Kandidati se Ttilte gasilske vaje še ni bilo poiskali skupaj Teden otroka POSLOVALNICA DOMŽALE POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska 54a, Ljubljanska 80. 1000 Ljubljana 1230 Domžale. p.p 137 Tel 01 433 71 73 Tel.: 01/721 96 80 Fax: 01/433 62 05 Fax: 01/721 15 87 E-pošta: E-pošta: mlo@gollturtst.si domzale@golflunsi.si Vaš svetovalec za potovanja po naroiilu: • letalske vozovnice • holelske rezervacije • u po soja avtomobilov ■ poćilnice. potovanja in izleti • sejmi in strokovna potovanja ■ jezikovni tećaji v tujím • zavarovanja za potovanja TURIZEM IN RENT AGENCIJA Trđinova 3. 1000 Ljubljana Tel 01/433 71 73. taks 01/433 62 05 E-pošta inlo@golttunst.si Vabimo vas v frizer ski st u db '"pata Si Hrt* na Kidričevi 6 v Trzmu rittióz er za vas po zelo ugodnih cenah: - frizura 1900 S/T. iienje k frizura 3700 Sit. ye ii frizura 4000 S/T •o lus no koimetiko Schwarzkopf ter strokovnm via nje m poskrbino ta vaš Obiščite nas lahko vsak dan od 8. do 19. ure. oh sobotah ob 8. do 12. are. Maročite se po telefonu 04/ 302 H Vabijeti Ugodni plačilni pogoji za vsakogar! . ■ L-—L-- J SALONA (««lammT'i 1 Pud»kr«,n ku|ODPRTA: obdelovnik h:od 7 do 18 ,sob od 0 do 13 ure BREST- ^ Tapetništvo d.o.o Sedež: Jemčeva 45A, 1238 Proizvodnja: Podskrajnik 18,1380CartJ* tel.: 01 709 03 00, fax: 01 70999° PRISLUHNIMO ŠE DRUGIM MELODIJAM G. _ ospodična Jesen je odprla vrata svoje hiše in vstopila v naše kraje z mrazom, dežjem in meglo. Orevesa v gozdu je poslikala s paleto najrazličnejših barv, od rdeče preko rumenkasto oran-/jie do rjave, po tleh je nasula koštanja in gob, vevericam je pripravila pojedino želodov, (astovkeje pregnala na jug. Pridne roke hitijo in obira jo jesenski pridelek, babice in tele pa že pletejo tople puloverje za zimo. Narava se počasi umirja in ni več daleč, ko bomo lahko opazovali padajoče jesensko listje. Jesensko vzdušje je lahko krasna prispodoba za bližajočo se volilno kampanjo in volitve. Kot listje bodo odpadli nekateri kandidati, kot gobe po dežju se bodo pojavili drugi. Pestrá paleta barv pa je pestrá izbira kandidatov, ki bodo kandidirali za občinske svetnike in za župana občine Trzin. Čeprav je letošnja volilna tekma šele v prvih povojih, pa postaja nc-izogibno dejstvo, da je kar nekaj letošnjih kandidatov tokrat osamelcev. Bolje rečeno, ne kandidirajo na strankarski listi, temveč kot neodvisni kandidati. Prav zato se mi postavlja vprašanje, ali Ijudje vse manj zaupamo stránkám in strankar-skim Ijudem? Ali veliko neodvisnih kandidatov pomeni zgolj to, da ne želimo biti ka-korkoli ideološko opredeljeni? Ali pa sc morda v nas vse bolj naseljuje individualistični (ameriški) duh, v katerem ko-lektivnost nima več kaj iskali? Seveda ne pravim, da kandidatov na strankarskih listah ni ali pa da imajo ti kandidati kaj manj individualističnega duha v sebi, govorim le o povečanem številu neodvisnih kandidatov (v primerjavi s prejšnjimi vo-litvami), ki pa po drugi strani (če zmaga kolektivni duh) tve-gajo, da ne bodo izvoljeni, ker jih ne podpira nobena stranka. ODSEV -glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miroštebe Namestnik odgovornega urednika: MatejaErčulj Tehnlčnl urednik: Emil Pevec Urednik fotografije: jože Seljak trženje: Jožlca Valení;ik Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lu kan Ostali člani uredništva: Tone ipavec, UrSa Mandeljc, Nu5a Matan, Petra Musić. Viktonja Peinikar - Oblak, Tanja PrelovSek, Kalja Rebec, Mirjani štih, Mojca Triek, Peter Zalokar rlsk: Maiko Kavnikar s.p.. DoriiŽale "sklada: 1700izvodov Glasilo Odsev Uhaja enkrat mesečno ln ga dobilo brezplačno vsa gospodlnlstva ln podjetja v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. novembra 2002. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. novembra na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com m Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v Prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare , osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) (01)564 45 67 a: (01)564 45 68 "a naslovnici: e vol,lnl ^'rkus skoraj spominja na žongliranje teatra Cizamo. 'SSN1408-4902 (foto: Sašo Štih) Ker se svetu predstavljajo samo kot Ijudje s svojimi idejami in svojimi načrti. Toda tudi kandidati na listi stranke niso kar lako, tudi oni imajo svoje ideje in svoje nacrte, v njih paje včasih mogoče prepoznati težnje stranke, za katero kandidirajo, najsi bo to stranka LDS, SDS, ZLSD ali pa stranka Za zeleni Trzin. Ne glede na to, ali so kandidati pripadniki stranke ali pa so neodvisni kandidati, pa upam, da so se v volilni mlin podali iz pravih razlogov. Zame pravi razlogi ne vključujejo služenje denarja za opravl janje politične funkcije, temveč so pravi razlogi v vprašanjih, ki se nanašajo na to, kako izboljšati življenje v Trzinu, kaj omogočiti Ijudem, da jim bo v tu lepo in da se bodo radi vračali v svoj kraj, kako se znebiti klasifikacije o Trzinu kot o spalném naselju, kako obvarovati živalstvo in rostlinstvo (ali ga vsaj ohranjati tako, ka-kršno je) in navsezadnje, v kakš-nem stanju obraniti Trzin zanam-cem (kot so ga za nas ohranjali naši predniki). Toda najti člověka, ki bi resnično dihal s krajem, je isto kot iskati iglo v senu. Tako lahko samo upam, da volilne obljube naših kandidatov nc bodo ostale samo neizpolnjene obljube in da bodo znali resnično prisluhniti želji in volji občanov Trzina. Tišti želji in volji, ki jih je postavila za svetnike in za župana. Mislim, daje v tem trenutku prav, da vam zaupam še zgodbo, ki sem jo zadnjič brala in ki se mi zdi zelo poučna: »Vsi prcbivalci nekega mesta so bili slepi. Nekoč pa pride na obisk v to mesto kralj z mogoč-nim slonom. Meščani so bili zelo vznemirjeni ob tem obisku, mučila pa jih je tudi radovednost, kakšen je slon, čemu je podoben. Zato so poslali tri slepe meščane, da bi razvoziali 10 uganko. Nihče od njih še nikoli ni imel slika s slonom, in so mogočno ži-val tipali z rokami, da bi si tako nabrali čim več podatkov o njem. Ko so se vrnili k someščanom, so jih ti spraševali, kakšen je slon. Mož, ki seje dotaknil ušesa, je rekel: 'To je ogromna, okrogla reč, debela kot preši ta odeja.' Drugi, ki je otipal slonov rilec, je rekel: " Ne, jaz poznam njegovo pravo podobo. Je kakor ravna in ozka pipa, strašna in razdiralna.' Mož, ki je otipal nogo, paje trdil: 'Mogočen in irden je kol steber.' Vsi .so po svoje imeli prav, a vsi so bili slepi in niso videli celovite podobe.« Nauk te zgodbe bo najverjet-neje odkrival vsak sam. meni pa povc, da ima prav vsak na tem svetu svoje mnenje o do-ločeni zadevi (najsi bo to mnenje o glasbi, o oblačilih, o hrani ...) in da bo vsak glasno za-govarjal to svoje mnenje. Mislimo si, daje naš pogled edino pravilen in da imamo samo mi prav. Prepogosto pa pozabimo prisluhniti mnenju drugih, ln največkrat se to 'pre-slišanje' mnenja drugih dogaja prav v obdobju volitev, ko vsak trobi v svoj rog, Ijudje pa poteni pritegnemo ženim, katerega melodija nam je najbol j všeč. Prisluhnimo kdaj še kakšni drugi melodiji in ugoto-vimo, zakaj je tako drugačna in ali nam morda ne razširja naših obzorij. Polem pa pojdimo na trzinsko šolo in obkrožimo številko pred imenom osebe, ki ima najboljšo melodijo (če nam bo seveda kakšna sploh všeč). Namestnica glavnega urednika Mateja Erčulj Spoštovani krajani! Vabimo Vas na komemoracijo, ki bo v torek, 29.10. 2002, ob 16. uri pred spomenikom padlih v NOB pred osnovno šolo Trzin. V želji, da s čim večjo udeležbo počastimo spomin nanje, Vas pričakujemo. A i ď i. r M a ZZB NOB Trzin 4 O ossv SEJA OBČINSKEGA SVETA SKLEPNA SBA DOSEDANJEGA OBČINSKEGA SVETA Zc vrabčki na strehi čivkajo, da smo v predvolilnem obdobju, in se tako morda ne bo zdelo čudno, če rečem, da so se svetniki tokrat morda zadnjič sestáli v taki ekipi, kot je bila na sej ah zadnja štiri leta. V tem času jim je uspelo pripraviti 43 sej (vključno s tokratno), kar nanese kar lepo število presedenih ur za dobrobit Trzina. Kljub temu daje tudi tokratna seja přinesla nekaj novih odločitev, paje bila nekoliko drugačna od vseh, na katerih sem bila doslej prisotna. Poseben ton ji je dajal svetnik g. Romeo Podlogar, ki je večkrat dvigoval svoj glas in se ni strinjal z drugi-mi. Njegov svetniški kolega g. Anton Ipavec je ob tem ocenil, daje občinski svet vsa štiri leta uspešno in plodno sodeloval, da pa so poteze g. Podlogarja očitno že usmerjene v predvolilno kampanjo in da si s tem očitno skuša nabrati nekaj političnih točk. Začelo seje že z dnevnim redom, koje g. Podlogar dal pobudo za umik točke o zazidainem náčrtu za OIC Trzin, ki naj bi jo po njegovem mnenju rajši obravnavali občinski svetniki v naslednjem mandatu. Županu Antonu Peršaku seje zdelo ne-smiselno umakniti (o točko z dnevnega reda, saj je njena obravnava dokaj nujna, poleg tega paje bil predlagatelj odloka župan in ne občinski svetnik in zato ludi prihajajoče volitve ne bi mogle biti vzrok za umik točke z dnevnega reda. G. Podlogar je predlagal tudi razširitcv dnevnega reda, vendar so drugi svetniki glasovali proti obema predlogoma. Svet je tako kot prvo točko dnevnega reda prvič obravnaval proračun občine Trzin za leto 2003. Županov svetovalcc za finance Jorg Pelrovič je obrazložil zgodbo o DDV-ju in navede! vzroke, zakaj je dobro. daje občina davčni zavezanec za DDV. Trzinska občina je v preteklosti namreč izvedla nekaj investicij (projekti v T-3, načrti za prizidek k OŠ in podobno), ki ji omogočajo visoko kompenzacijo DDV iz leta 2002 in zmanjšajo obveznosti do države, morda celo v višini 40 do 50 milijonov tolarjev (kar pa ni malo). Petro-vič je nekaj besed spregovoril tudi o let-nem náčrtu, prodaji finančnega premo-ženja, náčrtu nabav in gradenj ter o náčrtu delovnih mest v občinski upravi. Svetniki so za vsako posamezno točko proračuna glasovali in tako sprejeli 5 sklepov. Prav na hitro so sprejeli tudi odlok o izvrševan-ju proračuna, katerega pravila so ista kot doslej. Pri sprejemu vseh teh sklepov je bilo moč opaziti, da svetnik Podlogar ni glasoval za noben sklep, pa tudi pri nasled-njih točkah seje glasovanja vzdržal. Ob drugi točki seje razvila živahna razpra-va. Govorim o zazidainem náčrtu OIC-e, ki sta ga tokrat predstavila Patricija Vidic, ar-hitektka, in Borut Ulčar, direktor Regijske razvojne družbe (RRD). Ulčar je na náčrtu nakazal problematiko, kije v OlC-i precej pereča (v ostalem Trzinu pa ni nič bolje), in sicer parkiranje. Ulčar je pokazal možnosti za parkirišča, ki bi bile izvedljive in s katc-rimi bi lahko probleme s parkiranjem odpravili, vendar pa bo za dokončno izvedbo potrebno pridobiti še soglasja lastnikov zemljišč. Tako naj na glavni prometni ulici Dobrave (pri piramidi) ne bi bilo parkirišč (tista, ki tam zdaj so, so po besedah župana nelegalna), bi pa povečali parkirne prostori na Blatnici. Na zazidainem náčrtu so projektanti RRD predvideli tudi Sirjcnjc OIC-c, in sicer v smer proti Mlakam. Prav tu pa se je postavilo vpraSanje, do kod naj še sega OIC in ali naj bo meja tam, do kjer so že sedaj zgrajene poslovne stavbě.Verjetno se bodo taka vprašanja porodila tudi najavni obravnavi načrta, saj so se svetniki s spre-jetim sklepom obvezali, da bodo pripravili osnutek odloka o zazidainem náčrtu, določili bodo morali čas javne razgrnitve in javne obravnave. Razprava pa seje vnela tudi pri sprejemu sklepa o imenovanju članov Sveta javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Trzin. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svoji seji obravnavala tri predloge. Kandidatki ZLSD sta bili Marija Hojnik in Lilijana Smrckar, ki sta bili tudi potrjeni za članici sveta, kandidalure neod-visnega Romea Podlogarja pa Komisija ni sprejela inje predlagala, da o njegovi kandidaturi presodi še občinski svet. Med raz-pravoje Podlogar razložil, daje primeren kandidat, ker problematiko v šoli zaradi šo-loobveznih otrok dobro pozna, poleg tega pa tudi vedno aktivno sodeluje na sestankih sveta staršev. Med svetniki paje prevladalo mnenje, da bi moral tretji predlagani član biti nekdo iz starega delà Trzina, da bi tudi ti otroci imeli svojega predstavnika v svetu. Svetniki so bili razdeljeni, toda odločilen je bil glas proti potrditvi Podlogarja za člana sveta, zato seje le-ta po tej točki zahvalil za sodelovanje in odšel s seje s pozdravom 'Srečno!' (Naj omenim tudi to, daje svetni-kom med to točko malce zavrela kri, saj so kar nekajkrat pokritizirali izjave drug dru-gega - česar po navadi niso počeli). Kljub odhodu svetnika se je seja nadaljeva-la s poročilom o delu nadzornega odbora, ki gaje povedal predsednik nadzornega odbo- ra gospod Andrej Senica. Nadzorni odbor je v letu 2002 opravil nadzore v irzinskem vrtcu, v turističnem in športnem društvu, delni nadzor pa so izvedli v proračunu občine. Nadzorni odbor ni imel večjih pri-pomb v zvezi z gospodarnostjo uporabni-kov proračunskih sredstev. Trzinski nadzorni odbor je sodeloval tudi pri nadzoru JKP Prodnik, Knjižnice Domžale in v Zdravstvenem domu Domžale. Popolnega poročila o nadzoru v teh treh ustanovah g. Senica ni mogel podati. JKP Prodnik seje na nadzor namreč pritožil, ponovni nadzor pa še ni končan. Prav tako je še v teku nadzor v domžalski knjižnici, nadzor v zdravstvenem domu pa se še sploh ni za-čel. Svetniki so bili nato obveščeni o přenosu sredstev z ene proračunske postavke na drugo, na koncu pa so glasovali še o zamenjavi direktorjev ZD Domžale (od 26.januarja 2003 naj bi to bil Janez Svolj-šak, dr. med., spec.)in o razrešitvi namest-nice predsednice občinske volilne komisije, gospe Jožice Valenčak. Svetniki so se odločali med dvema predlogoma za njeno zamenjavo, mesto Valenčakove paje za-sedel Ti motej Lapajne. Župan seje poslovil rekoč, da se naslednji mesec morda spet vidijo. V primeru, da se ne bi, pa se jim je tudi zahvalil za konstruktivno štiriletno delo. Mateja Erčulj C-Jlede na bližnje občinske volitve in čas predvolilne kampanje, tokrat Županov kotiček odpade, saj bi bilo kakršnokoli besedilo mogoče razumeti kot del predvolilne kampanje. Vse občanke in občane vabim k treznem" premisleku in čim večji udeležbi na volit- ; vah! Tone Peršak NAJBOLJŠE REŠITVE BODO POISKALI SKUPAJ kako gledajo na predlog za ustanovitev četrtnega odbora v okviru občinskega sveta, ki bi reševal tovrstne probleme, anketa paje zastavljala tudi vprašanje o prednostnih nalogah pri urejanju življenja v občini. Iz odgovorov je videti, da prebivalci Mlak med naj-nujnejše probleme, ki bi jih bilo třeba rešiti na prvem mestu, postavljajo parkirišča v svoji soseski, vprašanje športnorekreacijskega parka in plinifikacijo naselja. Glede reševanja problemov in naložb v občini pa naj večjo težo dajejo vprašanju urejanja meteornih voda, izgradnji zdravstvenega doma, povezovalne ceste med industrijsko cono in ostalim delom naselja, kabelski televiziji, plinifikaciji, izgradnji doma za starejše občane, ureditvi parkiranja in ureditvi cestnc povezave med sosesko T-3 in parkiriščem pred osnovno šolo, da bi tako řešili jutranje prometne težave, ko starši vozijo otroke v šolo. V anketi zajeti občani so imeli tudi možnost, da predlagajo, kako bi řešili problem parkiranja v Mlakah. Med predlogi je treba omeniti tište, ki se zavzemajo za razširitev pasov med hišami, za ureditev parkirišč na Mlakarjevi cesti ob ograji vrtca, za dogovore s tistimi sosedi, ki imajo več parkirišč, za uvedbo enosmernega prometa, pa tudi za ureditev dodatnih parkirnih mest na obrobju naselja ali pa za postavitev parkirne hiše. Kot so povedali predstavniki iniciativnega odbora, pa se večino prebivalcev zavzeina, da bi v naselju ohranili sedanje zelenje in sedanjo kakovost bivanja. Ob komentiranju rezultatov ankete, ki sojo pripravili člani iniciativnega odbora, je župan Anton Peršak ocenil, da zadnje anketno vprašanje kaže, da sestavljavci ankete doga-janj v občini ne spreniljajo dovolj pozorno, saj so se na občini že lotili reševanja vprašanj, ki sojih v anketi postavljali v přednostní vrstni red. Nato pa je představil posa-mezna anketna vprašanja, ki sojih zastavili v občinski anketi. Tudi v njej so anketi-rance spraševali o številu osebnih avtomobilov, ki jih imajo, o številu zagotovljenih parkirnih mest, o tem, kako svoje avto- tnobile parkirajo in kje jih puščajo njihovi obiskovalci, o tem, kako pogosto dobiva-jo obíske, o tem, na kakšen način naj bi reševali problem nepravilnega parkiranja ter kaj menijo, če bi s preureditvijo nekaterih javnih površin zagotovili dodatna parkirna mesta. Vprašali pa sojih tudi o tem, kaj menijo o postavitvi garažne hiše na obrobju soseske, ali bi bili pripravljeni odkupiti parkirno mesto v njej in kolikšna bi bila zanje še sprejemljiva oddaljenost parkirne hiše od njihovega stanovanja. Rezultati ankete, ki sojo opravili po naro-čilu občine, kažejo, da v Mlakah manjka vsaj 60 parkirnih mest; 53 osebnih avtomobilov naj namreč ne bi imelo parkirne-ga mesta, vsaj 7 pa bi jih rabili Še za obis-kovalce. Gospod Jože Seljak je oporekal rezultatom občinske ankete, saj je opozoril, da so de-kleta, ki so občane anketirala, v anketne liste odgovore pisala s svinčnikí, za vsakega anketiranca naj bi potrebovale le po 3 minute, medtem ko so člani iniciativnega odbora anketne vprašalnike pošiljali v dvajsetdnevni razmislek. Župan g. Anton Peršak je ponovil, daje bila anketa naro-čena pri zunanjem partnerju, ki se ukvarja s tovrstnimi opravili in da namigovanje na verodostojnost rezultatov ni povsem na mestu. Poudaril je, da je večina vprašanih soglašala, da problem obstaja, da določeno število parkirnih mest res manjka in da je problem treba rešiti. Razvila seje tudi krajša razprava med g. Miranom Šinigojem, g. Jožetom Seljakom in g. županom o nepravilnosti parkiranja po pločnikih in zelenicah. G. Šinigoj je menil, daje parkiranje neurejeno, ni pa nepravilno, g. Seljak je opozoril, da ni prometnih znakov, ki bi parkiranje tam prepovedovala, g. Peršak paje dejal, daje parkiranje po pločnikih in zelenicah na splošno prepovedano v zakonu o prometni varnosti in cestnem prometu. Poudaril je tudi, da je skupna ugotovitev obeh anket, daje dogovor o reševanju problema V četrtek, 26. septembra, je bila v dvorani KUD-a Trzin druga javna obrav-nava osnutka odloka o spremembah ure-ditvenih pogojev v naselju Mlake. Pogovora seje poleg predstavnikov Občine in projektantov udeležilo 45 občanov, predvsem prebivalcev Mlak. Župan občine Trzin g. Anton Peršak je med uvodnim pozdravom prisotne pozval, da naj zborovanje ne bi izzvenelo kot predvolilni shod, saj naj bi bilo namenjeno predvsem iskanju najprimernejših rešitev za probleme, ki sejih vsi zavedajo. Pojasnil je, zakaj so obdobje javne razgr-nitve podaljšali za dva meseca in pol in ob tem še povedal, da so nekatere probleme, ki sojih občani izpostavili na prvem zborovanju 15. julija, na Občini že začeli reševati. Občina je namreč pri zunanjem partnerju naročila izvedbo ankete, saj ni želela, da bi s tem, če bi predstavniki občine anketo izvedli sami, spodbudila očit-ke o pristranosti. Ker so prebivalci Mlak tudi sami izvedli podobno anketo, je župan predlagal, da si zborovalci najprej og-ledajo rezultate obeh anket. Najprej je anketo predstavi! član Iniciativnega odbora za zeleni Trzin g. Miha Mušič. Představil je tudi druge člane iniciativnega odbora in povedal, da njihova anketa ni bila anonimna. Za to so se odločili, da bi tako prav vsak predstavnik stanoval-cev hiš v delu naselja Mlake povedal svoje mnenje. Od 167 hiš, ki sojih vključili v anketo, so dobili 104 izpolnjene anketne liste. Iz njih je razvidno, daje na tistem območju 209 parkirnih mest, 215 osebnih avtomobilov. Potemtakem tam potrebujejo vsaj še 16 parkirnih mest, iz ankete pa izhaja, da si občani želijo še 33 dodatnih parkirnih mest. V anketi so občane spraševali o njihovi pripravljenosti za reševanje problema parkiranja na zelenicah in kakšne predloge imajo za rešitev tega vprašanja. Hkrati so spraševali tudi o tem. PREDSTAVITEV TELEKOMA IN NJEGOVE PONUDBE parkiranja nujen, predvsem pa nujen zaradi varnosti udeležencev v prometu. Zaradi zasedenosti pločnikov z osebnimi avtomobili morajo pešci hoditi po cesti, onemo-gočen pa je tudi odvoz komunalnih odpadkov, v zimskem času pa pluženje in posipavanje cest. G. Miran Sinigoj je nato med drugim opozoril, da bi se bilo potrebno ukvarjati s ce-lostno podobo naselja in ne s petimi par-kirišči, predlagal pa je tudi uvedbo enos-mernega prometnega režima. G. Anton Peršak je pojasnil, daje celostni izgled naselja zajet v dolgoročnem planu, ki je bil sprejet leta 1980, še v domžalski občini, vendar pa načrtov niso uresničili. Glede enosmernega prometa paje měnil, da bi bila ideja, kije sicer dobra, težko izvedljiva, saj je Mlakarjeva ulica zbirna ulica in kot taka ne more postati enosmer-na. Reboljeva ulica, kije zdaj pravzaprav šlepa ulica, pa težko postane enosmerna, razen v enem delu. G. Miha Mušič je měnil, da bi bilo primer-neje spremeniti v parkirne površine le del zelenić in ne vseh možnih lokacij. Župan in predstavnik podjetja Locus d.o.o., kije pripravilo osnutek sprememb, g. Leon Kobetič, sta pojasnjevala, daje pripravljeni projekt še osnutek, saj želijo, tudi ob sodelovanju občanov, najti najustreznejšo rešitev, predvidena pa je fazna izgradnja parkirišč, in to najprej na tistih mestih, kjer bodo takšni posegi imeli najmanjše negativne posledice za prostor. Po dokaj živahni razpravi, v kateri so sodelovali tudi drugi občani, so se udeleženci srečanja strinjali, da naj podjetje Locus v sodelovanju s člani iniciativnega odbora pripravi rešitev, ki bi přinesla le manjše število novih parkirnih mest in bi bila za občane najmanj boleča. Ob tem je g. Karei Son predlagal, naj dajo poudarek predvsem večjim parkirnim površinam izven naselja. Ob tem je predlagal opuščeni del Ljubljanske ceste za lokali na Kidričevi cesti. G. Petrič je ob tem opozoril, daje bil že pristop k reševanju problemov v izhodiš-čih napačen. Menil je, da bi morali začeti z natančno analizo obstoječega stanja. Ocenil je, daje osnutek delan nenatančno in da ni nihče meril na samem mestu. De-jal je, daje v osnutku naštel vsaj 50 »kapitalnih« napak. G. Kobetič mu je pojasnil, da pri prostorsko- ureditvenih pogojih stvari ne določajo tako precizno, v kasnej-ših fazah postopka pa so natančne meritve nujne. Ker drugih tehtnejših predlogov in pri-pornb ni bilo, je g. župan sestanek po dveh urah zaključil. Splošna ocena je bila, daje bil sestanek precej bolj ploden in konstruktiven. kot pa so nekateri sprva pričakovali. Povzeto po uradnem zapisniku zborovanja K ot smo v prejšnji številki Odseva z zamudo napo- I vedovali, so predstavniki Te- I lekoma v piramidi pripravili informacijske dneve, na katerih naj bi pojasnili, kako je f zdaj s kabelsko televizijo v Trzinu. V svojem dopisu, ki smo ga objavili, so zapisali, da bodo informacijske dneve Î pripravili, ker želijo prisluh-niti potřebám in željam upo- [ rabnikov. Žal pa seje vse skupaj izkazalo za zgolj propagandno potezo, s katero so želeli pri Telekomu za svoje novitete pridobiti nove naročnike. Na vprašanje, kdaj bodo v posameznih delih naselja priklapljali kabelsko televizijo, strokovnjaki na predstavitvi niso vedeli odgovorov. Vse, kar so naredili, je bilo, da so tištim, ki so prišli na informacijsko srečanje, ponujali v podpis pogodbe za priključitev na kabelski sistem. Zraven so obiskovalci lahko dobili tudi programske sheme z naštetimi televizijskimi in radij-skimi programi, ki naj bi bili dosegljivi po Telekomovem kablu. Tisti, ki so računali, da se bodo lahko priključili na spletno omrežje preko kabla, so bili razočarani, saj so predstavniki Telekoma povedali, da jim ponujajo le priključek preko bakrene (telefonske) naročniške infrastrukture oz. ADSL linij. Predstavniki Telekoma so bili precej bolj dejavni pri prepričevanju obiskovalcev, da naj se odločijo za ISDN telefonski priključek ali pa za glasovno pošto, najbolje pa, da vse novosti naročijo kar v svežnju Nekateri občani, ki so obiskali predstavitev, so bili razočarani in so nam povedali, da bodo zdaj očitno prisiljeni vzeti nekaj drugega, kot pa so pričakovali, ko so se pred časom odločali za pogodbo s Te-lemahom. Andreja Š. Luin LOKALNE VOLITVE 2002 (obvestilo uredništva Odseva) Na straneh od 10 do 15 objavljamo reklamni material strank in sa mostojnih kandidatov, ki kandidirajo na letošnjih občinskih volit-vah za mesto župana oz. Župan je in občinskih .svetnikov oz. světnic. Vrstni red objav je enak, kot smo material dobivali v uredništvo Odseva. - Ne pozabite: > Lokalne volitve ter volitve predsednika države bodo 10. novembra (od 7.00 do 19.00) Drugi pomembni datumi: > 3. november: Volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po pošti > 5., 6. in 7. november: Predčasno glasovanje. > 7. november: Volivci,ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. NOVO - LETOS PRVIČ V UPORABI PREFERENČNÍ GLAS (več o tem na strani 16) J. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE TRZIN oBjavlja na podlagi določil 74 člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 sklep US 70/1995 in 51/20021 61 člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. I. RS (44/92, 13/93 (ZOP), 60/95, 14/96 odi. US, 67/97 odi. US. 66/2000 (UZ 80) in 70/2000 ÍZPo Š-Ali in zapisnika seje Občinske volilne komisije Občine Trzin, z dne 21.10.2002. naslednje potrjene liste kandidatov za člane občinskega sveta Občine Trzin in W2002Ky 23 ® 2U0ana °bêine TrZin' Za VOlltve ra2P'sane 2 Ra'Pisom rednih volitev v občinske svete in redne volitve županov (Ur. I. RS i. volitve župana 1. Natalija CHVATAL, roj. 8.5.1946, komercialistka - upokojenka, Ulica pod gozdom 10 predlagatelj: Janez Florjanc in skupina volivcev 2 Anton PERŠAK, roj. 2.1.1947, univ. dipl. prof, kompar. in univ. dipl. režiser - doc. za teorijo gledališča, Kidričeva ulica 63 predlagatelj: Valentin Kolene in skupina volivcev 3. Robert PANČUR, roj. 31.12.1963, avtoklepar - samostojni obrtnik, Jemčeva cesta 48 predlagatelj: NPS, Naprej Slovenija ii. volitve v občinski svet PRVA VOLILNA ENOTA 1. Lista za trajnostni razvoj Trzina - Tone Peršak in sokrajani št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja naslov 1 Valentin KOLENC 02/01/50 strojni tehnik - poslovodja Jemčeva cesta 12 2 Anton KRALJ 05/09/66 mizar - samostojni podjetnik Mengeška cesta 10 3 Lidija BABNIK 25/09/52 trgovski poslovodja - direktor Jemčeva cesta 21b 4 Miran ŽUPAN 13/11/59 elektrotehnik - samostojni podjetnik Za hribom 26 5 Zoran RINK 14/10/49 pravnik - upokojenec Jemčeva cesta 34b predlagatelj: Aleš Rink in skupina volivcev 2. SLS, Slovenska ljudska stranka št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja naslov 1 Jakob LOŽAR 21/07/41 kmet - kmetijstvo Mengeška cesta 15 2 Frančišek BANKO 05/10/37 usnjarski tehnik - upokojenec Jemčeva cesta 7 3 Damjan JEMC 09/02/72 kmetijski tehnik - kmetijstvo Jemčeva cesta 9 4 Franci MUŠIČ 18/05/55 programer - kmetijstvo Jemčeva cesta 25 predlagatelj: 00 SLS Slovenska ljudska stranka Trzin 3. ZLSD, Združena lista socialnih demokratov št_ 1 ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki aa opravlja naslov Jernej LENIČ 23/04/47 dr. vet. med. - svetovalec direktorja Ljubljanska cesta 12a predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov ZLSD 00 Trzin *;NPS, Naprej Slovenija 7P ime in priimek kandidata Robert PANČUR rojen/a 31/12/63 poklic in delo, ki ga opravlja Predlagatelj: NPS, Naprej Slovenija ^LH^^iberalna demokracija Slovenije št '--- avtoklepar - samostojni obrtnik ime in priimek kandidata IvanNOVAK Jože SUŠNIK Marko GORŠIČ Wilan HABJAN rojen/a 23/07/39 24/03/55 30/09/46 08/04/43 16/03/25 poklic in delo, ki ga opravlja upokojenec - upokojenec komercialist - komercialist uslužbenc - upokojenec profesor - samostojni podjetnik upokojenec Predlagatelj: 00 LDS Trzin naslov Jemčeva cesta < naslov Mengeška cesta 21 Jemčeva cesta 4 Jemčeva cesta 14d Mengeška cesta 49a Habatova ulica 10 6. NSi, Nova Slovenija - kršćanska ljudska stranka predlagatelj: N.Si. Nova Slovenija - kršćanska ljudska stranka 7. Jožefa Valenčak in skupina volivcev predlagatelj: Janez Florjanc in skupina volivcev DRUGA VOLILNA ENOTA 1- SDS, Socialdemokratska stranka Slovenije št. ime in priimek kandidata Matjaž ERCULJ Jože SELJAK rojen/a 05/09/78 23/08/50 poklic in delo, ki ga opravlja študent - študent ekonomske fakultete fotograf- samozaposlitev predlagatelj: Konferenca obljubljanske regijske koordinacije SDS 2. Mirko Stebe in skupina volivcev št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja naslov 1 Janez MUŠIČ 08/04/32 ekono. tehnik - upokojen Jemčeva cesta 15a 2 Lucijan ZGAJNAR 23/11/60 gim. mat. - vodja. Mengeška cesta 62 3 Marjana MUŠIČ 30/07/66 poslovni manipulant - zdr. administ. Jemčeva cesta 17 naslov Cankarjeva ulica 12 Prešernova ulica 17 predlagatelj: Tone Peršak in skupina občanov sopodpisnikov 4. Za zeleni Trzin št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Jožefa VALENČAK 28/02/42 pravnica - upokojenka Jemčeva cesta 39 8. Z predlagatelj: Jožefa Valenčak in skupina občanov a zeleni Trzin st. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Peter KRALJ 27/06/54 elektrotehnik - invalidski upokojenec Mengeška cesta 10a 1 Andrejka SMOLNIKAR PRAH 27/04/66 mag. farmacije - vodja poslovne enote Jemčeva cesta 43a J Milena PEROVSEK 29/10/53 gimnaz. maturantka - upokojenka Ljubljanska cesta 5a 4 Mojca CAMPLIN 10/10/64 gimnaz. maturantka - področni vodja Ljubljanska cesta 12d št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Mirko STEBE 14/10/53 novinar - novinar 3. L predlagatelj: Miro Šlebe in skupina občanov ista za trajnostni razvoj Trzina - Tone Peršak in sokrajani št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Milan KARČE 02/03/48 univ. dipl. ing. strojništva- nadzor nad strojními instalacijami v novogradnjah Prešernova ulica 3 2 Franc PAVLIČ 03/11/31 ekonomist - upokojenec Najasi 5 3 Dubravka PORENTA 19/01/59 gimnazijska maturantka - poslovna sekretarka 4 Brigita DANE 19/02/72 Studentka novinarstva - absolventka 5 Andrej KOVAČIČ 14/10/75 mag. univ. dipl.oec - operativni direktor 6 Simon GABERŠEK 13/06/66 univ.dipl.ing.materialov - prodajni inženir Motnica 1 7 Anton PERŠAK 02/01/47 univ.dipl.prof.kompar. in univ.dipl.režiser - doc. za teorijo gledališča Kidričeva ulica 63 št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Romeo PODLOGAR 02/01/66 ekonomist - področni vodja 2 Natalija CHVATAL 08/05/46 komercialistka - upokojenka 3 Drago KOSTEVC 04/07/49 dipl, ing. elektrotehnike - visokošolski predavatelj 4 Aleš DOLENŠEK 12/04/72 dipl. ekonomist - analitik Pernetova ulica 11 J. 5 Blaž KRJVIC 09/03/50 dipl. geograf - vodja službe za mestno statistiko, in analize Prešernova ulica 10 5. predlagatelj: Janez Florjanc in skupina volivcev anez Znidar in skupina volivcev St. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Janez ZNIDAR 28/08/34 oblikovni tehnik - upokojenec 6.1 predlagatelj: Janez Žnidar in skupina volivcev Liberalna demokracija Slovenije št. ime m priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Franc MUŠIČ 04/02/36 v.k. livar - smostojni podjetnik 2 Branimira SEBELA 21/12/51 upravni uslužbenec - direktor i Brane LAP 15/03/58 tesar - samostojni podjetnik Peské 13 4 Smajo FETAH 14/08/50 pravnik notranjih zadev - upokojenec i Jurij Marko ČERČEK 29/12/47 komercialist - samostojni podjetnik Dobrave 7a 6 Martin OSTRBENK 16/11/40 voznik - upokojenec Ulica RaSiške čete 1 7 Ivan SOLCE 23/09/26 orodjar - upokojenec Zupančičeva ulica 8 7. Z predlagatelj: 00 LDS Trzin LSD, Združena lista socialnih demokratov št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja 1 Marija HOJNIK 09/11/50 ekon. tehnik - samostojni strok. sodelavec 2 Iztok LAJOVIC 04/07/44 univ.dipl.ing.el. - direktor 3 Lilijana SMREKAR 08/01/45 univ.dipl.kemije - upokojenka 4 Silvo HARTER 07/12/53 strojni tehnik - direktor Reboljeva ulica 33 5 Stanislav DROBNIČ 09/05/47 višji upravni dclavec - sekretar predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov ZLSD 00 Trzin 8. SLS, Slovenska ljudska stranka št. ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja Marko BREGAR 01/10/41 univ. dipl. ing. - upokojenec 2 Jože KAJFEŽ 25/06/73 lesarski tehnik - kontrolor i 4 Marjan TEKAVEC 08/06/57 tehnik - podjetnik Zdenka GLAVAN 04/06/49 ekonomski tehnik - uslužbenka Mlakarjeva ulica 64 6 Janez ZVAB 26/12/53 mag. univ. dipl. ing. - uslužbenec Kidričeva ulica 76 9. IV št. Marta BREGAR-RIZNAR 26/01/39 spec. spi. medicine - spec. spi. medicine Prešernova ulica 22 Prešernova ulica 54 predlagatelj: OO SLS Slovenska ljudska liha Mušič in skupina volivcev stranka Trzi i 1 10. Miha MUŠIČ 27/05/62 univ. dipl. ing. strojništva - direktor tehnične podpore prodaje sistemov naslov Reboljeva ulica 15 predlagatelj: Miha Mušič in skupina volivcev VSi, Nova Slovenija - kršćanska ljudska stranka I ime in priimek kandidata rojen/a poklic in delo, ki ga opravlja naslov 2 3 Judita PETERLIN 28/03/81 Studentka Mlakarjeva ulica 41 Mihael KREJAN 21/04/51 samostojni podjetnik Brodišče 21 Predlagatelj: N.Si, Nova Slovenija - kršćanska ljudska stranka Štev.: 0VK-29/2002 Datum: 21.10.2002 Predsednica OVK Biserka ČIČEROVI. r. Ker pa tudi mi živimo na zemlji in ne v oblakih, vemo, da so nekatere stvari danes neizogibne. Zato smo tudi za primerno število parkirišč na primernîh lokacijah. In za skladno In postopno šlritev Trzina, ki ne bo sionela na interesíh denarja, temveč na interesih krajanov. Za zeleni Trzin Živimo v zeleni oazi sredi gozda in mokrišč, le streljaj od Ljubljane. Seveda so to opazili tudi drugi. Kapital steguje krempíje po tem gozdu, zamlkal gaje velik zaslužek z gradnjo na enkratni lokaciji. Svoje interese skriva za napredkom, za tolažbo nam obljublia drobtinice! igg • 1: Trzinci ne dolgujemo ne kapitalu in ne napredku ničesar, edini, ki jim kaj dolgujemo. so naši otroci in njihovi otroci. Od njih imamo sposojen ! ta svet, in najbolje se jim bomo oddolžili tako, da jim ga bomo prepustili čimbolj neokrnjenega! Zato odločno nasprotujemo brezglavemu širjenju zazidalnih površin, predvsem pa pozidavi zelenega pasu med obrtno industrijsko cono in naseljem Mlake. Pač pa se zavzemamo za otroška igrišča in za zeleniće, za pločnike in umiritev prometa, za nekomercialni športni park, za zdravo pitno vodo. Natalijo Chvatal. Ce je Vaš pogled na razvoj Trzina enak našemu, potem na občinskih volitvah podprite nestrankarsko listo Za zeleni Trzin in našo našo kandidatko za Županjo NATALIJA CHVATAL - KANDIDATKA ZA ŽUPANJO Spošlovane občanke. spoštovani občani, bližajo se volitve in s lem trenutek. ko bomo volivci oddali svoj glas tištim, za katere měnírno, da so vredni našega zaupanja in da bodo debvali v dobrobit nas vseh. Lelošnje volitve bodo za prihodnost naše občine velikega pomena, saj sta v Trzinu v tem trenutku dve smeri. Prva se nagiba k poveza-vi s kapitalom in s lem množični pozidavi, druga se bori za ohranitev zelenih površin. Trzinci v lem predvolilnem času razmišljamo in se pogovarjamo o našem kraju več kol običajno O takšnem kot je, pa ludi o tem, kako naj bi izgleda! v prihodnje, kaj vse naj bi nudil svojim občanom. Ker se bo v naslednjem mandatu odločalo o usodi Trzina, sem se po tehtnem premisleku odločila, da tudi sama kandidiram za Županjo. Sem Trzinka in mi ni vseeno. kam bo šel razvoj Trzina; v kvantiteto ali kvaliteto, y zadnjih letih se je Trzin močno razširi! z obrlno industrijsko cono, s slanovanjskimi 1er poslovno slanovanjskimi objekti Posledi-ce hitre širilve se že čutijo na vseh področjih: pomanjkanje prostora v šoli, v vrtcu, pomanjkanje parkirišč... Nadaljnja nepremišljena pozidava bo samo povečala že obsloječe probleme. Postoj mo in zamislimo se. spošlovane občanke in občani. Ne uničimo zelene dediščine Ohranimo jo za naše otroke. Trzin je bil vedno del neke druge občine in nikoli nismo imeli možnosti vpliva na njegov razvoj. Danes pa imamo možnosti in sredstva. da oblikujemo podobo kraja po naši meri. Vlisnimo kraju dušo! Poskrbimo za urejene zelene površine, za otroška igrišča, za šport-norekrealivne dejavnosti, uredimo pločnike, parkirišča, omogočimo enoizmenskipouk našim šolarjem. naši naj mlajši pa si zaslužijo dodatni paviljon v vrtcu Žabica, v zelenem in varném okolju. Poskrbimo ludi za primeren prostor za razvoj kulturnega življenja. Dom upokojencev pa umeslimo v mirno in zeleno oko/je. Zaščitimo gozd. mokrišča in bajer! To dolgu-jemo našim otrokom, k temu nas zavezuje tudi mednarodna konvencija o zaščiti mokrišč, katere podpisnica je ludi Slovenija Zagotavljam vam, da imam voljo, energijo in sposobnost, da ob podpor i občinskega svela m vas soobčanov izpeljem navedeni program. kl ne temelji na visoko donečih frazah. temveč na reševanju konkretnih, naših prob-emov Da io zmorem, dokazuje naše uspešno oružmsko podjetje ORTOSANA, kjer sem začela praktično iz nič, vendar z izdelano vizi-jo. lrdim delom in vzlrajnostjo. 1er glede na uejavnosi podjelja, močno sociálno nolo. Dragi občani, če ste tudi vi podobnega S*. Pr'čakujem vašo podporo na volit- ■ saj bom le lako imela možnost vpliva na **rpnhodnjega razvoja Trzina. Slorila 0m V5e za lepší in prijelnejši Trzin. °tm in'OŽn0"'se ""*' 'skreno zahvaljujem kauHu S'e S š,ev'ln'm' Podpis* podprli mojo mn7„JUr" "" 5 ,em potrdili, da je bila m°l° odločitev pravilna Natalija Chvalal Za Zeleni Trzin je lista neodvisnih kandidatov, ki kandidirajo v obeh volilnih enotah. VOLILNA ENOTA 1 1. Peter Kralj Rojen 27.6.1954, živi na Mengeški cesti. Po pokliču je elektrotehnik. Po prometni nesreći je vezan na uporabo invalidskega vozička, od leta 2000 tudi invalidsko upokojen. Je porocen ,n oče enega otroka. Že kot majhen je rad raziskoval svoj domači kraj. Ljubezen do naravnega in zdravega okolja je še danes njegova pot, kl bi ji rad sledil, zato tudi kandidira na letošnjih lokalnih volitvah. 2- Andreja Smolnikar Prah L R0j!na 27'4 1966 v Ljubljani. Na Jemčevo ulico v starem delu Trzina seje preselila pred dvaindvajsetimi leti. Po pokliču je magistra farmacije, zaposlena pri farmacevt-^ ^ POđietJU Schenng AG-Je Poročena in mamica devetletne hčerke, ki obiskuje B9 T OS Trzin. Kot predsednica Sveta staršev na Osnovni šoli Trzin in članica Sveta šole - akllvn° sodeluje pri oblikovanju šolskega vsakdana in življenja trzinskih šolarjev V prostém času, ki ga z družino najraje preživlja v neokrnjeni narav,, najde veliko ide, ,n resnic ki jih posreduje mlad,m ljudem. ko piše za različne redne rubrike v revijah za mlade. Je pobudnica in glavna organ,zatorka dobrodelne akcije, namenjene otrokom in ženskam v stiski. 3. Milena Perovšek Rojena 29.10.1953 v manjši vasi blizu Ribnice. Po končani osnovni šoli seje zarad, nadaljevanja solanja preselila v Ljubljano, kjer seje tudi zaposlila. Na Ministrstvu za notranje zadeve je bila zaposlena vse do svoje upokoj,tve. V Ljubljani je pogrešala naravo ,n gibanje v zelenem in zdravém okolju, zato se je pred štirimi leti preselila v Trzin, na Ljubljansko ulico. Ima odraslega sina. 4. Mojca Camplin Rojena 10.10.1964 v Ljubljani, v Trzin seje preselila pred dvěma letoma ob otvor,t-vi T3. Po pokliču je gimnazijska maturantka. Zaposlena je pri Porsche kredit in leasing d.o.o kot področni vodja. Je mamica desetletne hčerke, k, obiskuje OŠ Trzin V prostem casu se najraje druži s prijatelj, v naravi. V novem okolju b, želela aktivno sodelovat, pr, oblikovanju kraja in njenega družbenega življenja. VOLILNA ENOTA 2 8 1. Romeo Podlogar Rojen 2.1.1966 v Ljubljani. Od leta 1976 živi na Ulici bratov Kotar v Trzinu. Po izobrazbi je gradbeni tehnik in ekonomist, zaposlen v podjetju Porsche Slovenija kot področni vodja. Je poročen in ima devetletnega sina, ki obiskuje Osnovno šolo Trzin Pred štirimi let, je b,l na nadomestnih volitvah kot neodvisni kandidat izvoljen za m«i °^nskega svetnika. Je član občinskega odbora za okolje in prostor ter koordinato, med cetrtnim odborom OIC Trzin in občinskim svetom. Na listi Za zeleni Trzin kandidira zato ker ve, da bomo samo z združenimi močmi uspeli obraniti zelene površine kraja pred pntiski kapitala ki prostor vidi samo kot vir zaslužka. Pnhodnja štiri leta bodo odločilna za smer razvoja Trzina zato je prepričan v Vaso podporo listi in kandidatki za Županjo Nataliji Chvatal. 2. Natalija Chvatal Rojena je v Trzinu 8.5.1946 (po domače Boštjanova), upokojena komercialistka Celo delovno dobo je delala v zunanji trgovini. Pred desetinu leti je ustanovila uspešno družinsko podjetje ORTOSANA. ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo opreme za in-vahdne osebe. Je clanica Upravnega odbora združenja podjetnikov ljubljanske regije - , m Gl? Podjetnost. Kot aktivna podjetnica se je udeležila dveh svetovnih kongresov zenskega podjetnistva. Ima dva otroka in dva vnuka. Éfe* 3. Dr. Drago Kostevc Po pokliču je dipl.inž. elekrotehnike. Od diplome je zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer pređava studentom višjih letnikov. V akademski karieri je sodeloval tudi na mnogih praktičnih projektih za industrijo. Pred nekaj leti so mu v Dnevniku objavili vrsto bodičastih komentarjev. Je poročen in ima dva odrasla otro ka. Rojen je bil leta 1949 v Slovenskih Konjicah. V Trzin, na Kidričevo ulico se ie pred petnajstimi leti preselit iz Ljubljane. ' 4. Aleš Dolenšek Rojen 12.4.1972. Po izobrazbije diplomirani ekonomist. Zaposlenje pri Mobitelu na delovnem mestu analitika. V Trzin seje preselil leta 1978. Na letošnjih lokalnih volitvah kandidira, ker želi s svojim znanjem in izkušnjami sodelovati pri oblikovaniu razvoja svojega kraja. 5. Blaž Křivic Rojen 9.3.1950 v Ljubljani, po pokliču je dipl. geograf. Po diplomi seje zaposlil na Institutu za geografijo pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa v Mestnem zavodu za razvoj Ljubljane. Sedaj je zaposlen v Mestni občini Ljubljana in tesno sodeluje z Regionalno razvojno agencijo ljubljanske urbane regije. Je poročen in ima dva odrasla otroka. V Trzin se je priselil pred dvaindvajsetimi leti \r\ kiU Anton Peršak kandidat za župana Neodvisna Lista za trajnostni razvoj Trzina - Tone Peršak in sokrajani! Zagoiovimo razvoj in obenem varajmo okolje in naravo! Za Trajnostni razvoj Trzina! Zgradili bomo prizidek k OŠ: nove učilnice, novi oddelki vrtca, dodatna telovadnica -vse že 1.2003! V letu 2003 pride v Trzin zemeljski plin! Nadaljevali bomo s pripravami za izgradnjo doma starejših in varovanih stanovanj. Do I. 2006 bodo obnovljene in modernizirane Jemčeva, Kmetičeva in vzhod-ni krak Mengeške ter zgrajena povezovalna ulica med Mlakami in OIC. V Občini Trzin jc bilo že veliko narejenega! Izzivje bil velik. Sprejeli smo strategijo razvoja, pripravili náčrte in projekte in jih veliko že uresničili. Danes veljamo za najuspešnejšo občino! Želimo biti še boljši! Kakovost življenja - Naj naš Trzin ne bo le spalno naselje! Naj bo moj domači kraj, kjer se počutim varnega in kjer lahko zadovoljim tudi svoje potrebe po druženju, rekreaciji in kulturnih prireditvah' Se to jesen se začne zaključna faza_gradnje knjižnice, ambulante, mladinskega kluba, informacijskega središča in večnamenske dvorane. Se naprej bomo podpírali podjetništvo in skrbeli za ohranitev kmetijstva v Trzinu. Skrbeli bomo za nadaljnji razmah kulture, športa, turizma in društvenega življenja! Začeli bomo z izgradnjo SRP (otroško igrišče, balinišče in nekaj igrišč). Uresničevali bomo sprejeto Strategijo razvoja Občine Trzin! $ 1 SKUPAJ!"* Milan Karče Franc Parili Dubravka Porenta Brigita Dane Andrei Kovačlč Simon Gaberšek Anton Peršak m Da se sliši tvoj glas! Združena lisla se bo s pametjo borila za vse kar je najboljše v Trzinu tudi v mandatnem obdobju 2002-2006 Kandidati ZLSD za svetnike: 1. volilna enota: I. LENIČJERNEJ, Ljubljanska cesta 12a 2. volilna enota: 1. HOJNIK MARIJA, Reboljeva ul. 28 2. LAJOVIC IZTOK. Bergantova ul. 4 3. SMREKAR LILUANA, Bergantova ul. 22 4. HARTER SILVO, Reboljeva ul. 33 5. DROBNIČ STANISLAV, Mlakarjeva ul. 15 Dragi Trzinci! Hvala za zaupanje v prejšnjem mandatu. Od zastavljenih ciljev v prejšnjem mandatu: 1. Zagotoviti za občane nemoten prehod iz občine Domžale v občino Trzin. 2. Dogovoriti se za delitveno bilanco, ugodno za Trzin. 3. Izdelati studije možnosti dolgoročnega razvoja občine Trzin in referendumsko izbrati varianto, ki bo večini občanov najbolj usirezala 4. Na podlagi tako izbrane variante izdelali uredilvene in prostorske nacrte. 5. Dolgoročno urediti perece probleme, kot so ceste, voda, kanalizacija, povezava z Ljubljano, zdravstvene storitve itd. 6. Aktivno podpirati delovanje društev in vzpodbujati množičnost in delo z mladimi (v kratkem bodo zagotovljeni prostori za delovanje kluba mladih). Nam je uspelo realizirali v celoti Ie tri, za ostale pa smo zaradi dolgotrajnosli postopkov zastavili poli, na katere smo že dodobra zakoračili. Tako si zas-tavljamo za bodoče mandatno obdobje: 1. izgradili devetletko 2. dokončati povezovalko z industrijsko cono 3. prenoviti komunalne vode na Jemčevi cesli 4. zagotoviti zdravstveno ambulanto in knjižnico 5. pričeti z izgradnjo doma za ostarele občane 6. urediti do konca problem parkiranja v Mlakah 7. končno resiti problem kabelske televizije 8. dokončati športnorekreativno cono 9. sprejeti' nov zazidalni načrt tako, da ostane gozd med industrijsko cono in Mlakami 10. zagotoviti aktivno sodelovanje pri delu z mladimi v novih prostorih Kandidati za svetnike ZLSD se bomo borili, da program v celoti ; uresničimo. Delamo za Trzince. Smo za prijazen Trzin. LDS UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Spoštovani krajani! V tem volilnem letu smo skušali za Vas izbrati resnično najboljše ljudi, kateri bodo zastopali Vaše interese in pobude na občini. Pogovarjali smo se z njimi - vašimi sokrajani - in smo prepričani, da bodo s svojimi izkušnjami, preudarjenostjo, strpnost-jo ter strokovnostjo izpolnili vaša pričakovanja. Po tehtnem preudarku smo izbrali in Vam predstavljamo naše kandidate. Računajoč, da so res dobri, pričakujemo vašo podporo - glasove. OBČINSKI ODBOR LDS TRZIN je na zboru članov LDS, kije bil 10.10. 2002, soglasno izvoli! kandidate za člane Občinskega sveta Občine Trzin, ki bodo kandidirali na rednih volitvah 10.11.2002. I. volilna enota: 1. NOVAK Ivan, rojen 23.7.1939, Mengeška 21, Trzin 2. SUŠNIK Jože. rojen 24.3.1955, Jemčeva 4, Trzin 3. GORŠIČ Marko, rojen 30.9. 1946, Jemčeva 14d, Trzin 4. HABJAN Milan, rojen 8.4.1943, Mengeška 49a, Trzin 5. ZA VRSNIK Edvard, rojen 16.3. 1925, Habatova 10, Trzin 2. volilna enota: 1. MUŠIČ Franc, rojen 4.2.1936, Mlakarjeva 8, Trzin 2. ŠEBELA Branimira, rojena 21.12. 1951, Mlakarjeva 50, Trzin 3. LAP Brane, rojen 15.3. 1958, Peske 13, Trzin 4. FETAII Smajlo, rojen 14.8.1950, Ljubljanska 33, Trzin 5. ČERČEK Jurij Marko, rojen 29.12.1947, Dobrave 7a, Trzin 6. OŠTRBENK Martin, rojen 16.11.1940, Rašiške čete I, Trzin 7. ŠOLCE Ivan, rojen 23.9.1926, Zupančičeva 8, Trzin. LDS ZA VAS S POŠTENIM DELOM IN ZNANJEM ZA NAPREDEK TRZINA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Přišel je čas novih volitev in z njimi možnost za prebujenje zaspanega Trzina. Kandidata SDS za občinskega svetnika v II. volilni enoti, Erčulj Matjaž in Seljak Jože, vidiva, kaj v našem naselju manjka. SDS Erčulj Matjaž Sem 24-letni student- absolvent- ekonomije. V Trzinu živim od svojega rojstva. Ze nekaj let delam z mladimi kot košarkar-ski trener v OS Trzin in sprcmljam pot otrok naprej v srednjo šolo. V KK Lastovka Domžale treniram ekipo mladinske selekcije. Aktivno igram košarko pri ekipi Smled-nika. Menim, da je mladim Trzincem potrebno omogočiti kvalitetno m aktivno preživljanje prostega časa. Potrebno bi jim bilo predstaviti možnosti, ki so že na voljo, predvsem pa jim odpreti no-ve ter jih z ulic prilegniti v šport ali v kulturo ali na kako drugo področje, ki bi jih zanimalo. Potrebujemo torej sredstva in prostre, kjer se bomo lahko družili, za kar doslej še ni bilo poskr-o'jeno. Rekreacija za mlade mora biti brezplačna. S svojo mladostno energijo bom občinskemu svetu dal novega zaleta. V svojem mandatu se bom zavzemal za nas, mlade. Odprt sem za vsak konstruktiven predlog, ki ga bom iz teorije Poskušal spremeniti v življenje, v koristi Trzina in Trzincev. Seljak Jože Deset let demokracije in štiri leta sa-mostojne občine me je spodbudilo, da kot član pomladne stranke SDS še več pripomorem k demokratizaciji naše države in občine, hitrejšemu in bolj pravnemu redu ter k boljšemu življenju v Trzinu. Moj moto je »Otrok in drevo naj imata lepo mladost v Trzinu«. Zaposlen sem v kulturi na področju komercialne industrijske fotografije. Sem zelo aktiven član v trzinskih društ-vih in znan kot borec za slovensko zastavo in za njeno obešanje v kraju. Tudi ncurejenost in grd izgled Trzina ter prepočasnost urejanja vseh zadev v kraju odseva iz mojih fotografij v glasilu Odsev. Kot občinski svetnik bi aktivno deloval pri ustvarjanju življenjskih in bolj pravnih zakonov Občine Trzin v korist nas, občanov. Denar davkoplačevalcev je točka, ki bi me obvezovala k racionalni in kontrolirani porabi le-tega. KO VOLI Š ZASE! L Slovenska ljudska stranka Naš kraj bo jutri srečnejši Slovenska ljudska stranka je orala ledino slovenski demokraciji kot prva politična organizacija izven režimskih na Slovenskem. Naša moč in prepričljivost, ki se kaže v reše-vanju konkretnih problemov, ki vsakodnevno bremenijo našega člověka, je razlog, da smo danes ena izmed najštevilčnejših slovenskih strank. Ljudje nam zaupajo, kajti's svojim delovanjem ohranjamo tradicionalno slovenske vrednote, ki temcljijo na zemlji, delu in družini. Korcnine našega delovanja rastejo iz krščanskega etosa, poštenja, solidarnosti do člověka v stiski in dela. Ljudsko bistvo našega delovanja je usmerjenost v příhodnost. Kmetu, delavcu in izobra-žencu odpira pot v příhodnost. Omogočiti jc treba delo delazmožnim in pravično plačilo za njihovo delo, sociálno pomoč dela nezmožnim in razvojno perspektivo mladim. Posebno pozornost bomo v naši občini posvetili: • prizadevanjem za ponovno ovrednotenje starševstva in družine, za enakomemejšo po-razdclitev stroškov vzdrževanja mlade generacije in za materialno nagraditev s tem povezanega dela, • izboljšanju prometnih povezav in prilagoditvi javnega prevoza potřebám dnevnih mi-grantov za povezavo z drugimi večjimi gospodarskimi središči, • skrbi za zdravo pitno vodo in čiščenju odpadnih voda, • ravnanju s komunálními odpadki, • skrbi za zdravo okolje bivanja in za zelene površine. Kadarkoli v zgodovini so se združili delavci, kinetje in izobraženci oziroma vsi sloji slovenske družbe, so vedno uspeli uveljaviti svoje zahteve. Danes se združujemo v Slovenski ljudski stranki. Kandidati SLS za svetnike 1. volilna enota: Jakob LOZAR Frančišek BANKO Damjan JEMC Franci MUŠIČ 2. volilna enota 1 2 3 4 5 6 7 Marko BREGAR Jože KAJFEŽ Marjan TEKAVEC Zdenka GLAVAN Janez ŽVAB Andrej GRIL Marta BREGAR-RIŽNAR RAD IMAM TRZIN IN BI ŽELEL ZANJ NAREDITI KAJ VEČ Kot novinar sem se udeležil večine sej trzinskega občinskega sveta. Neredko sem si želel, da bi imel možnost dati svoj predlog za rešitev kakega problema ali pa da bi vsaj lahko nakazal kakšno izboljšavo. Dostikrat sem posamezne probleme bolje poznal kot svetniki, vendar skoraj ni imelo pomena, če sem dvigoval roko in prosil za besedo. Ker nisem bil občinski svetnik, so bili vsi moji poizkusi jalovi. Prav zato sem se ob spodbujanju prijateljev odločil, da kandidiram za občinskega svetili ka. Ne bom dajal velikih obljub. zavezujem pa sc, da bom po svoji vesti skušal kar največ narediti za lepše življenje v našem kraju. Sem proti nadaljnji širitvi naselja in se zavzemam predvsem za dvig kakovosti življenja v njem. Ne želim, da bi bil Trzin spalno naselje in bi Trzinci zadovoljevali svoje potrebe drugje. Menim, da mora biti Tr/.in predvsem naš dom, v katerem se bomo prijetno počutili vsi, tudi listi, ki v našo občino šele prihajajo. Večino svojih potreb naj bi vse generacije in strukture Trzincev zadovoljevale kar v svoji občini. Scm star Trzinec in sern ponosen na to. Vem, da starih časov ne moremo priklicati nazaj, prizadeval pa si bom, da tistega Trzina ne bomo pozabili in da bo Trzin prepoznaven prav po svoji tradiciji, kulturi in dosežkih svojih prebivalcev. Miro Štebe ZNI DAR JANEZ - ZA SVETNIKA Spoštovane občanke, cenjeni občani! Kdo sem? Trzinski občan sem že već kol 20 let Stanujem na Prešemovi 23. Rodil sem se 28. avgusta 1934 v Bohinju Po končani obrtni šoli sem bil poklican, da odslužim kadrovski rok. Kasneje sem se preselil v Ljubljano, kjer sem bil ludi zaposlen. Poleg dela sem izredno šludiral na šoli za industrijsko oblikovanje nolranje opreme. Po diplomi sem se lakoj zaposlil na odgovarjajoče mesto. Lela 1980 sem se z družino preselil v Trzin, kjer sem se takoj vključil v kulturnodružbene organizacije in šport. Zakaj kandidiram? Zato, da bi skupaj uresničili náčrt, da Tizin ne bo postal eden izmed šlevilnih ljubljanskih obmestnih naselij, ampak bo obdržal svoj specifični značaj. Moj program: - Ureditev komunalnih problemov, kar je v nekaterih soseskah največji problem. - Zavzemal se bom, da bo Trzin imel čimprej zdravstveno ambulanto. - Da bo dom za starejše občane zgrajen na primemem mestu. - Da bo zgrajena cestna povezava med industrijsko cono in ostalim Tizinom. - Da Trzin ne bo postal blokovsko naselje. - Da bomo uredili problem parkiranja, seveda s predlogi občanov. - Da se bomo lahko vozili v Ljubljano z mestnim prometom. - Da bomo zgradili v naselju primeren in na primemem kraju športni center. - Da bomo uredili lastništvo kulturnega doma in ga adaptirali. - Da se bomo z občino Mengeš pogovori» 0 skupni rabi gradu Jable, ki mora postati naše novo kulturno središče, po katerem bo Trzin postal zopet znan. - Da bomo zgradili pokopališče, rekonstruirali ceste v starem Trzinu in regulirali Pšato. - Problematiko moramo reševati skupaj in tako bomo uresničili naše cllje-Hvala za zaupanje! Volite za ___ samostojnega kandidata Janeza Žnidarja. j mvamvenïia-krščanska Uuúska síran ka je mlada stranka, ki se zavzema za Slovenijo in njene prebivalce. Smo proti monopolom, podpiramo podjetnike in obrtnike ter se zavzemamo za enakomeren gospodarski razvoj. Kvaliteta življenja na podeželju mora biti primerljiva s kvaliteto življenja v mestih. Zavzemamo se za mlade družine, saj v njih rastejo tisti, ki bodo oblikovali našo příhodnost. Naša skrb je namenjena mladim. Vsakemu izmed njih je potrebno omogočiti, da odkrije vse svoje talente in jih uresniči v življenju. Starejši generaciji je potrebno zagotoviti dostojno jesen življenja. Slovenska družba naj temelji na socialni pravičnosti, kjer je pomemben posameznik, ki lahko v celoti uresniči svoje sposobnosti na ekonomskem, kulturnem in sociálnem področju. Za nas beseda velja! Zdaj gre zares! Zdaj gre za novo Slovenijo! Liata kandidatov NSÎ za avatnika v občini Trzin 1. volilna enota N Si Nova StovenSja KrtionsMa l/udsita stranica www.nsl.st Jožefa Valenčak, Jemčeva c. 39, neodvisna kandidatka za svetnico občinskega sveta Občine Trzin, upokojen-ka, dolga leta Ijubiteljska društvena delavka - Zavzemam se za razvoj društvenih dejavnosti. Društva naj bodo meslo druženja, spoznavanja, razumevanja ln pomoći drug drugemu, kraj za zabave, rekreacijo, kulturne dejavnosti, spoflbujevalci skrbi za okolje, odprta za vedno nov in nov podmladek; za nove ideje, za sožitje vseh prebivalcev Trzina, za sprejemanje novonaseljenih... Profesionalno - strokovno delo, zlasti na področju športa, sociale, potřeb starejših občanov... mora bili večja skrb občine v sodelovanju z drugimi pristoinimi organiza-cijam in drušlvi. Novih velikih pozidav, tako stanovanjskih kot poslovnih, naj se v Trzinu ne odpira. Pri gradnji nadomeslnih slavb, individualnih stanovanjskih hiš in zaokrožil-vi poslovnih objeklov je treba upoštevati krajinski vidik. V prvotném delu Trzina, v starem Trzinu, naj se pri tem v čim večji meri ohrani identiteta vasi. Za varovanje naravne, kulturne in zgodovinske dediščine in spodbu-lanje prebivalcev za ohranjanje in oživitev tradicionalnih obrti, si bom se posebej prizadevala. Piizadevala pa si bom, da zgradimo in uredimo vse tislo, kar zagolavlja kakovost ^l!'6"'3 23 naimlai®e do najstarejših občanov. Polegkakovostnihstoritev Bobraževanja, zdravstva, sociale, varstva, kulture ipd. gre ludi za komunalno urejenosl «raja, za urejene pešpoli, kolesarske poli, parke, igrišča.... Zeleni Trzin - da. Dodam naj: zdravi zeleni Trzin. Zavzemam se za zdrave aozdove - odkup bolnih dreves in pogozditev naj spodbuja občina s svojimi sredstvi, Prav tako bioško vrtnarjenje, sadjatstvo in kmelijstvo. nalogZOValna CeSta mBd VSemí 'remi deH TrZina na| b° prednoslna lm?6'"3 varnosl 2a vse Pfebivalce Trzina. Ob lem izpostavljam prob- wite varnosti ob Mengeški cesti in delno na Jemčevi cesti. j*™ za trajnostni razvoj, kar nenazadnje pomeni tudi odprtost in sode- PfteoT "aše °bČine s sosedi in s *ir*im okoliem na vseh področjih. "•®9d ni gega bo moje prizadevanje za uresničilev projekta povezave kolesarskih in j~P°t> s sosednjimi občinami. vzemala se bom, da bo mnenje stroke in stališče prizadetih prebival- pnsotno ob obravnavi pomembnih zadev v občinskem svetu. Urša Mandeljc, Mlakarjeva 41 31. 3 1980 Judita Peterlin, Pod gozdo 28. 3. 1981 Vpredvolilni kampanji za /elošnje lokalne volitve so si domnev-ni predstavnik! stanke Naprej Slovenija v već slovenskih krajih privošćili neslane šale. Na kandidatne liste so vpisali ljudi, ki sploh niso nameravali kandidirati Žal tudi Trzin ni bil izjema. Med kandidati za župana se je brez svoje vednosti znašel tudi trzinski podjetnik Robert Pančur. V zvezi s svojo kandidaturo nam je dejat: Jaz, Robert Pančur z Jemčeve ceste 48, izjavljam, da nikoli nisem, niti nisem nameraval kandidirati ne /.a župana in ne za občinskega svetnika Občine Trzin. Izjavljam, da sem bil prevaran in je bila moja kandidatura vložena brez moje vednosti. Trzin, 22.10.2002 Robert Pančur Spoštovani občani, drage občanke! Ker sem javno napovedal svojo kandidaturo za župana Trzina, sem dolžan vsem tištim, ki ste mi oddali glasove podpore, pojasnilo, da sem od kandidature odstopil. Za ta korak sem se odločil po treznem premisleku. Po objavi kandidature sem namreč dobil veliko povsem različnih napotkov, sugestij ter celo odkritih pritiskov o tem, kakšna naj bo nadaljna občinska politika v primeru moje izvolitve. Zato sem přišel do spoznanja, da te funkcije ne bi mogel opravljati tako, da bi bila v interesu večine občanov. Hvala za razumevanje Uroš Lipušček Lokalne volitve zajemajo predvsem volitve župana ter volitve občinskega sveta. Poleg tega potekajo tudi volitve za predstav-niške organe ožjih lokalnih skupnosti - svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Pravico voliti in biti voljen za župana oziroma člana občinskega sveta ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Mora imeti tudi stalno prebivališče na območju občine oziroma na območju volilne enote, kjer uresničuje svojo aktivno ali pasivno volilno pravico. Tako izsel-jenci pri lokalnih volitvah nimajo pravice voliti, saj nimajo stal-nega prebivališča v nobeni od slovenskih občin. Župana se voli neposredno po sistemu absolutné večine, podobno kot se voli prcdsednika države. Kandidat potřebuje za izvoli-tev večino glasov, oddanih na veljavnih glasovnicah. Če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ni izvoljen, se opravi drugi krog glasovanja med dvěma kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Občinski svet se voli neposredno. Občinski sveti imajo od 7 do 45 članov, odvisno od števila prebivalcev v posamezni občini. Občinski sveti, ki imajo od 7 do II članov, se volijo po večin-skem načelu, občinski sveti ki imajo 12 članov ali več, pa se volijo proporcionalno. Po takšnem načelu se volijo tudi sveti četrtnih skupnosti, medtem ko se sveti vaških in krajevnih skupnosti vedno volijo po večinskem sistemu. Će šteje občinski svet 7 članov, se lahko volijo vsi člani občinskega sveta v občini kot eni volilni enoti. Volivci imajo toliko glasov, kot se voli članov sveta (se pravi sedem). Izvoljeni so tisti kandidati, ki so přejeli največ glasov. Če šteje občinski svet osem ali več članov, se volitve izvedejo obvezno po volilnih enotah. Le-te so lahko enočlanske, dvočlan-ske ali tričlanske. Volivec ima toliko glasov, kolikor se v volilni enoti voli članov občinskega sveta. Cc šteje občinski svet 12 ali več članov, se volitve izvedejo po proporcionalnom načelu. Pri tem je občina lahko hkrati tudi ena volilna enota. pri čemer se mandati razdeljujejo po D'Hondto-vem sistemu. Občina paje lahko razdeljena tudi na več volilnih enot, v vsaki od njih pa se mora voliti najmanj pet članov občinskega sveta. V tem primeru se mandati razdeljujejo najprej na ravni volilne enote z uporabo Harejevega količnika, nato pa še na ravni celotne občine po D'Hondtovem sistemu. NOVO - LETOS PRVIČ V UPORABI MOČAN PREFERENČNÍ GLAS Junija letos je bil spremenjen sislem proporcionalnih volitev občinskih svetov. Nov sistem bo torej v uporabi v vseh tistih občinah. kjer imajo občinski sveti 12 svetnikov ali več. V to skupino spada večina občin - praktično vse (iste z več kot 3000 prebivalci. Volivec bo lahko glasoval na enega od dveh načinov. Pri prvem bo obkrožil Ie eno izmed list na glasovnici. Pri drugem pa bo oddal tudi ti preferenční glas. Gre za to, da bo obkrožil ne Ie eno izmed list, pač pa bo v okvirček poleg imena liste vpisal tudi ime in priimek kandidata, kateremu daje preferenční glas -•orej kandidata, kije i/.med vseh kandidatov na listi njemu naj-ljubši. Lahko se odloči tudi. da ne obkroži nobene izmed list, pač pa Ie vpiše ime enega izmed kandidatov (v tem primera se Steje. kot daje obkrožil tudi listo, na kateri "njegov" kandidat kandidira), vendar ga mora vpisati v okvirček poleg liste, na ka ten ta kandidat kandidira. Tudi če se volivec odloči, da obkroži listo in vpiše enega izmed kandidatov, mora paziti, daje vp,sa| kanddata iz te iste liste, katero je obkrožil, in da gaje vpisal v okénce poleg imena te iste liste. Če torej obkrožite listo SLS morale tudi preferenční glas oddati kandidatu iz SLS. Ne smete torej obkrožiti liste SLS, vpisati pa kandidata i/, iiste L.DS Takšna glasovnica je namreč neveljavna. Preferenční glasovi so zelo pomembni pri odločitvi. kdo izmed kandidatov posamezne liste bo izvoljen v občinski svet. Če bo neka lista dobila tri mesta v občinskem svetu, bodo lako izvoljeni tisti trije kandidati s te liste, ki bodo přejeli največ prefereji. čnih glasov. Preferenční glasovi pa se ne upoštevajo v vsakem primeru! Za njihovo upoštevanje morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvič, preferenční glasovi se upoštevajo samo, če je vsaj 25% volivcev, ki so glasovali za določeno listo, oddalo tudi preferenční glas za enega izmed kandidatov te liste. Če torej več kot 75% volivcev neke liste obkroži samo ime liste, se preferenční glasovi sploh ne upoštevajo in so izvoljeni kandidati po njihovem vrstnem redu na listi. Drugi pogoj je, da mora posamezni kandidat dobiti dovolj preferenčnih glasov, da se Ie ti sploh upoštevajo. Da se kandidatovi preferenční glasovi sploh upoštevajo, morajo njegovi preferenční glasovi /našali vsaj 10% vseh glasov za posamezno listo. Za volitve župana, članov občinskih svetov ter svetov krajevnih. vaških in četrtnih skupnosti pozna zakon dva načina kandidiranja. Prvi je določanje kandidatov političnih strank. Stranka določi kandidate po svojih notranjih pravilih. Drugi načinje določanje kandidatov skupine volivcev s podpiso-vanjem obrazcev na upravni enoti. Kandidate za člane občinskega sveta v volilni enoti lahko določi skupina 15 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Kandidat volivcev za župana potřebuje sledeče število podpisov volivcev: - v občini do 5.000 prebivalcev najmanj 50 volilcev, - v občini od 5.000 do 15.000 prebivalcev najmanj 100 volilco - v občini od 15.000 do 30.000 prebivalcev najmanj 150 volilcev - v občini z več kot 30.000 prebivalci najmanj 200 volilcev in - v občini z več kot 100.000 prebivalci najmanj 250 volilcev, ki imajo stalno prebivališče v občini. Kandidate za člane sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti pa lahko določi skupina najmanj 10 volivcev, pri čemer pa ni potrebno podpisovali posebnega obrazea na upravni enoti. Zadostuje že podpis na enostavnem seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov. Lokalne volitve izvaja Republiška volilna komisija ter občinske volilne komisije. Na voliščih vodijo delo volilni odbori. Stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. (Več o sistemu lokalnih volitev v RS glej v Colobič Marko, Krotek vodnik skozi volilna opravila, v Predpisi o lokalnih volitvah in lokalni samoupravi s komentarjem dr. Franca Grada in Pavl Sveteia in s pojasnili Marka Golobiča, U radni list, Ljubljana, 1998, sir. 19-43.) Članek je objavljen na imernetni strani: www.volitve.si - uredništvu Odsevu pa se je zdel zanimiv za volilce predvsem zaradi obrazložitve l.l. "referent nega glasu ". Ušesa pametnega so vrata za besede in vzdignjen ščit Br°ti besedám neumnih. Marsíkdo bí se rad poročil z modrostjo, pa nima toliko pameti, da bi plačal zaroko. Pametni misli o letošnjem letu, neumni o današnjem dnevu. Amharskl (Etiopija) Pametni ima več koristi od svojih sovražnikov, kakor bedak od svojih prijateljev. Angleškl SREČANJE PREDSTAVNIKOV LOKALNIH IN^eglena, črna noč seje že spuščala, ko sem přispěla v Novo Gorico, mesto vrtnic (ki v temi niso bile prav nič vidne) in v mesto, kjer je letos potěkalo srečanje predstavnikov lokalnih časopisov Slovenije, tokrat že šesto po vrsti. Mesto samo utripa v igralniškcm duhu, saj te največji izmed smerokazov, ki jih tam vidiš, vodi-jo naravnosi v HIT-ove igralnice in njihove hotele. Tako je tudi mene eden izmed mnogih kažipotov usmeril v casino Perla, kjer naj bi se uredniki, novinarji ali pa sodelavci lokalnih časopisov zbrali in spoznali lcpote igralnic in se konstruktivno pogovarjali o lokalnih časopisih na Slovenskem. Prvi večer srečanja je bil namreč namen-jen neformalnomu druženju, drugi dan pa so potekale razprave o oglaševanju in volitvah ter vplivu obeh na lokalne medije. No, tišti, ki smo se odločili, da bomo prišli v Gorico že 3. oktobra, smo bili prijetno presenećeni nad neverjetno odprtostjo in prijaznostjo organizatorjev in nad spre-jemom. Pozdravni govor s šampanjcem, nato ogled konferenčnih dvoran, v katerih naj bi srečanje potěkalo (pri čemer je Branko Dolcnc, direktor tednika Oko in organizator tega srečanja, poudaril, da se v njih kroji usoda Slovenije in Evrope, saj so jih uporabljali že za razna mednarodna srečanja in dogovore), potem pa še stro-kovno vodstvo po igralnici, je bilo več, kar je kdorkoli od nas pričakoval. V igralnici seje tudi nas polotil tišti novo-goriški duh, o katerem sem govorila v začetku, in smo skorajda vsi kar morali preizkusiti našo srečo na igralnih avtoma-tih (ki jih je tam notri malo morje). Mene jc gospa Sreča spustila iz rok že po treh uporabljenih žetonih (sem vedela, da bo bolje, če bi ostala pri lotu)in seje raje na-potila k fantom iz Žužemberka. V avto-matih pred njimi jc namreč vztrajno žven-ketalo in cingljalo. Kljub temu pa bajno bogat ni odšel nihče domov, saj smo bili kmalu povabljeni v areno, kjer je imela poluren nastop skupina Divas. Tri gospodične v zgodnjih tridesetih letih so prepevale uspešnice the Supremes, njihovi polurni točki pa so po-seben šarm dajale plesalke. Nastop je bil nabit z energijo in če bi sodila po obrazih rahlo osivelih gospodov v prvi vrsti, izredno poživljajoč. Menda so bila dekleta le uvertura v zabavo, ki naj bi sledila v diskoteki Kapitan Kljuka. 'Uh, le kje bo ta diskoteka,' sem pomislila. Misel na mraz in sprehajanje po Gorici mi ni bila prav nič prijetna in z rahlo spačenim obrazom sem se dvignila s ČASOPISOM SLOVENIJE toplega sedeža v areni. Toda pravo presene-čenjc sem doživela, ko sem izvedela, da Perlinih prostorov sploh ne bomo zapustili in da se diskoteka nahaja v pritličju kompleksa. V njej pa zopet polno igralnih avto-matov. V Kljuki smo prisluhnili ritmom sambe, mamba in chachachaja, ki jih je iz svojih in-strumentov izvabijalo pet glasbenikov. Njihov glavni adut je bila najbrž pevka, ki jc divje poskakovala ob vsaki zaigrani glasbi, večkrat pa seje pridružila gostom na ple-sišču in jim pokazala par plesnih korakov. Toda njeno 'plesno' ogrcvanje gostov je bilo bolj ali manj zaman, saj je imela hudo tekmico-hrano. Ob šanku so namreč ves čas stregli z raznimi narczki inje večina slonela nekje v bližini ter čakala na pladnje. Plesiš-če paje samevalo. Največ ljudi hkrati seje na njem znašlo, ko so izžrebali srečne dobitnike Hitovega mega jackpota. Malce mc je razžalostilo, da med petimi izžrebanimi tli bilo slišati nobenega Francija ali pa Jožeta in da so ves denar in potovanja popokali Italijani (kar pa niti ni tako zelo čudno, saj so prav oni većinski obiskovalci igralnicc in diskoteke). Ko so nam ritmi sambe, mamba in še česa že pošteno přesedli, smo se nekateri na lastno pest (kljub mrzli, temni noči) odločili za turistično odkrivanje Gorice. Večina barov in gostiln je bila v tem času že zaprta, deio-vali so le še nočni erotični klubi, v katere dame nimamo vstopa. Utrujeni od naporne-ga turističnega pohoda smo šli z veseljem preverit postelje v hotelskih sobah. Naslednje jutro smo bili po bogatem zajtrku v polni meri pripravljeni na nove izzivc de-lovnega dne. Morda smo imeli nekoliko prednosti pred tistimi, ki so prišli v Gorico četrtega oktobra v tem, da smo že imeli ori-entacijo v prostoru in da smo pravzaprav točno vedeli, kje je kaj in kdo je kdo (da niti nc omenjam, da smo lahko spali dalj časa). Po začetnih formalnostih (ponovno pozdravni govor in jutranja kavica) smo začeli z debato, razpravo ali kakorkoli bi že to po-imcnovali. Rdeča nil dopoldanskih pogovo-rov je bila vloga, možnost in moć pritiska medija na oglaševalca in obratno. V razpravi smo skupaj ugotovili, da o popolni neodvisnosti lokalnih medijev od oglaševal-cev ne moremo govorili. Lokalni časopisi so odvisni ali od občin ali od oglaševalcev, v ta odnos pa smo vpeti predvsem zaradi preživetja časopisa. Ugotovili smo ludi, da bo v prihodnje v lokalnih časopisih preži-velje še težje, saj je trend tak, da majhna podjetja, ki bi oglaševala, propadajo, velika podjetja pa se raje odločajo za oglaševanje v nacionalnih časopisih, saj imajo le-ta več-jo naklado. V pogovoru seje oblikovalo ludi mnenje, da so občinski časopisi v boljšem položaju kot pa časopisi, ki sami tržijo.Vseeno pa so razpravljavci nekoliko pozabili na dějstvo, da se občinski časopis deli zastonj, ostala lokalna glasila pa mo-rajo ljudje kupiti in se lahko financirajo tudi na ta način. Po kosilu smo nadaljevali z novimi tema-mi. Popoldansko razpravo je začel sam župan Nove Gorice, Črtomir Špacapan, fe je v svojem govoru omenjal lokalni tednik Oko in njegovo zgodovino, izrazil paje tudi skrb nad tem, koliko lokalnih časopi-sov bo sploh sposobno preživeti v tržnih mehanizmih, ki veljajo danes. Naslednji govornik je bil Boris Dolmčar, predsednik strokovnega združenja slovenskih časopisov in revij pri Gospodarski zbornici, ki je omenjal kup številk in ana-liz, opravljenih na področju lokalnih medijev, in poudaril, da jasne opredelitve, kaj je lokalno in kaj regionalno, ni, kar predstavlja velike probleme pri statistični obdelavi podatkov. Zanimiva gosla, ki sta se udeležila popol-danske razprave, sta bila tudi Jana Taškař, novinarka Dela, in Bojan Brezigar, urednik Primorskega dnevnika ter nckdanji politik. Tema, o kateri smo se pogovarjali z njima, je bila na moč aktualna, in sicer volitve. Vprašanja, ki so se porajala, so bila kako ravnati na lokalnih volitvah, kako poročati o kandidatih in kako ne nasedali predvolilnim obljubam. Taškarjeva je izrazila zanimivo misel, da se dobri župani kažejo v drobnih pozornostih, Brezigar pj je govoril o zasebnosti politikov, o nev-Iralnem poročanju, o strokovnosti in o pismih bralcev (kdaj jih objavljati in kdaj ne). S skupnimi močmi smo na koncu določili še organizalorja sedmega srečanja, ki bo nekje na Štajerskem (organizator bo časopis Savinjske novice). Nekateri so se po delovnem dnevu odpra-vili še na pokušino vina v vinsko klet, drugi pa smo se odpeljali proti domu, bo-galejši za izkušnjo. Mateja Erču: Primorski uirip, Mosliščar, Suhokranjskt ; poli, Oko, Celjan, Panorama, Snežnik, Šenljurčan, Tednik ... lo je le nekaj "nen : lokalnih časopisov, ki so že bili razslav-Ijeni na ogled. K njim smo dodali še naš časopis Odsev Ribe se lovijo na trnek, Ijudje na besede. Arme«*1 KOSTANJČKOV PIKNIK V- vrtcu so imeli letos kar nekaj težav z vremenom. Najprej nikakor niso mogli ujeti sončnega dneva za obisk Kekčeve deže-|e Ker pa so bili vztrajni, jim je le uspelo in Kekec je s svojo druščino malčkom le lahko pokazal, kako lepo je, če v eni roki nosi sonce. Ampak Kekec je Kekec, sonce pa spet ni ubogalo in sijalo takrat, ko so se v vrtcu dogovorili za kostanjčkov piknik. ICer pa so imeli dobre izkušnje od prej, so poskusili še enkrat in za popům nasje vse nagradilo prijetno jesensko vreme. Pred vrt-cem Zabica, kje so se zbrali otroci iz vrtca in male šole ter njihove vzgojitelj ice in varuške, zraven pa še cela mala množica star- šev in drugih sorodnikov, paje tisto popoldne skoraj zagotovo sijalo sonce. Bilo je toplo in prijetno. Med pisanim jesenskim listjem dreves ob vrtcu so se pozibavali pisani baloni, Gašper je obobčasni pomoči nekaterih očkov spretno pekel kostanj in zraven igral še vlogo moderatorja, v kuhinji so napekli cele velike lonce pokovke in skuhali ogromen lonec koštanja, eden od vo-zičkov seje šibil pod sadjem, otroci pa so za ogrevanje pripravili vesel kulturni program. Marsikatera mamica seje strinjala, da bi bil zborček iz vrtca lahko kar huda konkurenca prekaljenim pev-cem iz vrst žerjavčkov. Za petje se nam v Trzinu očitno ni treba bati. Po nastopu otrok in ko so »tršice« ob poveljniški mizi uskladile náčrte, seje začelo veselo druženje in klepetanje. Obirali smo vse, kijih ni bilo v naši bližini, komentirali in napovedovali iziđe bližnjih volitev, malo pa smo, kot se spodobi, govorili tudi o vremenu. Ampak otrok to ni preveč zanimalo. Raje so luščili kostanj, v likovni delavnici ustvarjali umetnine iz odpadlega listja ali pa v delavnici za oblikovanje gline delali možičke, vazice in druge skulpture. Sploh je bilo veliko umetniško navdihnjenih. Ampak nekateri so se kljub vsemu Ie najraje podili po travi in prekopice-vali po gričku ob vrtcu. Bilo je lepo in zabavno in kar prehitro so nam na glas povedali, daje zabave konec. V vrtcu se očitno držijo pravila, daje treba nehati takrat, koje najbolj prijetno. Vsi, ki smo prišli na kostanjčkov piknik, se zato že veselimo naslednjega. Tanja Prelovšek DPM - TEDEN OTROKA V TRZINU »ruštvo prijateljev mladine je Trzin-«m ob tednu otroka, ki je potěkal pod aeslom »Zdrav otrok v zdravi družini«, Pnpravilo več druženj otrok in njihovih staršev. Preživeli naj bi ga čim bolj M'roščeno, v duhu prijateljstva in zabace-m tako je tudi bilo. V ponedeljek, 30.09., se je na igrišču Pred osnovno šolo predstavilo podjetje Berlec -com, kije omogočilo vožnjo z mini avtomobili JUMI CAR. p°leg šolskih otrok so se dejavnosti "deležili tudi otroci, ki obiskuieio malo šolo. Program je prijetno popestril preventivne dejavnosti v vzgoji v cestnem prometu, ker je otrokom približal promet s pogledom voznika. Ob postavljeni situaciji - cesta, prometni znak, semafor - so otroci postali udeleženci v prometu - vozniki. Vožnjo so vzeli zelo resno, čeprav so na začetku porabili veliko časa za obvlado-vanje avtomobilčka. Vsi so na koncu znali upoštevati barve semaforja, se ustaviti pred stop znakom in tudi orientacija levo- desno jim je bolj jasna. Izkusili so, da voznik ne more ustaviti pravočasno, če pelje prehitro. Otroci so pridobili veliko novih izkušenj, poleg tega pa so neizmer-no uživali. Urše Mandeljc uprizorili Pepelko. Predstavo so si mali šolarji in učenci razredne stopnje (od I. do 4. razreda) ogledali v dvořani kulturnega društva Trzin. > V soboto, 05.10., pa sta Društvo prijateljev mladine in Mladinski odsek PD Onger Trzin organizirala izlet na Lov-renškajezera (1529m). Prijavilo seje za poln avtobus Ijubiteljev narave, ki so s svojo radoživostjo pregnali deževne oblake in tako preživeli lep jesenski, son-čen dan, ki ga je popestrilo potepanje po Pohorju. Ogledali so si 21 Lovrenških jezer, ki so sestavni del Lovrenškega barja. Izlet sta zelo dobro pripravila in tudi vodila Irena Mučibabić in Emil Pevec. > V torek,01.10., je v prostorih osnovne šole potěkala likovna delavnica, ki jo je vodila ga. Breda Podbevšek. Steviini udeleženci, tudi starši, so pridno ustvarjali oz. oblikovali nakit iz umet-nih mas. > V sredo, 02.10., so se predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci »od-rolali v jesen«. Na igrišču pred osnovno šolo je Strokovna šola rolanja in drsanja Luke Klasinca pripravila pravo zabavo na osmih koleščkih ob glasni glasbi. Najmlajši udeleženci deiavnice so se učili korakanja, malo večji so se preganjali in igrali, najsta-rejši udeleženci pa so svoje spretnosti pokazali na hokejskem turnirju. Udeleženci so přinesli opremo s seboj. Kdor je ni imel, si joje lahko izposo-dil. Udeležba športne deiavnice je bila velika, še več paje bilo smeha in zabave. > Četrtkovo popoldne, 03.10., je minilo v znamenju košarke. Športno priredi- tev sta na igrišču pred osnovno šolo vodila Aleš Kosmač in Gorazd Gorupič. Udeleženci so bili učenci predmetne stopnje (od 5. do 8. razreda), igrali pa so po sistemu ŠKL. > V petek, 04.10., so mladi igralci KUD-a Trzin pod vodstvom režiserke > Ponedeljek, 07.10. To dopoldne smo v goste povabili gledališ-ko skupino »PRO FORTIS«. Za učence predmetne stopnje je odigrala zanimivi in poučni predstavi s sodobno problematiko (nasilje, spolnost, spolne zlorabe, odvisnos-ti), ločeno za deklice in dečke. Prepričana Ksenija Lagoja in Jana Golob, 7.b y Predstava skuša na najmanj zastrašujoč način razložiti problematiko današnjega časa, kot je tudi nasilje in spolne zlorabe, j Humor in skoraj ne-verjetne zgodbe gle- j dalca enostavno po-tegnejo v zgodbo. Vmesne pripom- ; be še popestrijo zgodbo. Po drugi strani zgodba ponuja tudi nasvete in nas še malo pouči o vsem skupaj j K prijetnemu vzdušju pripomoreta tudi igralca in pripovedovalca sa- ; ma, Tudi oder je bil odlično pripravljen. Anja Bavčar, 6.a > Ko smo odšli v dvorano KUD-a, i sem si mislila: » Spet ena dolgočas- i -j na predstava!« Ko pa sem nekaj sa sledila prizorom, sem ugotovila- • daje predstava zelo poučna. Izve" : dela sem marsikaj novega. Če po- [ vem po resnici, meje zgodba o Ka- „■'; tarini, Urši in očetu zelo pretresla. f sem, daje bila gledališka predstava res pravi pristop fc : obravnavanim temam. O te® ; pričajo predvsem vtisi in mnenja mladih gledalcev » V ponedeljek, 07.10, smo se učenke predmetne ' stopnje naše šole odpravi- ' le v kulturni dom. Imele i smo predavanje o spolni zlorabi in spolnem nasil- ' ju. »Oče in hči« sta nam skušala prikazati primere spolnih zlorab in njihove posledice Te probleme sta nam prikazala skozi { seminarsko nalogo, ki joje hčerka dobila v šoli. Oče nam je sporočil tudi žrtvine misli in • občutke. V trenutkih, ko žrtev o sebi misli najslabše in misli, da se to dogaja samo njej, se mora zaupati mami, očetu, prijatelju, šolski svetovalki ali pa kateri drugi osebi, ki ji zaupa. Najbolj grozljivo paje tudi to, daje storilec največkrat tisti, ki mu zaupaš in te zelo dobro pozna. Pa naj bo to član ožje ali širše družine. Veliko-krat pa se žrtve komu izpovedo, vendar jim te osebe ne verjamejo. Zgodi se tudi, ! da jim te osebe verjamejo in storilca raz- j krijejo. Ta dan je bil za nas nekaj poseb- J nega, saj smo dvorano zapustile z veliko i novimi informacijami, ka- i ko pomagati sebi in drugim : v takih ali drugačnih primerih. pohvalim naj tudi igralca. Rada bi si ogledala še več takih představ. \ina Jerak, 5.b predstava mije bila zelo všeč. Upam, da so si starejši učenci za-pomnili, da se ne smejo nasilno vesti do mlajših, kajti to so do sedaj pogosto počeli. Igralcc seje zelo dobro vživel v različne vloge. David Cajhen, 5.b > Fantje iz naše šole (višja stopnja) smo si šli ogledat predstavo o nasilju, ki je bila v trzinskem kulturnem domu. Igralca sta pripravila zanimi-vo in celo smešno predstavo o nasilju. Tam sta zelo dobro razložila, kako prisotno je nasilje med mladimi, čeprav se veliko ljudi tega sploh ne zaveda. Tukaj je napisano bolj okvirno, o čem sta sploh govorila. Nekateri starši se sploh ne zavedajo, kakšno nasilje je prisotno na šolah, čeprav so oni eden glavnih vzrokov za to. Kaj naj si pa misli zmeden prvošolček, če ga pa njegov oče (mama) včasih kar tako mahne po glavi, čeprav ni storil ničesar? Po navadi si misli: »Če mene oče kar tako, bom paše jaz sošolca, ki je manjši od mene! Saj to ni nič narobe!« In to tudi stori. Vname se pretep in po možnosti, ko učiteljice to povejo staršem, oče sina pohvali, češ - DOBRO SI GA! Dogaja pa se tudi to, da se veliko starejši >pravljajo na mlajše. Ko hodijo po hodniku in srečajo mlajšega, mu hitro prisolijo eno, samo zato, da se ve, kdo je glavni FRAJER na šoli. Ponovno je prišlo do situacije, ko si mlajši misli: »Ko bom pa jaz tako velik kot on, bom pa jaz tako »ta male« tepel. In to se nadaljuje in nadaljuje in nadaljuje... Obstaja pa tudi nasilje med sovrstniki. Je «cer bolj redko, saj nima veliko ljudi toli-'»o poguma. Iz tega pa sledi, da tisti, ki je ""il prizadet v takem pretepu, zbere prija-'-'Jje in skupaj pričakajo tistega pred šolo Hierkoli in ga skupaj pretepejo. Kaj lahko iz tega ugotovimo? NASILJE RODI NASILJE! Posilstvo je tudi nasilje. Večina punc si ne upa povedati, da so bile posiljene. Tako nasilje, stoijeno nad njimi, jim pusti psihične težave za celo življenje! Zato fantje-jasen NE, pomeni NE! Mladih ne moremo prijeti za roke in jih voditi skozi življenje, lahko pajih naučimo nekaj o življenju in jim pustimo živeti. Zato smo popoldan istega dne v avli osnovne šole pripravili tudi za starše predstavo že omenjene gledališke skupine z naslovom »Naučimo jih in pustimo jim živeti«. Vzgoja otroka v današnjem časuje težka naloga, za katero staršev nihče posebej ne pripravlja. Vsi si želimo, da bi bili naši otroci uspešni in zadovoljni, a hkrati pozab-ljamo, da zadovoljne otroke lahko vzgojijo samo starši, ki so tudi sami zadovoljni. Otroci se vedno bolj zgodaj srečujejo s šte-vilnimi preizkušnjami, tudi nevarnostmi, pred katerimi jih ne moremo obvarovati. Lahko jih skušamo pripraviti, da se bodo znali pravilno odločati, še bolje paje, da jim z lastnim zgledom pokažemo, kako se to pravilno počne. V času sodobne potrošniške družbe našim otrokom običajno ne manjka materialnih dobrin. Zato pa toliko bolj pogrešajo našo prisotnost, pogovore, brezskrbne trenutke, ki bi jih družina preživljala skupaj, pogrešajo naše iskreno zanimanje za njihove težave ... V želji, da bi za svojo družino zadovoljili kar največ včasih povsem umetno ustvarje-nih potreb sodobne družbe, staršem pogosto zmanjkuje časa - predvsem zase in za part-nerja. Prezaposleni, utrujeni in napeti starši kaj hitro pozabijo na razumevanje, vzajem-no spoštovanje, izkazovanje naklonjenosti in Ijubezni s poljubom, objemom, drobnitn darilcem. Namesto topline družinskega gne-zdeca otroci hitro začutijo napetosti in odtu-jenost med staršema. Otrokom se zdi, da tako pač mora biti in si kasneje v svoje življenje prenesejo vzorce, ki so jih dobili v svoji družini. Tudi tište, ki niso prav nič prijetni. Ustvarimo našim otrokom topla gnezda, kjer se bodo počutili varno in kamor se bodo radi vračali. Čeprav potujoča gledališka skupina »PRO FORTIS« v svojih predstavah obravnava teme, ki niso prijetne in o katerih mnogi še vedno ne želijo govoriti, pa so njihove predstave optimistične. Igralca sta posebno pozornost namenjala temu, da so se starši sprostili, se nasmejali lastnim napa-kam in v sproščenem vzdušju spoznali, kaj bi lahko v svoji družini še spremenili. S predstavo smo dali staršem in otrokom možnost, da tudi doma spregovorijo o »prepovedanih« temah. Jezik je bil pre-prost in razumljiv, podajanje pa sprošče-no. Starši so s predstave odhajali zelo zadovoljni. V krajših razgovorih po predstavi smo od staršev slišali mnoge pohvale o odlični, zabavni in zelo poučni predstavi in da si česa podobnega še želijo. Predstava je bila kar dobro obiskana, čeprav smo pričakovali glede na aktualnost teme večje zanimanje s strani staršev. Kljub temu paje bil namen predstave dosežen, kar nam dokazuje nekaj razmiš-ljanj zadovoljnih staršev. > V ponedeljek sva se z možem udelc-žila že omenjenega predavanja v OŠ Trzin. Bilo je nadvse zanimivo, ker je bilo prikazano kot pogovor med očetom in odraščajočo hčerko. Zajela sta vse teme, s katerimi se starši naših odraščajočih otrok spopadamo vsak dan. Tudi otroci, ki so dopoldan poslušali isto temo, prirejeno njim, so bili izredno navdušeni, in kar je najpomembnejše, veliko so si zapom-nili. Zato vsa pohvala igralcema, preda-vateljema, posebno pa avtorju te vse-binske teme in še vseh ostalih, ki jih je napisa!. Upamo samo, dajih bomo slišali ludi mi. Helena in Silvo Habat > Predstava je bila posrečena in je ne-vsiljivo izpolnila in dosegla svoj namen, prav tako, kot je bilo obljubl jeno v vabilu. Izbrane teme je predstavila na priljuden in duhovit način. Mislim, da ni gledalea, ki bi lahko rekel: »Meni pa ni dala ali ponudila ničesar«. Dokaz za to je bilo celih 90 minut popolne tišine in vines nekaj nevsiljivega smeha ter obotavljajoč odhod domov, koje bilo predstave naenkrat konec. Pa še o igralcih: težko je verjeti, da je imela ta predstava že toliko pono-vitev (če sem prav slišal, naj bi jih bilo že okrog 900), kajti igrala sta s takšnim dobrovoljnim zanosom, kot je to po navadi pri prvih nekaj predstavah. Z veseljem jo priporočava vsakomur! Sonja in Blaž Mihelič Za DPM: Petra RAZISKOVALNO - NARAVOSLOVNI TABOR KANDRŠE V letnem delovnem nacrtu Osnovne šole Trzin je za učence tretjih razredov predvidena izvedba raziskovalno - naravoslov-nega tabora. Cilji tabora so: oblikovanje vsestransko razvite osebnosti, opazovanje in seznanjanje z življenjem v naravi in oblikovanje pozitivnega odnosa do nje, spoznavanje širše okolice domačega kraja in njenih zgodovinskih značilnosti, oblikovanje telesnokulturnih navad in razvijanje pozitivnih osebnost-nih lastnosti. Glavne dejavnosti na taboru so: opazovanje, do-živijanje in oblikovanje pozitivnega odnosa do narave, športne dejavnost, pouk, družabne igre in prosti čas. Učenci spoznavajo in doživljajo novo okoije (orientacija, živalstvo in rastlinstvo gozda, člověkovo življenje in delo nekdaj in danes, člověkova skrb za življenje v sožitju z naravo). Naše delo je dokumentirano v delovnem zvezku, ki si ga učenci shranijo za trajen spomin. Pouk poteka krajši čas med posameznimi dejavnostmi. Zabavna večera sta prijetna zaključka dneva. Športne dejavnosti, pohodi, igre z žogo se prepletajo med ostalimi dejavnostmi. V letošnjem šolskem letu smo tabor izvedli že četrtič po vrsti v sodelovanju z gostilno Vidergar iz Kandrš. Potěkal je od 16. -18. 9. 2002 in so se ga udeležili vsi letošnji tretješolci. Program smo uskladili s ponudbo omenjenega gostišča. Učence smo že nekaj dni pred začetkom tabora natančno seznanile z vsebino dejavnosti, tehnično izvedbo tabora in jih razdelile v raziskovalne skupine. Posamezne skupine smo vodile učiteljice spremljevalke: Marta Gerbec, Dragica Delavec in Božena Opara. V ponedeljek, 16. 9., smo se že ob 8.00 odpeljali izpred šole. Ob 9.00 nas je pred Osnovno šolo Vače sprejela ravnateljica šole in nam predstavila zgodovino in znamenitosti kraja. Ogledali smo si famo cerkev z unikatnim božjim grobom, starim 200 let. Po ogledu smo se peš napotili do vasi Klenk, kjer je bila izkopana znamenita vaška situla. Med potjo smo si ogledali dobro ohran-jeno peč za sušenje lanu in pokrajino, po kateri smo hodili. Ko smo se vrnili do avtobusa, smo z velikim tekom pojedli malico. Odpeljali smo se do GEOSSA- a (geometričnega središča Slovenije) in se s prstom dotaknili središča svoje domovine. Komaj smo čakali, da smo přispěli v Vidergo, kjer smo se lahko takoj namestili v sobe. Kmalu smo odšli na kosilo v gostišče, kjer so nam vse obroke stregli prijazni natakarji, kuharji pa pripravljali okusno hrano. Po kosilu smo domaćim napisali razglednice. Po-poldne nas je obiskal čebelar. ki nas je odpeljal do čebelnjaka, kjer nam je pokazal pripomočke, ki jih čebelar uporabljapri delu s čebelami, in razložil, kako je potrebno skrbeti za čebele, da ohrani zdrav zarod in pridela kakovosten med. Proti večeru smo obiskali kmetijo, kjer smo opazovali molžo mleka, se nav-duševali nad prašički in se s kmetom pogovarjali o kmečkem delu. Dan smo zaključili s SPOZNAVN1M VEČEROM. Okrog 22.00 smo se odpravili spat. V sredo, 18. 9., smo se že ob 8.30 odpravili na Zasavsko goro Spremljal nas je gozdar. Med potjo nam je pokazal in razložil veliko novih stvari o rastlinstvu in živalstvu gozda. Na vrhu se nam je odprl čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico S seboj smo vzeli malico, ki nam je na cilju zelo teknila. Hitro smo se spustili v dolino, saj nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo pospravili prtljago, se poslovili od prijaznih gostiteljev jn se z avtobusom odpeljali v vas Kolovrat, kjer smo si ogledali jelene v ogradi. Bili so plašni in so se zadrževali na robu gozda, tudi hranajih ni privabila. Mi pa smo morali hitro v avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v Trzin, kjer so nas že čakali starši. Na taboru smo se imeli res lepo. ZAPISI OTROK: LARA MATAN: V Kandršah mije bilo zelo všeč. Kuharji in natakarji gostilne Vidrgar so se zelo potrudili pri pripravi hrane in obrokov. Zelo zanimivje bil ogled čebelnjaka, ki nam gaje pokazal gospod Vidrgar. Sveta gora nam je nudila tako lep razgled, da sem pozabila, da me bolijo noge. Sobe so bile ravno prav velike in udobne. V sobi sem bila skupaj s Karin, Anjo in Nives, kar me je zelo veselilo. SILVO KOMATAR: V Kandršah sem se imel zelo lepo. Tam zelo dobro kuhajo. Všeč mi je bilo, daje imela vsaka soba kopalnico. Ko smo se vzpenjal na Zasavsko goro, so me močno bolele noge. Ob opa-zovanju okolice sem vide! mavrico. Doma so me zelo pogrešali. NANA GORJUP: S sošolci sem tri dni preživela v Kandršah. Prvi dan smo viděli vaiko situlo, prst smo držali na sredi Slovenije. Drugi dan smo šli z lovcem na sprehod. Povedal nam je, kako privabijo jelene in lisice. Splezali smo na opazovalnico. Zadnji dan smo šli na Sveto goro. Zelo sem bila utrujena. Spala sem v redu, hranaje bila okusna in soba lepa. Bilo je lepo. Zapisala: Božena Opara V torek, 17. 9., nas je že po zajtrku obiskal lovec, ki nam je povedal in pokazal marsikaj zanimivega o lovu, gojitvi in skrbi za živali. Peš smo se odpravili v lovišče, kjer smo si ogledali lov-ske preže, krmišča... Po kosilu in popoldanskem počitku smo imeli pouk, popoldne pa medrazredno tekmovanje v igri Boj med dvěma ognjema. Obe ekipi sta se športno borili do konca, a zmagala je ekipa 3. b razreda. Po večerji smo zapeli in zaplesali ob tabornem ognju in se zabavali ob družabnih igrah. Okrog 22.00 smo utrujeni zaspali. SLAVNE OSEBE NA TRZINSKEM ODRU ^íekateri smo že prav živahno zakorači v novo šolsko leto. Včasih, kakšno leto nazaj, je dramski krožek začeli tako, počasi. Imeli smo čas za uvodne ure, za l^akšne zabavne igrice in daljše bralne uje pa tudi za različne tehnične napotke, ki jih igralec mora obvladati. Letos naš začetek ni bil niti najmanj podoben temu opisu. Z dramskim krožkom smo začeli le takoj v septembru. Za uvod, vzpodbu-do in potrditev nadarjenosti dvanajstih mladih starih mačkov trzinskega odra je bila ponovitev predstave Pepelka, ki smo jo premierno odigrali v mesecu juniju, čisto pravšnja. Tako seje začel dril bese-dila in zabavno ponavljanje predstave. Brez smeha ne gre (še posebno brez Evi-nega, ki nas na koncu spravi že ob živce). Večkrat pomislimo, da bi bilo imenitno, če bi imeli videokamero in bi se posneli. V dvorano vsak prinese svoje veselo raz-položenja, katerega se v dobri uri vsi natežemo, poleg veselja pa svoje naredijo ludi kostumi in vloge, ki jih morajo otroci "digrati - iz vsega naredijo zabavo. In tako smo 4. oktobra, ob tednu otroka, odi-i-rali predstavo Pepelka za učence nižje «opnje osnovne šole Trzin ter za otroke male šole. Navdušenje gledalcev je bilo 'tlodobro, še boljša paje bila kJima za 'drom - vsi od prvega do zadnjega brez 'teme. Ob koncu so otroci navdušeni od-sorakali iz dvorane, igralci pa so z nasme-iom do ušes in najbolj pozitivními bese-"Jmi umučeni odkorakali domov. Ena od ■gralkje rekla, daje bila to najboljša "edstava vseh představ, ki smo jih kdaj ■•'U odigrali! Vse to navdušenje smo po->'aveli zopet čez en teden, 11. oktobra, lako v dopoldanskem času, koje Pe-Je enkrat stopila na oder za otroke i/d Trzin. Vsakič bolje ... Ko bi . "eva v dan rasli v profesionalne igral-' *. " e PuStijo se več motiti: če manjka «U, ker je po nesreči padel za klavir ali pa so ga pozabili v garderobi, se znajde-jo brez jecljanja in nelogičnih izgovorov. Kojih poslušamo, se večkrat vprašamo: 'Le od kod so se vzeli vsi ti talenti? In da so se znašli ravno tu, v Trzinu! Res imamo sre-čo!' Pepelko bomo še zadnjič v Trzinu odigrali v decembru, v pozni popoldanski uri, z željo, da nas vidijo prav vsi, stari in mladi, Trzinci in Trzinčani. In še preden smo zaključili s Pepelko, smo si razdelili vloge za naslednjo predstavo: Miklavž prihaja. Moramo omeniti še, da se nam je v tem šolskem letu pridružilo tudi nekaj novih igralcev: Tim, Patricija, Urša in Črt, ki bodo ob tej priliki prvič stopili na oder. Predstavo bomo v trzinski dvorani odigrali 5. decembra. Najmlajši (starost od koliko do koliko let bomo še objavili) bodo obdaijeni ob 17. uri, malo starejši pa ob 18.30. Tako kot sedaj že nekaj let, bo tudi letos darila financirala Občina Trzin. Prijave za obdaritev bomo zbirali kot vsa leta doslej. Sveti Miklavž pa bo otroke obiskal tudi na trzinskih ulicah. Več informacij bo objavljenih v naslednji številki Odseva ter na barvnih plakatih, ki bodo viseli na oglasnih deskah. Naj omenim še ostale dejavnosti, ki nas čakajo v tem šolskem letu: do naslednjega meseca moramo pripraviti kratek prizor za naslovom Nasilje, ki ga bodo učenci predstavili na otroškem parlamentu. Spomladi nas že četrtič po vrsti čaka tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava, ko se z učenci turističnega podmladka Trzin odpravimo na preizkus sreče. Čisto za konec nam ostane predstava, ki jo pripravimo za konec šolskega leta. Tokrat smo se odločili za zahtevno igro Josipa Vandota Kekec nad samotnim breznom. Upam, da se še spomnite prvega črnobelega Kekca ter Bedanca, Mojce, Tinkare, Rožle-ta, Kosobrina in ostalih. Tokrat bo vlogo Matije Barla prevzel Sašo Štih, Bedanca pa, upam, vsaj tako mi je obljubil, Jane Mušič. Iščemo pa še Kosobrina!!! Želimo, da bi predstavo odigrali v čim bolj naravnem okolju, da bi bilo vse čim bolj podobno pravému Kekcu, se pravi v naravi. Bomo videli. Za tokrat bo to vse. Pozorni bodite na barv-ne plakale, ki bodo viseli po Trzinu, in zvěděli boste še več! (UM) Kakor hitro si pridobimo slavo, že je več ne zaslužimo. Kamniško - domžalska liga Rezultati 2. kola ŠD Bor B Dob 3 : 1 ŠD Trzin Rezultati 3 kola Komenda Bilbija 2:2 ŠD Trzin Rezultati 4. kola ŠD Trzin 1.5 : 2.5 ŠS Bor A Dob Rezultati 5. kola Komenda 3 : 1 ŠD Trzin Kozarski Po 5 krogih igra ekipa ŠD Trzina bistveno slabše kot v preteklih sezonah. Kapetan Grega Bamfi ima stalne težave s postavit-vijo ekipe. Ker potekajo tekmovanja v ligi med tednom popoldne, je vsakič nekdo od ekipe službeno zadržan ali pa ima Studijske obveznosti. Na žalost pa se že pozna tudi očitna, nekajmesečna nedejavnost dela vodstva Športnega društva (predvsem predsednika); zaradi neplačevanja računov grozi naši ekipi izključitev iz lige. Predsednik ŠD Trzin Lenarčič Janez je 14. oktobra sporočil, da so poravnane vse obveznosti šahovske sekcije. Šahovske novice ŠAHOVSKA OLIMP1ADA na Bledu Na Bledu bo od 25.oktobra do 10.novembra 2002 šahovska olimpiada. Na njej so-delujejo moške ekipe iz več kot 130 držav kot tudi ženske ekipe iz več kot 80 držav. Več lahko poizveste na web strani Šahovske zveze Slovenije na naslovu www. sah-zveza@.si Na evropskom prvenstvu, ki je bilo v Špa-niji od 29.septembra do 8.oktobra, je Domžalčan Luka Lenič dosegel v kategoriji do 141et odlično 6.mesto. V 9 partijah je dosegel 6,5 točk, samo 1 točko manj kot zmagovalec. Na ženskem Mitropa pokalu, ki je bil v Italiji, je naša ženska ekipa zmagala. Dekleta so premagale Hrvaško, Italijo-1, Italijo-2,Francijo-2, Švico ter remizirale z Nemčijo, Francijo-1 in Češko. Na 2.deski je bila Kapš Darja najboljša igralka s 6,5 točkami iz 7 iger, kar je lepa vzpodbuda pred olimpiado. pripravil Župane Rado Kolikor večja pamet, toliko krajši jezik. Danski planinski krožek Planinski krožek na OŠ Trzin Ietos »prazriuje« petnajstletnico. Vabimo osnovnošolce, da se nam pridružijo. Planinski krožek »do-muje« vsako sredo ob 15. uri v učilnici zem-ljepisa. Vsi člani PD Onger Trzin si lahko izposodijo čelade, plezalne pasové, vponke, pomožne vrvice, cepine in dereze,... Pogoj 2a uveljavitev vseh ugodnosti |e potrjena članska Izkaznica za leto 2002. Pokličite Emila (031) 570 • 533 ln se dogovori te za Izposojo. ŮĚ ONGER . PD TRZIN . AAi PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN MLADIHA TRIGLAVU Petek, 13 (septembra) - za vražever-ne nič kaj prijeten dan, za najbolj aktivne Člane MO našega društva (ker se je naša mladina v preteklih letih izkazala na vseh mogočih področjih je obljuba delala dolg) pa dan, ko smo se odpravili na Triglav. Zvečer smo se dobili v Vratih, zjutraj čez Prag prišli do Kredarice, zgodaj popoldne pa po »rekordno« dolgem času vzpona stopili na njegov vrh. Čez Hribarice smo na Prehodavce sestopili že v temi. Spodnji del poti skozi Dolino Triglavskih jezer nam je »popestril« dež - zato smo jo v dolino ubrali mimo Komne. Triglav, gora, ki jo »nosi« v srcu vsak Slovenec, nam je postregel z vsem mogočim - tudi z vnovič potrjenim dejstvom, daje gora v zadnjih desetletjih do konca razvrednotena - in da tja hodi vse več ljudi, ki tam zares nimajo kaj iskati. (EP) Člani MO na Triglavu NOVI GASILSKI AVTOMOBIL GVC 16/25 prejšnji številki Odseva smo poročali o slavnostní predaji novega kombini-ranega gasilskega vozila GVC 16/25 v uporabo gasilcem, tokrat pa naj novo vozilo, kije članom PGD Trzin in tudi drugim Trzincem v ponos, nekoliko podrob-neje predstavimo. Vozilo se odlikuje z veliko okretnostjo in smotrno razporeditvijo orodja in opreme, kije porazdeljena po sklopih, tako da omogoča pregleden dostop do posameznih kosov opreme, ki jo gasilci med akcijo v določenem trenutku potrebujejo. Nadgradnjo vozila je izdelal Marjan Pušnik iz Črešnjevca, ki se s tovrstno spe-cializacijo in predelavo uspešno ukvarja že deset let. Vozilo je opremljeno s 3000 litrsko cisterno. To pomeni, daje vozilo lahko na kraj požara pripelje začetno količino vode, zraven pa vso ostalo tehnično in reševalno opremo, ki jo gasilci rabijo za reševanje. V vozilu je črpalka za visok in srednji tlak, kar gasilcem omogoča dva izliva za klasični trodelni napad in dva visokotlač-na napada na razdalji 50 in 100 m. Pri 50 metrskem navij aku imajo tudi možnost podaljšanja. Cisterno lahko napajajo z vodo iz naravnih virov, vendar tega v praksi ne počno, saj imajo v njej pitno vodo, ki jo po potrebi, na primer ob suši, lahko razvažajo ljudem, ki ostanejo brez pitne vode. Cisterno zato polnijo iz hidrantnega omrežja ali pa iz drugih cistern. V vozilu je prostor za 7 članov posadke, ki imajo na razpolago zadosti prostora, da se med vožnjo lahko opremijo z naprava- rni za zaščito dihal, ročními radijskimi pos-tajami in baterijskimi svetilkami. Za osvetlitev okolice ima vozilo pnevmat-ski vrtljivi stolp z dvěma reflektorjema z močjo lkW. Vozilo je opremljeno tudi z napravo za pranje cestišča, ki jo voznik -strojnik v celoti krmili iz kabine. Ta naprava omogoča čiščenje cestišč po prometnih nesrečah, v vozilu paje tudi sklop opreme za tehnično reševanje (hidravlične škarje, razpiralo, valj), prvo pomoč, cevne armature, oprema za srednjo in težko peno, razni absorberji, potopna črpalka, elektroagregat itn. Medtem koje vozilo parkirano v garaži, se mora neprestano napajati z zrakom in elektriko, kar omogoča takojšen izvoz ob prihodu intervencijske skupine. Naprava za samodejno napajanje se avtomatsko odklopí v trenutku, ko voznik zažene motor. S tem se čas izvoza vozila še skrajša, saj ročno odklapljanje ni potrebno. Novo vozilo je postalo za Trzin že nujna potreba, saj je v industrijski coni vse več industrijskih obratov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, pri kateri lahko hitro izbruhne požar, zraven pa v svojih prostorih hranijo velike količine lahko vnetljivih snovi. Ob takih požarih je potrebno čim hitrejše ukrepanje. Naši gasilci bodo tako zaradi hitrejšega posredovanja in dobre opremljenosti lahko že takoj omejili požar in do prihoda še drugih eno! praktično že opravili večino dela. Treba paje še zapisati, da se z nakupom takega vozila in razvojem novih tehnolo-gij v vsakem društvu poveča potreba po strokovnosti, saj le ta lahko omogoči us-trezno in najbolj učinkovito uporabo opreme ob posameznih posegih. PGD Trzir m 00SïV TAKE GASILSKE VAJE NA NAŠEM OBMOČJU ŠE NI BILO V, petek, 4. 10., seje nekaj minut po 17. uri oglasila sirena na trzinskem gasil->kem domu, nekaj sekund za tem pa še širena novega avtomobila trzinskih gasil-cevGVC 16/25. Oznanili sta začetek velike praktične gasilsko-reševalne vaje, ki so jopoimenovali »T-3 Trzin center 2002«. Ćlani trzinskega društva so vajo pripravili ob začetku meseca požarne varnosti, z nj o pa so želeli tudi obeležiti prevzem novega gasilskega vozila s cisterno. V vaji je sodelovalo preko 250 gasilcev iz 34 gasilskih društev, zraven pa še dve enoti predstavnikov sistema za zaščito in reševanje. Z opazovalci in drugimi, ki so tako ali drugače sodelovali pri vaji, je bilo na njej skoraj 300 udeležencev. Vajo so pripravili v sodelovanju z Gasilsko zvezo Domžale, nanjo pa so poleg Trzincev pri-hitele enote iz občine Domžale: dve enoti iz mesta, zraven pa še enote iz Depale vaši in Stoba, Stude, Rodice in Jarš, Ihana, Pšate in Dragomlja, Homca, Radomelj, Rov, Vira, Doba, Studenca in Žej. Iz mengeške občine sta prišli dve ekipi iz Mengša ter gasilci iz Loke in Topol, občino Komenda sta predstavljali ekipi PGD Komenda in Moste, iz Kamnika so prišle kar tri enote, občino Lukovica so predstavljali Prevojčani, iz občine Moravče je prišla ena ekipa, iz Mestne občine Ljubljana pa dve ekipi iz Črnuč in gasilci iz Vadgorice, zraven pa so na vaji sodelovali tudi poklicni gasilci, in sicer iz Centra požarne varnosti Domžale in poklicna gasilska enota tovarne Helios Količevo. Gasilska vozila so prihajala na prizorišče xaÍe oz na območje T- 3, centra Trzina, kjer naj bi se ob namišljenem katastrofal-nem potresu zgodilo več nesreč. Posa-mezne gasilske enote so prikazovale raz-l'čne načine posredovanja. Z dihalnimi ■iparati opremljeni trzinski gasilci so pohiti v notranjost bodočega polkrožnega Jbčinskega objekta, pred stolpnicami je •na enota prikazala reševanje ponesrečen- iz razbitin avtomobilov, mengeški •»«Ci so pokazali, kako bi z višjih nad-r°P'J reševali prebivalce s pomočjo to-■°gana oziroma drsnice, nekaj ekip je prikazalo reševanje iz visokih stavb s pomočjo lestev in vrvne tehnike, precej pozornosti paje pritegnila kar 30 m visoka raz-tegljiva lestev s košaro, s katero so na vaji sodelovali Kamničani. Za stanovalce v T-3 je bil tudi zelo zanimiv prikaz reševanja iz kletnih prostorov parkirišča pod T-3, saj so viděli, da imajo gasilci izdelan načrt tudi za tovrstna posredovanja. Ob dimu dimnih bomb pa so tište popoldanske ure v T-3 za-znamovali tudi curki vode iz gasilskih briz-galn. Na nekaterih mestih so gasilci svoje motorke priključili na vodovodno omrežje preko hidrantov, drugje pa so vodo črpali kar iz Pšate. Akcija je potěkala zelo usklajeno in dobro, ekipe so prihajale na prizorišče v zelo ena-komernih presledkih, njihovo delo paje bilo dobro usklajeno, zato so Trzinci od svojih kolegov iz drugih društev prejemali celo vrsto pohval, še zlasti dosti priznanj paje bil deležen poveljnik akcije Andrej Grilj, ki si je ob pomoči kolegov iz društva zamislil celotni scenarij prikaza in potek akcije. Gasilci so opozorili le na to, da so nekateri betonski stebrički v soseski ovirali dostop vozilom do nekaterih objektov. Prav bi bilo, da bi projektanti že v naprej razmišljali o tem, da bi bili vsi objekti cnako dosegljivi za reševalna vozila. Gasilci so se ob tem le pošalili, da za zdaj naj še bo, če bi prišlo do prave akcije, pa bi bili stebrički hitro odstranjeni. »Če bi tu kje zares gorelo, bi te stebričke v hipu potolkli z macola-mi!« smo slišali komentar. Splošna ocena vaje je bila zelo ugodna in vsi so bili enotni, da takšne vaje na našem območju še ni bilo. Trzinski gasilci pa so s ponosom prijateljem iz drugih društev pokazali tudi svoj novi avto. Opaziti je bilo kar nekaj skoraj zavistnih pogledov: »Lahko vam, ko ste v bogati občini!« Resnici na ljubo paje treba reči, da to ni-kakor ne bi zadostovalo. Brez prizadevne-ga dela vseh članov gasilskega društva in posluha sokrajanov za gasilske potrebe, takšnega vozila gotovo še ne bi dobili. Po končani vaji so udeleženci pred gasil-skim domom še dolgo v noč razpravljali, ocenjevali, dělali náčrte in se pogovarjali o bolj vsakdanjih stvareh, gostitelji pa so vsem postregli z malico in pijačo. Tudi ob lični stojnici je marsikdo od obiskovalcev pokimal, saj so se Trzinci izkazali tudi kot dobri gostitelji. za PGD Trzin Jože Kajfež- predsednik PGD AU BO TRŽNICA DOMAĆIH PRIDELKOVZAŽIVELA? P JL rvo soboto v oktobru smo organizirali prodajo in nakup domaćih pridelkov na stojnicah pred Vinotočem Uršič. Ali bo tržnica - občina namerava kasneje prostor za trgovino s temi pridelki urediti v prostorih T3 - zaživela, bo vsekakor odvisno od ponudbe. Po povpraševanju po domaći zelenjavi in ostalih pridelkih sodeč, bo. Le daje bilo tokrat ponudbe premalo. Vrtnine, mléko in mlečni izdelki so hitro pošli, tudi sadjevec in domaće pecivo. Obiskovalce smo razveseijevali s pečenim koštanjem in seveda moštom, ki so ga obiskovalci lahko pokušali in kupovali v Vinotoču Uršič. Ob tem se člani Turističnega društva posebej zahvaljujemo ge. Zvonki in g. Jane-zu Žnidaršič za prijazno ponujen prostor na njunem dvorišču. Tržnica bo tudi v soboto, 19. 10., in pred martinovim. PODJETNA REGIJA GRE NAPREJ -zlasti na področju turizma Gostiteljica tokratnega srečanja predstav-nikov turističnih društev in občin "Podjet-ne regije", ki so se sredi septembra 2002 srcćali na turistični kmetiji "Pri Lukatije-vih" Imenje 21, je bila občina Moravče. Srečanje je bilo namenjeno pregledu do-scdanjega delà, predvsem pa dogovoru o skupnem delu v letu 2003. Ob tem je treba povedati, da so prav skupne aktivnosti občin iz Podjetne regije na področju turizma najbolj konkretne in vidne. Prvi del sestanka je bil namenjen oceni uspešnega skupnega nastopa na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok, največ časa pa so namenili financiranju turističnega delovanja v "Podjetni regiji" v letu 2003. Dogovorili so se za najosnov-nejše skupne dejavnosti. Te bodo: skupna nastopa na sejmih Alpe Adria turizem ter na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok, organizirano usposabljanje turističnih vodnikov, izdelava logotipa "Podjetne regije" za področje turizma, proučitev možnosti izdelave koledarja prireditev za vseh osem občin ter izdaja vodnika po kole-sarskih poteh. Pripravo vodnika po kolesar-skih poteh bodo usklajevali s podobnimi vodniki, ki že obstajajo v posameznih občinah, predvsem pa z vodnikom, ki ga pripra-vljajo v okviru t.i. "Urbane regije". Dogovorili so se, da bo izračun deleža pris-pevka posamezne občine temeljil na številu prebivalcev v posamezni občini, za projekte se bodo dogovarjali posebej. Predstavniki posameznih občin so se zavezali, da bodo z dogovori seznanili vodstva občin in potrebna sredstva za skupno delo na področju turizma po-izkušali zagotoviti v vseh proračunih občin za leto 2003. Posebna pozornost je bila namenjena XXXVIII APIMONDII - medna-rodnem čebelarskem kongresu, ki bo od 24. do 29. avgusta prihodnje leto, zato seje srečanja udeležil tudi tajnik Če-belarske zveze Slovenije. Strinjal se je s sogo-vorniki, daje omcnjeni kongres tudi prilož-nost za "Podjetno regijo" in povabil vse občine k sodelovanju. Na področju turizma naj bi tako v okviru možnosti za udeležence kongresa pripravili enodnevne izlete po območju občin, pri tem pa naj bi se povezova-li s čebelarskimi društvi. Sprejet je bil tudi dogovor o srečanju predstavnikov občin s področja turizma v Čebelarskem centru v Lukovici v oktobru 2003. To srečanje z vodstvom Čebelarske zveze Slovenije naj bi prispevalo k uspešnejšemu celovitemu sodelovanju čebelarskega centra in posameznih občin. Na srečanju sta Igor Kuz-mič, predstavnik občine Domžale, ter Miran Jercb, predstavnik občine Kamnik, poročala o prizadevanjih za postavitev reklamnega pa- noja na počivališču v Lukovicu. Na pano-ju naj bi uporabnike avtoceste opozarjali na najpomembnejše turistične znamenitosti občin ter jih hkrati vabili, da jih obis, čejo. Zbrani predstavniki pa so se dogovorili tudi za nadaljevanje aktivnosti pri pridobitvi logotipa "Podjetne regije za področje turizma". Pregledali so tudi novosti in dogodkes področja turizma, ki so se zgodili v obdobju zadnjega srečanja. Pri tem so posebno skrb namenili seznanjanju občanov id občank o delu "Podjetne regije" na področju turizma, za kar je bilo tako v okviru poletnega festivala Studenec 2002 kot HIT-ovega sejmarjenja postavljena posebna stojnica. O posebni zloženki, ki naj bi bila namenjena informiranju javnosti o delu Podjetne regije na področju turizma in joje představil g. Kuzmič, naj bi raz-pravljali na naslednjem srečanju. Tokrat so opozorili na problematiko turistično propagandnega gradiva, ki gaje vedno premalo, priprava in izdajanje posebnih zloženk, prospektov ter drugega materials pa zahteva znatna finančna sredstva, ki jifc navadno v občinah za to področje vedno primanjkuje. Ob koncu so se udeleženci srečanja seznanili s ponudbo turistične kmetije "Pri Lukatijevih". P.s. Navedeni prispevek s srečanja je na željo pri-sotnih za lokalna glasila pripravila ga. Vera Vojska, in ga v celoti objavijamo. Naj dodam, daje Turistično društvo Tni' o skupnih aktivnostih že razpravljalo ins-dela že tudi lotilo. Preko podjetne regije naj bi v prihodnje poskušali spodbuditi občine in druge odgovorne za zaščito krajinskih značilnosti tega območja Tudi srečanje s predstavniki čebelarskih društev, ki se gaje z naše strani udeležil g-Stane Mesar, je za nami. Već v naslednj' številki Odseva. (JV) sor. Na to kmetijo smo prišli zaradi ličkanja. LiCkanje, to so listi okrog ko-ruznega storža, potrebujemo za izdelavo kit. Iz pletenih kit pa bomo naredili copate. Bilo nas je kar veliko: Tima, Nina, Neja, Katja, Meta, Tadej, Matic in Matic Golobič. Nabrano ličkanje smo spravljali v vreče. Na storžih pa smo pustili po tri liste, tako da smo lahko med seboj zvezali po dva storža. Nabrano ličkanje se mora sušiti na soncu najmanj en dan, potem pa bomo spletli kite. Za eno copato moramo narediti približno štiri metre dolgo kito. Preden bomo iz kit pričeli šivati copate, moramo kite namakati v vodi najmanj pet minut, tako da sc lažje šiva. Z nami so šli še Jožica Valenčak, mentor Rado, fotograf Jože in šofér Fredi. Tam smo za posladek pojedli še ja-bolčni závitek, ki gaje v krušni peči spekla naša prijazna gosti-teljica gospa Jožefa. Nina Jerak mladi folkloristi si izdelujejo obuvala iz ličkanja MANJŠINA KOT MOST Folklorna skupina intenzivno nadaljuje s svojim delom. Netaj fantov sicer še ne ve, ali bi plesali ali pa igrali nogomet, ki je v istem času, kot so naše vaje. Nekako bomo to uredili tako, da bodo nekateri na vajah samo 1 uro, skupina paje ob-stala. Pričeli smo se učiti tudi dva nova plesa, to sta Grabčcv ples (ples z metlo) in Šuštarski ples. Da bi lahko nastopili v popol-nih narodnih nošah, smo se odločili izdelati tudi obuvala iz ličkanja. To, že skoraj pozabíjeno domačo obrt, nasje pričela učiti gospa Jožefa Lavrič iz Krašnje. Učitelja Osnovne šole {"rzin ga. Šipič Nena in g. Aleš -''pom pa sta s privolitvijo vod-tfva šole prijazno priskočila na Pomoč. Pri učiteljici Neni otro- Pndno pletejo kite. Lič-■anje smo si nekega petka sami nabrali, kar je opisala učenka 5. «Wreda, fotografije pa sta pri-jPevala njen sošolec Tadej m naš fotograf Jože Se- ?lh smo na kmetiji Lavrič, po -«mače pri Mikelenovi. Rodo-- ina Lavrič jc stara 400 let. ^ehjaje v Krašnji, pod Kemijskim gradom. Tega gradu ni O njem je pisal tudi Valva- lO.t.m.je občina Mengeš v sodelovanju z Uradom za slovensko narodno skupnost pri Koroški deželni vladi pripravila delovno srečanje občinskih zastopnikov t.i. Podjetne regije in Južne Ko-roške, kije bilo namenjeno iz-menjavi izkušenj med obema regijama. Pripravili so dve delavnici, vendar so morali zaradi slabe udeležbe slovenskih pred-stavnikov delavnici združiti v nekakšno okroglo mizo, med katero so obravnavali vprašanje komunalnih storitev in infrastruktur, zelo zanimivo paje bilo tudi slišati koroške izkušnje pri pridobivanju denarja iz pod-pomih skladov v EU. Iz osmih občin, ki so združene v Podjetno regijo, so na srečanje poleg do-mačinov - Mengšanov prišli Ie predstavniki Lukovice in Moravč, vseh drugih, vključno s Trzi-nom, pa te teme očitno ne zanimajo. Mogoče paje bilo slabi udeležbi krivo tudi to, daje bilo srečanje prav v času, ko seje začenjal predvolilni cirkus. Res škoda, saj so udeleženci slišali marsikaj zanimivega. Nesporno je, da so Avstrijci in tudi Korošci na področju komunalne ureditve pred Slovenijo, zato bi lahko dali kakšen korišten nasvet tudi našim predstavnikom. Povedali so, da Korošci precej bolj koristijo možnosti, ki se jim ponujajo v različnih skla-dih Evropske unije. Izvedeli smo, daje bilo lani kar precej predlogov in prošenj za ta denar zavrnjenih, ker niso bili ustrezno pripravljeni. Kar se tiče komunalnih storitev, pa smo izvedeli, da v Avstriji zdaj že dosledno ločujejo meteorne in fekalne od-plake, saj se tako izognejo tudi neljubim poplavam iz kanaliza- cij. Avstrijci so tudi dosti manj strogi pri priključkih na osrednji kanalizacijski sistem. Sorazmerno hitro dovolj uj ej o gradnjo manjših čistilnih naprav za objekte, ki so oddaljeni od zgoščenih naselij. Opozorili so, da na kakovost pitne vode odplake ne vplivajo tako usodno kot drugi viri onesnaževanja, še zlasti uporaba umetnih gnojil v kmetij-stvu, zato je treba tem vpra-šanjem nameniti veliko pozornosti. Po pogovoru so srečanje z zamejskimi Slovenci zaključili s Koroškim večerom v men-geškem kulturnem hramu. Tudi na tej prireditvi je bila ude-ležba dokaj slaba, čeprav je tistih nekaj gledalcev, ki so se potrudili priti v Mengeš, lahko uživalo v izjemno uglašenem večglasnem petju prelepih ko-roških narodnih pesmi. Buren aplavz so poželi tudi štirje pevci, sicer člani kvinteta Smrtnikovi fantje, med katerimi je še zlasti pritegoval po- zornost vodja Urada za slovensko narodno skupnost mag. Vladimir Smrtnik, ki seje iz-kazal tudi kot izjemen pevec. Prej paje bil med pogovorom eden najbolj zavzctih razpravljavcev. Korošcem pa so ena-kovredno stopili ob bok tudi plesalci mengeške folkornc skupine Svoboda, svoj delež pa so dodali tudi člani Ritem sekcije mengeške godbe. Bil je lep večer, žal le za par iz-brancev, ki bi le želeli, da bi bila manjšina most med narodi. Tanja Prelovšek Za izdelavo enega para copat potrebujemo kar dve kiti po štiri metre. Poleg tega potrebujemo še čcvljarsko kopito in dre-to, o tem pa več drugič. Župane Rado Mengšu seje pred mnogimi leti vsako leto zvrstilo tudi po sedem sejmov. Najbolj slovesno je bilo vedno na Mihael-ovem sejmu, 29. septembra, ko goduje mengeški zavetnik sv. Mihael. Sejmarji so v mesto prihajali z vseh koncev Slovenije že par dni pred uradnim začetkom sejma, na sejmanji dan pa je bilo sploh praznično. Barantalo, mešetarilo, kupovalo in prodajalo seje po dolgem in počez. Pred desetimi leti so sejme ob koncu septembra oživili in tudi zdaj v Mengeš prihajajo sejmarji od blizu in daleč. Kulturno društvo si prizadeva, da bi Mi-haelovemu sejmu, ki ga že vrsto let neut-rudno vodi g. Štefan Borin, vtisnili še drug, ne le kramarski značaj. Vedno sku-šajo vsaj nekoliko pokukati v preteklost, pa naj si gre s starimi običaji, s prikazi nekdanjih opravil ali pa starih strojev in naprav. Tudi letos so temu posvetili precej pozornosti. Na igrišču ob mengeškem vrtcu so pripravili prikaz starih opravil, kot so tkanje na statvah, skodlarstvo, pletenje kit, peka v krušni peči in podobno. Na tem razstavišču so svoj delež prikazali tudi Trzinci. Kruh je v krušni peči pekel novi trzinski mlinar in pek g. Krejan, med rezbarji pa so se predstavili tudi mojstri nožičev in diet iz Trzina. Različna stara kmečka opravila in stare stroje so tokrat predstavili tudi na paradi, predstavili pa so tudi različne konjske vprege in mengeška društva. V sprevodu pa smo Trzinci s ponosom mahali trzinskim narodnim nošam in konjski vpregi g. Franca Florjančiča. Kot je v zadnjih letih že običaj, paje bila tudi letos na sejmu precej pozornosti deležna stojnica trzinskega turističnega društva. Na njej so tokrat predstavljali različne izdelke iz Trzina. Obiskovalci so spet lahko okušali in tudi kupili trzinske klobáse, domači Krejanov kruh in žemlje iz pekarije Kralj, zraven pa se tudi niso branili Šilca medice ali žgan-ja. Na ogled so bili postavljeni tudi različ-ni volněni izdelki, stojnico paje poleg občinskega grba, simbola turističnega društ- va in trzinske sekirice, krasila tudi velika, približno 70 kg težka buča, ki je zrasla na njivi ge. Rezke Zupančič. Z njoje na tekmovanju v Cerkljah osvojila tretje mesto, o čemer bomo poročali še v prihodnji števili, Stojnico sta uredila člana TD ga. Metoda Uršič in g. Stane Mesar, pomagal paje tudi g. Tomaž Kralj. Na sejmu pa seje predstavilo še nekaj drugih turističnih stojnic in stojnic z izdelki umetne obrti, ki jih večkrat srečamo na podobnih prireditvah. Na otvoritvi sejma je poleg županov sosednjih občin Trzin predstavljal podžupan g. Valentin Kolene. Prireditelji pa so želeli sejmu dati tudi zabavno in predvsem glas-beno obeležje. Mengeš je, kot se vsi strinja-jo, vse bolj prepoznaven kot glasbeno mesto, zato je v zabavnem programu, ki je trajal skoraj nepretrgoma, sodelovalo res veliko glasbenikov. Vrstili so se nastopi različnih godb in ansamblov. Godbeniki so prišli iz različnih slovenskih krajev, družbo pa so jim delali tudi godbeniki iz Avstrije in iz Dalmacije. Sploh je petkov, prvi večer sejma, minil nekako v znamenju Dalmatincev. Nastopila je namreč godba iz Stona, program pa so popestrili tudi pevci moške klape Subrenum in Ženska klapa Stonke. Ker pa je bil sejem jubilejní, so prvi večer pripravili tudi zelo lep ognjemet. Naj za konec še omenimo, daje v času sejma po Mengšu vozil turistični vlakec. Organizatorji so nam rekli: »Pravi vlak se Mengšu izogiba, tokrat pa smo v Mengeš pripeljali kar poseben, električen vlakec! Pa naj kdo reče, da v Mengšu nimamo vlaka!« Marija Klopčič VABILO Dragi otroci. leto je naokoli in sveti Miklavž vas bo ponovno obiskal. Vse, pridne in malo manj pridne, vabi, da se srečate z njim 5,12.2002 v KUD-u Franca Kotarja Trzin. Otroke, stare od 1-4 leta bo obdařil ob 17.00 uri, starejše, to je od 5-8 let, pa ob 19.00 uri. Tudi igrico si bomo lahko ogledali, peli pesmice in se kaj pogovorili. Otroci, povejte staršem, da vas lahko prijavijo vtrgovlnah Pri Jurju, Fils in v vrtcu Žabica. ŽERJAVČKI V HRVAŠKEM ZAGORJU 17.9. seje domala poln avtobus žerjavčfa. podal preko Trojan, Rogaške Slatine in Rogatca v sosednjo Hrvaško. Dobro razp,.. loženi smo se najprej ustavili v Trakošča-nih. Mlada lokalna vodička nam je podroh-no razkazala ta res lepo urejen dvorec iz 13. stoletja, ki je bil najprej last celjskih grofov. Po kar napomem ogledu dvorca smo si malo oddahnili v bližnjem gostišču in se nato podali v Krapino. Pot nas je vodila po slikovitem Hrvaškem Zagorju in naš vodič Tone je imel veliko povedati o krajih, skozi katere smo se peljali. V Krapj. ni smo si ogledali muzej in arheološko na--dišče krapinskega pračlověka. Tam imajo shranjenih in predstavljenih mnogo doka-zov - predvsem kosti pračlověka in tudi živali, ki so živele na tistem območju pred približno 130.000 leti. Pot smo nadaljevali preko Krapinskih Toplic, Tuheljskih Topli, in Klanjca do Kumrovca. Rojstno hišo nekoč našega skupnega predsednika Tita sm' vsi že videli, a smo si jo zopet z zanimanjem ogledali. Prijetno smo bili presenečen nad postavitvijo celega niza kmečkih hiši zagorskem slogu. V vsaki »hiži« pa so predstavljene stare obrti z originalnim orodjem in inventarjem. Prikazano je delo in življenje kovačev, kotlarjev, pekov, les-tarjev, lončarjev, mlinarjev in drugih nekdanjih kmečkih ljudi. Bližala se je ura poznega kosila na turistični kmetiji Gubenšek na Virštanju. Po okus-nem in obilném kosilu paje sledila zabav. Izleta seje udeležila večina pevk in pevcc našega zbora, zato po okusni hrani in iz-vrstni vinski kapljici veselja in pesmi ni manjkalo. Ob izdatni pomoči gospoda Pavliča je izle; pripravil Franci Bardorfer. P.p.: To je bil zadnji izlet žerjavčkov v lastni te! ji v tem íetu. S Turisličnim društvom smo Sli na trgatev v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, sredi novembra bomo 5li skupaj na martinovanje, Vílja tako za individualne kot za komercialne odjemalce. V ceni a priključek ni vključen plinomer in regulator tlaka, ki sta kot del interne instalacije strošek uporabnika. Tako določena cena i fiključka bo veljala samo v fazi izgradnje osnovnega omrežja. •» cena bo v tej fazi veljala tudi za priključke, ki se bodo navezo-3,1 na že obstoj ečo plinovodno omrežje. Za priključke, ki bodo r«alizirani po izgradnji osnovnega omrežja, se bo cena obliko-iđla na podlagi dejanskih stroškov izvedbe. Porabnik se s pogodbo o izvedbi plinskega priključka obveže, • t>o v roku treh let od pridobitve uporabnega dovoljenja za pli-*°dno omrežje pričel z odjemom zemeljskega plina. Po prete-;-fitS!Uet ima koncesionar pravico mesečno zaračunavati del - "lair16 mesečne Porabe zemeljskega plina, to je 30 m3/mesec 'takrat veljavnem ceniku, za pokritje fiksnih stroškov distribuuj Zemeljskega plina (sedaj bi to znašalo cca. 2.400 SIT/mesec). mesečrle porabe se mesečno zaračunava, dokler bmk ne Prične uporabljati zemeljskega plina. Ko uporabnik prične uporabljati zemeljski plin oziroma ko se mu namesti plinomer. se mesečni strošek sestoji iz fiksnega dela (to je tako imenovana »števčnina« oziroma vzdrževanje plinomera, ki trenutno znese 600 SIT/mesec za individualne uporabnike) in variabilnega dela (to je znesek porabljenega plina). Torej če povzamemo: ko bo plinski priključek zgrajen in bo za njega tudi pridobljeno uporabno dovoljenje (oziroma bo po njem že tekel plin), ima uporabnik tri leta časa, da prične uporabljati zemeljski plin. V tem času uporabnik nima nobenih stroškov in obveznosti. Po preteku treh let ima koncesionar pravico mesečno zaračunavati pavšalni znesek (sedaj bi to znašalo cca. 2.400 SIT/ mesec), saj je koncesionar delno financiral (subvencioniral) hišni plinski priključek. Ko pa se uporabniku namesti števec, uporabnik mesečno plačuje vzdrževanje plinomera (trenutno znese 600 SIT/mesec za individualne uporabnike) in porabo plina po števcu. OBSTOJEČI UPORABNIKI PLINA V prejšnjem članku in tudi v obvestilih, ki sojih obstoječi upo-rabniki UNP-ja přejeli po pošti, so že bile navedene posamezne aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru zamenjave energenta (namesto UNP bo zemeljski plin). O terminih posameznih aktivnosti ter o točném datumu prehoda na zemeljski plin (po koncu kurilne sezone 2002/2003) bodo uporabniki še pravočasno obveščeni. Vse obstoieče uporabnike še prosimo, da v primeru zamenjave lastništva to takoj sporočite na naslov: PETROL PLIN d.o.o., Dunaiska 50. Ljubljana. POSVETO VALNA ENERGETSKA PISARNA Pisama bo še naprej delovala, ampak v spremenjenem terminu, in sicer vsak delovni torek med 17.00 -18.00 uro v prostorih stare šole v Trzinu (Mengeška cesta 22). Vsak prvi torek v mesecu bo naš predstavnik na voljo za splošne informacije, ostale torke v mesecu pa bodo vabljeni lastniki objektov z določenega področja, ki bo trenutno v fazi trženja hišnih plinskih priključkov. Seveda so dobrodošli tudi vsi ostali, ki so željni informacij o plinifikaciji Trzina. V pisarni bomo svetovali tako občanom, ki so že priključeni na omrežje UNP, kakor tudi novim interesentom. Svetovanje se ne bo zaključilo pri zunanjem hišnem plinskem priključku, ampak bo zajemalo celotno plinsko napcljavo, vključno s plinski-mi trošili (izboljšave, zamenjave ...). V pisarni bodo občanom na voljo vsi obrazci, potrebni za izvedbo priključka, in tudi prospekti proizvajalcev plinske opreme in naprav. PETROL d.d. mšmmmm Testenova 69, 1234 Mongoš Tel. 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@siol.net http://www.elshop-sp.si SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA AVTOMATSKA VRATA Z DALJINSKIM ODPIRANJEM Crawford GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA. NAKLADALNEPLOSČADl VftOČÁ STRAN X&U sce M-D mwaym® v wimm v mmLœmzyam «ssxêcçj Ker v uredništvu Odseva ne ve.no za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednje,,. mesecu, vabimo vse, k, pripravljaj« kako prireditev da nas o tem obvest.jo. Vročo síran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podatki obračajle nanjo (tel šl 564 18 73) Poklič,le ianjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! 31.10. 12.11. Noveinber Druga pol. novembra November PD Onger Trzin - Mladinski odsck Društvo upokojencev Žerjavčki Društvo prijateljev mladine Turistično društvo Trzin NAPOVEDUJEMO: Spominski vzpon na Okrešeli Martinovanje Delavnice za osnovnošolce v jesenskih počitnicah dclavnica: Druženje in povezovanje ljudi, ki žive v Trzinu, za udelavo SPOMINKOV, ki identificirajo kraj in njegovo okolico PD Onger Trzin - Mladinski odsek Izlet v neznano Obvestila: > Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek Planinski kroiek za osnovnošolce vsako sredo od 15. do 16. ure (učilnica zemljepisa), srečanja za dijake in študente vsak prvi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni hišici. > Žerjavčki vabijo vse, ki bi se jim radi pridružili v njihovem društvu, vsak ponedeljek ob 16. uri v Bar REPEK. ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! • ČIŠĆENJE STEKLA - TALNIH OBLOG • OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE. STOLI, JOGIJI...) » GtOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL ' STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA • STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA. IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! • LAM. ZAVĚS IN ŽALUZlJ • ROLOJEV • ZATEMNITVENE TERMOREKLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671 e-mail: samo.music@siol.net j^elektrotehna JO Mengeš SPECIALIZIRANA PRODAJALNA BELE TEHNIKE in ELEKTRO MATERIALA Çjg/uù// H3 Flectrolux Bosch gorenje AKCIJA pomlvalnl stroj BOSCH 10 % gotovinski popust brezplačna dostava! Delovni čas: pon. - pet. od 8.30 do 18.30 ure Sobota od 8.30 do 12. ure UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Telefon: 01/ 72 37 051 Dobeno 75,1234 Mengei Telefon : Dl / 723 09 00 www.hp-commerce.si Čist ni servis Pnmaž Zot Oepalavas jomžale 657,041/695 339,01/ 72 42 489 Čistimo: • vrste oblaćil. tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste aves Ituc -ine zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pndemo na Čistilni serv Odprto ima: po dogovoni lahko tudi ob vikendih in praznikih. íamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkirišćem. 'sak dan od 7h do 19h, ob sobotah od 8h do 13h Čistilni servis Zorec SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE :ASA POSEBNA ZELJ57 Vi přinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Fino presejani komposti, zemlje in zemljske meèanice za vrtove, zeleniće, grmovnlce, tople grede, lončnice in druge namene, PRIČAKUJEMO VAS OB DISKONTU VELE V JARftAH PRI DOMŽALAH (Mi/66-sa-aa TRGOVINA ZASTOPNIK FELÏX TRADE d.o.o., ul. Pod gozdom 2, Trzin, Tel.: 01/564 - 43 - 81, Fax: 01/ 564-12-67 ANBECO d.o.o. RE. TRZIN, GSM: 041/ 61ó - 496 VIDEO M AT OBIŠČITE AVTOMATSKO VIDEOTEKO 24 ur dnevno v Trzinu Kaj vam nudí? Najnovejše !!lme in nsanke r.a DVD m VHS lormatu. Kako deluje? Na magnetno kartico ko! bančni avtomat Kdaj obratuje? 24 ur dnevno, lakict kadar imate Vi čas za vaš íilm. j. Kje )e možen vpis za brezplačno članstvo? a zgoraj navedenem naslow med deiovnikom od llhdo 191!. sobola od 8hdo 12h Katere so přednosu? Možnost hiliega pregleda ne ekranu o vrslah íilmov (naslov, vsebina, :ežiser. totogralija vsakega tilma, ..) Kaj lahko še dobim? obiskovclci aviomalske videoteke imale vedno možnost sadelovati v nagradnih igrah. Ugodne cene Velika izbira Stalne akcije Vedno kaj novega ODKUP IN PRODAJA CARINSKO ZASEŽENEGA BLAGASODNI IN DAVČNIRUBEŽI Pri nas dobite vse mogoče: • Tehnika • orodje • drogerija • nakit • oblačila • obutev • papirnica • avdlo in video kasete • íilmi • baterije • karnise,... Odprto imamo vsak delavnik od llh do 19h, ob sobotah od 8h do 12h. ob nedeljah zaprto. Prinesitelju tega oglasa priznamo 15 % popust ob nakupu našega blaga.