i
i
“994-Prosen” — 2010/6/16 — 14:12 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 17 (1989/1990)
Številka 4
Strani 239–240
Marijan Prosen:
PETSTOLETNICA ROJSTVA NAŠEGA ASTRONOMA
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/17/994-Prosen.pdf
c© 1990 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
. I~Olil[E · · · .... .'. "....
, . ~ ~
PETSTOLETNICA ROJSTVA NASEGA ASTRONOMA
d ,
.. "
* ,
d J
Novejše raziskave naše kulturne in znanstvene dediščine kažejo, da so se v preteklost i
Slovenci številn eje in intenzivneje ukvarjali z naravoslovjem, kot si navadno mislimo.
Tako so na primer že pred Nikolajem Kopernikom (1473 - 1543), utemelj iteljem
heliocentričnega sistema, delovali vsaj trije slovenski astronomi *,s čimer se morejo
pohvaliti le redki narodi.
Kopernikov sodobnik je bil veliki slovenski izobraženec Andrej Perlah. Rojen
je bil 1490 v Svečin i pri Mariboru. Na Dunaju je študiral matematiko in medicino.
Bil je 34 let profesor dunajske un iverze, najprej profesor matematike in astronomi-
je na filozofski fakulteti , po doktoratu iz medicine pa še na medicinski fakulteti.
Petkrat je bil dekan, 1549 pa tudi rektor. Bil je med redkimi profesorji medic ine,
ki so sloveli tudi kot humanistični in matematični pisci. Sploh je dosegel najvišje
funkcije med icinske fakultete in un iverze. Doktor znanosti in doktor medicine
Andreus Perlachius - St irus (Štajerski), kot so mu nadeli naziv ob izvolitvi za
dekana medicinske fakultete 1539, pa je bil tudi med najuglednejšimi dunajskimi
zdravniki. Posebno zavzeto se je boril proti najhujši nalezljivi bolezni tedanjega časa
- kugi, ki je za Perlahovega življenja še vedno močno razsajala . Veliki učenjak je
umrl na Dunaju 1551, torej prav v letu, ko smo Slovenci dobili svojo prvo tiskano
knjigo.
Kot vsi humanisti je tudi Perlah pisal v latinšč ini, ki je bila splošno razumniški
jezik tistega časa. Perlah je imel enciklopedično znanje. Odlično je obvladal mate-
matiko, fiziko, astronomijo in grščino, latinš čine pa še medicino. Napisal je šte-
vilne krajše in daljše razprave in je avtor več tiskanih del, večinoma z matematično in
• - o ~ • I __ ~~-07X'-~-
I " oJ~ J I ~ ' \.:',) h ol ' (u ,,~_, r l ~"u."' ( " r.lI.' ''l !2)..·OI Jt. . ... • I' ~'2!~'_l..:!M_n_~o't.' ....1•.~.!II._.,..~~:\;f~ilt"·
I.,,, ,,~ ._r _ +. ,.j!!!' .DI'; J!\ql,..!2l'" c.~"']lC= w I "" 1" J' U'-;- - - - - _.
__.0 ( O~ 'I_~~_I_,h :F;t; rS"_1 Q '- ,12 I ir-.,.; CO l Ol . , N_l..-!L
. ~~jll: ;~~~-=~~~~~'~~J~~l~~l;~:!~\
-~:~:,~}O ~ l:~~i~: ~ )~I ~;_~~:L:~U.l~: ; !~I :.:_:I~J:I;
. j:~~,~'.~lf.J:L~~\~~~~I~ J:I~~J~I; ~: I:.:~I~J:I~:_:m~
:B::"'lp tU.la1 . 'jJ) >"11' 1'\"- '} Ir" )'[' ul" I )I '~ 1111" .'1"
D ,·1.J11KC.'U . ») l'~lI", :!.-Zil' 1 " I l~ ~)....E 'U ' .l.
~ · B I . Yl Il _~I~~ )(~~,,\ :~I:~ )1J:;-.J1:: ~~,-Jfl:U~I~I~;
~~.:·I~;L.I~\ .~_~I ,~_:~~: ~~I~: ~~~ ~ _;~I: :J~ I :~~~I: :~ll~
1! ~C~'l cf\. ~~1 ~ ~ 1 ;~1: ~ ~!~: ;*: : ~ : ~ I~~':,~ '~ :: .~m
tl. k1Ill~.~1 ~ : 1 1 ~:t ;~~:~i~:_::I : Lj;I:~~~i :~lll;.J;J~ J
.~:~;~If•.:~ :l' I'IA;~I ~:~i~: ~~I :~ ~~ il: :~:~. J;I:~~I ;:
~1,' : \I~)( ~~I : : I~I ::.J~I:~ ~:1:~_~:~ JI:~ :~H~
1! ~ bf~j:~-:I ' ~Y : ~ I ~ :- :~~: ::1:: !fl : ~ ~~ :: ;J:·~l;I~~ I
Slika 1. Astronomski podatki za februar 1520 v Perlahovem almanahu - Almanaeh novum
1520. Podatki so izračunani za dunajski poldnevnik .
* To so Hermanus de Carinthia (Herman Koroški, 12. stol.), Ljubljančan Johannes Lezi-
eius (Janez Lezič, 13. stol.) in Bernard Perger (1440 - 1502) iz Zgornje Ščavnice v Slovenskih
Goricah. profesor latinščine in matematike na dunajski univerzi.
240
astronomsko vsebino. Eno knjigo pa je napisal z medicinskega področja (navodilo za
boj zoper kugo).
Na splošno je Perlah obnavljal in razširjal učbenike svojih predhodnikov, zlasti
almanahe, letopise, efemeride in koledarje z astrološko in astronomsko tematiko
(slika 1). V astronomskih efemeridah je že obravnaval lege planetov med seboj in
lege planetov glede na svetlješe zvezde. Tako ni obravnaval planetov še nihče pred
njim. V tem pogledu je njegovo delo samoniklo in mnogo bolj samostojno od nje-
govih predhodnikov. Astronomskim napovedim je navadno dodajal še zdravniške
nasvete (na primer navodila za puščanje krvi, striženje las, obrezovanje nohtov).
Izdelal je tudi več astronomskih instrumentov, med njimi astrolab (slika 21. s kate-
rim je opazoval Soncu najbližji planet Merkur, kar je uspelo le redkim tedanjim as-
tronomom. Ko v efemeridah omenja svoje instrumente, dodaja, da ga sicer nekateri
neuki zasmehovalci zbadajo, vendar ga tolaži misel, da so imeli celo največji zvezdo-
slovci obrekovalce.
Perlah je naš prvi astronom, ki nam je zapustil tiskana dela. Čeprav se je poslovil
od svoje prvotne stroke - filozofije in se nato z enako ali pa še večjo vnemo posve-
t il medicini, si je z izdajanjem almanahav, koledarjev in letopisov, v katerih je obja-
vljal preglednice z astronomskimi podatki, med Slovenci in širše ustvaril velik ugled.
Pomen njegovega dela v slovenski kulturni zgodovini še ni v celoti ovrednoten.
Slika 2. Astrolab - starinski
astronomski instrument va mer -
jenje višine lege vesoljskega te-
lesa in tudi časa. Morda je Pe-
rlah uporabljal astrolab za do-
ločevanje inkubaci jskega časa
pri kugi, saj ur, kot jih imamo
danes, seveda tedaj še niso
poz nali . Več o astrolabu pre-
ber i v F. Hoyle, Astronoml]e .
MK, Ljubljana 1971 , str . 39 do
43 .
Morda je celo večji , kot mislimo, saj je v njegovih prikazih astronomskih podatkov
(predvsem glede obravnavanja planetnih leg) čutiti nov način posredovanja snovi.
Morda se je ob proučevanju planetov že približal spoznanju o heliocentričnem siste-
mu, ki si je tedaj, po Kopernikavi smrti , že polagoma utiralo pot v znanstveni svet.
Marijan Prosen