Našim malčkom Matiažek 35 Junaškcga Slovenca povest v slikah Toda Uskoki niso mirovali. V luki so se pozibavale ribiške jadrnice. Čas za lov je bil ugoden, zato so se nemudoma odpravili na lov. Bali so se, da jih prehite Cožoti, grabežljivi tujci z nasprotne obale. Razvili so bela jadra in zapluli. Jadrnice so brzele kot galebi. V vseh čolnih je vla- dalo veselo razpoloženje. VeselEi so se lova in lepega, sončnega dne. Tedaj pa je priplula iz zasede benečanska galeja, ladja na vesla, ki je bila zelo okretna, hitra in prav nič odvisna od vetra. Uskoki so vedeli, kaj to pomeni: Bene- čam se bodo maščevali. — Streli so zagrmeli, pirvi ranjenci so zaječali in se zgru* dili. Tudi ribič, ki je uSl Matjažka m 'Hnčkai jadrati, je omahnil med prvimi. Dečka sta bila sprva močno Iznenadena. Potem pa je. planil Tinček h krmlhi, Matjažek pa je pograbil ribičevo puško, počenil za jambor, pomeril in ustrelil. Dobro je zadel! Videl je, da je nekdo na galejd omahnil. (Dalje prihodnjifi) Moric: »Ishak, phofej, khaj imam shtaj t rokhi?« Izak: >Eno vS.€ Moric: »Nhi rhes; dve imam.< Premetenec >Mfliec, veS kaj! Igrajva zverinjak. Jaz bom opica, ti me boš pa pital s Usto potioo, ki ld jo dotril od tete. HočeS?«