GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ulica. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641_906_030 — Naročnina: Celoletna din 1OO.—. polletna din 50--- četrtletna din 25.— Štev. 21 — Leto II. Murska Sobota, 25. maja 1950 Cena 2 din Poslali smo pozdrav Titu V soboto zjutraj je bilo živahno po vsem mestu. Proti deveti uri so se zbirali pred spomenikom Zmage pionirji, mladina in člani sindika- tov. Vsak čas je morala prispeti štafeta, ki so jo v jutranjih urah ponesli naprej z naftinih polj beli rudarji in nekoliko pozneje tudi mladina iz vseh krajev našega Prekmurja. Skozi vse vasi so tekli mladinci in mladinke, si predajali štafetne palice in se vedno bolj bližali Murski Soboti. Dan je bil lep, nasmejan in bilo je prijetno pred spomenikom Zmage, kamor se je zgrinjalo vedno več in več ljudi, ki so želeli dočakati prihod Štafete. Prostor pred spomenikom Zmage je bil pred tričetrt na deseto, ko je prispela štafeta, že poln ljudi. Tem je spregovoril lov. org. sekretar OK KPS, za njim je povzel besedo še sekretar mladinskega aktiva gimnazije, član biroja OK LMS. Ker je bil čas določen in se je mladincem, ki so nesli štafeto, mudilo naprej, je tov. Antalič, tajnik OLO Murska Sobota prebral nekaj čestitk tov. Titu in mladinci so ponesli štafetno palico naprej. Delovni kolektivi so ta dan pričakali z delovnimi zmagami in obljubili maršalu Titu ob oseminpetdesetem rojstnem dnevu, da bodo delali v naprej še boljše, da se bodo trudili, da bo njihovo življenje pravtakšno kot je njegovo: da bo vse njihovo življenje en sam velik delovni dan. Naši cigančki so pokazali veliko ljubezni do tov. Tita 20. maja, rano zjutraj, se je pomikala od Černelavcev in Pušče povorka majhnih ljudi. Na čelu te povorke je plapolala državna zastava. To so bili majhni in starejši cigani, ki so nabrali velike pušeljčke svežega poljskega cvetja in vse to nesli V Soboto. Najstarejši so stari 16 let, a najmlajši 7 let. Vse to so nesli v Soboto, kjer so čakali sprejem Titove štafete. Vsi so učenci prvega razreda osnovne šole. Ob deseti uri so vso to cvetje prinesli pred spomenik Zmage. Najbrž so si mislili, da bodo ta svoja sveža in lepa darila predali tov. Titu ali vsaj potrosili po poti, koder bo tekla štafeta in so po odhodu štafete odšli nekako žalostni izpred spomenika, ker jim je vse cvetje ostalo v rokah. Vsekakor je ta gesta naših majhnih cigančkov hvale vredna, pa tudi posnemanja od strani ostalih naših pionirjev. Otroci ciganov pa bodo pokazali največ ljubezni do našega maršala Tita, če bodo vsak dan prihajali v šolo v takšnem številu, kot 20. maja in se bodo držali besed maršala Tita, ki je rekel otrokom naših delovnih ljudi: »Učite se, učite in zopet učitel« a med te otroke spadajo tudi otroci naših ciganov. V frontne brigade radgonskega okraja je odšlo 44 članov Zveze borcev Krajevne zveze radgonskega okraja so zelo aktivne. Obstoja 12 krajevnih zvez. V zadnjem času je pristopilo 200 novih članov, tako je število članstva naraslo na 933. Krajevne zveze so dale v zadnjih dveh mesecih v gozdno brigado 44 članov. Najbolj delovne so krajevne zveze v Lutvercih, Podgorja. Žepovcih, Apačah in Vidmu ob Ščavnici Najslabši pa sta krajevni zvezi v Radencih in Stogovcih. Člani zveze sodelujejo pri vseh proslavah. Krajevna zveza Apače ima svoj pevski zbor, s katerim bo nastopila na kulturni prireditvi na rojstni dan maršala Tita v prosvetnem domu v Radgoni. KZB Lutverci bo ob tej priliki uprizorila igro »Talci«. Za spomenik padlim žrtvam, k) ga nameravajo postaviti v Radgoni, sta zbrali ZB v Apačah 3.000 in ZB v Podgorju 7.000 dinarjev. V Tednu cest so opravili več sto prostovoljnih delovnih ur, med drugimi člani ZB v Podgorju 930 in v Apačah 532 ur. Okrajni odbor ZB organizira po vseh šolskih centrih predavanja o doživljajih v NOB. Doslej so se vršila predavanja že v Apačah in Stogovcih. Pionirji so pokazali za predavanja veliko zanimanje. Borci sodelujejo tudi pri vseh gospodarskih akcijah v okraju; pri izterjavi davkov, odkupih, pri zbiranja delovne sile itd. Kič. Frontovci soboškega okraja zmagujejo na Jelovici Ne samo na Pohorje, tudi n a Gorenjsko, na Jelovino so šli letos prekmurski frontovci pomagat, izpolnjevat petletni plan. Planinska pot iz Soteske na Jelovico je strma; malo neprijetna našim Prekmurcem: kolena se pri hoji pomikajo čisto do brade, sapa je kratka in če pogledaš navzdol se ti kar zavrti. Pa so hrabro premagali tisto strmino, večina po dveh, nekaj po Štirih, le Rituper iz Bokrač je obupal in jo ubral domov. Kraški Marič se se dobre volje poskusil s strmino v skalah, pa je omagal. Ker ni dobil pomoči iz oblakov se je sam po kolenih vrnil. Visoko in drzno razpeta žičnica pa jim je prinesla kovčege in nahrbtnike na vrh. Teško so zaupali prtljago z dragoceno vsebino žičnici. Strah, da bi se zlomila kakšna steklenica je bil velik. Vendar je šlo vse po sreči. Po treh urah hoje so se namestili v planšarskih domovih sredi brezmejnih jelovih gozdov. Ana, Jolanka, Regina in Gizela so se kmalu znašle v kuhinji, brigada pa se |e pripravila na borbo s kubiki Dobra prenočišča, pripravljeno orodje in hrana, ter skrb gozdne uprave in gozdnega gospodarstva, so naredile razpoloženje kar prijetno V spremstvu preddelavcev so desetina odšle drugo jutro na delovišča. Začele so padati smreko in jelke. Tam. kjer je bila domačija borbe, kjer po padali partizani, so zapele sekire in žage v borbi za petletko Po kosilu pa so že ugotavljali, da je pil nekoliko premalo, da je debelega losa nekako malo »zaslisanega«, da sekire niso najboljše. Vendar so se hitro napotili nazaj v gozd. Preštevali so podrta drevesa, preračunavali kubike in jih primerjali z dobljenim planom. Zvečer pa so se zbrali ob tabornem ognju, harmonika jo veselo odmevala in bili so kot ena družina. Naslednjega dne so bila delovišča že kar prepletena z obeljenimi debli. Prevzemalci pa so imeli dovolj dela s prevzemanjem. Vse desetine so zagrabilo za delo pridno, a najbolj se je lotila dela skupina iz Predanovec. Polane in Noršinec. Iz teh vasi jih je prišlo v brigado več kot pa je bilo predvideno in bodo odšli prej domov. Že so preračunali kdaj bodo izpolnili svoj plan in mu dodali še nekaj kubikov Tako je vedel povedati desetar Podlesek Zvečer si je brigada ogledovala grafikon s prvimi številkami, ki so označevale prve rezultate. Iz gneče je bilo slišati dobrovoljne ga desetarja lanskega frontnega brigadirja iz Medvedjaka: »Zastavo odnese do mov moja desetina, pa če posekamo pol Jelovice!« To je bil Zrinski Bela iz Moščanec. Kubiki te desetine so zaokroženi: 42,80 m3 To je lepa številka za drugi dan dela Dnevni plan so presegli. Njegovi brigadirji: Rituper Aleksander Zrinski Janez. Horvat Viktor, Temlin Štefan, Obal Rudolf, Rituper Jožef, Rogan Jolanka, Bagar Jolanka, Škaper Irenka in Sapač Ema iz Moščanec, Dankovcev in Dolinec so ta dan, posekali največ. Vendar bo imela Belina desetina trdo borbo, če hoče biti prva Ostale desetine so tik za njegovo. Tako padajo kubiki in bodo padali do izvršitve plana Tako tekmujejo in s tem bodo doprinesli časten delež k izpolnitvi petletke. V njih se dviga nov človek — svoboden in pogumen. Ko se bodo vrnili v svoje vasi, bodo pogumno tudi od ostalih zahtevali, da prispevajo svoj delež skupnosti, če hočejo od nje prejemati. Krajevni odbor Dokležovja, ki je skoraj ves v brigadi, bo znal narediti red v svoji vasi. Glasovi frontovcev se bodo dvignili tudi v Dolini. Dvignili se bodo v Dankovcih, povsod kjer bo treba povedati, da smo dolžni vsi graditi socializem v naši deželi. S. Aktivnost organizacije AFŽ v radgonskem okraju V času tekmovanja pred tednom matere in otroka so tudi žene radgonskega okraja pristopile k aktiv nejšemu delu na pobudo okrajnega odbora AFŽ. Po večjih centrih izvedle zdravstvena predavanja o vzgoji otrok, ki so jih oddržali zdravstveni aktivisti okraja. Najbolj so bili obiskani ti sestanki v vaseh Apaške kotline. V Žepovcih bodo žene s prostovoljnim udarniškim delom pripomogle, da bo do rojstnega dne Maršala Tita odprt dom igre in dela, ki bo namenjen otrokom iz družin zadružnkov da se s tem sprosti ženska delovna sila. Enako ustanovo bodo odprli tudi v Vinogradniškem gospodarstvu v Gornji Radgoni, kjer bodo v bivši vili namestili dom igre in dela za otroke delavskih družin, saj so bili ti doslej brez vsake nege in zdravstvene zaščite od strani starišev zaradi Tedne zaposlitve na državnem posestvu. Uprava posestva je uvidela to potreba in bo to stanje v doglednem času odpravljeno, saj okrog 50 otrok dobilo potrebno nego in vzgojo V Kapeli bodo v tednu matere in otroka žene otvorile otroško posvetovalnico, ki bo dvanajsta v okraju V Gornji Radgoni bo odprto torišče za otroke, a v Apačah bo izvedena Večja kulturna prireditev s otroškim sejmom, kjer bodo pogoščeni in obdarovani pionirji in cicibani Sporedno s pripravami, za izvedbo Tedna matere in otroka se žene gogornjeradgonskega okraja pripravljajo na volitve v osnovnih organizacijah AFŽ. V večini odborov so že sestavljene kandidatne liste in volitve bodo izvedene od 10 do 20. junija t. l. Žene bodo v času šolskih počitnic organizirale v okraju počitniške kolonije za katere bodo zaključile nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov do 31 maja. -Ij. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 25. maja 1950 Pred Tednom matere in otroka pristopimo bolj energično k delu ! Okrajni svet za proslavo Tedna matere in otroka je imel svoj redni tedenski sestanek, da pregleda, kaj se je že izpolnilo od plana, ki je izdelan za to proslavo. Pa ne gre vse tako, kot je bilo predvideno v planu. Sicer s tem ni povedano, da plan ne bo dosežen, pač pa je treba bolj energično pristopiti k delu. Ugotovljeno je, da niso vse organizacije delale tako, kot bi to moralo biti. Seveda, da je organizacija AFŽ, na kateri leži glavna teža plana, največ naredila. V naših vaseh imamo po poročilih predsednice, že ustanovljene različne aktive. Tako je v Križevcih ustanovljen vzgojni aktiv in Cicibanov kotiček, a v Andrejcih so obiskali noseče žene in jim nudili pomoč v obliki prostovoljnega dela; 25 ur so posvetili tem ženam. Ta primer pomoči nosečim ženam je posnemanja vreden. Nekoliko teže gre z delom, ki je predviden v pianu mestnega odbora AFŽ. Primanjkujejo, prostori za pralnico in likalnico, ki sta našemu mestu prepotrebni in izgleda, da mestni odbor tega vprašanja ne bo rešil, v tem času. Vsekakor bi ti dve delavnici pomenili veliko pridobitev za naše mesto in bi bila naloga organov ljudske oblasti, da bi šli organizaciji na roko, da organizacija izpolni svoj plan. Kaj pa Fikšinci in Kramarovci? V KDŽ Fikšinci in Kramarovcih so ustanovili Dom igre in dela. Vsekakor je to pohvalno za obe vasi in zadrugi, da sta pristopili k rešitvi tega vprašanja, ker s tem se sprosti veliko delovne sile v zadrugi. Celo sta obe zadrugi našli prostore za svoje malčke, toda nekaj vendar ni v redu. Vprašanje se suče okrog nagrad vzgojiteljicam. Kdo bo vzgojiteljice plačal, kdo bo jim dal živila itd. Če sta že obe zadrugi pristopili k tem vprašanju, če sta obe zadrugi spoznali a tem, da je DID potreben, potem bosta morali paralelno s tem rešiti vprašanje vzgojiteljic in njihovih nagrad. Izgleda, da v Fikšincih in Kramarovcih niso voljni priznati vzgojiteljicam delovne dneve in da bi vzgojiteljice dobile nagrado od zadruge. Z ozirom na korist pri delu, ki jim jo nudi DID, bi morali za- drugi uvideti, da z ustanovitvijo DID-a, zadruga le pridobi, a ne da s plačilom, oziroma priznanjem delovnih dni, zadruga nekaj izgubi. Sicer so zadrugarji v obeh zadrugah do sedaj rešili že marsikatero težje vprašanje in smo prepričani, da bodo tudi problem svojih otrok, vzgojiteljic in njihovo nagrado rešili prav tako v kratkem času no zadovoljstvo svojih otrok, svojih žena in mater, ki bodo popolnoma v mini opravljale svoje dnevno, delo, ker bodo prepričane, da so se rešile skrbi za otroke za časa svojega dela. V Fikšincih pravdno pristopajo k rešitvi tega vprašanja in bi prav tako morali v sosednjih Kramarovcih posnemati Fikšince. V času od 22. do 28. maja bodo predavanja Ljudske univerze Ljudska univerza ima tudi svoj plan dela. Pa do sedaj še ni bilo predavateljev na teren. Končno je urejeno tudi to vprašanje. 24. maja bodo predavanja v Bakovcih, Krogu, Dokležovju in na Tišini. Predavanja bodo imela obliko diskusijskih večerov. 26. maja bodo predavanja v Tešanovcih, Martjancih, Sebeborcih in Moravcih. Predavali bodo naši zdravniki, ki so sicer prezaposleni, toda pokazali so veliko volje in želje, da pomagajo s predavanji v večernih urah našim materam. Dolžnost je organov ljudske oblasti in množičnih organizacij, da se teh predavanj udeleži čim večje število ljudi. SKUD »Štefan Kovač« pripravlja svoje lutke Lutkovni oder SKUD »Štefan Kovač« pripravlja za male obiskovalce kulturnih prireditev svoje lutke. Oder bo obiskal Rakičan, Tešanovce, Martjance, a po možnosti tudi Puconce in Moravce tekom drugega tedna. Poverjeništva OLO-a tudi delajo Poverjeništvo za trgovino in preskrbo je že odredilo, da v trgovinah, ki prodajajo sladkor po vezanih cenah, imajo prednost matere z otroci in noseče žene. Kontrole še ni bilo. Bilo bi dobro, da matere, ki vidijo, da se na terenu dogajajo nepravilnosti pri delitvi sladkorja po vezanih cenah, takoj obveste poverjeništvo za trgovino ali uredništvo Ljudskega glasa, da se napake takoj odstranijo. Učitelji so se pripravili na vzgojna predavanja Poverjeništvo za prosveto je zaprosilo učitelje celega okraja, da v Tednu matere in otroka oddrže čim večje število vzgojnih predavanj. Po dosedanjih podatkih se učitelji pripravljajo, da izpolnijo svoj doprinos, ki so ga kot ljudski učitelji in vzgojitelji dolžni prinesti v prevzgoji ljudstvo. LMS je premalo aktivna Organizacija LMS v našem okraju sicer tudi dela v pripravah za proslavo Tedna matere in otroka, toda mladinska organizacija ni izdelala svojega plana, kar je napačno, ker v tem slučaju jo ni mogoče niti kontrolirati, niti ji pomagali v njenem delu pri proslavi. Vsekakor je že čas, da mladinska organizacija naredi plan dela in ga preda okrajnemu odboru. Vse organizacije na terenu morajo prispevati k planu Množične organizacije celega okraja so dolžne sodelovati z organi ljudske oblasti prav tako, pa tudi zadruge in prosvetne ter društvene ustanove na vasi in v mestu, da Teden matere in otroka doseže svoj namen in da se izvrši predvideno delo, ki je v okrajnem planu. V septembru bo festival v M. Soboti V mesecu septembru bo v Murski Soboti kulturno-prosvetni festival. Ta festival zahteva veliko organizacijskega dela. Največ zahteva od Okrajnega odbora ljudske prosvete. Nekoliko manj dela terja od društev. Zajema pa tudi prosvetne aktive, ki delujejo po vaseh, kjer še nimajo društva, v pripravah na festival so vse te organizacije že poživele svoje delo. Okoriščajo se tudi z izkušnjami, ki jim jih je prinesel lanski festival. V svojem delu , v teh prvih dneh priprav so že pokazali željo doseči tisti nivo, ki dolikuje soboškemu okraju, kjer imajo slične prireditve že tradicijo. Še vedno jim je v spominu tudi festival v letu 1947, kateri je dobil prvo nagrado od Izvršnega odbora ljudske prosvete Slovenije. Okrajni odbor ljudske prosvete že neka časa dela na tem področju in v obsežni organizaciji, ki jo zahteva takšen festival upošteva vse napake, ki so se vrinile v delo v lanskem letu in se v polni meri okorišča dobrih strani lanskoletne organizacije festivala. Tudi posamezna društva so že pristopila k pripravam in iz tega dela je razvidno, da bo na festivalu nastopilo vsako posamezno društvo. Tako bo dosežen lep in resničen pregled ne samo razširjenosti kulturno prosvetnega dela v okraju, ampak tudi resničen prikaz kulturno prosvetnega življenja v vsem okraju. Kako se pripravljajo razna društva na ta festival, bomo poročali prihodnjič. Predsednik LMS v Krogu ne dela prav! Tov. Rajter je predsednik organizacije LMS v Krogu in član uprave izobraževalnega društva v Krogu. Čan OOLP, ki je pregledal finančno poslovanje društva v Krogu, je ugotovil, da računi društva niso v redu. Po dveh dramatskih prireditvah bi pa moralo društvo imeti v blagajni nad 1.200 din, toda ne samo, da društvo nima te vsote, temveč je celo še ostalo dolžno nekaterim posameznikom gotove zneske denarja. Blagajnik društva se toži, da je tov, Rajter zelo svobodno ravnal z društvenim denarjem. Tako je ob priliki prire- ditve plačeval nekaterim svojim znancem iz Sobote vino v vaški gostilni in sicer z društvenim denarjem. Pred 14 dnevi so imeli mladinci v Krogu svojo zabavno prireditev. Po tej prireditvi je denar pobral tov. Rajter in odšel v Ljubljano, ne da bi uredil obračun po veselici. Dolžnost društva in organizacije LMS v Krogu je, da pozove takoj na odgovornost tov. Raj terja in da tov. Rajter položi obračun pred obe organizaciji o svojem ravnanju z društvenim denarjem. Še besedo za diskusijo: Za rešitev osnovnega problema je potrebna samo odločnost V dopisih, ki smo jih prejeli za nadaljevanje začele diskusije o kulturno-prosvetnem življenju v Murski Soboti so načeta nekatera zanimiva vprašanja, na katera bomo verjetno sprejeli še bolj zanimive odgovore ali dopolnila. Že v tem, da se diskusija razvija na tako široko, je videti uspeh. Iz vsega tega sklepamo, da smo storili prav, ker smo načeli ta problem, kajti pričakovati je, da bomo lahko prav kmalu iz diskusije potegnili odločilne ugotovitve in sklepe, katerih smo se doslej ogibali in so na podlagi teh kulturno življenje mesta Murske Sobote veliko bolj živahno in bo meščanom zadoščeno. Ker pa se diskusija že v takšni širini, da da misliti tudi o problemih, ki ne zadevajo samo Mursko Soboto in zato, ker je dejstvo, da se je kulturno prosvetnemu delu v ob murskih okrajih v zadnjih letih posvečalo vso premilo pozornosti, bi bilo prav in je zaželeno, da se oglasijo tudi iz ostalih treh okrajev in povežejo oziroma začnejo reševati ta problem v diskusiji, ki je že načeta. Tako bomo lahko izmenjali izkušnje in se okoristili z uspehi v vseh štirih okrajih in dali kulturnoprosvetnemu delu v obmurskih okrajih trdno osnovo. Ko sem v zadnji številki prebral dopis z naslovom: »Ali je prav, da smo takoj porušili letno gledališče?« s se sprva nasmehnil in odložil časopis s pomislekom: prazen nesmisel! Toda misel je bilo sprožena in to misel, ki mimogrede zadene slehernega meščana in zato se je v moji glavi jela razvijati v določeno obliko, V tem članku je ozkost. Mislim, da je vse premalo omejevati se le na problem letnega odra v vprašanju kulturnega življenja v Murski Soboti. Ta misel se mi je vsiljevala vse bolj odločno predvsem zato, ker so znana marsikatera vprašanja, ki sa dotikajo prav tega vprašanja: vprašanja odra v širšem pomenu: gledališke dvorane ali pa še v širšem, kulturnega doma, ki naj bi bil zgrajen v Murski Soboti in je tudi nujno potreben, če hočemo govoriti o pravilnih oblikah kulturno prosvetnega življenja v mestu in o zadovoljivi širini istega. Prvo nerešeno vprašanje, ki je vnešeno v zadnjem času v vprašanje odra in gledaliških nastopov, je vprašanje kina. V teh letih po osvoboditvi, se je reševalo vprašanje kina že večkrat. Verjetno je bil kino problem, ki je sprožil dolge debate na raznih sejah, toda rešitve ni bilo vse dokler ni bil postavljen enostavno na cesto. Tako se je s kinom zgodilo leta 1947, ko je zasedla te prostore vojska in enako se je zgodilo tudi letos, ko je zahtevala svoj prostor šola. Sedaj je kino v tretjem prostoru, kjer prav tako ne bo mogel ostati in to iz enostavnega razloga, ker ta prostor za dober kino ni primeren in ker je ta rešitev sprožila niz novih pomembnih problemov. Kino je v Murski Soboti zasedel edino dvorano, ki je še ostala na razpolago in je bila namenjena prvenstveno telovadbi, potem odrskim nastopom; proslavam, akademijam, zborovanjem, množičnim sestankom in slično. Vsekakor zdaj vse to ni izločeno, kajti dvorana lahko služi še zborovanjem in delno tudi odrskim nastopom, toda kino je tukaj prvenstveno in mnogim upravam, predvsem upravam kulturno umetniških društev vzbuja sum, da se bo vgnezdilo tako odločno v dvorani fizkulturnega doma, da zanje ne bo prostora in to predvsem zato, ker je tu vprašanje inventarja, ki pripada kinu in ga uprava kina skrbno hrani. Vem, da se je govorilo o gradnji kulturnega doma že v začetku leta 1948. Vprašanje kulturnega doma v mestu je sprožila splošna akcija gradnje zadružnih domov in zato je bilo govora o gradnji takšnega doma, ki bo središče kulturnega življenja v mestu pod imenom: zadružni dom. Vsakomur, ki pozna razmere in možnosti tako v vprašanju financ, kot materiala, pa mislim, da je s tem vprašanjem vsak, kdor je le površno spremljal razvoj našega gospodarstva, seznanjen mora biti jasno, da je bila doba začetka gradenj zadružnih domov najbolj primerna za rešitev vprašanja gradnje kulturnega doma v Murski Soboti, kol tudi v ostalih sličnih mestih. Po temeljitih debatah o tem vprašanju je prevladalo mnenje, da so prvenstvene gradnje zadružnih domov po vaseh in da je zaradi tega potrebno to vprašanje začasno odložiti. Končno pa je bilo to vprašanje odloženo tudi zaradi tega, ker je v debato vnesel zmedo predlog, da bi se gradil ne zadružni dom, ampak sindikalni dom, ker ju prav takrat imel sindikalni svet za ta namen dovolj kredita in je končno vseeno ali je zadružni dom ali sindikalni dom, ker bo v obeh primerih le kulturni dom. Zopet so potekale debate o gradnji kulturnega doma pod novim amenom. Do končnega sklepa ni prišlo in do gradnje seveda tudi no. Ni mi jasno ali jih je prehitel čas, da je morda propadel kredit ali pa se je vmešala kakšna važnejša akcija, dejstvo je pač, da iz gradnje zadružnega doma ni bilo nič. Po tem je bilo eno leto premora. O kulturnem domu v Murski Soboti ni bilo govora. Bilo pa je govora o gradnji kina v bližini parka in sicer Jeseni leta 1949. To vprašanje: vprašanje gradnje kina je bilo sproženo zato, ker se je bližal čas, ko je bila predvidena dograditev nove gimnazije, v kateri je bil vse do letošnjega leta kino. V ta namen je mestni odbor dal navoziti v določen kraj zidake za gradnjo in del teh stoji še vedno na istem mestu. Nekoliko pozneje In nekoliko pred izselitvijo kina iz telovadnice nove gimnazije je bil zadružni dom zopet na sporedu. To, da se bo v kratkem gradil zadružni dom, je bilo znano javnosti, že v februarju in tudi o tem vprašanju je bilo v sejnih sobah dokaj debat. V tem delu, ki je bilo že usmerjeno na pravo pot pa so bile nepremestljive ovire, predvsem v tem, ker ni bilo dovolj potrebnega materiala za tako obsežno delo kot je bilo v načrtu in niti odobrenega kredita. Tako je bila že po nekaj mesecih vsaka misel na gradnjo kulturnega doma ovržena kot brezplodna. Vse to dokazuje, da je bil ugoden trenutek za gradnjo kulturnega doma zaradi odlašanja in neodločnosti zamujen in da se po tem trenutku grmadijo vedno večje težave v zvezi s tem vprašanjem, tako s strani možnosti gradnje, kot s strani vedno živahnejšega kulturnega življenja v mestu, ki terja gradnjo takšnega doma. Tem bolj si moramo očitati ta zamujeni ugodni trenutek zato, ker so nekatere večje vasi v možnosti razširitve kulturnega življenja že prekosile, kljub temu da imajo za to manjše možnosti že iz objektivnih vzrokov, kot je to število prebivalstva tradicija in slično. Takšna vas je v bližini Sobote in to je Beltinci, kjer imajo kino in zadružni dom, ki še ni gotov in to zato, ker vaščani ne čutijo v takšni meri potrebe po živahnem kulturnem življenju kot v mestu in nekaterih sorazmerno še manjših vaseh. Zadnja ugotovitev ne more biti v ponos imenovani vasi in jih obeležuje tako kol sami kažejo, toda to nas ne more zanimati. Primera pa je po mojem mnenju primerna predvsem zato, ker je vasi dano več možnosti, ki je ne sprejemajo, kot pa mestu, ki zahteva še veliko več. Računam s tem, da sem dovolj objektivno prikazal problem gradnje kulturnega doma z rešitvijo katerega se edino da rešiti še ostalih niz problemov, oziroma obsežen problem oviranega kulturnega dela in življenja v mestu. Dejstvo pa je, da je problem še nerešen in se ga da rešiti; ne samo da se da rešiti, ampak je nujno, da se ga reši, če nočemo, da pride naša pot v kulturnem izživljanju in delu polagoma, a vedno bolj nazaj in ne naprej. To bi pomenilo, da sicer gradimo, ustvarjamo, zmagujemo v. delu, izvršujemo petletko, toda ne skrbimo in nočemo skrbeli za socialistično vzgojo človeka, kajti del te vzgoje in to glavni del je ravno kulturni dvig človeka. Mislim, da je potrebno najti človeka ali pa kolektiv ljudi, ki bodo pristopili k vztrajnemu delu, da se v najkrajšem času problem reši. Prepričan sem, da sem s tem dal svoj delež k diskusiji in da sem dokaj razbistril motne vode v katerih se je doslej sukala vsa zadeva. Prepričan pa sem v to, da so ljudje, ki vedo še marsikatere stvari, katerih jaz nisem zasledil in so veliko bolj navezane no kulturno življenje samo. Mislim, da je o poti, ki smo jo v teh letih po osvoboditvi naredili na področju kulturno prosvetnega dela spregovorjeno še vse premalo, oziroma se še nihče ni potrudil, da bi potegnil iz dosedanjih izkušenj krepke zaključke in na podlagi teh skušal določili pot, po kateri bo to življenje šlo še naprej in oceniti tudi hitrost in možno širino razvoja z upoštevanjem današnjega časa in smernic, ki nam jih daje Partija. Verjetno je, da je pomanjkanje takšnega dela vzrok vsem tem problemom, ki so nastali in še nastajajo v tej zvezi in v zvezi z drugimi manj ali bolj važnimi problemi. -Sfrc Murska Sobota, 25. maja 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Zakaj je sebeborska zadruga skrenila s prave poti? V Sebeborški zadrugi, ki se prišteva med gospodarsko najmočnejše v okraju, zadnje čase ni vse v redu. Zadružniki so sicer v redu izvršili spomladansko setev; tudi pri jesenski niso zaostali. Če pogledamo živinorejo, lahko ugotovimo, da je zadruga storila po enem letu obstoja že lep korak naprej. Zadružniki v Sebeborcih so samoiniciativno adaptirali večje hleve, ter skoncentrirali živino. Tudi pri obveznih oddajah v lanskem in letošnjem letu niso najzadnji, kljub nekaterim napakam in pomanjkljivostim, ki jih je bilo opaziti v lanskem letu. Napake so bile storjene že ob mlatitvi, ko je šlo za to, da zadružniki združijo pridelke v skupna skladišča. Na ta način bi zadruga prišla do točne evidence nad kmetijsko proizvodnjo. Na masovnih sestankih, ki so bili tistikrat pogosti in pri katerih so prisostvovali tudi okarjni aktivisti, so sicer prinesli sklepe, da bodo pridelke združili. Vendar je praksa pozneje pokazala popolnoma drugačno sliko. Vsak si je zvozil žetev na svoj dom; tudi omlatili so po starem načinu. Jasno je, da je prišlo na ta način do očitnih špekulacij poedincev, kar pa upravni odbor ni znaj preprečiti. Nerazumljivo je, da je zadruga komaj zadostila planski oddaji, kljub obilnemu pridelku. Špekulacije pa so se pokazale tudi pri zadružni živini, katere zadruga ni imela točno evidentirane. V evidenci so sicer držali število živali, ni pa bila razvidna brejost, tako da so nekateri zadružniki teleta klali kar doma. Ko je šlo za trgatev, saj so zadružniki združili tudi vinograde, so odločili, da bodo skupno pobrali zadružne vinograde. Vendar so poedini zadružniki obrali zadružni vinograd že ponoči Tukaj se vprašamo, kaj je storil upravni odbor pri tem, saj je dnevno ugotavljal in videl takšne položaje. Kljub vsem tem napakam in špekulacijam, ki so vsled nerevolucionarnosti upravnega odbora očitno slabile organizacijsko in gospodarsko moč zadruge, pa je zadruga prikazala uspehe, ki so se odražale v višini delovnega dne. Stare napake so se ponovile tudi v novem letu. Zadružno živino so sicer skoncentrirali v novo adaptirane hleve, ostale stvari kakor pravilna razporeditev dela pa je ostalo samo na papirju. V zadrugi so sicer obstojale posamezne grupe in skupine, katere pa so delale samo na svojem svetu, neoziraje se na ostalo zadružno lastnino. Tudi meje in okrajke so obdržali. Tako je sebeborska zadruga kljub nekaterim novim metodam gospodarstva ostala v bistvu takšna, kakršna je bila ob ustanovitvi. Če bi upravni odbor, ki se je sicer trudil, in v nekem pogledu tudi dosegel uspehe, znal nastopati bolj revolucionarno in dosledno zastopati zadružna pravila in demokratičnost, danes ne bi prišlo do takšnega stanja, kakršno je. er v novo ustanovljeni zadrugi v Sebeborcih ni bilo opaziti politične dejavnosti niti aktivnosti množičnih organizacij, so zadružniki več ali man, s svojim upravnim odborom vred krenili na krivo pot. Na nekem sestanku so dejali: »Zakaj bi se trudili, ko pa bomo tako po treh letih izstopili«. Misel je sprožil sicer najvidnejši nergač, ta pa se je oprijela še nekaterih zadružnikov, ki so bili bolj malodušni. Nekateri so celo dejali, da bo oblast sama razpustila zadrugo, če ta ne bo prikazala uspehov. Vse te parole in natolcevanja, ki so kaj spretno izpodkopavala zaupanje ostalih dobromislečih zadružnikov, so pustila vsled nebudnosti upravnega odbora svoje posledice. Trije največji nergači in špekulanti so zaprosili na nekem sestanku, da se jim dovoli izstop. Namreč tukaj je treba pojasniti, da je razen večine pošteno mislečih kmetov pristopijo v sebeborsko zadrugo tudi nekaj takih, ki so se samo zakrili pod zadružnim plaščem. Eni so mislili, da sedaj, ko bo zadruga prišla v Sebeborce ne bo treba več plačevati davkov, niti obvezne oddaje, oni pa bodo mirno prekupčevali, ali po domače »švercali« z zadružnimi pridelki. Takih in podobno mislečih je bilo sicer zelo malo. Če bi se zadruga postavila na pravilno stališče razkrinkovanja teh nasprotnikov, bi kaj kmalu krenila na zdravo pot. Upravni odbor zadruge se je na sestanku strinjal s tem, da se omenjene družine izključi iz zadruge, kljub zadružnim pravilom, ki poudarjajo, da je izstop dovoljen samo po treh letih. Deputacije so večkrat priromale med tem časom na okraj. »Rešite sami zadevo«, so dejali. »Če bo- mo te nergače izključili, bo zadruga dobila šele pravo lice«. Na naslednjem sestanku so ob prisotnosti okrajnih funkcionarjev res izključili omenjene zadružnike. Vendar se je pozneje izkazalo, da ni bilo tako, kakor je napovedoval upravni odbor. Sebeborska zadruga se ni politično okrepila kljub izključitvi zaviračev. Le ti so se še tesneje povezali z. zadružniki tako, da je prišlo vprašanje izključitve daljnjih zadružnikov. Kaj je pri tem pokrenil upravni odbor in kakšna je bila njegova vloga pri tem »triku« ni znano. Gotovo pa je, da upravni odbor ni pravilno posegel v ta spor, ker ni dosledno vstrajal na zadružnih pravilih. Kako bi si pač sedaj drugače tolmačili zadevo, ko vidimo, da po nekaj mesecih zemlja od teh zadružnikov, ki so izstopili in katera je pripadla Sebeborški zadrugi, ni obdelana. »Mi ne bomo delali na tej zemlji« so dejali zadružniki. Upravni odbor je sicer papirnato sodeloval, kar pa ni prineslo uspehov. Tukaj je treba izreči jasno besedo, upravnemu odboru v Sebeborcih. Dvojne poti v pravilnem razvoju zadružništva ni. Namreč take, ki bi po eni strani zastopala zadružna pravila in zadružno linijo, po drugi strani pa popuščala in na tihem odobravala vse le napake, ki sistematično slabe samo zadrugo. Sedaj po treh mesecih iz- stopa teh nergačev upravni odbor še vedno ni rešil zadeve. Dan za dnem romajo na okraj dopisi zanimive vsebine. N. pr. »Zadružniki so enoglasno izjavili, da vsled preobilnosti dela in pomanjkanja delovne sile zemlje bivše lastnine izstopivših članov ne morejo obdelati. KLO pa ne pokrene ničesar, ker baje ne dobi nobenega navodila.« Čez nekaj dni drugi dopis. »Takoj pošiljite zastopnike, po možnosti tudi javnega tožilca, da se reši problem ogroženih površin zemlje, izstopivših članov. Ker v nasprotnem slučaju bodo izstopili iz zadruge nadalnji zadružniki«. Vsi ti dopisi kažejo ozkost in apolitičnost organov upravnega odbora, ki samo razglabljajo pred višjimi forumi način svojega dela. Tukaj bi se vprašali, kaj so storili ti ljudje tedaj, kadar se je šlo za izstop teh članov. Takrat so dejali: »Nergačev ne rabimo, zemlja naj pripada zadrugi« Sedaj pa zopet: »Nimamo delovne sile, naj rešijo zadevo okrajni forumi.« Vso to natolcevanje in birokracija narekuje okrajnim forumom, da bo treba v sebeborški zadrugi ostrejših ukrepov. Jasneje kot kdaj koli je treba poudariti. »Zadruge na vaseh ne ustvarjamo zaradi zadrug, temveč zaradi višje proizvodnje.« Z to parolo se bodo prej ko slej morali sprijazniti tudi zadružniki v Sebeborcih. -Iva- Radgonski okraj je izpolnil plan frontnih brigad za 105% Pri vključevanju frontovcev v gozdne akcije na področju gozdnega gospodarstva Dravograd je gornjeradgonski okraj od postavljenega plana 370 frontovcev poslal v gozdne akcije 389, kar pomeni, da je plan dosežen za 105%. Da so bili ti rezultati izpolnitve plana tolikšni, je pripomoglo dobro politično delo osnovnih frontnih organizacij na terenu in delo okrajnega aktiva. Dobro so se izkazali centri Benedikt, Apače, Videm, a slabo Velka, Negova in Sp. Ščavnica. Na področju gozdnega gospodarstva Ribnica na Pohorju dela pri spravilu lesa posebna brigada Okrajne mizarske delavnice v Apačah in nekaj članov delovnega kolektiva okrajne Žage v Apačah. Brigada le uvedla tekmovanje po desetinah, od katerih se je izkazala kot najboljša prva desetina, ki jo vodi gaterist Serec Jože. Brigada je v prvih desetih dneh nasekata in navozila 362 kub. met. lesa. Brigada, ki oskrbuje les za lo- kalne potrebe podjetja in šteje 32 članov, bo na mesto v 25 dneh izvršila delo, v slučaju lepega vremena že v 15 dneh. Razpoloženje v brigadi je zadovoljivo, kar. pospešuje delovni elan in je pripomoglo k doseženim uspehom. PO DOMOVINI Za zagrebški velesejem, ki bo letos od 23. avgusta do 8. septembra vlada v inozemstvu zelo veliko zanimanje. Razstavljalci iz Italije, Švice, Avstrije in drugi so že zaprosili upravo, dajim dodeli večje prostore. Ker bo Jugoslavija letos sama razstavila nad 50 novih proizvodov težke industrije, bodo že itak velik razstavni prostor še povečali. Prvi traktor smo izdelali doma. Napravil ga je delovni kolektiv »Industrije motorjev« v Rakovici pri Beogradu. Težak je 2 in pol toni, vleče pa lahko tovor do 5 ton. Motor ima 50 konjskih sil. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 25. maja 1950 Z našo mrežo smo ujeli vse resnične a vesele Nove vrste »Sahara« v Murski Soboti Vihar v »Sahari« je pogubonosen ne samo za rastline, temveč tudi za ljudi in živali, saj pogostokrat zasuje cele karavane. Sličen vihar, ki sicer ni tako nevaren kakor v »Sahari« doživljajo Sobočanci že ves mesec; dan za dnem. Povzročajo ga brezvestno drveči avtomobili, ki dvigajo po cestah oblake prahu, da zatemni sonce. Ogromen kontinent bacilov se sprehaja ob takih prilikah po ulicah, ter sili mimoidočim v oči, usta, nosove itd. Pri tem se povprašujemo zakaj stoji dan za dnem škropilni avto v garaži, ne da bi škropil ulice le od tedna do tedna včasih tako za reklamo poškropi po kateri ulici. Delovno ljudstvo pa naj požira na račun te malomarnosti še naprej prah, klice stoterih bolezni kljub vsem tednom čistoče, tuberkuloze itd... ki so na dnevnem redu Nekaj o repih pred mesnicami Če pojmujemo rep pri kaki živali, na primer pri govedi ali konju vidimo, da je koristen organ telesa Ni pa razumljivo čemu naj bi služili in koristili različni repi in repički ki jih vidimo ob trgovinah posebno pa še ob petkih in sobotah pred soboškimi mesnicami Mesa še res ni dovolj, kakor bi ga potrebovali Vendar bi se lahko z malo dobre volje odpravilo čez merno čakanje dveh, treh in še več ur pred prodajalnami. Računajmo, da pred dvema prodajalnama stoji dve ure približno 200 ljudi — je to 400 delovnih ur, ki gredo izgubo. Druga stvar pa je to, da tisti, kateri gre v službo navadno ostane brez mesa. V Ljutomeru pa imajo boljše razdeljen čas za delitev mesa Tako ima vsak sindikat določeno uro kedaj naj pride po mesa N pr prosvetni ob 8 uri, obrtniki ob 9. uri itd Na ta način odpade vse nepotrebno čakanje in prerekanje Kaj bi bilo, če bi soboški mesarji začeli posnemati ljutomerske in tako odpravljali repice in repe s vsemi pogubonosnimi posledicami za sobočani ki so včasih kar zaljubljeni v igro repov in repičev Če se voziš med »švercarji« Zadnjič sem šel poslovno v Maribor na konferenco Žena mi je zlikala srajco, tudi boljšo obleko sem dal na sebe Ne gre, da hodiš ob takih prilikah nespodobno oblečen, in to še celo v Maribor Na soboški postaji sem še pravočasno ujel lep kupe. Ob meni so še sedeli neki bolnik, ki je odhajal iz bolnice, ter starejši tovariš z očali Lepo smo zakramljali vse do Beltinec tedaj pa oh! groza Vrata v kupe so se široko odprla na klopi pa so priromale kangle, zaboji, svinjske krače in vreče z moko Naš kupe se je mahoma spremenil v okrajni magazin, ali še bolje v trgovino z živili Nad glavo sem čutil ogromno vrečo moke Namreč ne cele vreče, temveč moko, ki se je počasi sipavala v drobnem curku iz vrag zna katere lukne na vreči Moja kam garnasta obleka je polagoma spremenila barvo Nehote sem postajal pravi, pravcati mlinar, kakršne vidiš v obmurskih mlinih. Človek z očali je bil stisnjen sredi zabojev tako, da se je videla samo glava nad zaboji. Tri kuštrave glave švercarjev beltinškega sektorja pa so glasno razpravljale po kakšni ceni bo šla moka in mast. Za nas je bilo lepega kupeja in hitre vožnje konec Molče sva se pobrala s tovarišem, ter odšla na hodnik. Tovariš je pri lem nerodno stopil, da mu je zaboj zgrmel na ramo, vendar brez posledic, le očala mu je zbil na tla. Jaz sam imel nekaj več sreče, vendar sta tudi meni za slovo kanili na svežo oškrobljeno srajco dve kapljici olja Tovarno glavnikov so izgradili v Duzetu v Istri Dolga je 100 m večina strojev je že montirana Tovarna bo v kratkem začela obratovati Glavnike bodo izdelovali iz roževine Istrska goveja živina ima do 1 m dolge rogove iz enega metra roga lahko napravijo do 20 glavnikov Štiri moštva nogometnega kluba »Sobota« so v nedeljo presenetila gledalce z zmago V nedeljo so bile v Murski Soboti odigrane štiri prvenstvene nogometne tekme Vsa štiri moštva domačega nogometnega kluba: prvo, drugo, mladinsko in pionirsko moštvo so proti pričakovanju uspela, da so svojim nasprotnikom odnesla obe točki. To je vsekakor lep rezultat, predvsem prvega in mladinskega moštva, ki sta imela nevarne nasprotnike kakor Odred in Železničar iz Ljubljane. Sobota : Odred (Ljubljana) 2:1 (2:1) Začetni udarec so imeli domači, toda gostje so se prvi znašli in prevzeli na igrišču iniciativo v svoje roke. Njihove premišljene in nevarne napade je pa sigurno zaustavljala domača obramba, ki je bila, kakor vedno najboljši del moštva. V 5. minuti se je gostom nudila lepa prilika za dosego gola, ki pa je ostala neizkoriščena. Nenaden prodor domačih je bil v 15. minuti kronan z uspehom. Fujs je iz same aut linije lepo poslal žogo pred vrata, kjer je žogo ujel Horvat in iz bližine neubranljivo poslal v mrežo. Po tem nepričakovanem uspehu je domače moštvo zaigralo koristnejše. Napadi domačega moštva so postajali nevarnejši. V 24. minuti je Bencik mimo presenečenega vratarja poslal z glavo žogo ponovno v mrežo. Toda moštvo Odreda po tem začetnem neuspehu nikakor ni popustilo. Zelo prodoren igralec Odreda Smole je v 30. minuti prejel žogo na sredini igrišča in po desni strani neovirano prispel v bližino gola in iz kakih 25 metrov ostro streljal v desni spodnji kot intervencija Režonje je ostala brezuspešna. Žoga se je znašla v mreži Do konca prvega polčasa sta obe moštvi izvedli še nekaj napadov toda dobro razpoloženi obrambi, posebno domača, sta »čistili« Drugi polčas je po igri pripadal domačemu moštvu Moštvo Odreda je bilo večinoma v obrambi. Igre je skoraj ves čas potekala v polju Odreda. Moštvo Odreda ni bilo več tako nevaren nasprotnik kot pa v prvem polčasu Tudi domače moštvo je popustilo v igri in čeravno je bilo skoraj ves čas v premoči ni doseglo uspeha Rezultat se do konca igre ni spremenil Tekma v drugem polčasu ni bila zanimiva. Domače moštvo je pokazalo nekaj boljšo igro kot pa pri zadnjih tekmah posebno napad je bil predvsem v prvem polčasu precej boljši. V obrambi sta se izkazala Klepec. Hri- Oblastno podjetje za odkup mleka, mlečnih izdelkov, jajc, perutnine in divjačine Murska Sobota s podružnicami za odkup mleka Prosenjakovci, Šalovci, Cankova prispeva s svojim vestnim delom primerni preskrbi delovnega ljudstva bar in Norčič. V napadu pa Horvat in pa Bencik predvsem v prvem polčasu. Gostje so imeli v svojih vrstah nekaj zelo dobrih igralcev in tudi kot celota so se pokazali kot precej vigrano moštvo. Sodnik Jančič iz Maribora je svojo nalogo zelo dobro rešil. MLADINSKA LIGA Po lepi igri — zaslužena zmaga Sobota : Železničar (Ljubljana) 2:0 (1:0) V predtekmi sta se pomerili mladinski moštvi Sobote in železničarja iz Ljubljane. Za začetek igre je dal slutiti zanimivo in lepo igro. Mladinci Železničarja so začeli z nevarnimi napadi, katere pa je sigurno ustavljala domača obramba. V 14. minuti je Antalič zelo lepo streljal kot pred sama vrata, kjer se je znašel Sapač in žogo z glavo poslal v mrežo. Ohrabreni po tem uspehu so domači z nevarnimi napadi ogrožali nasprotnikova vrata. Toda obramba Železničarja, predvsem pa zelo siguren vratar Ouček, je odklanjala pravočasno vse nevarnosti. Rezultat je ostal tako do konca polčasa. Tempo igre tudi v drugem polčasu ni popustil. Obe moštvi sta dali vse od sebe: Železničar, da bi izenačil, domači pa, da bi povišali rezultat. V 25. minuti jeuspelo domačemu moštvu, da je ponovno po Antaliču zatreslo mrežo nasprotnika in s tem postavilo končen rezultat. Obe moštvi sta predvajali zelo lepo in zanimivo igro. Zmaga domačega moštva je brez dvoma zelo lep uspeh. Moštvo kot celota je pokazalo zelo dobro igro. Najbolj so se izkazali: Busen, Antalič, Kulčar in Simon. Svoje naloge pa ni v celoti izvršil Hrastelj. Sadil je Kukanja zelo dobro. Sobota II. : Nafta II. (Lendava) 4:1 (1:1) Predpoldne sta se pomerili moštvi Sobote II in Nafta II. Domače moštvo ki je nastopilo v svoji najmočnejši postavi, je prepričljivo premagalo svojega nasprotnika. Prvi polčas je potekal v veliki premoči domačih, katere pa napad ni vedel v celoti izkoristiti. Zamudil je nekaj 100 odstotnih prilik za dosego gola. V začetku drugega polčasa je bil poškodovan vratar gostov in je moral zapustiti igrišče. V tem polčasu je prišla do izraza premoč domačih, ki so v tem polčasu še trikrat zatresli mrežo nasprotnika Gole so dali: Veren, Skrabar, Kološa in Vertarič. Domače moštvo je prikazalo dobro igro in bi z male večjo pazljivostjo doseglo večji uspeh. Tekmo je sodil Vezjak z manjšimi napakami. PIONIRSKO PRVENSTVO Sobota : Ledava (Črnelavci) 3:0 (2:0) Tudi najmlajši pionirji so pomerili v prvenstveni tekmi svoje moči na zelenem polju Pionirski moštvi Sobote in Lendave sta odigrali svojo prvo prvenstveno nogometno tekmo. Čeravno obe moštvi šele kratko časa obstojata, sta pokazali smisel za lepo i posebno moštvo Sobote Pionirji Sobote so takoj v začetku prevzeli iniciativo na igrišču v svoje roke. V prvem polčasu so uspeli, da so dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Moštvo Lendave je bilo v tem polčasu večinoma v obrambi in tudi redki napadi niso bili nevarni. V drugem polčasu so pionirji Lendave nekaj boljše zaigrati toda uspeha niso dosegli. Domači so še enkrat za nasprotnikovo mrežo Pionirsko moštvo Sobote je pokazalo že v tem kratkem času ko trenira viden napredek in bodo brez dvorna tudi naši najmlajši zastopali Soboto v pionirskem prvenstvu. Dražba nepremičnine Dne 6. junija 1950, ob 10. uri se vrši v okrajnem sodišču v Murski Soboti v sobi štev. 18 dražba nepremičnine vl. št. 1216 k. o. Murska Sobota s parcelami 320 travnik, 660 stavba, 320 poslopje. 560 poslopja. Najmanjši ponudek znaša din 202.137. Kot ponudnik na tej javni dražbi so lahko udeležuje te tisti, ki ima privolitev pristojnega OLO za nakup nepremičnine. ki bo na dražbi, v kolikor izdražitelj ni oproščen po Uredbi o nadzorstvu nad prometom z nepremičninami predložitve te odobritve. Dražbeni pogoji bodo pred dražbo na vpogled pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. MALI OGLASI PRODAM dobroohranjeoi krojaški šivalni stroj znamke Dürkop. Naslov v upravi lista. IZGUBLJENO. Na poti iz Veščice do Murske Sobote sem izgubil denarnico 2 dokumenti na ime Horvat Janez in sicer: knjižica kolesa, vajeniška knjižica, mladinska legitimacija in auto-moto društva ter zadnje šol. letno spričevalo. Poštenega najdatelja naprošam, da vrne dokumente, denar sl naj obdrži, na naslov Horvat Janez Veščica 34. V nasprotnem slučaju preklicujem veljavnost. DEŽURSTVO SOBOŠKE LEKARNE: Mestna lekarna I prej stara lekarna Titova ulica. Mestna lekarna II je odprta od 8. do 15. ure in v soboto do 17. ure. OTROŠKI PLAŠČ sem pozabila na klopi pri spomeniku Zmage v soboto popoldne. Kdor ga je našel naj ga vrne na naslov: Erjavec Anica, Kolodvorska 9. PRODAM pogrezljivi šivalni stroj znamke »Singer«. Naslov v knjigarni Drž. založbe Slovenije, podr. Murska Sobota (bivša Mohorjeva. SVETEC ALEKSANDER, nameščenec DOZA v M. Soboti iz Šalovec 226 se poziva, da vrne takoj gotove stvari na naslovnika naznačenega na dopisnici priporočene pošiljke štev. 253. Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Širec Viktor ml. - Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota — Tiska Mariborska tiskarna.