priliko, da se o prošnjikih izjavi. Če se razpiše služba, je mogoče, da dobimo učitelja, katerega bi radi imeli. Zato prosimo našega gospoda Šuca, da v okrajnem šolskem svetu doseže razpis te službe, kakor tudi one, če bo res že letos upokojen naš gospod učitelj Grah. — Pri mariborski pošti vladajo naravnost škandalozne razmere. Ne samo, da večina uradnikov in podurad-nikov ne razume slovenski, postopajo nekateri uradniki nasproti slovenskim strankam jako ošabno in oblastno in ne dajo če "tudi razumejo na slovenska vprašanja niti odgovora. Če hočeš dobiti slovenske tiskovine, pošiljajo te od Poncija do Pilata. Slovenska uradnika sla samo dva. Slovenska oficijanta tudi dva in še od teh mora eden proč, zato, ker se ni dal od svojega predstojnika oklofutati (!). Dotični oficijant je izpolnil, kar je popolnoma pravilno neko nakaznico s slovenskim naslovom tudi slovenski in zato mu je njegov predstojnik grozil s »paar Watschen". — Tako postopajo nemški uradniki proti Slovencem, dočim se nemškim oficijautom, .ki so bili radi poneverjenja pisem v preiskavi, nič ne zgodi! Mi prosimo nujno naše državne poslance, da storijo vse potrebne korake, da se na mariborski pošti tem škandaloznim razmeram enkrat za vselej konec naredi in da se nastavljajo pri nas le uradniki, ki so tudi slovenskega jezika popolnoma zmožni. Dočim morajo slovenski uradniki na tujem službovati, šopiri se na domačih tleh ošabni Nemec ia nem-škutar. — Deželna nemška meščanska šola v Celju je štela pretečeno šolsko . leto 122 učencev, med njimi 58 Slovencev, 4 raznih narodnosti in 60 Nemcev. Nemci so tedaj na šoli celo v manjšini in so povrh tega slabši materijal v šoli, kajti izmed 8 odlič-njakov je 7 Slovencev! Vkljub temu ni nobenega slovenskega učitelja na zavodu, slovenščina pa se poučuje 2 uri na teden! Opozarjamo našo deželnozborsko delegacijo, da enkrat malo osvetli te razmere. — Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali 46 K 12 v. častilci sv. blagovestnikov ob petindvajsetletnici mašništva družbinega tajnika in župnika v p. g. Berceta. Gosp. Berce je prejel tem povodom mnogo čestitk raznih društev, korporacij iu posameznih rodoljubov. Ker ne more odgovarjati radi nujnih pisarniških poslov na vse čestitke, naj to izpolni zahvala iskrena tukaj izrečena. — Matica Slovenska. Knjige Matice Slovenske" za 1. 1908. so se začele tiskati in izidejo brezdvomno začetkom decembra t 1. Po pravilih (§ 3) se članarina plačuje v prvi polovici vsakega leta. Lani več članov ni moglo dobiti knjig, ker so se prijavili, ko je bilo število naklade davno že določeno. Ako se pošlje članarina po določbi pravil, so gg. člani in Matica ovarovani neprilik. — Nemškutarenje iz nevednosti 1 Mnogokrat še prihajajo stranke z raznimi nemškimi pogodbami. Ljudem menda ni znano, v katerem jeziku morajo notarji po postavi delati pogodbe. Dobro je tedaj navesti dotično postavno določbo. Po notarskem redu se morajo notarski akti spisati v jeziku, ki je v deželi navaden; ako je pa več teh v deželi navadnih jezikov, kakor n. pr. pri nas na Spodujem Štajerskem, se mora pogodba zapisati v tistem v deželi navadnem jeziku, v katerem to stranka zahteva. Zapomnite si tedaj, Slovenci, da je dolžnost dotičnega notarja, ako vi želite, da se notarski akt zapiše v slovenskem jeziku, to tudi storiti in da ga zadene kazen, ako ne vstreže in tega ne bi hotel storiti. Ni tedaj njegova prosta volja, kako da uraduje, marveč to je njegova dolžnost. Ako se bodo Slovenci posluževali te svoje pravice, bodo morali tudi tisti notarji, ki se štejejo med Nemce, kakor v Laškem trgu, Ptuju, Rogatcu, Slovenski Bistrici, Slovenjem gradcu itd. delati slovenske pogodbe. Slovenci, ako ne dobite slovenskih pogodb in ako ne m rete potem niti brati tistih spisov, katere ste morali plačati s svojim denarjem: in ako trpite škodo, ker se delajo pogodbe v Vam nerazumljivem jeziku in se mnogokrat to, kar ste hoteli, čisto drugače zapiše, ste si le sami krivi. Zahtevajte pa tudi, da se mora prošnja za vpis v zemljiški knjigi delati v slovenskem jeziku, tako da lahko tudi sami berete na pogodbi, kar se je zapisalo v zemljiško knjigo, ne pa, da se vam to na vaših slovenskih pogodbah zapiše v nemškem jeziku in da je potem pogodba slovenska, vpis v zemljiški knjigi in potrdilo na pogodbi nemška! — „Ponemčevunje od stopnje do stopnje, od dežele do dežele" je Beckov program, katerega izvaja po naročilu gg. Marckhla, Doberniga in drugov ter nemških narodnih svetov in s pomočjo „Slovenskega kluba" v državnem zboru. Za časa Beckove vlade smo Slovenci zgubili več nižjih in višjih uradniških mest v vseh strokah državne uprave kakor pred vsemi njeovimi predniki skupaj Za Koroškem in Štajerskem je prišlo na vrsto Kranjsko. Finančnim ravnateljem za Kranjsko je imenovan Alojzij Kliment iz Brna Nemec po rodu, domačin Dobida, kateri je po upokojenju dvornega svetnika g. Lubca leto dni vodil finančno ravnateljsktvo v Ljubljani je sicer tudi imenovan dvornim svetnikom, a moral hode služiti pod mlajšim ravnateljem Nemcem Klimentom iz Brna. „Slove-nec" pravi sicer, da je Kliment-o v a žena domanaSlovenskem, kakor bi nas kaj brigale žene nemških uradnikov na Slovenskem! Isti list tudi pravi, da je poklican dv. svet. Dobida v fin. ministerstvo, toda „Wiener Ztg." o tem pozivu v ministerstvu nič ne ve. To imenovanje ni nič druzega kakor nesramen napad Nemcev na slovensko posestno stanje, proti kateremu bi morale vse stranke složno protestirati. „Slovenec" in klerikalci opisujejo ta nov rop naše posesti — kot poseben uspeh klerikalne politike na narodnem polju. — Je li mogoče, da se našim ljudem ne bodo še oči odprle, da bodo ^sprevideli, kam nas vodi klerikalizem ? — Angležki žurnalisti na razstavi v Pragi. Dne 21. t. m. je prišlo 19 novinarjev (15 gospodov in 4 dame) pod vodstvom urednika Times-a Mr. Dames Baker-a v Prago na razstavo. Že na postaji so pozdravili angležke eoste zastopniki mesta Prage, odbora jubilejne razstave, društva čeških novinarjev, angležki konsul v Pragi in drugi. Iz Prage delajo angležki gosti izlete v razne znamenite kraje in in-dustrijalna mesta na Češkem. Čehi skrbe za dobre vodnike. Vodja an-gležkih novinarjev Mr. Baker pozna tudi sam Češko. Napisal je o češkem narodu že 7 večjih knjig in 22 brošur v angležkem jeziku. Nadjati se je, da bode ta poset angležkih novinarjev v Pragi nekoliko pripomogel k temu, da se inozemstvo oprosti nemških listov in nemških informatorjev, kateri so dosedaj edini in izključljivo poučevali veliki svet o avstrijskih Slovanih, seveda v nemško strankarskem nam neprijaznem smislu. Druge slovenske dežele. — Toča je 1. julija popolnoma pobila v Gotuici pri Kočevju. Dežja je bilo seveda le malo. — V goriško „Kršč. soc. zvezo" je včlanjenih 34 društev. Dne 2. julija je imela ta „Zveza" v Gorici svoj občni zbor. — Popolno abstinenco so proglasili baje pivopivci v Domžalah na Kranjskem. Samo kako dolgo se je bodo držali? — 850 učencev in učenk je imela minulo leto šola Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. — Vilice si je zasadil v grlo 39 letni delavec Črnigoj v Trstu in na tem umrl. Bil je prej mrtev predno je prišla pomoč. — Klerikalci so povsod izdajalci. Kakor vse kaže, hoče imenovati vlada na Goriškem deželnim glavarjem zopet Pajerja, njegovim namestnikom pa klerikalca Gregorčiča, dasi imajo slov. naprednjaki veliko večino med slov. poslanci. Zategadelj ima boj goriških klerikalcev proti Italjanom le bolj platoničen značaj. Rabijo jih, čemu jih torej napadati ? Klerikalec je izdajalec, najsi bo že na Goriškem ali Štajerskem. — Požar na Bledu. Škodo, katero je napravil požar v vasi Grad na Bledu, znaša 300—400 tisoč kron. V vasi vlada grozna revščina, ljudje nimajo ne obleke ne živeža ne poljedelskega orodja. Ustanovil se je odsek blagih gospa, kateri kuha v starem župnišču na Gradu za revne pogorelce. — Požar na Bledu je dne 29. junija uničil popolnoma 35 hiš in blizu toliko gospodarskih poslopij. — Pogo-relci se nahajajo v veliki bedi. Zatorej se obrača podpisano županstvo na slavno občinstvo s prošnjo, da vsak po svoji moči pomaga ponesrečencem. Županstvo Bled: Franc Rus, župan. — Jubilejno pletarsko razstavo v Radovljici na Gorenjskem. Slovenci smo zopet za jedno krasno prireditev bogatejši. Radovljica se ponaša letos z velezanimivo pletarsko razstavo, katera se vrši v tamošnji c. kr. pletarski šoli. Kdor ima priliko, da obišče sloveče Brezje ali Bled, naj si ogleda še to lepo razstavo kot spričevalo domačega napredka. Na razstavi si zamore tudi kupiti lepih vsakovrstnih pletarskih predmetov. — Katoliška omika. Na Vrhniki so ob Petrovih praznikih napadli zapozneli se klerikalci načelnika tamoš-nje železnične postaje zaradi tega, da vlak ni — počakal na nje. Ob tej priliki je vpil znani „Slovencev" urednik Štefe: „Napovedujem Vam (postajena-čelniku) boj, dokler Vas ne uničim. Na svoje stroške Vas bom pustil opazovati." Štefu je enkrat jasno povedal, kake vrste „kršč. ljubezni" in morale goje naši klerikalci, ki so branitelji „verskih svetinj" naroda. — Sicer pa je tudi „prva" glava med klerikalci na Slovenskem dr. Krek v Ljutomeru navduševal zbrane „mladeniče" k boju in nasilstvu zoper lastne brate. — V Dobrepoljah na Dolenjskem, domovini znanega Jakliča, so naprednjaki pri obč. volitvah — zmagali. Dani se! — Naprednjaki so zmagali tudi v Lukovici. :— Goriška „Zveza narodnih društev" šteje sedaj 80 društev. Lep uspeh dela goriških naprednjakov! Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Celjski Sokol se pelje v nedeljo, dne 12. t. m. k Ciril - Metodovi slavnosti na Vransko ob polu eni uri popolde z vlakom do Št. Petra v Sav. doiini, kjer bodo pripravljeni vozovi, s katerimi se popeljejo izletniki dalje na Vransko in se zvečer vračajo z vozovi do Celja. Ako želijo dobiti tudi drugi celjski izletniki v Št. Petru na razpolago vozove in sicer koleselje ali pa sedeže na vozovih z lestvami, naj blagovolijo to naznaniti najkasneje do 8. t. m. blagajniku celjskega Sokola br. Mirku Megliču. — Seja „Zveze narodnih društev" se vrši v četrtek, dne 9. julija ob 11. uri dopoldne. Prosimo vse gg. odbornike, da se seje udeležijo. Na dnevnem redu so važna vprašanja. — Ciril - Metodova veselica na Ostrožnem pri Celju se je vršila vkljub skrajno neugodnem vremenu. Prišlo je obilo Celjanov, tudi domačinov je bilo nekoliko. Šentpavelska godba je marljivo igrala in zapela par lepih pesmi. Občinstvo se je izborno zabavalo. Zabava se je nadaljevala zvečer še v „Narodnem domu", kjer je mladina celo zarajala. Škoda, da skrbno pripravljena veselica vsled slabega vremena ni mogla doseči takega gmotnega uspeha, kakor so prireditelji želeli. — Zahvala. Vsem onim, ki so v katerem koli oziru pripomogli k Ciril-Metodovi veselici na Ostrožnem bodisi s svojo udeležbo ali s sodelovanjem, posebno pa požrtvovalnim narodnim damam in vrli šentpavelski godbi se iskreno zahvaljuje odbor. — Kozjansko učiteljsko društvo zboruje dne 12. julija t. 1. točno ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju na Pilštanju po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik, 2. društvene zadeve, 3. tema „Naše delo" — predava tov. g. Anton Pesek iz Narapelj, 4. volitev delegatov za „Zvezino" zborovanje v Gorici iu 5. slučajnosti. Točno ob pol 10. uri je seja socialnega odseka. K polnoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor. Dopisi. Kmetijska podružnica v Žalcu. Ustanovitev kmetijske podružnice v Žalcu se je izvršila dne 21. junija. Vodil je ustanovni občni zbor glavni tajnik kmetijske družbe štajerske g. Juvan iz Gradca. Udeležilo se je zbora 52 kmetovalcev, kateri so pazljivo sledili govoru g. Goričana o pomenu podružnice. Za delokrog žalske podružnice so se določile sledeče občine. Žalec, Petrovče, Velika Pirešica, Gotovlje, Št. Peter, Št. Pavel in Griže. Kolikor toliko ima podružnica sedaj že ude, katerih je 130, v vseh imenovanih občinah. Udje so si izvolili iz svoje sredine sledeč odbor: Franc Roblek, drž. posl. in veleposestnik v Žalcu, Kari Janič, veleposestnik v Žalcu, Jožef Žigan, veleposestnik v Žalcu, Ernest Slane, nadučitelj v Petrovčah, F. Em. Friedrich, veleposestnik v Mirazanuj, Mart. Ocvirk, posestnik v Pirešci, Mart. Lednik, posestnik v Pirešci, Miha Jošt, posestnik v Gotovljah, Franc Sedminek, posestnik v Podlogu, Valent. Nap rudnik, posestnik v Grižah, Tine Krajnc, posestnik v Podgori, Jože Baliž, posestnik v Vrbju, Franc Kuder, posestnik v Petrovčah, Vinko Steiner, posestniški sin v Gorici. Odbor si je izvolil predsednika zaslužnega poslanca g. Franca Robleka, veleposestnika v Žalcu, Vinko Steinerja iz Gorice podnačelnikom, Ernesta Slanca, nadučitelj a iz Petrovč. zapisnikarjem in Karla Janiča, veleposestnika v Žalcu, blagajnikom. Novo ustanovljeni podružnici je brzojavno čestital in želel mnogo uspeha dež. posl. in osrednji družbeni odbornik g. Ferdo Roš. Ker so voljeni v podružnični odbor delavni možje, je upati obilo delovanja za povzdigo kmetijstva v vseh krajih podružničnega delokroga. Podružnica ima tudi svojo zaslombo v uradih z merodajnimi osebami imenovanih poslancev in tudi glavni tajnik ji je obljubil svojo naklonjenost. Žalec je toiej dobil v spomin 60 letnega jubileja pre-svitlega cesarja lepo ustanovo, k ka-terej lahko vsak kmet pripomore z malo udnino, zato čita strokovni kmetijski list ..Gospodarski glasnik" in je deležen vseh podružničnih dobrot. Iz Št. Jurija ob juž. žel. Na letošnjem glavnem zboru „Kmet. družbe za Štajersko" v Gradcu so se podelila našim zaslužnim pospeševa-teljem kmetijstva različna priznanja. Med temi je letos tudi, menda prvi Slovenec, g. dr. Gustav Ipavic, zdravnik, župan, načelnik kmet. podružnice, ces. svetnik, odlikovan z zlatim križcem s krono itd., kojemu se je priznala na predlog domače podružnice, zlata kolajna. To je menda prvo podobno priznanje Slovencu od strani, ki nam je bila prej vse drugo kakor naklonjena. Zato je podružnica sklenila to odlikovanje g. dr. G. Ipavca, slovesno obhajati. Temu so se pridružile tudi občine v okrožju: okolica Št. Jurij, Dramlje, Ponikva, Kalobje in Slivnica, ter ga imenovale za njegove zasluge kot po-speševatelja prosvete, priljubljenega slov. skladatelja in zdravnika, ki obhaja letos 50 letnico svojega doktor-stva, častnim občanom. Rojstna občina, koji je stal združeni z okolico dolgih 30 let na čelu kot župan, po presledku šestih let zopet poklican od tržanov samostojni trški občini na krmilo, pa ga je sedaj, ko je moral radi bolehnosti in starosti odstopiti, imenovala častnim županom. Slovenci smo dober in hvaležen narod. Spomnimo se ob ti priliki tudi tega moža, ki je delal in trpel za našo prosveto prej kot mladenič, pozneje kot mož nad 50 let ter dosegel lepo starost, 77 let. 50 let je trpečemu človeštvu kot spreten, daleč okrog znan zdravnik, celil telesne, nad 30 let kot priljubljen skladatelj s svojimi mičnimi in melodijoznimi kompozicijami pa duševne rane. Kdo ne pozna njegovih „Kje so moje rožice", „Tam za goro", „V mraku", „Slovenec sem", „Oblačku" itd. In takih je na stotine več in manj znanih. Isto je z njegovim bratom Benjaminom, zdravnikom v Gradcu. Skupno in posebej sta sprožila marsikatero koristno gospodarsko stvar, bodisi v obče, bodisi za rojstni kraj. Da dobi Št. Juri slov. kmetijsko šolo, je povečini njuna zasluga. Kot umetnika-skladatelja4»a stojita in sta znana ne samo med nami Slovenci, ampak med Slovani sploh. Tudi Nemci ju dobro poznajo. V očigled teh dejstev je imenovala trška občina brata Benjamina ob jednem častnim občanonj. Ta dva redka lepa slučaja hočemo rojaki, z ozirom na bolehnost brata Gustava sicer skromno, vendar dostojno proslavljati. Zato se obračamo do vseh zavednih Slovencev, njunih osebnih prijateljev in znancev in drugih narodnjakov širom naše lepe domovine, da nam prihitite pomagat k slavlju. S pomočjo domačih društev priredimo 11. julija slavnostno bakljado z godbo po trgu in podoknico pred njegovim stanom ter slavnostnim banketom. Na-daljna potrebna pojasnila podamo pravočasno. Slavnostni odsek. Svetovne vesti. — Fina družba. Nadžupan srrof Viktor Zichy v Stolnem Beligradu na Ogrskem je priredil dobrodelno slavnost. Po slavnosti pa se je pokazalo, da so gostje pokradli vse srebrno orodje z miz. Odbor je objavil prošnjo, v kateri prosi udeležence, naj vrnejo pomotoma" odneseno orodje. — Visoka starost. V Carigradu je umrl častnik sultanove telesne straže Husein Husni beg, star 124 let. Šel je šele nedavno v pokoj. — Oblak se je utrgal pri mestu Aleksandropolu na Ruskem. Nastala je taka povodenj, da je utonilo nad 100 oseb. Listnica uredništva. Gg. dopisnike prosimo potrpljenja. Nam primanjkuje prostora. Vizitnice priporoča Zvezna tiskarna v Celjn. Proda se iz proste roke 4V2 orala travnika, kateri bi bil pripraven za opeko in približno 2 orala gozda (močna zemlja — glina), tudi ta zemlja je jako pripravna za opeko, ker je brez vsake primesi (peska in kamenja). Posestvo je pol ure od železniške postaje Polzela. Cesta mimo njega je v prav dobrem stanu. Več se izve pri 379 2'2 g. Julij Žiganu, trgovcu na Polzeli (Štajersko). Sprejme se ucenec za trgovino z mešanim blagom, sin poštenih starišev ter šole prost. Ponudbe naj se vpošljejo na tvrdko: Davorin Podlesnik, Radeče, Zidanmost. 381 1 Učenca sina poštenih starišev sprejme takoj Anton Tschantsch, klepa ski mojster v Celju 384 3-1 Pridnega in močnega učenca poštenih starišev sprejme takoj trgovina: Andrej Elsbacher v Laškem trgu na Štajerskem 380 3-1 Dajem v najem velike prostore za prodajalnico na najlepšem mestu v Klancu na Sotli na Hrvaškem blizu Bizeljskega na štajerski meji. — Vprašanja naj se pošilja upravništvu „Do- movine v Celju. 374 3-3 Trgovska hiša z enim nadstropjem, v najboljšem stavbenem stanu, na zelo ugodnem prometnem kraju v Savinski dolini, na razpotju treh okrajnih cest, se proda. V hiši je zelo obiskovana trgovina z mešanim blagom, velika gostilna z pravico žganjetoča. c. kr. prodaja duhana, in c. kr. poštni urad. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje, ledenica, kegljišče in velik vrt. Ako kupec želi, se mu še lahko tudi drugi sadonosni vrt, nekaj travnikov in njiv, proda vse pod najugodnejšimi pogoji. Prvo plačilo 10.000 kron. Natančnejša poročila daje Marija Moser v Ksaveriju, Savinska dolina. 378 3-2 Občina Artiče pri Brežicah je z dovoljenjem c. kr. namestnije v Gradcu sejem, kateri se je vršil na 4. oktobra prestavila na 19. oktobra vsakega leta. Letos pade dan 19. julija na nedeljo, torej se bode vršil v pondeljek dne 20. julija. Vabijo se živinorejci in kupci, da se udeležijo novega sejma v obilnem številu. Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Vabilo na občni zbor ^Posojilnice ^(jornjemgradu", ki se vrši v četrtek, dne 16, r julij a 1908, ob 2. uri popoldne. 3. 4. 5. 6. 7. 382 1 Dnevni red: Poročilo načelstva. Odobrenje računskega zaključka za 1*807. Razdelitev čistega dobička. Poročilo o nadzorovanju posojilnice. Sprememba pravil. Volitev načelstva in nadzorništva. Predlogi. Načelstvo. m mi preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelj-skem pre-tekuševališču na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter gefpriporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene n|iiiene. Lastnik znamke VINCENC KYEM 5."'i5.'.iSSSSS: 13 130—68 --------------------------- Tjjr ■ ■ ...... ■ ..... -j&i * |B| ^ Nova vinska postava IZTJTZ ZveznfSgovini v Celju gH Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah. jj^jjjj § je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 120, po pošti K 1*30. Založil^ Zvezna trgovina v Celju. Telika Karol manufakturna trgovina Tanič, Celje, Nar. dom. 9 t > i > $ o o o o o o o o o o o o (I o o o o o o o o o o o o o o o O II o o o Jt

Perilno blago v velikanski izberi. Izključno nizke cene. 54 37 Odgovorni arednik in izdajatelj Ljudevit Furlani. ■ mm