JULIJ
11	N 8. pobink.
12	P Janez Gaul.
13	T Anaklet
14	S Bonaventur« 1,5 č Henrik
16	P Karmel. M.B. +
17	S Aleksij_
18	N 9. pobink.
19	P Vincencij Pavi.
20	T Hieronim
21	S Praksed
22	C Marija Magd.
23	P Apolinar + ffl
24	S Kristina_
25	N 10. pobink.
26	P Ana
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 138.
CHICAGO, ILL., TOREK, 20. JULIJA _ TUESDAY, JULY 20, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Nevarnost vojne v Aziji - Sv. Oče o Kardinalu Munttinu
Kriza na Daljnem vzhodu začasno omiljena. — Japonski odločni pritisk prisilil Kitajce na pristanek japonskih ; zahtev. — Kitajci brez pravega vodstva ne morejo L nikamor.
' Tientsin, Kitajska. — Po
tridnevnem posvetovanju so voditelji nankinške vlade prišli do zaključka, da je za enkrat najboljše pristati na takozvano "premirje", kljub temu da ni bilo nobene vojne napovedane, prišlo je le do prask obmejnih vojaških oddelkov. Kitajci bodo umaknili svoje vojaštvo iz pe-kingške zone, nakar se začno pogajanja za poravnavo sporov, ki so nastali v tej okolici med Japonci in Kitajci.
Peiping, Kitajska. — Poročila iz severnega dela Kitajske vedo povedati, da so se vršile v nedeljo ves dan lokalne praski med japonskimi in kitajskimi vojaki. Železniško progo med Peipingom in Hankowom so japonski letalci v nedeljo trikrat bombardirali iz zraka. Japonske čete neprestano prihajajo v večjih oddelkih v sporno ozemlje. Vse to kaže, da Japonci mislijo na resen nastop proti Kitajcem.
Sedanji spor med Kitajsko in Japonsko je nastal po spopadu toed kitajskim in japonskim vojaštvom dne 7. julija. Kitajska vlada je poslala nekaj vojaških °ddelkov na severno mejo. Tu je Prišlo do izzivanja. Kitajski mladi vojaki so začeli očitati Japoncem, zakaj prihajajo krast Kitajsko zemljo. Izzivanja so nadaljevala, da je prišlo do streljanja. Japonski častniki so u-kazali otvoriti topniški ogenj na Kitajce in završil se je parkrat-ni resni krvav spopad, kakor v vojni. Takoj nato je Tokijska vlada stavila Kitajski stroge sledeče zahteve:
1.	Kitajska ne sme imeti svojega rednega vojaštva v bližini vmesnih autonomnih držav med Mančuko in Kitajsko. Kitajska ne sme imeti vladnega vojaštva niti v Hopei provinciji.
2.	Vlada mora nastopiti in za-treti komunistična gibanja.
3.	V nobeni bližni provinciji, ki mejijo na autonomne provinci je, ki so pod Mančuko-japon-
skim uplivom, ne smejo biti nastavljeni Japoncem neprijazni ali sovražniki uradniki, ne poveljniki.
4.	Lokalni spor se ima rešiti lokalno in materielna škoda popraviti.
Ker je Kitajska o teh predlogih in zahtevah počasi razmišljala, so Japonci postali nestrpni in vzrojili in dostavili še nekaj ostrejših zahtev in zahtevajo takojšni pristanek na zahteve. V ta namen je vojni urad v Tokio objavil že mobilizacijo 400,000 rezervistov. Na potu v . no je že kakih 40,000 vojakov m v južni del Formose je dospe-10 400 bombardnih letal, da začno bombardirati kitajska mesta,
r hjtro pride do uradne napovedi vojske.
Dogodki se naglo razvijajo in razvidno je, da Japonci hočejo Kitajci ugode njihovim zadevam, ali pa jih z orožjem Prisilijo v to. To vojno razpoloženje na Daljnem vzhodu je pa zelo nevarna reč za ves ostali
Ako Pride do oborožene
ČEŠKI KABINET REZIGNIRAl
m-
(Daij
e na 4. strani)
Kriza nastala radi subvencije
narodni žitni korporaciji.
Dunaj, Austrija. — Čeho-slovaška koalicijska vlada, katero je vodil Milan Hodža, slovaški demokrat, je koncem zadnjega tedna podala ostavko. Do tega je prišlo, ker se ministri v vladi niso mogli zjediniti, glede predloga, ki določa dva milijona dolarjev državne podpore narodni žitni korporaciji. Slednja vladna ustanova ima značaj, ka-koršnega imajo n. pr. slične vladne ustanove v Ameriki. Kontrolira prodajo in cene žitu. Ker pa letos kaže primanjkljaj žita in se moka vsled tega že sedaj draži in da bi se ohranilo ceno moki pod kontrolo, je potrebna podpora narodni žitni korporaciji. Obrambni minister Dr. Kalfus, pa vodi opozicijo proti temu načrtu iz razloga, da je državi potreben vsak vinar za obrambo dežele. Ker se ministri niso mogli zjediniti radi tega predloga, je vlada podala re-zignacijo.
■-o--
ZAGONETEN UMOR NAD ZDRAVNIKOM
Providence, Pt. I. — Policija skuša ugotoviti, kaj je dalo povod za umor, ki se je pretekli petek zjutraj izvršil nad tukajšnjim znanim zdrav-nikov, 39 letnim G. H. Web-sterjem, kateri je bil zahrbtno napaden in ustreljen, ko se je zjutraj vrnil na svoj dom. Morilec ga je pričakal za visoko ograjo, ki obdaja hišo ter oddal vanj tri strele. Zdravnik je imel še toliko moči, da se je splazil v hišo k telefonu in poklical policijo. Odpeljali so ga v bolnico, toda ni ostal več toliko časa pri življenju, da Jbi mogel dati kaka pojasnila.
-o-
DELAVSKA FEDERACIJA POSTALA DELAVNA
Washington, D. C. — Ako bi energična aktivnost mladostne CIO ne imela nobene druge dobre posledice, bi bilo dovolj že to, da je prebudila iz spanja voditelje ameriške delavske federacije. Videč nevarno konkurenco od strani CIO, se je končno tu^i federacija zbudila in pričela z organizatoričnim delom. Kakor poroča zdaj njeno vodstvo, je tekom zadnjih mesecev pridobila 650,-000 novih članov.
MLADA NEVESTA ARETIRANA
Kokomo, Ind. — Na skrivaj sta se pretekli petek poročila 17 letni Norman Cohee in 13 let stara Frieda Mad-dox. Ko pa je mati deklice izvedela za zadevo, je pozvala policijo, naj novoporočen-ce aretira, in ta je v resnici spravila V zapor mlado nevesto.
GOSTJE IZ DOMOVINE
Dr. Franc S. Trdan, profesor v Št. Vidu in g. Julij Slap-šak, šolski ravnatelj dospela v Cleveland.
Cleveland, Ohio. — Koncem zadnjega tedna sta dospela iz domovine odlična gosta, Dr. Franc S. Trdan, profesor v škofijskih zavodih v Ljubljani ter g. Julij Slapšak, šolski ravnatelj v pokoju, oče preč. g. pomož. župnika Julija Slapšaka, v Cle-vekmdu pri sv. Lovrencu. Oba sta prišla, da prisostvujeta veliki slavnosti Baragovega dneva, ki se vrši v Jugoslovanskem vrtu v Gordon Parku, prihodnjo nedeljo 25. julija.
Po slavnosti pa bosta oba odlična gosta obiskala razne slovenske naselbine.
Oba predraga in mila gosta prav iskreno in prisrčno pozdravljamo med nami v Ameriki in njima kličemo iskreno dobrodošla. Želimo iskreno, da bi bilo njuno bivanje med nami kar najbolj mogoče prijetno in da bi ob povratku v milo staro domovino odnesla s seboj kar najbolj prijetne in najlepše utise in spomine!
-o--
CERKEV SKUŠAJO VPLESTI V POLITIKO
Washington, D. C. — Nasprotniki predsednikovega predloga za reformo sodišča v senatu nameravajo apelirati na svečeništvo vseh cerkva v Ameriki, naj pomore pobiti ta predlog, češ, da bi tvoril nevarnost za svobodo cerkve. Ni dosti upanja, da bi cerkve nasedle tem političnim intrigam, kajti, ako se ni videla nobena nevarnost, ko so Hoover, Coolidge in Harding imenovali nove sodnike, kateri se zdaj tako trdovratno drže svojih stolčkov, je pač nerazumljivo, v čem naj bi biJa nevarnost, ako bi se tudi Rooseveltu dala enaka prilika. Nevarnost grozi bolj gospodarskim baronom kakor pa cerkvam.
-o-
14 LET ZAPORA ZA UMOR Chicago, 111. — Znani dr. Frank J. Furch, ki je umoril, kakor že poročano svojo ženo Normo Smidt, je bil zadnjo soboto obsojen od porote na 14 letni zapor.
VLADNI ODBOR OBTOŽIL JEKLARNO
Washington, D. C. — Vladni odbor za delavske odno-šaje je , koncem pfeteklega tedna izdal uradno obtožbo proti Republic jeklarski družbi da je kršila Wagnerjev zakon, in jo je pozval na zasliševanje prihodnjo sredo. V obtožbi se navaja,da je družba odpustila 75 svojih delavcev, ker so se pridružili CIO, in je drugim zagrozila, da se bo enako z njimi postopalo, ako pristopijo k tej uniji. Dalje se trdi tudi, da se je družba posluževala nasilja proti um'jskim organizatorjem.
KRIŽEMJVETA
—	London, Anglija.— Velika Britanija je podpisala te dni posebni mornariški dogovor z Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Pogodba določa grajenje velikosti parni-kov, ne določa pa števila. Francija in Združene države imate enaki dogovor. Japonska je povabilo k tej pogodbi odklonila.
—	Valencija, Katalonija. — Devet žensk je bilo ubitih, ko je eksplodirala smod-nišnica iz neznanega vzroka. Ženske so se nahajale v vrsti čakajoč vladne delitve živeža, ko je nastala eksplozija. Povzročitev eksplozije ni znana.
—	Tokio, Japonska.— Silni deževni inalivi, ki so trajali več dni v Kanagawa in Gumma pokrajini, so napravili velikansko materielno škodo. Obenem so poplave povzročile, da je utonilo 34 oseb v prizadetih krajih.
—	L'Anse, Mich. — Tukajšnji okrožni sodnik John G. Stone, je obsodil na deset letni zapor stavkujočega gozdnega delavca Ero Makji, kateri je priznal, da je pod-diminiral dva mosta, ki sta vodila v stavkovno okrožje.
-o-
AMERIKA SVARI JAPONSKO IN KITAJSKO
V/ashington, D. C. — Tukajšnji državni tajnik Hull je pretekli petek podal odločno uradno izjavo objavo,, v kateri je posvaril Japonsko in Kitajsko, da bi vojna na Daljnjem vzhodu,katera gro-
CHICAŽANI PRI SV. OČETU
Sv. Stolica zbližan ja Franciji.
skuša priti do z levičarji v
Vatikansko mesto. — Zadnjo soboto je sprejel sv. Oče skupino chicaških romarjev, ki so se prišli poklonit sv. Očetu. Ob tej priliki je sv. Oče, kakor pravi poročilo, s posebno prijaznostjo sprejel ameriške romarje in jih pohvalil, ker so prišli od tako daleč v Rim. V svojem govoru je izjavil med drugim tudi to-le:
"To, da ste prišli od tako daleč, spričuje vašo vero in velikost vašega mesta in velikost vašega znamenitega Kardinala, ki tako pogumno brani božje in cerkvene pravice in dobrobit duš."
Za Chicažani je sv. Oče sprejel skupino španskih redovnic, katerim je govoril vzpodbudne besede, rekoč: "Španske bridkosti, skrbi in težave bodo kmalu jenjale."
Obe izjave sv. Očeta je splošna mednarodna javnost vzela z veliko važnostjo na znanje. V prvi izjavi, v kateri sv. Oče javno pohvali odločnost in nastop chica-škega Kardinala George Munde-leina, vidi svet javno obsodbo hitlerizma v Nemčiji. V drugi izjavi — ter v obisku papeževega legata Kardinala Pacelli v Parizu in Lisieuxu pri posvetitvi bazilike sv. Terezije, pa je jasno, da skuša Vatikan priti do zbližan j a z sedanjo francosko vlado ter do upostavitve boljših in tesnejših odnošajev z Francijo. Ako pride do slednjega, bo s tem moralno udarjen Hitlerjev nacizem, ki zdaj v svojem fanatizmu divja proti katoliški cerkvi v Nemčiji.
zi izbruhniti, globoko prizai-dela interese Amerike in drugih velesil in bi to postala nevarna zadeva za celi svet. Nekoliko prej isti dan je Kitajsko po svojem tukajšnjem poslaniku apelirala na velesile. ki so podpisale v letu 192'? takosvani sporazum devetih držav, v katerem se garantira Kitajski nedotakljivost njenega ozemlja, naj stopijo vmes v sedanji nevar-in krizi.
PRELETELI ATLANTIK
: « .... \ .
Iz Jugoslavije
Državna uprava vse premalo skrbi za Slovenijo, medtem ko so druge pokrajine deležne večjega zanimanja. — Nenavaden dogodek na svatbi. — Smrtna kosa. — Razne druge novice in vesti iz starega kraja.
Štirje angleški letalci, ki so nedavno napravili polet iz Izske v A meriko. Istočasno pa so štirje ameriški letalci poleteli v nasprotno smer, da ste se obe letali sredi Atlantika srečali. To je bil nekak poizkusni polet za nameravano komejrcijalno zračno službo.
Zanimivo poročilo, ki mnogo pove
Ljubljana, meseca junija. — Koncem letošnjega maja je zborovala v Slovenjem grad-cu zveza trgovskih udruženj. Podala je sebi račun o storjenem delu. Zraven pa ie njen predsednik g. Ivan Jelačin podal vse razloge, ki slovensko gospodarstvo težijo in du-šijo. Med drugim je povedal tudi to le:
Premala skrb za Slovenijo se kaže zlasti pri javnih delih. Pred kratkim sem se sestal z ministrom Špahom in iskreno sem mu čestital, da se mu je že posrečilo za svoje kraje dobiti eno milijardo dinarjev. Kako vse bolj žalostno pa je z javnimi deli v Sloveniji! Od Ljubljane do Kranja se bo niti 25 km dolga cesta delala menda dve leti, In to v času, ko gradi v Italiji podjetje Puricelli na tisoče kilometrov modernih avtomobilskih cest. Cesta na Sušak se bo menda tudi gradila še 20 let.
Prav tako neveselo sliko ju-goslovenskega gospodarstva nad nami je podal predsednik Ferdo Pintar:
Medtem ko kaže gospodarska slika vse države izboljšanje, pa žal v Sloveniji o tem ne moremo govoriti. Irreli smo slabo letino pšenice in smo jo morali iz drugih pokrajin države uvažati po 1. din pri kg draže plačati kakor prejšnja leta.
Tudi javna dela so določena v krivičnem razmerju. Na Slovenijo odpade tako neznaten del, da ne ustreza nobenemu razmerju, niti številu prebivalstva, še manj razmerju plačanih davkov, najmanj pa izkazani potrebi. Razen nekaj kratkih cest in železniških prog se menda v Sloveniji sploh nič ne stori.
Dandanes je marsikdo, ki ie z največjim riavdušeniem gorel za mlado Jugoslavijo, bridko razočaran.
Od leta 1919 do 1930 je bilo zgrajenih železnic od vseh novih železniških prog v državi v Sloveniji le 4.64 odstotkov. Za ceste, mostove in poslopja je dobila Slovenija v vsej dobi le 2.4 odstotka vseh investicij. Leta 1935 je prejela država 100 milijonov prometnega davka, mi smo sami plačali 20 milijonov ali eno petino, Čeprav nas je v državi komaj ena petnajstina. Od teh 100 milijonov so prejele vrbaska, primorska, drin-ska, zetska in moravska banovina skupno 80 milijonov, vse ostale banovine z nami vred in z mestom Belgradom pa 20 milijonov.
S harmoniko v roki izdihnil
Polšnik, 1. julija. •— 41 letni upokojeni rudar posestnik in mlinar Anton Fele iz
Šklendrovca je šel v nedeljo na Otepe, občina Polšnik, igrat na harmoniko na svatbo nekega znanca. Stara je ponekod navada, da traja svatba po več dni in se vsak svat prizadeva, da bi bil čim zabavnejši. V prvi vrsti pa mo, ra skrbeti za zabavo godec. To vlogo je Fele prav v redu vršil. Na praznik pa so ga prijeli- krči v želodcu in začel je prositi za pomoč. Svat-je so bili spočetka prepričani, da uganja godec le burke. Šele čez nekaj časa so spoznali, da gre za res, in so poslali v Litijo po zdravnika-, ki pa je prišel že prekasno, ker je bil Fele medtem že izdihnil.
Prometna nesreča
Hčerka nekega železniškega sprevodnika, ki se je učila voziti z motornim kolesom, je na cesti povozila 50 letnega delavca Franca Zibiča iz Podvina pri Polzeli. Zaradi težkih poškodb na glavi in zlomljenih reber, je bil Zibič pripeljan v celjsko bolnico.
-o-
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrl Oro-slav Hočevar, vladni pristav v pokoju. —'V Dolnjem Logatcu je umrl Lovrenc Balanč, višji sodni ofiicjal v pokoju.
- V Zagorju je umrla Veru-ška Golob. — V Ljubljani je umrla Marija Boncelj, soproga uslužbenca državnih železnic „	,
t
-o-
Povečan izvoz
Izvoz raznih rud iz Jugoslavije v inozemstvo se je v letošnjih prvih petih mesecih zdatno povečal od lanskega v istem razdobju. Tako se poroča, da je bilo letos v prvih petih mesecih izvoženo za 233.5 milj. dinarjev, dočim je lansko leto znašal izvoz samo 53.8 milj. Din. Izvoz bakra je od lani na letos nara-stel od 146.6 na 187.4 milj. dinarjev.
-o-
V	vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!"
V
■»ošiljamo po dnevnem Icuczu. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo: Za:	Din:
$ 2.5 S.............. 100
$ 5.00 ............ 200
$ 7.20 .............. ,300
$11.65 .............. 500
$23.00 ..............1000
$45.00 ..............2000
V Italijo: Za:	Lir:
$ 6.50 ___________ 100
$ 12.25___________ 200
$ 30.00 ............ 500
$ 57.00 ............1000
$112.50 ............2000
$167.50 ............3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih:
a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L

liiran S
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Torek, 20. julija 1937
Amerikanski Slovenec
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
W«»liw aredaiitva im vin:
£•49 W. Cermak RdL, Chicago
ČAKAL 5Mt
«a cela leto -
Za pol leta _
Za četrt leta _ Za Chicago, Za telo leto _ Za pol leta _ Za četrt leta _
_$s.oo
_ 2.50
_ 1.50
.$6.00
.. 3j00
.. 1.75
EDINOST PUBLISHING CO.
KMrtm of 1849 W. Cermak Rd.,
Pfcooc: CAMAL 554«
For one For half a For three
Chicago, For oae year
For half a rear _ For three months
46*
3300 1.73
Dopisi važnejp« jidirw za hitro ob jar o morajo biti doposlani na nredni-itro vsaj dan m pat pred dnevom, ko izid« liat—Za zadnjo številko v tedna je bi do četrtka dopoldne. — Na dapise brez podpisa ae ne ozira. — Rokopisov Tednlžtvo ne vrača.___
POZOR!—Številka poleg vafega naslova na listu znači, ilo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker S ion veliko pomagate listu.
Entered as second dace matter November 10, 1925, at the post office at
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__
J. M. Trunk:
"Fair play"
Izgleda, kakor bi bilo po kaki vroči bitki. Zmagali na vsi črti, zatrjuje nekako zmagovalec, močno se trka na prsa in piše zmagoslavno: "To so dejstva, to je resnica." Tudi Pirh je nekoč "zmagal", pa je bil vrlo potrt nad tako — zmago. Saj niste naivni. Kje je bila sploh kaka bitka? Ali bi bila vobče mogoča? Pri kakih dve sto borcev je le en sam general z malo skupino, in če bi bila kaka borba, se bori le ta mala skupina, vsi drugi grejo za njo. Zdi se, da je le bilo precej nekega strahu, naj bo malo veselja, ko je prišla zmaga na vsi črti brez — bitke. Le kak naivnež je morda pričakoval kako — bitko. Pustimo to. Kakor je bilo dozdaj, tako bo še naprej. Težko, da bi prišlo na kaki konvenciji do izpremembe, ako je ta mogoča, mora priti do nje izven konvencije.
Člankar, ki govori o zmagi, dejstvih in resnici, nami-gava na neki "fair play". Meni: "Mi vemo, da je nekaj napredne manjšine pri SDZ in pri katoliških organizacijah, ali mi se ne tepemo za te manjšine. Če hočejo biti tam, naj bodo in naj se pokore pravilom in sklepom dotič-nih organizacij. To je pravilno, mar ni?
Če imate vi nasprotniki v Chicagu in Clevelandu količkaj smisla za "fair play" — storite še vi tako. Delajte še vi tako — pustite nas, da gremo svojo pot in se "izveli-
kaže, kako kruto je vladana današnja Rusija. O kaki demokraciji v Rusiji sploh ni govora.
Najlepši nauk na svetu je: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe! Ta nauk pa niso postavili ljudem v posnemanje komunisti, niti socialisti. Postavil ga je ljudem v dobro Kristus. — Komunisti so za ta nauk dokler z njim zapovedujejo drugim, da jih naj ljubijo. Kadar pa drugi pričakuje isto od komunista, tedaj po komunističnem načelu to ne velja. "Tako se nismo zmenili" — pravijo.
\V? <

čamo" na svoj način."
Kak "fair play" bi bil mogoč le, ako bi bili predpogoji na obeh straneh prav isti. Kako je? Vzemimo KSKJ. Pravila so jasna. Ako se pridruži kak naprednjak, se mora pravilom pokoriti, ker so jasna. Stvar je menda imela celo sodnija že v rokah. Kako pri SNPJ.? Borbeno, ateistično ijvobodomiselstvo in zasebno verska in politična svoboda! "Fair play" — hm ? — pri takih različnih predpogojih. Dalje: ne gre ravno za to in ono jednoto, gre za načela, prepričanja. Člankar vindicira za svoje prepričanje neko tolerantnost, kar bi pač pomenjalo, da bi se nihče ne sm^f dotakniti njihovega prepričanja. Pravi: "Lemontarji ne morejo pojmiti, da je s stališča prave tolerantnosti naše prepričanje prav tako veljavno kot je njihovo." Toleranca je lepa, pa tudi kočljiva zadeva. Recimo, da je pri KSKJ. neka napredna skupina. Omenil sem, da so pravila jasna. Kakšno obveznost bi imel on kot svobodomiselc ali naprednjak do te napredne skupine? Lahko jo pusti pri miru. Drugačno je pri "katoliški" skupini pri SNPJ., in če bi bila ta skupina še tako klaver-no — katoliška. Katoliška cerkev ima obveznosti do vseh in posebno slabih članov, in do članov, ki so v nevarnosti verskega poloma. Dušni pastir ima n. pr. sto članov pri SNPJ. "Naj se pokore pravilom in sklepom .." naj bi bil "toleranten" vsaj tudi v načelu, ko deca po jednoti dobiva v roke — Mladinski list? Naj molči; ko je odgovoren za to deco ?
Ali more člankar pri takih razmerah in predpogojih pojmitf, kaj pomeni kak "fair play"?
Svobodomiselstvo in katoliški nauk. Voda in ogenj, noč in dan. Zasebna toleranca mora iti do skrajnosti, in zasebno prepričanje se mora upoštevati, ampak nauk ne pozna tolerance, kakor ogenj ne pozna vode in narobe.
Samo slučaj je. da se med nami vrši borba v takem območju, borbi se pa ne moremo izogniti, če damo kaj na načela in nismo le švigašvagarske mevže, in sicer na obeh straneh.
Obžalujemo borbe, ampak dokler bodo prepričanja drugo drugemu nasprotna, bodo tudi borbe, kak "fair play" pa mogoč le pod povsem enakimi pogoji.
Norman Thomas, vodja ameriških socialistov se je vrnil pred nedolgim s pota po Evropi. Prepotoval je velik del Rusije. V listu "The Socialist Call" z dne 5. junija piše med drugim tudi to, da n. pr. ruski kmetje žive pod "sistematično potniško kontrolo", ki strogo zabranjuje svobodo zborovanja, političnega ali drugače. Živeti morajo z zneskom 231 rubljev, ki znese naše veljave okrog $46.20 na mesec. Sploh ves Thomasov potopis po Rusiji
KAJ NOVEGA MED ROJAKI V MONTANI
Butte, Mont,
Poročila se je Miss Anna Panian, živeča na East Galena st. Nevesta je hčerka dobro poznanih in spoštovanih staršev Mr. in Mrs. Josepha in Mary Panian. Za svojega spremljevalca v zakonskem življenju si je izbrala ženina italijanske narodnosti. Poroka se je vršila v cerkvi Preev. Srca Jezusovega v nedeljo 27. junija. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu in božjega blagoslova. — Nevestini starši so dobri naročniki Amerikanskega Slovenca.
Na obisk je odšla Miss Ma-relyn Bencich, in sicer v Detroit, Mich., je hčerka Mr. in Mrs. Frank Bencich iz Walkerville, Mont. Želimo ji prijetnega razvedrila in dobrodelnega odpočinka pri njenih prijateljih Zunich. Ona je učiteljica na publični šoli v Butte in je res potrebna počitka. Želimo ji, da se zdrava povrne zopet na svoj dom. — Tukaj v Montani imamo zares čudno vreme. Po večini je hladno in deževno, le po par dni je silno vroče in že nastopi prememba kar na enkrat. Temu naglemu preobratu, ko je en dan vroče, drugi dan pa skoro mrzlo, nismo preveč vajeni, zato je pa tudi veliko ljudi bolnih. Imeli smo dolgo časa samo hladno vreme, zato so vrtovi prav slabo uspeli. Sedaj se je rastlinje nekoliko popravilo. Tukaj namreč vse prav naglo raste, ko nastopi enkrat toplo, zato je tudi zelenjava silno okusna in krhka. — To so za enkrat riaše novice. H koncu pa prav lepo pozdravljam moje se-strične v Minnesota, Mrs. Joseph Sterbentz na Evelethu in Mrs. Michael Sterk na Gil-bertu. Zadnji mesec sem brala tvoj dopis z Gilberta, draga Kata in želela bi, da se še večkrat kaj oglasiš, ker rada čitam dopise. Vi ste vendar bolj srečni, ker se lahko večkrat obiščete. Jaz imam tudi več bratov in sester, pa smo vsi razkropljeni po Ameriki od Kalifornije pa do New Yorka in stare domovine. Rada bi jih zopet videla če bi bilo mogoče, pa ne vem kako bo še kaj. — Pozdrav vsem.
Mary Kotze
NAŠA NAROČNICA NAM PIŠE IZ UTAH
Bingham, Utah.
Precej časa je že poteklo, kar sem se zadnjič oglasila v priljubljenem listu Amer. Slovencu. Sedaj mi je pa ravno potekla naročnina in ker ravno pošiljam celoletno svoto za naročnino, da bom eno leto brez skrbi, bom obenem tudi nekaj napisala, zlasti pa še zato, ker mi moja so-rodnica Mrs. Josephine Meglen iz Pueble, Colo., in njena sestra Terezija Drobnič iz domovine vedno pišeti da bi se kaj oglasila s kakim dopisom.
Naša mormonska dežela je lepa, da si lepšega kraja ne želimo. Toda, najprej moram napisati kaj iz naše naselbine, ki je vredna da se jo opiše ,če zaradi drugega ne, pa vsaj zaradi tega, ki je bogata na bakru. Dan in noč grabijo s parnimi lopatami ta baker in Utah Copper Co. dela s polno paro. Kar se tiče drugih rovov tudi povoljno delajo in plače prilično dobre. Toda človek, ki če delati, mora biti tudi pri popolnem zdravju, ker zdravniki so strogo natančni in če ima kdo kako malo napako, pa ni potrjen za delo. Dela pa največ mladih fantov, nad 18 let starih, mlajših ne sprejmejo. — Zares, kolika sprememba. Par let nazaj vse tiho in nekam žalostno, danes pa vse veselo. Mladina prireja plese, pojejo in vriskajo, kupujejo nove kare, ženijo se itd. Če bo pa to kaj dolgo časa tako šlo, je drugo vprašanje. Dal Bog, da bi tako kar ostalo, ker mladina že nam starim dela veselje.
Sedaj naj še poročam, da so nas obiskali pred par tedni sinovi mojega pokojnega brata Antona Prelesnika in njihove soproge iz Pueble, Colo., ki prav lepo govore slovensko, kar izne-nadilo nas je to prisrčno snidenje. Seveda, oni so hoteli videti kako kaj izgleda okolica Salt Lake City, tako smo se drugo jutro odpeljali v Tooele, Utah, ki je od tukaj oddaljen 60 milj. Najprej smo se oglasili pri priljubljeni družini Mr. in Mrs. J. Simonich. Komaj smo se malo pozdravili in se nekoliko odpočili, že se je začela miza polniti in kmalu je izgledalo, kot da se pripravlja kaka svatba, še penečega se ječmenovca ni manjkalo in ne dobrega kalifornijča-na. Samo po sebi se pa razume, da ni bilo brez petja, kajti kjer se zberejo Slovenci skupaj,, tam ne morejo prebiti brez petja,
kajti v petju je slovensko veselje. Naglo smo se spomnili na "slavčka", ki tako lepo poje. — Kdo je ta "slavček", boste morda vprašali in da si ne boste preveč glave belili, vam povem, da je to naša vrla Slovenka ga. A-polonija Mehle, zvesta naročnica Amerikanskega Slovenca. Ona ima zares tako lepo grlo, da bi se je ne naveličs.la poslušati. Hvala ti lepa Polonca. — Ne smem tudi pozabiti Mrs. Simonich, tudi ona je bila nad vse vesela in vedno je prepevala, da poprej ne gre dam, da se bo delov dan. — Drugi dan smo se zopet vsedli na "liziko" in se odpeljali na Midwale, Utah, 15 milj od Binghama, kjer smo obiskali naše rojake Petra Blatnika in Mrs. Terezijo Kastelic, ki je tudi naročnica Amer. Slovenca ter Mr. in Mrs. J. Eltz. Povsod smo bili lepo postreženi in hvala lepa vsem skupaj. .
Čas nam je kaj hitro potekal in naši Puebelčani so se začeli odpravljati proti domu. — Kakor je bilo prisrčno snidenje, tako težko smo se zopet poslavljali z željo, da bi se pač čimprej zopet sešli vsi skupaj. — Hvala vam lepa za obisk in pa za da-l'ilo, ki ste mi ga poslali. Tudi naša želja je, da vam ob prvi priliki povrnemo ta vaš prijazni obisk. — Iskrene pozdrave vsem mojim sorodnikofh v Pueblo, Colo.: lepo tudi pozdravljam č. F. Rev. V. Vodušek, ki so tudi moj sorodnik, namreč sem ses-trična njihove pokojne matere. — Pozdrav vsem sorodnikom v stari domovini.
Jennie Kašček -o-
IZ ROCK SPRINGSA
12. julija 1937.
Po dobrem pol letu se mi je v Ameriki prvikrat zgodilo, da mi je vlak prekrižal načrte. V četrtek, 8. julija, bi moral namreč zvečer tu pričeti tridnevnico in po voznem redu bi moral biti pri Fathru Gnidovcu vsaj eno uro pred začetkom. Naš vlak pa je imel cele štiri ure zamude in tako sem pač moral pričeti šele prihodnji večer.
Zamudo vlaka je povzročilo zadnje deževje v Wyomingu, ki je na več krajih spodkopalo ceste in železnice.
Po lepo obiskani dvodnevnici smo imeli v nedeljo veliko slovesnost 25 letnice, kar je bil postavljen temeljni kamen cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ker je fa-ra zelo mešana, so vsi prišli na svoj račun: za Slovake je imel slovesno pridigo in sv. mašo slovaški župnik iz Scrantona, Pa.; za Hrvate hrvatski župnik iz O-mahe; za Slovence sem opravil jaz; med glavno slovesno mašo, ki jo je opravil g. župnik Gnido-vec in smo vsi asistirali, pa je govoril Rev. Koren iz Milwaukee kot poseben odposlanec Rev. Antona Schiffrerja, ki je kot tukajšnji župnik pred 25 leti postavljal temeljni kamen, s Vsi farani so se slovesnosti u-deležili v velikem številu in prav gotovo so vsi odnesli od praznovanja s seboj domov trden sklep: da hočejo v najkrajšem času postaviti temelj tudi farni katoliški šoli.
Proti večeru pa je pričel močan dež, ki še doslej ni pojenjal. Čudno je to v teh krajih: tukaj-
šnji angleški župnik pravi, da že v 19 letih ni doživel kaj takega. Nam pa je ta dež že v drugič prekrižal račune: danes zjutraj na vse zgodaj, že ob treh, smo se namreč vsi duhovniki odpravili z avtomobilom na pot v Yellowstone park (seveda nas je stala precej truda priprava za tridnevni izlet)., pa smo prišli samo do četrte milje: tam pa je bila radi poplave cesta zaprta — in tako smo se morali vrniti domov. Poplave se sicer ne bojimo, ker imamo zaloge še kljub temu za tri dni dovolj — najbrž pa to pot ne bomo prišli do Yellowstone parka: cesta najbrž še ne bo tako hitro popravljena, vreme se še vedno kislo drži — jaz pa bom moral priti do konca tedna že v Denver, kjer bom v nedeljo malo pridigal, potem pa se še poveselil s Slovenci na njihovem pikniku.
Vital Vodušek
-o--
VESEL IZLET V KANADO Johnstown, Pa.
Naj ?amo omenim, kako krasno je bilo na Slovenskem dnevu na Erie jezeru, ki se je vršil 13. junija. Ko smo se v Clevelandu. O., vkrcali na veliko ladjo 'City of Buffalo' in nas je ta odpeljala v Kanado v Port Stanley, je bilo vse navdušeno. Z veseljem v srcu smo prijazno pozdravljali Kanado, ker se nam je nudila prilika, da smo si ogledali kakšno je kanadsko mesto. Seveda, imeli smo samo eno uro prosto in že smo morali hiteti nazaj na ladjo, ki nas je zopet odpeljala proti Clevelandu in od tam smo šli nazaj v Johnstown. — Naj še omenim, kako veselje je bilo v družbi na, ladji. Zabave nam ni manjkalo, ne lepega petja. Vse se je zabavalo, staro in mlado. — Omenim naj h koncu še to, da je nas več tukaj želja, prihodnje leto prirediti skupno romanje k Mariji pomagaj na ameriške Brezje. Če Bog da in naš ohrani še pri zdravju, bomo pozdravili prihodnje leto naše Marijo Pomočnico na ameriških Brezjah v Lemontu, Illinois.
Naročnica -o-
SMRTNA KOSA V MIN-
(	NESOTI
i
I	New Duluth, Minn.
! Dne 7. julija je v naši fari preminul dobro znani in spoštovani Jožef Škul (Skull). Ranjki je bil rojen v Strugah v Ribnici, Dolenjsko, 1. 1902. V New Duluth je prišel s star-šmi, 1. 1920, in je tukaj živel in delal do konca. Leta 1925 se je poročil z Johano Zupančič ki je prišla sem iz Jožefo-ve domače vasi z njegovo materjo nekaj let preje. Trije otroci so se jima rodili in sicer: Agnes, Joseph, in Anthony ;iiajstarejša je le enajst let stara.
Okrog tri leta temu so pričele Jožeta noge mučiti (radi berger's disease,) tako da je moral prvo imeti eno amputirano in v zadnjih tednih še drugo. Strašno se je revež mučil, dokler ga ni smrt odrešila bolečin. Škoda je življenja tako mladega človeka, očeta dobre družine, pa ven-
dar, ker se je revež tako in toliko časa mučil, je priila smrt skoraj kot odresiteljica. Gotovo je Bog hotel da ranjki opravi svoja vica še na zemlji.
Zapušča zgoraj omenjene otroke, žalujočo vdovo, sta-riše, Janez Skul in Neža Kaplan, brata Janeza, in dve sestri tukaj poročene.
Ranjki je bil član društva presv. Srca Jezusovega, KSKJ. in večletni naročnik Amerikanskega Slovenca. Bil je ugledni član fare sv. Elizabete, zavedni Slovenec, in o! če spoštovan. Angleškega jezika se je jako dobro navadil v kratkim času; bil je dober delavec in državljan, tako da si je pridobil veliko prijateljev, ne le med svojim narodom, tudi med drugimi, kakor se je videlo pri obilni udeležbi pogreba. Pokopan je bil v C&I-varija, lOtega t. m. Naj počiva v miru !
Novic drugače ni pri nas. Ljudje še dosti dobro delajo in zaslužijo. Vreme je pa tako hladno, da nam lahko po celi Ameriki zavidate. Včeraj je bilo le 55 nad ničlo, ko se je vsa dežela drugod kuhala.
Junija 11. je pa umrla v bližni vasi Oliver, Wis., Maria Erjavec, in je bila pokopana iz naše cerkve. Zapušča le soproga, Albina.
Poročevalec
-o-
ROJAKI V KANADI ZA PO-1 GORELO CERKEV V HINJAH
Shumacher, Canada
V	tem listu je bilo poroča-no, da je požar uničil notranjščino župne cerkve v Hi-njah. Tudi jaz sem dobil pismo iz domovine, v katerem mi pišejo od požara in me ob enem prosijo, da bi nabral kaj denarja, da bi cerkev popravili. Jaz sem se prošnji odzval in šel okrog rojakov ter nabral svoto $46.00," katere sem poslal na župni urad v Hinjah. — Darovali so sledeči: Po $10.00; K. Vidmar, Toni Hočevar in Louis Debe-Ijak, Novanda, Que. — p0 $3.00; Tony Muhič, Kirklund Lake, Ont. — Po $2.00; Jože Pečjak, Elizabet Šporec in Peter Kotze. — P0 $1.00; Jože Zgonc, Jerry Zgonc, John Krasevec, Vida Knafel, Tony Poje in Frank Otoničar. — Po 50c; Frank Henigman in John Rade.
V	mojem imenu in v imenu hinjskih faranov vsem daro-
vateljem najlepša hvala. _
Hinjske rojake po širni Ameriki bi pa prosil, da naj pomagajo kolikor je komu mogoče. Ilinjski farani vam bodo za vsak najmanjši 'dar hvaležni. — Pozdrav rojakom ši-rom Amerike in Kanade.
Karol Vidmar
-0-
Žrtev povodnji
V	bližini Studenic je Dravi-nja naplavila truplo nepoznanega moškega, starega nekako 55-60 let. — Truplo je moralo biti v vodi 5-8 dni. Sodijo, da je neznanec naf-bi 'že utonil ob zadnji veliki povodnji.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(61)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Kali liwana se je stresla groze, ko ji je veliki duhovnik Lulinii sporočil, da bo morala prisostvovati strašnim Iju-dožrskim obredom Leopardskih ljudi. Gabilo se ji je tako početje, kot se gabi vsakemu izobraženemu človeku. In ko se je spomnila kaj jo je pripeljalo v to divjo džunglo, je odgovorila;
"Ne bom prisostvovala 1" Z od jeze .spačenim obrazom jc Luliml poslušal t i dekličin odgovor, kajti nt bil vajen nepokorščine od svojih podložnih in je tudi sedaj ni pričakoval od te tujke, ki jv bila popolnoma v njegovi oblasti. S hinavskim nasmeškom ji kazaje na privezanega leoparda odločno rekel:
''Ti se odpoveduješ? Tedaj vedi, da te bo požrl bog T-eopard. in kako zanimivo bo to gledati — da, zelo zanimivo, Kali lUvana." — Kali Bvvana se te grožnje ni preveč ustrašila, vendar, pomislila je, da ee umre, ne bo mtigla spolniti svoje misije, ki si jo je naložila s tem, dn j'' prišla v to divjo džunglo.
"Napravila bom kakor si rekel," jc nazadnje grenko pripomnila Lulimiju, ki jo je še vedno jezno gledal, Ko je pa to zaslišal, da je Kali B\vana privolila, je ves zadovoljen rekel: "S teboj, kot veliko duhovnico, bodo Leo-panfcki ljudje vsi srečni, ko bodo žrtvovali dva bela ujetnika, ki so ju vjeli.
Torek, 20. julija 1937
'AfoERlKANSKI SLOVENfeC
Stran T
zzFT-twzi answ
Vital Vodušek
Četrta nedelja v juliju
Jezus je rad govoril judovskim množicam v prilikah in take prilike je znal silno živo naslikati. Med njimi je posebno znana prilika o farizeju in cest-ninarju.
Ta prilika je bila za Jude čudovito živa. Vsak dan so sreča-vali nešteto farizejev in nešteto cestninarjev. Farizeji so pripadali vodilni judovski stranki; cestninarji so veljali kot najbolj zavrženi grešniki, ki se jih je bilo treba izogibati kakor gobavcev. Med farizeji jih je bilo nedvomno nešteto, ki so živeli res kot največji poštenjaki; in učili so tako lepo, da je še Jezus priporočal, naj jih ljudje poslušajo. Cestninarjem pa je lahko vsak naštel celo vrsto prestopkov in pregreh.
In kaj je storil Jezus?
Cestninarja je obdal s sijajem božje ljubezni; farizeja pa je poslal iz templja domov — brez
božje ljubezni in opravičenca. * * *
Rad bi podaril samo dve stvari:
Kadar mi uporabljamo kako primero, nam tako hitro ugo-
varjajo: "Tako pa ne smete soditi. Vi ste krivični: vse kar posplošite. Vsi gotovo niso taki itd. . ."
Jezus se takega očitka ni u-strašil in je povedal primero brez vseh omejitev. Pa naj je bilo med farizeji sto poštenjakov in med cestninarji sto barab.
Da pa spoznamo vso ostrost njegove primere, jo moramo prestaviti v današnje razmere. Prav za prav to lahko stori vsak sam. Bojim se namreč, da bi se slišala primera preostro, če bi povedal pravo ime za tiste, ki danes igrajo približno vlogo farizejev, in če bi povedal imena tistih, ki so danes cestninarjem podobni. Naj si torej misli to vsak sam.
* * *
Potem pa naj nihče nikdar več ne pozabi na to priliko.
Gotovo gre le za to, da najdemo božjo ljubezen.
In potem bomo tudi vedeli, kakšni moramo biti in kakšni ne smemo biti nikdar. Spoznali pa bomo tudi to, da vsaj Bog gleda samo na iskreno skesanost srca...
KONSTRUKCIJA VELIKEGA JEZA
Slika kaže delo na konstru kciji velikega Bonneville jeza v državi Oregon. Ob strani so narejene posebne stopnjice za ribe. Sicer se špasno sliši, ali narejene so za ta namen, da bodo ribe ob kraju ob bregu lahko selile se nazaj gori proti izviru, kar namreč Salmon ribe vsako spomlad store, pred-no se začno ploditi.

I
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
Slovenski časopisi
Trst, junija. 1937. — Iz različnih podeželskih krajev prihajajo poročila, da ne sme nihče prejemati v razprodajo jugoslovanske časopise. To ni sicer prepovedano naravnost ocl merodajnih oblasti, pač pa krajevni fašistični funkcionarji1 Pretijo prodajalcem, da bo-izgubili dovoljenje za svojo obrt, če bodo prodajali jugoslovanske časopise. Ista pe--Sem kot pred velikonočno pogodbo med obema državama. Kraj evni oblastniki skušajo na svak način preprečiti, kot so delali prej, da ne bi se toed našim ljudstvom širili jugoslovanski časopisi, kljub teto u, da je bilo uradno dovoljeno, da smejo jugoslovanski listi svobodno čez mejo v Italijo. Proti temu postopanju kraj evnih fašističinh oblasti •le bila baje vložena pritožba, toda dvomimo, da bo imela kakšen stvaren in trajen
efekt.
^ Pomanjkanje živil
V zadnjem času je slišati Pritožbe, da primanjkuje masti, medtem ko tudi ostalih življenjskih potrebščin ni dobiti, kolikor bi kdo želel. Prav v zadnjem času pa je fašistična vlada prepovedala izvoz Vseh vrst riža. Prepoved je stopila v veljavo takoj po razglasitvi. Ta prepoved je baje v zvezi z omejitvijo uvo-^a moke. Omejeni uvoz moke bo omejil izdelovanje vseh vrst testenin. Italijani se bodo morali na ta način odpovedati svoji narodni jedi — špaketom in ta primanjkljaj testenin nadomestiti z rižem.
Ljubljanska opera v Trstu
Trst, junija i<)37: — O uspehu, ki ga je doživela ljubljanska opera v Trstu je v«e časopisje, kot jugoslovansko ta^o italijansko že obfiir-Poročalo. Naj k temu uspeli in splošnemu priznanju kritikov še pripomnimo, da je "•žaško gledališče "Politearia ^setti" (>b priliki gostovanja 'JUOljanske opere napolnilo ecinoma slovensko ljudstvo z ,.u tei" bližnje in dalnje
v»r 1Ce' ki je dva dni naval,]« v Trst. Tvorilo je veli-večmo publike, in sicer Petine, med tem
"a j manj 4
ko je peto petino občinstva tvorilo tržaško prebivalsl \7o — neslovensko, med njimi tudi oblastva, kritiki in pa razni zastopniki. Med priseljenci so se slišale pripombe kot: "Kar smo naredili v petnajstih letih, to so nam v enem samem večeru spet razbiUI" in razne druge.
•-o-
Roparski napad na duhovnika
V ponedeljek, 8. junija ponoči sta dva neznana moška vdrla v župnišče v Branici na Vipavskem ter pokradla iz shramb gnjati in druge dobrine. Predrzneža sta se splazila tudi v spalnico, kjer je počival g. župnik Franc Kos. Ko se je župnik ob ropotu zbudil in zavpil, da ju prepodi, ga je eden izmed tolovajev popadel za vrat. Ker se je župnik branil in še glasneje vpil, ga je drugi ropar udaril s palico po glavi, da ga je oblila kri in je padel v nezavest. Rojparja sta zbežala, nesoč s seboj ve§ denar —• 300 lir — kar ga je siromašni župnik imel.
--o-
Tolminsko mlekarstvo prizadeto
Gorica, junija 1937. — V začetku meseca junija je iz nežnanih vzrokov nastal požar na Kuku v tolminskih hribih. Žrtev ognja je postala velika zadružna mlekarna in sirarna s številnimi stajami za živino v neposredni bližini mlekarne. Ogenj je uničil vsa poslopja do tal in znaša škoda okrog 15.000 lir. Zadružniki so s tem požarom zelo prizadeti in to tem bolj, ker se je sezona paše komaj pričela.
-o-
Na Brezje pojdejo
Za dneve 18. in 19. avgusta pripravlja poseben škofijski odbor pod pokroviteljstvom kneza in nadškofa Mar-gottija romanje 11a Brezje. Romarji se bodo odpeljali z vlakom iz Gorice v sredo, 18. avgusta zjutraj čez Podbrdo. Spotoma se bodo ustavili tudi na Bledu. Popoldne bodo prispeli k Mariji pomagaj na Brezje. Naslednji dan 'zjutraj bo goriški nadškof imel slovesno pontifikalno mašo. Po opravljenih pobožnostih bodo goriški romarji sedli na vlnk in se odpeljali na obisk bele
Ljubljane. Pobožnost pri Ma- šlo že precej, riji pomagaj na Brezjah je bita med primorskim ljudstvom že zdavnaj v navadi, zato so tega romanja ljudje z dežele še prav posebno veseli, zlasti še, ker bo prevoz stal le 55 lir.
Nalivi v Istri
V južni Istri so imeli v mesecu juniju več hudih nalivov in neviht. Poslednja nevihta je povzročila okrog Bala veliko materijalno škodo. Med nevihto se je vsula toča, ki je uničila vse posevke v Balu in po vsej prostrani okolici. Najbolj hudo so. prizadeti posestniki pri Sv. Jakobu. Oljčni nasadi in vinogradi, pa tudi žitna polja, so vsi razdejani in uničeni. Po prvih ocenah je toča tam povzročila 200.000 lir škode. Med nevihto je strela udarila tudi v čredo ovac nekega posestnika blizu Bala. Izmed 50 ovc je bilo 25 ubitih.
Vihar in toča
Ko je val silne vročine na-rastel do viška, je nad Goriško in Tržaško pokrajino prišla viharna ploha. Po nekaterih predelih je padala debela toča, ki je uničila žlahtne vinograde, tako pod Sv. Križem pri Trstu in v Mimiku v za-padnih Brdih. Kjer ni bilo toče, so se ,pa ljudje oddahnili, kajti dež je zlasti Krasu, kateremu je grozila suša, veliko koristil.
--o-
KRATKE NOVICE V Gradežu so se letos pojavili tudi jugoslovenski turisti, ki jih je bilo doslej v tem morskem kopališču zelo malo. Zaradi spremenjenih političnih razmer in zaradi ugodnega kurza lire jih je letos pri-
Lepo petje fantov na vasi se zopet čuje tu pa tam, ker uvidevna oblastva dobro vedo,, da ne more navadna fantovska popevka na vasi prav nič škoditi državi. Le kaki domači vaški domišljavci, ki se boje, da so njih ure odbile, silijo ponekod v oblastva često s potvorjenimi ovadbami. Hvalevredno pa je, da jim ta ne nasedajo, če ni dokazil.
V	Dornbergu so gojerici kmetijskega tečaja pod vodstvom profesorja Juriševiča ob koncu šolskega leta priredili razstavo svojih 'del. Razstavo s! je ogledalo večje število ljudi iz dolnje Vipavske doline.
V	Kanalu so kmetje na dnu nekega prepadla našli strašno iznakaženo truplo 72 letne Marije Steničeve. Sodna komisija je dognala, da se je
starka ponesrečila že kakšnih 8 dni poprej. S ceste, ki vodi tam tik ob prepadu, je morala po nesreči omahniti v globino in se ubiti.
V Tolminu so obmejni miličniki prijavili sodišču Katarino Tušarjevo in Marijo Oblakovo, ker sta se b:ez potnega lista in drugih dokumentov odpravili čez mejo. *
Iz Iconfinacije se je vrnil
Nazarij Vatovec, doma iz Oe-žarjev nad Dekani. Vatovec je bil konfiniran na otoku
Ponci na Tiranskem morju. *
Pred goriškim sodiščem sta
se morala dva idrijska domačina, Ivan Poženel in France Hladnik, zagovarjati zaradi obtožbe, da sta se upirala idrijskemu .stražnliku Luigiju Monasu. Sodišče je oba obtoženca oprostilo, ker sta nastopila proti Monasu v silo-branu.
vsled starosti le prepočasi umikala, je prišla nesrečno pod avto ki ji je strašno raz-mesaril obe nogi. Poleg tega je dobila še hude notranje poškodbe in rane na glavi, da je na poti v bolnici izdihnila.
—	Nesrečnica ki je tašča celjskega trgovca Gaberca, je stanovala v Celju.
-o-
Gorelo je Na Pobrežju pri Mariboru je zgorela prekajevalnica mesarja Valentina Smodeja. S prekajevalnico vred je zgorelo in se scvrlo tudi nad 1000 funtov svinjskega mesa. Požar je povzročil vajenec, ki je preveč naložil prekajeval-no peč in potem zaspal.
---o-
Dve nesreči
Na košaškem klancu, tako poročajo iz Maribora, se je ponesrečil 9 letni Vekoslav Lukman iz Zgornje Kungote. Ko sta z očetom peljala opeko iz Maribora, je fant padel z voza naravnost pod kolo, ki mu je zmečkalo roko in nogo.
—	Na Pobreški cesti je neki izvošček povozil 70 letno za-sebnico Marijo Trobentar. Starka je obležala v nezavesti in vsa oblita s krvjo.
-o--
Neurje razdejalo vas
Nevihte, ki so divjale nad Novim Sadom in okolico, so povzročile silno razdejanje na Fruški gori in njenih 10-bočjih Najhujše je pa razdejana vas Rakovac, ki leži ob strmem pobočju Blizu vasi je namreč velik kamnolom, kjer so stali veliki vozovi, polni kamenja. Vse te vozove je vihar pometal s ceste v vodovje, ki se je tako dvignilo, da je naenkrat poplavilo vso vas. Niti ene hiše ni ostalo nepoškodovane,neka j so jih pa valovi popolnoma razrušili.
-o-
Obsojen zaradi razbojništva Pred mariborskim senatom se je zagovarjal 29 letni že
i
TO IN ONO IZ
Potopljene ladje bodo dvignili
V Šibeniku se je osnovala posebna družba, ki se bo pečala z dviganjem potopljenih parnikov ob jugoslovanski obali, ki so bili potopljeni za časa vojne.
-o-
Nesreča kolesarja
Žrtev lastne neprevidnosti je postal pekovski vajenec Adolf Zemljak iz Gornje Radgone. Nekega jutra je vozil na kolesu koš peciva skozi Podgrad. Da si olajša vožnjo, se je oprijel nekega avtomobila, kar je postalo zanj usodno. Ko je namreč avto
—BB^—llM^im—M«-—uu—UU—-HM—H.I—mi—nn—m—- utgt
privozil do ovinka, je zmanjšal brzino, in Zeljak je vsled tega s kolesom zadel v obcestno ograjo s tako silo, da mu je odlomilo prednje kolo, sam je pa s pecivom vred priletel v obcestno ograjo, kjer je obležal s hudimi poškodbami.
Nesreča na ulici
Ko se je 79 letna zasebni-ca Jera Vengust, doma iz Gorice pri Veliki Pirešici vračala od sv. maše, je bližu glavnega trga v Celju privozil mimo neki avto in ker šofer ženice ni opazil, ona se je pa
NOVA VELIKA LADJA V DELU
devetkrat predkaznovani tat in razbojnik Matevž Kozel iz Velike Varnice. Sedaj je stal pred sodniki ker je v gozdu pri Vičavi nameril samokres na posestnika Martina Rogi-no, z besedami: "Denar sem, ali smrt!" Obsojen je bil na 4 leta robije in 4 letno izgubo častnih državljanskih pravic.
-o-
Promocija
Na zagrebški univerzi sta bila promovirana za doktorja medicine Anton Bernik iz Kranja in Franc Piskernik iz Železne Kaple na Koroškem.
-o-
Protikomunistična razstava
Meseca junija je bila v Akademskem domu v Ljubljani otvorjena zanimiva proti boljševiška razstava. Na razstavi so razločno pokazane številne slike iz dogodkov, kako so boljševiki divjali zlasti proti cerkvam, jih rušili, ali spreminjali v zasebna in družabna stanovanja, v konjske hleve, električne delavnice ali žitnice. Zlasti strahotne so s|ike, ki so predstavljale divjanje in mesarenje slovite Čeke, ki je cele skupine talcev najprej živinsko mučila, jih sestradala, slednjič do nagega slečene postrelila.
Rudniška nesreča pred sodiščem
Pred celjskim sodiščem se je pred kratkim vršila ponovna razprava proti inženjerju Viktorju Molku, elektrotehničnemu poslovodji v rudniku Lliboje j>pri Fetrovčah, proti Rajku Grudnu, delovodji iste-va rudnika in proti Robertu Logarju1, elektromonterju is* totam. Obsojeni so bili že marca meseca, da so iz skupne malomarnosti kot odgovorni strokovni uslužbenci rudnika povzročili smrt rudarja Franca Brzine. Sodišče je sedaj obtožence oprostilo vsake krivde.
V Clydebank, Škotska, ima parobrodna družba Cunard White Star Line v delu novo
bo bržkone še nekoliko večja, kakor je ladja Queen Mary. Slika kaž'e to ladjp,
»T 11 H V' ►•'i.iv	• ...............•
ogromno potniško ladjo, ki znano pod št. 552, v gradbj;
dogotovljena bo prihodnje leto, toda v redni promet bo stopila šele v letu 1940.
POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ!
To je geslo akcije za novi list-mesečnik
Se nikdar ni bila potreba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotni-ki bruhali iz sebe toliko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Protiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na' straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda vobče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj navedli. Iz tega razloga ie razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika. Ustanovnina je $3.00 in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00.
K ustanovnimi se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres.
Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta-novniki in naročniki novega lista.
Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca." — Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika se zaključi z DNEM 1 OKTOBRA 1937. Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga pr^ speva v ta namen povrnjen nazaj.
Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika.
KUPON--------
i UPRAVA "AMER. SLOVENCA", I 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
i Cenjeni: — S tem vam pošiljam svoto $............................, s katero
I se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam s tem
1. pridržkbm, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vr-' nete. Ko list začne izhajati, mi,ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov:
1
Ime
Naslov Mesto.
Država .
Ju-----
-zj
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE
Kakih dvanajst vozov je čakalo v dolgi vrsti, pripravljenih, da zapuste mesto in naložijo zelenjave in sočivja in drugih potrebščin ter se vrnejo drago jutro nazaj na trg. Bibot jih je vse dobro poznal. Saj so šli dvakrat na dan skozi njegova vrata iz mesta in nazaj. Govoril je par besed z enim in dragim voznikom in je z največjo skrbjo preiskoval vozove.
"Človek ni nikdar dovolj previden, veste !" je pravil. "In jaz nočem pod guillo-tino, kakor tisto budalo, tisti Grospierre!"
Ženske, ki so bile pri vozeh, so čez dan sedele na trgu de la Greve, trdo pod guil-lotino, pletle nogavice in prodajale svoje blago ter za zabave gledale, kako so padale pod sekiro glave nesrečnih žrtev, ki jih je zahtevala revolucija v imenu "svobode". Bibot je imel po dnevi službo na trgu in je osebno poznal večino teh "no-gavičaric", kakor so jih imenovali.
"He, mama stara!" je zaklicala eni teh žensk, odurni stari babnici, ko je privo-zila predenj. "Kaj imaš tamle na vozu -?"
Videl jo je čez dan na trgu, čisto blizu guillotine je imela stojnico in njen voz je stal poleg nje.
Pa kaj je imela nocoj v rokah —? Bi-čevnik, — in nanj si je navezala celo kito las in kodrov vseh barv, zlatorumenih, be-losivih, kostanjevih, črnih —. In gladila jih je s svojimi dolgimi, koščenimi prsti in se smejala Bibotu.
"Rabelj pri guillotini je moj prijatelj in ljubček", je pravila s hripavim glasom in se odurno režala, "pa mi je narezal tehle kit od glav, ki so strkljale izpod guillotine. Obljubil mi jih je za jutri še več, — pa ne vem, ali bom utegnila spet priti."
"Ah —! Kako da ne, starka?" je vprašal Bibot z grozo. Star, sirov vojščak je bil, pa vkljub temu pa ga je streslo, ko je gledal odurno babnico in krvavi plen V| njenih rokah.
"Moj vnuk tamle je dobil črne koze", je dejala in pokazala s palcem desne roke preko rame na voz. "Eni tudi pravijo, da ima kugo. Če je res, mi ne bodo dovolili jutri v mesto."
Komaj da je čul o črnih kozah, že je Bibot hlastno odskočil, in ko je starka pravila o kugi, je stopil še par korakov nazaj.
"Prokleta babnica!" je godel. "Ljudje so se umikali in pustili voz osamljen na cesti.
Starka se je smejala.
"Uh — kak strahopetnež! Mož — vojak, pa se tako boji!"
"Vraga — kuga!"
Molk je legel na ljudi in groza in strah sta jih prešinjala. Kuga je bila še edina stvar, katere se je bala podivjana, krvoločna drhal.
"Najprej in poberi se s poti, ti in tvoja okužena zalega!" je kričal preplašeni Bibot oddaleč na starko.
S sirovim krohotom in robato šalo je zavihtela odurna babnica bič nad svojim mršavim kljusetom in voz je zaropotal skozi vrata. —
Dogodek je pokvaril ljudem vso zabavo tistega popoldne. Bali so se črnih koz in kuge, teh dveh neusmiljenih bolezni, ki jih nobena zdravniška umetnost ni znala
ozdraviti in ki so bile predhodnice strašne smrti. Molče in slabe volje so se potikali krog barikad, sumljivo so se gledali, boječe so se izogibali drag dragemu, kot bi bila strašna kuga že sredi med njimi.
Nenadoma pa prijezdi, — prav kakor je pripovedoval Bibot o slučaju Grospierre — kapitan mestne straže. Bibot ga je dobro poznal in ni se bilo bati, da bi bil, spet kak preoblečen in pretkan Anglež.
"Voz — ? je kričal brez sape, še preden je prijezdil do vrat.
"Kak voz?" je vprašal Bibot robato.
"Stara babnica je bila pri njem —. Pokrit voz —
"Cel tucat jih je šlo tod mimo —
— "Starka, ki je pravila, da ima njen kugo — ?"
"Da —."
"Spustili ste ga skozi vrata -—?"
"Prokleto —!"
Bibotova bakreno rdeča lica so se pobelila kakor stena.
"Na vozu je bila skrita grofica Tournay; in njen sin in njena hčerka —, sami izdajalci, obsojeni na smrt!"
"In babnica —?" je hripavo hlastnil Bibot in hladna groza mu je lezla po hrbtu.
"Grom in strela!" se je drl kapitan. "Zdi se, da babnica ni bil nihče drug nego tisti prokleti Anglež — 'Dušica' —."
II.
PRI "ZADOVOLJNEM RIBIČU" V DOVERU.
Gospodična Sally je imela polne roke dela.
Veliki lonci, razsežne kožice, dolgouhe ponve so stale v ozki gneči na ogromnem ognjišču, cvrlo, peklo, kuhalo se je, da je debela sopara zavijala prostorno kuhinjo v gost, duhteč dim. Dve kuhinjski dekli sta vrveli okrog, ropotali z noži, vilicami, žlicami in krožniki, vsi zardeli v lica, pa sta našli še vedno časa, da sta si pošepnili zabavno šalo in hihitali, kadar jima je Sally, domača hči, za trenutek obrnila hrbet. Stara Jemina, debela in nerodna, je počasi in med mnogim godrnjanjem obračala sočno pečenko in mešala po loncih.
"He —! Ho-! Sally!" je zadonelo že vdrugič iz gostilniške sobe v veselih, razglašenih glasovih.
"Za božjo voljo!" je vzkliknila čez glavo zaposlena Sally, "kaj neki že spet hočejo od mene?"
"Piva seveda!" je godrnjala Jemina. "Mar mislite, da bo stari Hempseed zadovoljen samo z enim vrčem?"
"Ej, oče bi pa že lahko sami prišli po pivo !" je godla Sally in polnila celo krdelo vrčkov z dobrim domačim pivom, po katerem je "Zadovoljni ribič" slovel daleč naokoli. "Saj vedo, koliko dela imam tu v kuhinji!"
"Oče so vse preveč zaglobljeni s Hemp-seedom v politiko, ko pa da bi se brigali za kuhinjo!" je mrmrala Jemina.
Sally si je popravila pred ogledalom nagajive kodre in čipkasti robec, nabrala vrčke na drobne prste, kar tri v eno roko, in je smeje se, godrnjaje in vsa zardela pohitela v gostilniško sobo.
(Dalje prihodnjič)
Tudi katoličanom _
ne be Škodovalo S V O j j k SVOjim!
če se držimo gesla:
"tiskarna Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Road
ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam.
Tel. Canal 5544	Chicago, Illinois
Aretirana
Zaradi suma požiga ao orožniki v Šmartnem aretirali Franceta Pačnika, ki je priznal, da je dne 20. avgusta leta 1932 zažgal po nalogu svojega očeta domačo hišo zaradi zavarovalnine. Na podlagi te izjave, je bil aretiran tudi njegov oče 62 letni Pon-grac Pačnik.
-o-
Obsojen Mariborski kazenski senat je obsodil 25 letnega hlapca Milana Vidoviča od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah na tri leta strogega zapora in triletno izgubo častnih državljanskih pravic, ker je letos aprila meseca udaril Franca Senekoviča z lesenim batom tako močno po glavi, da je ta poškodbi podlegel.
-o-
Nevaren konj V mariborsko bolnico je bil pripeljan 28 letni hlapec Vinko Strmšek od Sv. Miklavža, katerega je konj s tako silo udaril v glavo, da mu je prebil lobanjo.
-o-
Elektrifikacija Savinjske doline
Občine Gomilsko, Braslovče, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Jurij ob Taboru in Vransko, so na zborovanju ustanovili občinske pododbore ter vse predpriprave za uspešno elektrifikacijo imenovanih občin. Ker so v glavnem odboru in pododboru ugledne osebe, je upati, da bo elektrika že v tem letu posvetila v omenjenih občinah.
Povožena
Soproga občinskega sluge Marta Prosenčeva v Izlakah se je vračala nekega večera proti domu. Blizu Rozinove gostilne jo je dohitel neki vozač z motornim kolesom in prikolico. Prosenčeva se je drvečemu vozilu u-maknila, vendar ne dovolj. Prikolica jo je zadela in jo podrla na tla. Prepeljana je bila v ljubljansko bolnico.
Najden utopljenec
V	bližini Zagorja je Sava naplavila k obrežju v obližju postaje neznanega utopljenca, katerega so potegnili na suho. Pri njemu so našli v žepu zobno kr-tačico, škatljico čistila za čevlje In poziv okrajnega sodišča ljubljanskega z naslovom: Alojz Repnik, Vinje št. 29, p. Dol pri Ljubljani.
-o-
Ogenj
V	Spuhljah je pri posestniku Alojzu Tementu iz neznanega vzroka nastal požar in plameni so uničili stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Zgorela je tudi ena svinja, drugo so morali zaradi opeklin zaklati. Tudi perutnina je postala žrtev plamenov.
-o-
Iz Št. Jerneja na Dolenjskem
Čebelarji se pritožujejo, da ni letos nič medu in skoro nič rojev. Mnogi čebelarji morajo svoje čebele celo krmiti. Edini up ki čebelarju ostane je ajda.
Ulčbenfk
m »/jJae», *J"—^.^vmm -
I* .^^f-T/	■	T.-rrr- ----
Angleškega
1 jezikaf
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v ^meriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdovezan v platno-- $1.50 Broširan mehko • .....:.....$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois

Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
| Kranjsko-Slovenska raS Katoliška Jednota
j Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET.
! Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima d® 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIM DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI"
» • Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or-! ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednftti, kjer se , » lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni j
! in onemoglosti.	. ,, . , ,, . J
►	K S J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in Slanice od 16. do J
! 55 leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ »e lahko -
>	za $250 00- $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtmne.
! V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci laffko zavarujejo v raz-» redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek,
1 samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za-! varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova- , | nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B' J i se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
<
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden.	\
Asesment prirflerno nizek.	'
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše rr»te zavaro-	J
vanja. .	j
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim	J
rezervo izplačano v gotovini.	j
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.	(
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja	j
enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva	(
vsak član in članica.	J
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K.	(
S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani-	J
ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi	<
takoj.	J
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti	i
društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nim&te društva,	J
spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite	i
ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna	* pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP Z AL AR, 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
' t (
Pisano polje
J. M. Trunk
Nevtralnost.
Delajo nekaj za nevtralnost, kar bi pomenilo, da se Amerika hoče držati proč, ako pride v Evropi do resnejšega konflikta. Tozadevni predlog je tak, da Amerika ne bo obvaroval pred zaplet-ljaji, in če bi res Amerika ne posegla z orožjem v konflikt, kakor je v zadnji svetovni vojski, pomoč bo le nudila za radi — žakla. Komu bi pomagala ? Dve točki sta. V Aziji in v Evropi. V Aziji je košte-lacija: Japonska proti Rusiji, v Evropi pa Angleška, Francija z Rusijo proti Nemčiji in Italiji. Male države ne pomenijo dosti. Na ta ali drug način, ako Amerika nudi kr.ko pomoč, bo nudila pomoč le Rusiji v Aziji, ker z Japonsko nikoli ne bo šla, in enako Rusiji v Evropi, ker nikoli ne bo šla zoper Angleško.
Vse to seve v slučaju, da ostane v Rusiji tako kakor je zdaj, in vse izgleda, da se Rusija ne bo izpremenila, in bo komunistična mentaliteta postala še močnejša. In Rusija išče konflikti, ker dobro ve, da bo optem šele začela cvete-ti njena pšenica. Nihče ni za Nemčijo ali Italijo s fašizmom dveh vrst, ampak še manj more kdo biti za Rusijo in njen strahoviti komunizem. Amerika sicer skuša, da bi se ne zapletla v kak evropejski ali azijski konflikt, pa je pri tem vrlo polovična, in enako se brani komunizma, amnak vse preveč s kričanjem. Komunizmu se morajo spodrzni-ti pred vsem tla potom socialne pravičnosti napram delav* stvu in zmanjšanju kapitalistične moči. To pa ne bo zadostovalo, ker je komunistična mentaliteta predvsem vsi-drana na polju naziranja o svetu in življenju, in tu tava Amerika skoroda kakor v temi in še slabeje. Naša širša javnost je prežeta materialističnega naziranja, ateizem se oznanuje, četudi pod plaščem, na vseh šolah, iz vseh visokih katedrov, in javna morala je pod ničlo, kakor) kaže porast razporok in s tem zrahlanje družinskega življenja. Tu se mora zastaviti sekira.
Nevtralnost je taka, da ni nobena nevtralnost, ker se
Amerika ne more iznebiti ozi-ranja na — dobiček. Kamor gre denar, tja gre tudi politika, in če nastane kje kak konflikt, pojde tja denar, in pojde tudi politika, in s tem bo Amerika v konfliktu. Kakor pa zdaj zadeve stojijo, bo vsaka pomoč le pomoč moči, ki vladajo v Rusiji. Do drugačne nevtralnosti mora priti.
-o-
ZALETEL SE V ŽENIN AVTO
Peoria, 111. — Pod zasliševanjem je 30 letni Sherman Watts priznal, da je namenoma povzročil kolizijo, ko se je nedavno zaletel s svojim avtomobilom v avto, ki ga je vozila njegova žena, s katero živi ločeno. Trdi pa, da ni imel namena ubiti ženo, marveč hotel da je izvršiti samo-umor. Pri koliziji si je on sam zlomil roko in zadobil notranje poškodbe, dočim je bila žena in tri druge osebe, ki so se vozile z njo, le lažje ranjena.
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča •
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
NEVARNOST VOJNE V AZIJI
(Nadaljevanje s 1. strani) tervencije, bodo s tem prizadete vse mednarodne pogodbe deveterih držav, ki imajo s Kitajsko interesne dogovore in pogodbe. Najbolj bi bile prizadete, Anglija, Združene države, Francija, Belgija in Italija.
Vprašanje je, kaj bo storila pri sedanjih pogajanjih osrednja nankinška vlada. Ali bo iz previdnosti pred močnejšim nasprotnikom pojedla neljubo pi-lulo iz Tokio, ali bo udarila in se branila proti ošabnim Japoncem, ki zgleda, da imajo Kitajsko pod popolnim strogim političnim in gospodarskim nadzorstvom. Kitajska zadnja leta ne more napraviti niti enega samega neodvisnega političnega koraka, ki bi ne bil po volji politiki Toki j a. Japonci imajo po vsej Kitajski, organizirano močno špijonsko službo, kateri pazljivosti ne uide nič. Zato takoj, kakor hitro začne kjerkoli na Kitajskem kakoršnokoli gibanje, bodisi med mladino ali drugje, ki naj bi organiziralo Kitajce proti japonskemu uplivu in pritisku, v Tokiju takoj zarožljajo z sabljo. Obenem pa so kitajske mase tudi brez vsakih pravih voditeljev. Za Kitajsko ostane le malo upanja.
Japonska pa obenem dobro ve, da so evropske velesile točasno preveč zaposlene z Španijo in pa z drugimi zadevami doma, zato je za njo zdaj kakor nalašč ugoden moment, da uveljavi svoje stališče še močneje na Daljnem vzhodu.
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zve.čer.
6+S
Društvo sv. Jožefa
štev. 53/KSKJ., Waukegan, 111.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
•
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Math Slana, ml., preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag.