St. i 00. V Mariboru vlorek 30. avgusta. Ili. tečaj. 1870. V torek. četi' k in soboto izhaja in veljii n Maribora brez pošiljanja na dom ca vb« leto 8 g. — k, „ pol lata 4 „ — „ „ četrt P n *> Po pft^li : v a vse leto 10 \*. —k _ pol leta D n — r „ četrt „ S „ tJO » VredniitTo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. Št. 179. Oznanila : Za navadna tristopno vrsto as plačuje : U kr. če se tiska Ikrat, r> t» „ n n 2krat* 4 „ „ „ „ 8krat. večo pismenke se plačujejo po prostoru. IZa vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Izv. telegram .SI. Nar.44 Is Gradca. 29. avg. VoŠnjak interpeluje vlado zarad vpeljavo slov. jezika v srednjih šolali. (Glej prvo str. „Slov. Nar.u) Namestnik obljubi odgovor. Konec sesije bode v soboto. Interpelacijo so podpisali vsi slovenski poslanci. g. dr. Interpelacija V o š n i a k a in tovarišev v deželnem zboru štirskem. prvo mladosti v naravi in v svojom duševnem živ ljenji j pripomočkov. Velik del učnih pripomočkov je že pri storil, in naučil se izrazovati v svojem materinem je- rokah, kar iih So primanjkuje, bode se gotovo hitro ziku. no izgublja se za njegovo daljše izobraževanje pripravilo, ako postane potreba. Učiteljev večidel iz-neporabljeno ? iprašenih in potrjenih, ki bi znali slov. podučevati, je Dečku se živozdravi in gorki vzduh njegove mla- toliko, da voč kakor zadostujejo, ka bi se ž njimi na-dosti naenkrat odtegne, in nov svet praznih, njemu ne-j polnile vso na slov tleh stoječe učilnice. Še v vsakem zasedanji te slavne zbornice so slov. _ Stirski poslanci oglašali svoje želje in pritožbe zarad dejanskega uresničenja narodne ravnopravnosti v šoli in uradu od si. vlade tirjaje, naj tolikokrat i/, rečeno načelo „euak:h pravic za vse" tudi za nas Slovence konečno <-nkrat resnobno spravi v dejansko veljavo. Žalibog so do zdaj ta prizadevanja samo malo koristil«. V vseh državnih uradih na slovenskih tleh je nemški jezik uradni jezik, v vseh šolah, ktere država vzdržuje ali podpira, je nemški tudi učni jezik. Res sem ter tje kaka soduija ali uradnija na slovenske vloge v istem jeziku odgovarja; take hvalevredne izjeme so vendar redke. Navadno gosposke nevoljno sprejemajo slov. vlogo, neprijazno ž njimi ravnajo, puste jih ležati in naposled jih rešijo nemški. Zapisniki in celo prisege samo slovenščine zmožnih strank se zapisujejo nemški, novejši čas se celo često dogaja, da v čisto slovenskih okrajih uradujejo sodnijski in politični uradniki, ki besedice slovenski ne umejo. Neprilike, ki iz tega izvirajo slov. strankam, so se na tem mestu Že tolikokrat in tako natanko opisale, da bi bilo odveč jih še enkrat ponavljati. Takemu postopanju gosposk je v prvi vrsti krivo njih nepopolno znanje ali popolno neznanje slov. jezika; vendar bi trebalo samo ostrega zaukaza vladnega in kakor nekdaj na Ogerskem in HrvaŠkem bi se uradniki gotovo v najkrajši dobi jezika toliko naučili, da bi mogli v njem uradovati. Na slov. Štirskem imamo dve državni gimnaziji v Mariboru in v Celji, in eno od države podpirano realno niio gimnazijo na Ptujem. Na vseh 3 učili5čih je nemški izključljivi učni jezik, slov. jeziku sto odločeni le po 2 uri na teden. Ta 3 učilišča obiskujejo v veliki večini slovenski dijaki ; celo v Mariboru so tri četrtine učencev slovensko in samo '/4 neslovenska, v Celji in na Ptujem pa je število Neslovencev še mnogo manje Učenci prihajajo le slov. jezika 7 .ožni v srednjo šole — iz domače hiše, kjer so samo slovenski govorili, in iz ljudske šole. ki bi morala imeti vendar viši cilj, nego vcepljati otrokom nerazumljene besede tujega jezika Zdaj pa se kar na enkrat začne vse nemški, torej učencem skoraj čisto nerazumljivo podučevati. Neprilike ki iz tega za duševni raSTOJ učencem izvirajo, opisuje spomenica, ktero so nedavno nekteri gimnazijski prote sorji v Mariboru podali slavni vladi, in ktero vladi živ pretres priporočamo. Spomenica resnico tako-1 razkriva: „Ker učenci no razumejo prednašanj, je to in telektuelni duševni moči učencev najvoča zavornica Kako more deček samostojne razsodbo in sklepo i česa potezati, česar niti kot podlogo ni znpopadel baš zaradi pomanjkanja jezikove zmožnosti V Kolika obi nost razgledanj in opaženj, ki tire je slovenski deček o razumljivih besed, ktere v svojem duhu nikjer ne moro privezati na Že razumljeno, se mu na mesto prvih, sladkih sanj življenja s silo zamenja! Deček so postavi tako na prvotno stopinjo duševnega razvoja; oblastno v drug svet jezika in mišljenja presajen, mora v drugič pootročiti se ! Naj se misli, da se to laglje predočuje, nemškega dečka v enaka položja postavljenega. Iz tega izvira tudi, da ti dečki mnogokrat naj-prostejŠim vprašanjem ne znajo odgovarjati, ali baš istinitomu ravno nasprotno trdijo; odtod je onu pomanjkanje samostojnega mišljen a in samostojnega izra-ženja naučene reči ; od tod ono Bužno pripetje na črki učne knjige in popolno pres liši nje ustno danili pojas-novanj učiteljevih; zato ona prevaga brezmiselnega učenja iz glave ; zato umorjen je in zadušenje vsakega svobodnega samostojnega In navlastnega preiskovanja. e bojazljiv obraz, nemirno oko, glas ki se trese mahovalno obnašanje tacih učencev kaže, kako v svo cm notranjem nimajo nikacega reda, nobene razvrstitve misli, kaže duševno zmešnjavo. Iz to se mor«? le malo učencev, samo najobdarvauejši, in to le po voč letih, prostiti. — Kajti še v zgornjih razredih gimnazije nahajamo, in sicer pri večini slovenskih učencev, sledove n rane one prvo duševne krize, sledove, ki v počasnem, euredenem in napačnem razumenji in nepravilnem ter nerednem izraževanji pri vsaki priliki na videlo prihajajo." — Ali ni po tem popisu, ki izhaja od izvedenih pedagogov, kteri so oprti na večletne izkušnjo opravičeui in poklicani tehtno sodbo izreči, s pedagogičnega in didaktičnega stališča vseskozi zavržljivo, dii celo neusmiljeno proti učencem slov. narodnosti, da se jim edino naravno izobraževanje v materinem jeziku od tega V Vendar ne samo duševne, tudi materijalne koristi slov. učencev ostajajo čutno na kvari, ker marsiktori ne more, samo ker nemškega dovolj ne zna, razreda dovršiti in tako na času in premoženji neopravičljivo škodo trpi. Na državni gimnaziji v Celji , ktera memogrede rečeno pod svojim sedanjim vodstvom od leta do leta bolj in bolj peša in slaboje ter slaboje vspehe do naša, jo zginijivo majhno število učencev, ki bi ne znali slo vinskega. Torej bi se prav lahko na tej gimnaziji takoj vpeljal slovenski jezik kot učni jezik. V Mariboru, kjer je število nemških učencev nekoliko veče, naj bi so poleg sedanje gimnazije ustanovila samostalna niža gimnazija s slov. učnim jezikom. Paralelko bi ne zadostovale, ker so se take po dosedanjih izkušnjah povsod skazale kot noza-dostljive. Realno gimnazijo v Ptuji obiskujejo skoraj samo slov. učenci ; torej bi so no žalile koristi nobene druge narodnosti , ko bi se tudi tukaj slovenski vpeljal kot učni jezik. Sicer je ta zavod deželen zavod, a vondar ga država podpira; torej bi se morala slavna vlada v tem vprašanji sporazumeti s slavnim deželnim zborom in pričakovati jo , dn so deželni zastop — uvaževnje gori omenjeno razloge — 110 bode obotavljal, ustrezati opra vičeuim željam slov.-štirskega probivateljstva. Naj se nam ne očita , da bi pomanjkovalo učiteljev in učnih V Mariboru je učiteljska pripravnišnica, ktero država vzdržuje in na kteri se odgojajo učitelji za štirsko-slovenske ljudske šole. V tem zavodu je nemški — izključi} t v i ur.,1 i jezik in celo v šoli za praktične vajo se podučujo vse le nemški. Jasno je, da se v takem čisto nemškem zavodu ne morejo izrejati dobri učitelji za slov. ljudske šole; saj se v tem zavodu slovenščini tako slabo godi, da Bi učenci komaj še slovnico le za silo uče. S tem, da se ljudski učitelji čisto nemško odgojajo, kakor da bi bili namenjeni za Čisto nemške ljudske šole, izpodkopuje se slov. ljudska šola in splošna ljudska omika sama. Slavni vladi se torej naše tirjatvo ne morejo zdeti nepravične, pač pa prikladne najnavadnejšim pedagogičnim načelom, ako tir-jamo, da se na učiteljski pripravnišnici v Mariboru vpelje slovenski kot učoi jezik. Slavna vlada jo sklenila 3 stolice za predmete judicijelnega državnega izpita s slovenskim učnim jezikom ustanoviti na graškom vseučilišči. Hvaležno pozdravljajo ta sklop in nadejajo se, da se bodo ta pred-našanja pričela že prihodnje šolsko leto, čutimo se primorane vladi na prijazni spomin poklicati mnogostran-sko izrečeno željo slov. prebivalstva, da se napravi posebna pravniška akademija s sloven. učnim jezikom v Ljubljani. Oziraje se na ta razlaganja, vprašamo: Ali hoče slavna vlada : 1. pri vseh sodnijskih in političnih uradih slovenske Štirske vpeljati slovenščino kot uradni jezik ? 2. v Mariboru ustanoviti samostalno nižo gimnazijo s slov. učnim jezikom, na gimnaziji v Celji vpeljati slov. jezik kot učni jezik in skrbeti, da postane tudi na realni gimnaziji v Ptuji slovenski jezik učni jezik? 3. učni črtež mariborsko učiteljske pripravnišnice tako spremeniti, da postane slovenščina učni jezik in da se bodo pripravniki izurjali in vadili v slovenski šoli ? 4. v Ljubljani ustanoviti pravniško akademijo s slovenskim učnim jezikom ? V Gradcu. 26. avgusta 1870. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Itraiijusiti. (4. soja.) Denašnjo sejo se udeležuje tudi Kljunov Cene, pa menda le zbog tega, da na deželne stroške čita „Tagespost". Več prošenj se izroči finančnemu odseku. Prva točka na dnevnem redu je volitev poslanca idrijskega mesta. Brez debato se odobri volitev deželnega predsednika Zigismunda barona Konrad-Eibesfelda, menda v zahvalo za to, — da vsigdar protinarodno glasuje. Več poslancev, med njimi Zamik, Murnik, Poklu-kar, Barbo, Rudež, Kotnik, Kramaru'-. Tavčar gre pred glasovanjem iz zbornice. Za vladno predlogo, zastran porabe, napeljan ja in grajenja voda so voli poseben odsek: Razlag, Svetec, Pintar. Sporočila o proračunih za 1. 1871 in računskem sklepu /a 1, 1869 — Glavarjevega zaklada — deželnega zaklada in podzakladov, slednjič bolniŠnega, porodniš-nega, najdeniŠnega in norišnega zaklada se enoglasno potrde. Potem prednaša Dežman kot poročevalec proračun za gledališčni zaklad, iz kterega se razvidi, da znašajo stroški 5119 gld. dohodki pa 2050 gld. Pri tem poročilu se uname jako huda in hvaležna debata. Da se je stavilo v račun za slovensko Talijo, za mlado dramatično društvo 1600 for. to je bilo preveč in je spravilo neračurje, kakor bi Nemec rekel „aus'm hauBel." Dr. Kosta predlaga namreč, da se že omenjena prošnja dramatičnega društva izroči deželnemu odboru, kteri dovoli dramatičnemu društvu za leto 1871 primerno podporo , na podlagi bilanse, ktero naj dram. društvo o svojih dohodkih in stroških predloži — ker se bo le na podlagi računov raz videlo, koliko bo treba podpore. Kromer poprašuje, čemu in komu se je 600 for. (klici 500 t.) izplačalo in hoče po vsej sili, da bi mu odborniki natančni račun na pamet razložili. Odgovarja mu Dežman in Wurzbach, slednji s tem, da ne more vseh številk imeti v glavi. Dr. Kosta: Ne razvidim, zakaj se zahteva odgovor od nas odbornikov, odgovarjati bi imel referent Dežman, saj menda ve, za kaj je šlo teh 500 for., saj je sam obiskoval slovenske predstave. Za predstave treba vaj, za vaje šol, za šolo učiteljev, za te novcev itd. 1600 for. je le pičla pomoč slovenskoj Taliji. Poglejmo na Dunaj, Pest, Zagreb, kjer se podpirajo gledališča z ogromnimi zneski. Zagovarjam predlog finančnega odseka. Zopet se vzdigne Kromer in govori o „passive Bilanz" ter da se grozna krivica godi davek plačujočemu občinstvu, ako se ta znesek pusti v proračunu — da-siravno je on sam v prejšnej seji plediral, da bi se zika v vseh c. k. uradnijah na Kranjskem, kakor tudi pri prihodnjih točkah ni nikakoršne debate. Na nem-čurskej strani vstane zdaj Kaltenegger, zdaj Apfaltern in se sklicujeta na to, kar se je lani govorilo, kar daje poročevalcu dr. Razlagu povod k dobroj opazki: Čudim se, da se g. Kaltenegger imenuje mož napredka, pa je letos na tem stališči, kakor lani. Dr. Razlag v tehtnem govoru zagovarja predlog deželnega odbora, ki se en bloc potrdi. Ravno tako se predlog deželnega odbora zastran učnega jezika in zastran pravoznanstvene akademije ali vseučilišča potrdi en bloc — in pravi dr. Bleiweis, ko ga predsednik vpraša, bo li predlog zagovarjal: O tem sem že toliko govoril, da mislim, ka mi ni treba dokazovati, kar je u a ravno pravo našega naroda, (Dobro.) Ravno tako se odobri predlog deželnega odbora zastran premembe volilnega reda. Se ve, da nemčurji proti vsem tem točkam glasujejo, denes jim sekundira tudi novi poslanec idrijskega mesta gosp. Konrad pl. Eibis-feld — pa vse zastonj, narodnih je 22 mož, nemčurjev pa če so vsi vkup le 14. H koncu se reši še peticija gosp. knjigovodja IvanetiČa ter se mu dovoli 200 gld. nagrade in izreče priznanje zbornice za izvrstno delovanje. Prihodnja seja 29 avgusta. Deželni zbor »štajerski. Iivtoi* pola-o i j a poslanca g. Fr. Kosar in tovarišev v Štajerskem deželnem zboru dne 23. avg. 1870 zastran varnosti osebe in imetka. Naj nujniša zadeva, ktero so mi moji volilci, ko smo iz volilne sobe odhajali, na srce položili, je bila, Skodlarjevej osebi plača povišala, če tudi za 1O00 for. naj bi si v slavnem deželnem zboru prizadeval, da bi Dežman kot poročevalec finančnega odseka proti sporočilu govori in se pritožuje, da dramatično društvo nikogar k svojim vajam ne povabi. Pri glasovanji pade Kalteneggerjev predlog na preložitev in se potrdi proračun finančnega odseka. Kromer : ich glaube nicht, dass die Majoritat fiir den Antrag stimmte. (Smeh.) Glasuje je zbog te Kromerjeve sitnosti po imenih, 20 z .da- in 12 z „neiu.u Dekan gledališče nihče besedo rekoč: Kromer oglasil, *) nego od leta 18G9 —1870 in ,eiu eehter Krainer", ter da naj ne očita. (Smeh.) da jo se mu in sicer je glasovalo Toman ni glasoval. Ko se pri proračunu za nemško ne oglasi, poprime dr. 61eiweis za Mislil sem, da se bo vendar gsp. on ki zmirom trdi, da so davki preveliki, pa niti besede ne črhne. Za slovensko gledališče se mu je denarjev smililo, sedaj pa ko gre ad majorem Germanise gloriam se mu ne smili denarjev. (Dobro) Jaz to tu konstatiram. Čudno se mi tudi zdi, kako je mogel gosp. dr. Kljun glasovati z „neintt on ki je bil tako izvrsten k o-medijant — saj je leta 1848 Živkota tako dobro igral. (Dobro, dobro, smeh — nemir med nemčurji, Kljun je kar zelen.) Predsednik misli da je to osebna reč, dr. Bleiweis se vsede, Kljuu pa vstane in pravi, da je bil 1848 leta drugi program *) nego on Še vedno , tacih reči več Govore še več ali manj gg. Kromer, Kaltenegger, Supan, Wurzbach in Dežmann za nemško gledališče, brez važnih in zanimivih razlogov. Slednjič se potrdi podpora za nemško gledališče z 600 for. Pred glasovanjem gresta Zamik in Krama-rič iz zbornice. Prihodnja seja jutri. (5. s e j a 27. avgusta.) [Izv. dop.j Zapisnik prejšnje seje se potrdi. Dr. Poklukar stavi interpelacijo do vlade zarad notranje uravnave zemljiščinih knjig. — G. pl. Eibisfeld obljubi odgovor za prihodnjo sejo. Sporočila deželnega odbora o proračunu za leto 1871 in računskem sklepu za leto 1869 deželo-kultur-nega zaklada in zaklada zemljišne odveze za leto 1869 se potrdita. Pri predlogu deželnega odbora zastran rabe je-*) Ali mislite gosp. Dr. pri besedi program na žep ? pravico tirjati, naj bi življenje in premoženje pravna država ima le se varnost osebe in imetka v prihodnje zdatnejše in zanesljivejše branila, kakor dosihmal. In komaj smo se poslanci slovenskih okrajev tukaj v Gradcu v deželui zbor sešli, nam je dosel žo list od konservativno poli-tiškega društva v Ptujskem in Rogačkem volilnem okraji, kjer nas v enaki zadevi nujno pomoči prosijo. Jaz in z menoj podpisani slovenski poslanci smo tedaj za svojo dolžnost spoznali, da brez odloga s to zadevo pred slavni deželni zbor stopimo in vpričo njega slavno c. k. vlado zdatne pomoči prosimo. Da ima kmečko ljudstvo postave krepko branile njegovo je jasno ; kajti država in zlasti ta edini namen, da varuje pravice svojih državljauov med kterimi stoji gotovo v prvi vrsti pravica do varnosti življenja in premoženja, kajti na teh dveh pra vicah sloni vsa časna sreča in zmožnost vsakterega druzega napredka. Ta tirjatva kmečkega ljudstva pa so kaže toliko bolj opravičena, kolikor težejša bremena vlada svojim podložnim naklada in kolikor veče davke ko od njih tirja in sosebno, kolikor več denarja za oskrbovanje javne pravico in varnosti od leta do leta tirja. Kako britko mora tedaj kmečko ljudstvo zadevati kako silno njegovo spoštovanje do postav in gosposk slabiti, in kako nevarno njegovo ljubezen in patriotiško udanost do države spodkopavati , ako je prisiljeno ravno nasprotno prikazen gledati namreč, da kolikor več davkov plaču j a, in kolikor dražejše oskrbovanj pravice in javne varnosti od leta do leta postaja, toliko bolj vsa varnost po deželi peša, da si človek ne po dnevi ne po noči svojega življenja in premoženja zvest ni. In kje išče prosti kmet vzrok to toliko žalostne prikazni in kje jo po svoji misli tudi najde ? — Dolžnost ljudskega zastopnika i<\ da svojim volilcom tako rekoč usta posodi, skozi ktera svojo misli in želje, svoje pritožbe in bolečine deželnemu zboru in visoki vladi naznanijo. Kako tedaj ljudstvo misli in sodi o tej stvari ? Ljudstvo tako misli, in odkritosrčno povem, da sem tudi jaz sam popolnoma njegovih misel, da eden naj-poglavitnejših vzrokov te prežalostno prikazni v tem obstoji, da se z jetniki p r e m o h k o ravna in da se usmiljenje celo napačno razumeva, kterega smo zares vsakemu nesrečnemu, tedaj tudi kaznovanemu hudodelniku dolžni. Po vsem, kar smo zadnja leta uča-kali, mora kmet soditi, kakor da bi bili zbori in gosposke vse svoje težnje le v to obračali, da bi kaznim, k dikor v mogoče, vse britko in grenko odvzeli in jetnikom po moči zložno in lehko prenosljivo stanje po ječah oskrbili. Vsaj še ni tako dolgo tega, kar mi je pošten in od ljudstva po pravici ljubljen sodniški uradnik po besedi to-le povedal: „Moji najbolj zber-ivi gostje so gospodi jetniki", in eden zmed njih se je že kar zavolj tega pred njim pritožil, da v tem ko dobro ve, de. so za vsaki teden enkrat cmoki predpisani, je on že šest tednov zaprt, in je še le en sam krat to žlahtno jod dobil. (Konec prih.) Deželni zbor goriški (3. seja, 24. avguBta). [Izv. dop.] Nazoči vsi poslanci razun knjezo-nadškofa. Deželni glavar naznanja nektere vloge oziroma peticije, ki so došle deželnemu zboru. — Dr. Lavrič bere pridjano interpelacijo, *) ktero so podpisali vsi slovenski poslanci, razun Winklerja in Gorjupa. Potem se potrdijo preudarki zorni j iščno-od veznega zaloga, glavnega zaloga za uboge, zalogov za gozdo-rejo, za ranjene in bolne vojake, štipendijskega zaloga n zalogov Werdenberških in Codelli-jevih štipendijev. Vse to brez razgovora. Ker je umrl ud deželne komisije za uravnavo zemljiščnega davka g. Persa, in sta se odpovedala ud grof Pace in namestnik grof Coronini — voli zbor dva uda in enega namestnika za to komisijo in sicer grofa Goronini-a in Pace-ta za uda, in Ivana Gandida za namestnika, vse tri enoglasno. Na predlog deželnega odbora se naroči posebnemu odseku 5 udov, da pretehta vprašanje, ali se imata poslati eden ali dva zdravnika naše dežele v deželno-zdravstveno komisijo v Trst. V ta odsek so izvoljeni: Dr. Pajer (predsednik), Dr. Maurovich (poročevalec), Dell' Corre, Dr. Abram, Winkler. — V peticijski odsek pa Dr. Maurovich (predsednik), Dettori, Črne, Dr. Žigon, Pagliaruzzi. — Prihodnja seja v petek 26. avgusta. Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. La statistique est aussi la science raisonnee de faits. (Dalje.) Sledeči pregledi naj pričajo, kako zlo potrebno je nam v Kranji realne više gimnazije. Potem se bodo dijaki ljubljanske gimnazijo nekoliko razšli; obe šoli bote bolje napredovali. Ti pregledi tudi kažejo, kako zlo tarejo nemško ustrojene učilnice naše slovenske dijake, in da so s tujega prišedši nemški učitelji prošte-vilno slovensko mladino dosti bolj tlačili kot č. očetje v Novem mestu. Preračunil sem posrednja števila v odstotkih za večletne dobe. Iz njih slednji lehko sklepa, kolik razloček je med razvrstitvijo prvih 10 let pregledane dobe pa nastopnih drugih. Zadnje leto (1869) je samo zase pristavljano. Ljubljanska gimnazija Novomeška gimnazija Dob« Pregled v odstotkih (V.) Dnb a Pregled v odstotkih (•/•) E. L 2. a.| 0 E. i. 2.8.1 0 1852—18G0 1861—18G8 1858-1859 1860—1865 1852—1868 leta 1869 82'/, 77'/, 88'/, 74 80 88 i*y, ?% 207. 21% 12'/,' 4 247, j 1% 17'/,, 2'/, 1852— 1860 1861—1868 1853— 1859 i 1860—1865 1852—1868 leta 1869 80'/, 797, 80'/, 80 80 787« 18 iy, 12% 7 46 43 18G4 1858 148 112 103 95 77 45 42 41 1865 1859 148 114 106 101 98 84 55 47 1866 1860 156 108 96 68 76 67 59 66 1867 1861 154 100 86 86 75 56 41 40 1868 1862 127 81 75 65 75 67 54 46 1869 1868 135 108 104 76 85 78 64 49 1870 1864 140 109 96 74 80 76 1865 141 95 1 79 67 64 1366 185 80 63 64 1867 , 127 74 66 1868 122 t 82 j 1 „,__. 1 ") Neočitni učenci ali privatisti tu niao všteti. To kazalo kaže v brezozirnih številih dijake, kako so od razreda do razreda prestopali; da bi pa za naš namen števila tem lože tolmačili, naj sledeči pregled kaže, koliko da jih je od leta do leta odletelo. Res jako mudno delo, ker treba bo zopet napraviti par stotin računov. Pa ne strašimo se ga, ker le ozirua števila ali odstotki se dajo med seboj primerjati. Leta bo enako šteta, ko v poprejšnjem kazalu. Za posamezne razrede pa prvi oddelek predala kaže, koliko jih je brezozirno ali vseh skup odpadlo, drugi oddelek pa dotične od stotke (%). I Odletelo jih je od prejšnjega razreda do konec nastopuoga in sicer do lil IV : V i VI konc It ||»/.v8eh %'vseh v.lvfleh|7.|vseh|7.| vsehj' 1 ; ■ 1850 34 85 9 ' 14 t1 J 15 28 18 84 1 1851 18'28 2 4 t4 -| 9 18 t* — 7 ! 1852 29 86. 4 fl — 8 16 7 6 1363 20 23 9 13 6 10! 8 16 G 14 4 1854 32 23 8 9 8 lOj 8 16 8 12 5 H 3 1855 |52 41 l 1 12 18 6 U fl 1866 56 44 ti — t* - 18 16 11 it; 3 1857 [30 22 — mm 11 18 28 29 13 17 9 1858 81 21 9 8 8 8l 18 19 32 4 1 3 1869 <34 28 6 7 5 4 :j 3 14 14 29 1860 [48 37 12 11 88 341 112 — 18 24 fj 1861 54 86 14 14 — -I 11 12 19 •i o 15 18G2 46 36 6 7 10 13 flO — 8 10 13 1868 27 23 4 3 28 27 ty — 7 8j 14 1864 31 22 13 12 22 23 \G _ 4 fi 1865 '46 32 16 IG 12 15, 8 4 1866 '55 40 12 '17 4 61 1867 53 41 8 10 ! ! 1868 40 83 1 I 1 | 1 VII VIII I '/.ivseli0/. n 4 1-8 — 26 19 1H 1-3 l 3 13 4 ta 8 1 8 a i 8 15 I ■ ;» 26 8 I 61 14 ! 5 j 21 14 23 1857 1858 J859 1800 1861 1862 1868 1864 IR65 18G6 1867 1868 1869 18 'i0 o a cxt II i ni IV o 00 > -a a> co _o Oi S j vseh a e 1860 24 35 10 21 3 8 1861 15 23 5 10 7 16 1862 17 34 3 9 5 17 1863 18 40 3 11 1 5 1865 14 30 4 12 1 6 21 1866 10,29 : 6 25 1867 17J39 8 11 1 * Pred številom stoječi f liko glav narasli. pomeni, da so se ačenci na tu . Vstopno leto i Vstopili sovi Konec II 1 III šol. leta j IV | V ih je VI | bilo Vtl | v VIII SJ a5 -a a .s JSJ -a i o 15 Odleto jih je od pop. j do konec nastop.1 TfT III I IV 1863; 45 38 29 1864 27 21 15 18651 33 21 16 [866, 37 1 22 16 27 16 12 12 Ig [« f e « .2 CS3 ,1866 1863| 7J16! 9,23! 2 6 ,1867 1864 6 12, • 1868 1865 12 36 1869 1866 15 40 6 28 ti 5 24 4 25 6 27 4 25 1866 1867 1868 1869 *) Zu kranjsko gimnazijo sem v I. razredu vstavil število dijakov, kolikor jih je bilo konec leta, ker nisem mogel pozvedeti za dve leti, koliko dijakov so bili sprejeli začetku leta. Zarad tega sem tudi prezrl 1. 1862, ker dotični učenci (100 glav) niso nikjer nu razrede ločeni. Enako se mi jo godilo pri novomeški g. za. lete 1864; /.a to som je preskočil. In x. y. se zarad uradniške nemarnosti ne bo osebno obračal do dotičnih ravnateljev. V Ljubljani jih je od 1. 1860 do 1868 v prvem razredu do konec druzega odletelo eno leto k drugemu po 37%, v Novem mestu pa od 1. 1860—1864 le po 34%. ali za vsa pregledana leta posreduje le po 32 odstotkov. V Kranji jih je v prvih razredih sprva jako malo odletelo, posled pa več od leta do leta, zadnjo eto celo 40 odstotkov. V Ljubljani jih jo v pregledani 19letni dobi le trikrat še nekaj več odletelo, namreč leta 1855 pa 1857 in leta 1856 celo 44%. Za 191etno dobo posrednjo število znaša pri ljubljanski gimnazije nekaj črez 31%, v Kranji za 41etno dobo le 28%. V Kranji jih je tudi v tretjem razredu (do konec leta) jako veliko odletelo, namreč po 26%. Ta čudna prikazen je popolnoma nasproti novomeški gimnaziji, kjer jih je le po 12% odlotelo (za 4letno dobo) iu v Ljubljani v desetletni dobi le po 64%, v naslednji osmolotni pa po 11%; posreduje število za vso dobo je 8'/«% Konečna razvrstitev tretjega razreda jih zopet na vseh treh gimnazijah mnogo požre. Temu se ni čuditi, Dopisi. Is Ljubljane. 28. avgusta. [Izv. dop.] (.R oka roko vmije.") Gospod Hočevar je za svoje politične zasluge prav hitro poslal vladni svetovalec v Ljubljani. Kot zvesti sluga svojega gospoda pridobil si je novih zaslug, ktere se mu zdaj utegnejo poplačati. Služba oskrbnika v deželni posilni delavnici je izpraznjena. Za oskrbnikovo službo pri tem deželnem zavodu ima deželni zbor pravico samo trojico nasvetovati, in deielna vlada imenuje potem iz trojice oskrbnika. Deželni zbor je v javni seji priporočil gg.: Drenika, Kastelca in Te-kavčiča, vso tri z enakim številom glasov. Prva dva sta odločno narodna in po dosedanjem življenji in znanosti za službo bolj sposobna, kakor tretji. Pa gospod Tekavčič je bil političen uradnik v Novemmestu, tedaj v enem morebiti najtrdnejšem gnjezdu birokratizma in nemčurije na Kranjskem, in je svak gospoda vladnega svetovalca Hočevarja. Te lastnosti mu sicer ne dajo nobene prednosti pred onima dvema priporočen ce m n. pa so toliko pomenljive, da se sploh govori, ka bode gosp. Tekavčič oskrbnik. Pri nas je namreč navada, da se službe ne dele ravno najbolj sposobnim, in da se pri oddavanji služeb doseže več namenov — dve muhi na en udarec. Dežela dobi uradnika, ki mu bo zavoljo starosti in bolehnosti čez malo let morala penzijo šteti ter mu njegova pretekla politična leta vračunati v službeni čas; gospod vladni svetovalec Hočevar pa dobi za svojo pridnost in politično zvestobo od pokrovitelja barona Konrada v dar svojega svaka v Ljubljano in v dobro plačano službo. Ta dar je tolikanj prijetniši, ker veselje imata Konrad in Hočevar, plačuje pa dežela. —M Is Doberne poleg Celja 25. avg. [Izv. dop.] (Slovenske toplice štajerskim poslance m t) Gospodje Nemci z liberalnim velikonemškim duhom na Štajerskem so dosihtnal lepo gospodarili na vsacem polji čez neolikane Slovence štajerske. Vede pa sedaj, da nadvladanje niti žele konservativni Nemci niti dalje hrepene po tem Slovenci sami, vede, da se reč morebiti kmalu preobrne, zlasti ker se narodni duh na domači zemlji zmerom bolj in bolj razprostira, radi bi nekdanjo nadvlado malo ad finem ovenčali. Tak dišeč venec bi jim migljal iz kapitala prodanih dvojih slovenskih toplic, Kisle vode ter Doberne, ker bi se, po mnenji nekega nemškega velikaša dal slovenski cvenk obrniti v Gradcu za nemške interese, sedaj ko je še priložnost. To bi se storilo vse iz golega bratoljubja, ker bratje Slovenci bi v prihodnosti pri svojih toplicah gotovo imeli materijalno izgubo (pri Sobičku) ko bi toplice pod njih alabim oskrbljenjem začele hirati in pešati. Kdo ne bi spomnil bo zadnjega državnozbornega veka, kako so vse nemške strune bile napete za prodajanje? kdo ni opazil kako je teta Tagespošta takrat goreče prodajo nasvetavala, ravno tako kakor še sedanji čas indirektno ravno isto dela ? Pravijo nam, ka je ljuba teta poslane, za neprodajo govoreče sestavke takrat ljubeznjivo zamolčala, in še v predzadnji štovilki (23. avg.) je silno rada omenila raz-vitek Dobernskib toplic, pa tudi rada prezirala onemu dopisu pristavljeuega nagovora do sedanjih štajerskih poslancev, ki je poslance klical na pozor. Zakaj Ta- gespošta tako prepričanje ima, gotovo sama, najbolj ve in njena denarna mošnja čuti, kar pa Štajerski poslanci v obče ne smejo po Tagespošti zvedeti, se jim naj po vašem listu pove : ka bode treba za obrambo toplic skrbeti, ker je prodaja toplic živo zedinjena z liberalno zdanjo nemščino, ki pri prvi priložnosti namerava prodajo nasvetovati. Torej štajerskim poslancem kličejo Slovenci: „Pozor!" Pazite, gospodje! in vse žile napnite, da 60.000 gld. čistega izneska na Kisli vodi in 20.000 na Doberni ne izgubi Slovenska dežela. Iz Planine 12. agusta. [Izv. dop.j Bilo je že enkrat v „Slov. Nar." omenjeno, da mnogo županij na Notranjskem uradujo izključljivo le v slov. jeziku, med kterimi je bila imenovana tudi Planinska, ki se v tej zadevi gotovo odlikujo med prvimi, za kar gre posebno vsa čast in hvala našemu vrlemu županu, iskrenemu rodoljubu. Že dolgo časa dopisuje tukajšno županstvo vsem uradom, tako tudi okraj, glavarstvu, le v slov. jeziku, dasi tudi mu od tega dohajajo le nemški dopisi, odgovori in „edikti", kteremu se je zadnje dni prav slavno pridružila tudi preisk. sodnija. Mislilo se je vedno, da se bo naš glavar, o kojem sem v ,Slov Narodu" že mnogokrat čital, vendar enkrat probudil iz globocega starokopitnega spanja, da bo vender se enkrat uklonil obstoječim postavam ter nehal tako strastno in zaničljivo teptati in zasramovati slovenskega naroda najsvetejše svetinje; ali naš g. Ogrinec ostal je še zmirom stari paša, ki s tacim početjem očitno po kaže, da mu ni mar ne za postave ne za ukaze dežel, predsednika, v gotovej svesti, du mu za tako žaljenje narodnih pravic ni se bati nevolje svojih viših, ki so v tem oziru prvi ostre kazni vredni. Z molčanjem in samim gledanjem tacih nepostavnih činov se nič ne pridobi, kajti zamorca ne umivaj — je že star pregovor, to je tudi naše županstvo spoznalo in nastopilo drugo pot. Povedalo je okraj, glavarstvu v tej zadevi svoje mnenje v krepkem dopisu in nanašaje se na obstoječe postave in ukaze izrazilo pravično željo, naj bi se mu odslej odpisovalo izključljivo le v slov. jeziku, inači bi bilo primorano v prvem tacem slučaji braniti se prejemu neslovenskih dopisov in odgovorov. — Kaj bo naš glavar zdaj storil in kako se bo to konečno izšlo, ko mu njegova birokratiška duša gotovo ne bo dopustila posluževati se slov. jezika, kterega razen enega uradnika celo glavarstvo ni zmožno, bom o svojem Času vestno poročil. — V „Slov. Nar." bila je tudi enkrat navedena vesela novica, da se je tukaj na veliko nevoljo in jezo g. Ogrinca in tukajšnih , svoj plašč po vetru sukajočih dvoživcev, kakor tudi zagriznenih nemčurjev in enacih pritepencev ustanovila sokolska podružnica, ki prav vrlo napreduje. Kajti v dveh mesecih svojega obstanka šteje že nad 30 udov in ima tudi telovadna orodja in društveno sobo, v kterej vsak dan lahko čitaš razne slov. Časnike, kar je gotovo hitro v tako kratkem času. Kakor sem zvedel iz zanesljivega vira, daje okrajni hetman tudi temu društvu na slov. uloge le nemške odloke in da se bo odbor zarad tega pritožil pri dežel, vladi ter apeliral na Konradovo „vaš jezik je vpeljan v uradove." Lo tako naprej, Slovenci, ne pustimo si kratiti, Še to pičlo mrvo pravic, ktere nam že daje naravni zakon, in naj bi to se posnemalo povsod, vsaj bodo vender enkrat okrajni paŠeti nehali z nami delati po svoji stan ostudni navadi da bode kmalu Bazalne skušal iz trdnjave ven planiti in izbiti se, ker ne bode njegovih 50.000 konj imelo kmalu kaj jesti. Tako je pričakovati okolo Metza nove bitve. Prusi so napeljali okolo 400 najtežjih kanonov Metzu ter bodo skušali tudi to trdnjavo razstreliti. Glasila pruske vlade glede vojne jako osorno odbijajo vso Evropo, ki bi se hotela mešati, kader se bode delal mir. „Kreuzzeitung" pove, da so na severnem Nemškem delajo tri nove armade, ki imajo gotovo namen odstrašiti Avstrijo, Rusijo itd. ako bi hotolo kaj vmes govoriti. Glede pridobitev v tej vojni isti glasovi prav odkritosrčno prodajajo medvedove kože ter pravijo, da ne bodo nobene druge pravice veljale, nego pravica vojske. Elsas in Lotringcn ter milijone odškodnine menijo, da imajo že v žepu, da si Pariza še ne oblasti. Iz Pariza tudi nič kaj dobrega in zaupanja budečega ne poročajo. Razen zmešnjave, ki je vsled velike nesreče naravna, prikazuje se šo stari groh, posebno v nevarnosti neizmerno poguben, nesloga med strankami. Napoleonu so vajeti z rok ušli, imajo jih več mož, ki so različnih strank: general Pali-kao, Trochu, Thiers, Gambetta itd. Razen tega se narodu ne pove cela nesreča, ki je Francosko zadela, temuč se pokriva nevarnost z lažmi in zavijačami. V parlamentu ministri nočejo ali tudi ne morejo poslancem in občinstvu razložiti. kako stoji francoska in pruska armada. Vendar se na vse moči delajo priprave Prusom odločno nasproti stopiti, kader pridejo pred Pariz, ki se na vse kriplje utrjuje. Osuda avsrijskih sprememb v vladni sistemi se vrši zdaj na češkem, kjer so, kakor deloma že v zadnjič povedano, zmagali v velikem posestvu kandidatje historično-narodne stranke. Čehi imajo tako večino v deželnem zboru, kterega odpretje je bilo preloženo od 27. na 30. t. m. Najbrž gredo Čehi zdaj pač v deželni bor; kako so bodo vedli nasproti državnemu zboru, ni še skleneno. Veliki posestniki so baje pripravni voliti delegacije in udeležiti se posvetovanj za državni proračun. — Prevažen korak je storila te dni češka narodna stranka : ponudilu je češkim Nemcem prijateljsko roko k spravi in miru. Nemci so to ponudbo sprejeli, zahvalili se in svojo pripravnost izrekli voliti 5 poslancev izmed sebe, kteri bodo s 5 češkimi posvetovali se in sestavili pogodbo. Čehi so izvolili v ta odsek : Riegra, Bielskega, Klavdija, Sladkovskega in Griin-wald-a, in baje zahtevajo uaj Nemci ne bi med svojimi volili — Herbsta. Za vso Avstrijo bi bilo odločilno, ako bode ta korak cehov imel dober uspeh, kterega mora vsak Avstrijec iz srca želeti, čehi so Nemcem pripravljeni dati vse, kar oni tirjajo za obrambo in ravnopravnost svoje narodnosti, in zahtevajo samo da priznajo češko državno pravo. Politični razgled. Na bojišči ni te dni nič važnega prigodilo se Sovražuika nista v večem številu skupaj trčila. — Dva bataljona francoske mobilne garde sta se izgubila in zajeta bila od Prusov, ki so polovili 17 oficirjev in 850 mož. Sicer Prusi v dveh vojnih vrstah marširajo proti Parizu, ena vrsta pod kronpricem čez St. Dizier in druga bolj severno preko Chalonsa. — Pri Metzu kjer je Bazaine z ostankom svoje francoske vojske od Prusov zajet, je prišlo iz Nemčijo mnogo čet nove vojsko, ktera je naredila obkope in zasipe. Pričakujejo ženo govorjenje). Nič novega sicer nam stara „Presse" (27. avg. v prilogi št. 335) ne pove, če spet potrdi, kako prusko nemštvo samo preži, kedaj bi nas požrlo, pa vendar hočemo zaznamovati: „Nemški narod — pravi „Pr." — sega denes od Kunigsaua do Adrije." In zgroze so nad Dansko, govori v tej-le estetiki: „Ta stenici • i telesu Kvrope, ki ne more več krvi sesati, zrak s s mm do m, ki ga razprostira, kuži* itd. — Oboje bodi žurnalističnemu kolegu Dežmanu priporočeno: zadnje, kader nam bode lekcije o finem stilu dajal. * (I z Grade a) se nam je 28. t. m. pisalo: Včeraj sta se naša poslanca gg. dr. D o m i n k u š in dr. V o š n j a k predstavila gsp. ministru uka in prosvete Stremavru, ki se zdaj kot štajersk poslanec mudi v Gradcu. Naša poslanca sta so hotela v prvo zahvaliti za ustanovljenje 3 juridičnih stolić, na graškem vseučilišči, razložiti mu ob enem želje Slovencev glede tega, kako naj se te stolice primerno namestijo, da se pridobe dobre učne moči in konečno sta mu posebno poudarjala, kako potrebno je, da se nam vendar enkrat napravi nekoliko srednjih šol. Pri tej priliki se je tudi govorilo o veliki in škodljivi krivici, ki se je slovenščini godila pri organiznciji mariborske učiteljske pripravniš-nice, in ki se jej vsled slabe organizacije godi tudi zdaj. G. minister je prav uljudno poslušal, povpraševal in raz no v ar j al so o slovenskih zadevali inje posebno naglašal. da itna vlada resno voljo, da se tudi v istini izvršujejo vse postavne določbe, ki govore 6 narodni ravnopravnosti. — Smo res radovedni, kako se bo ta „resna volja" I-azala v d e j anj i! * (Iz goriškega dež. zbora) sta izvoljena v državni zbor: grof Leopold Strassoldo od ital. strani in Anton Čeme od slovenske. * (Duhovske spremembe.) V ljubljanski škotii. Č. g. Jan. Koprivnikar, dnh. pom. v Šentjurju, je dobil faro Savo ; — č. g. Matija Kuhelj, duh. pom. v Šraarji, gre za administratorja na lokalijo Šentmi-helsko pri Zužerab. V tržaški škofii. Prečast. g- Jan. Dukić častni kanonik in t »j m. v Grizinjani, je postal arhiprezb. in fajm. v Novem gradu. — Čast. g. Jan. Koman, namestnik pri Marii D. Snožoici v Terstu, je postal ondi faj, — Čast. g. Ant. Petelin, subsid. v Boljunu, gre za subsid. v Pas. — Umeri je č. g. Peter Toič, duhoven v pokoju, star 71 let, duhoven 45 let. R. 1. P. — Razpisanja : Prazni beneficij Zarottii v Kopru do 31. avg. — Naslednje pa do 15. kim.: Fare Novaška, Vermska, Vranjskn, Humaška in Klanska. — Poskušajo za duhovnike se pričao 13. kim. zjutraj ob 8. Kazne stvari. * (Kako se pripravljajo državna posestva za prodajo.) Ko smo bili zadnjič v Idriji, nam je jako zanesljiv mož med drugim tudi pravil naslednjo dogodbo, za ktero sicer nismo porok, ki jo pa jako verjetna: r Lansko leto je prišlo na enkrat iz Dunaja dotičnim uradnikom, da naj se idrijski rudnik in pripadajoči velikanski gozd preceni. -- (Jcnilna komisija izvrši povelje in ceni rudnik ter gozd na l'/9 miljon ter pošlje cenilni zapisnik na Dunaj. Dotični gospodje na Dunnji pošljejo zapisnik nazaj, češ da je cena previsoka in da naj se ceni še v drugo. Pa tudi druga skoro za polovico nižja cenitev ne najde milosti pred dunajskimi gospodi. Cenilna komisija v Idriji dobi nos — rekoč, da bi bila cena dosti visoka s 300.000 gld. Iz tega, kakor tudi iz druzih okolščin, kakor : da se nepotrebno zida in neki celo zaukazuje, koliko tisoč naj se vsako leto na vsaki način pozida itd. se jasno vidi, da je nekomu strašno mari, da se vrednost rudnika in gozda pred svetom nazaj stavi in d iknzujejo kolikor mogoče maj ni — dohodki. Potem bo čez nekoliko časa kak dunajsk Žid kupil Idrijo jako ceno, a posredovalec dobil lepo — provizijo. Sapienti sati *) Nemško namere in nemško izobra- Dunajska bona 29. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 55 fl. 50 kr. Srebro........... 124 „ 50 „ Napol...........10 n 7 „ Zahvala. Jaz podpisani sem svoja poslopja pri vzajemno zcivaruvalnej praAkej banki „Slavlju" zavaroval. Nisem bil pri njej zavarovati še tri mesece, ko me je huda, nesreča zadela, da sem pogorel. Omenjena zavarovalnica mi je pa hitro prihitela, na pomoč s tem, da je škodo urno preiskala ter mi jo pravično in n a t an k o izplačala, za kar se jej tukaj očitno prav lepo zahvalujem, misleč, da le svojo dolžnost storim, ako to ndrodno in pošteno zavarovalnico gorko vsem onim priporoča m, kteri iett svoja poslopja zavarovati. V Besnici, sv. Jerneja dan 1870, Lovro Poličar, posestnik. Lsstniki Dr. Jot« Voćnjak In druari. Jsdateli in vrednik Anton Tomšič. Tiskar Ednard Janale.