Poštnina plačana v gotovini! Slovenska jnladina L«to I. Ljubljana, november 1938 Stev. 2 Cena 2-— din Francd Prešeren: *V sovražnike 'z oblakov rodu naj nnS'ga treSi Krom! prost, ko je bil očakov, • naprej naj bo Slovencov doni; naj /drobe njih roko spone, kjer jim Se teže!c Fran Levstik: »V današnjem pokvarjenem času ljudem iti j do resnice: dobri so vsi. tudi najgersi, najznačilnejši pripomočki, samo da se doseže nepošteni namen. Ves svet serdito graje načelo, katero se pod ti če Jezuvitom, namreč načelo: »namen posvečuje pripomočke«: — a ves svet se vendar terdno uerži na videz kletega načela. In v tem oziru se zlasti med Slovenci mnogo sme in more, ker pri njih so javno mnenje v zakup vzeli samo nekateri, a slepa množica za njimi vpije, »•e tudi sama ne ve, kaj, ker je prencizx>bražciia in poleg tega tudi prelena, da bi sama premišljevala.c Ivan Cankar: >Kolikor avstrijski študent pridobi modrosti, si jo mora takorekoč spotoma in naskrivaj pobrati na cesti; domača vzgoja inu je dd malo, Šolska pa nič. Trdim cel6, da Sole s kakršnimi nas je bil avstrijski Bog udaril, ovirajo duševni razvoj človeka, da nam, rekel bi, zaplankajo razum, ker ga stiskajo ter ponavadi Sčasoma res potisnejo v eno samo tesno strugo. C, kr. Sole so bile že prvotno ustanovljene za posel. da. vzgajajo c. kr. uradnike; ne vzgojč pa niti takih ne. temveč le c. kr, pisalne stroje. Mladenič napravi maturo. je do vrha nabasan z različnim »znanjem«, a bolj od lune in zvezd um je tuj tinti svet. v katerem živi in na katerega je navezan z vsemi nitmi svojega bitja in nehanja. Med nami iive ljudje, ki so bili izvrstno opravili svoje takoimenoMiue »študije« in ki jih spoštljivo prištevamo cvetu izobražen*!va: ali vprašaj jih o stvareh, katerih so niso bili »iz ({lave* naučili, pa se boS razjokal od smeha in bridkosti. Ko sem bil dovrSil reaJko, so mi bile pač znane rodilinske razmere cesarja Nerona, poznal pa imeni iioli tične zgodovine slovenskega naroda: vedel sem, kakšen da je bil razvoj agrarne zakonodaje v rimljanski republiki, nisem pa vedel, kakšen da je volilni red za kranjske občine.« Slovenska mladimi -» 1111 a d i n's k i lisi za l o p os I o v j e i 11 kult mr nu vprašanju —izhaja usakega prvega v mesecu. Odgovorili urednik je Ivo Cralior, novinar. List iz-dajn koiizO rci j i predstavnik Ivo Grahor. Rokopise in dopise umlništv u iiv upravi je pošiljati na naslov: Ivo Grahor, Ljubljana. Miklošičeva 6111. Posamezna številka stane 2 din — celoletna naročnina /a 8 številk 14 din, polletna 7 din. Številka čekovnega ničnim je /7.S27. TISKARNA >SI.OVENlJA« V LJUIU.JANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN) NAKOCNIKOM, SOMIŠLJENIKOM, SODELAVCEM! Meseca junija tega leta smo izdali uvodno številko našega lista. Nekaj teli številk imamo še v zalogi in prosimo eventualne cenjene interesente, da se ol>ruejo na njen naslov. Ker je številka pretežno literarna, še danes ni izgubila svoje aktualnosti in jo zato priporočamo. Cena uvodne številke je 2 din. Islotako ji* cenjenim interesentom na razpolago še nekaj izvodov nuše I. številke. Cenjene naročnike in somišljenike prosimo prav lepo, da poleg naročnine prispevajo tudi v naš Tiskovni »klad. Ker izdajamo list sami in nimamo še nobenega mecena, si moramo |>o-magati še s temi prispevki. Slovenska mladino, pošiljaj prispevku v svoj list! Zavedaj se, da bo tvoj list lak, kakršnega boš sama hotela in bo na taki višini, kakršno mu boš s prispevki sama ustvarila. Zakaj nisi >c poslul svojega počitniškega potopisa, za kalerega smo ti v prejšnji številki obljubili, da ga objavimo, če 1m> le količkaj za tiski1! Pazite, da boste pošiljke dovoljno franki rali. Pošiljajte znamke za odgovor. Kajti tudi neobjavljeni rokopisi se ne bodo vračali, če ne bo za (o izražena posebna želja in priložena ustrezna znamka. Do danes smo prejeli od HOO naročnikov komaj 't(( celolctnili naročnin, zato te prosimo, dragi naročnik, da nam pošlješ čim prej to najuižjo naročnino vseli naročnin!!! Ne pozabi, da imamo čekovni račun, katerega številka je: §7 }7. POMNI! 2«. oktober se praznuje kot dan osvoboditve Slovencev i/. A Vitro-Ogrske monarhije. V teli dneh I. IM IM. so ni |iostnvili Slovenci prvo lastno v bulo za vw slovensko ozi ml je in pumngali nato ustanoviti Jugoslavijo. Prvi rod, ki je bil rojen v Jugoslaviji, bi dobil že I. januarja 1939 svojo volivno pravico Edino merilo \ tuko razgibanem času, kot je dundunušnji. ko sc meni nič tebi nič spreminja karta K v rope, ali ko sc mečejo proč innogu dolgo in trdovratno vzdrz.evuuu načela strankarskega življenja, doživiš na vsakem koraku novo presenečenje, porazno razočaranje. Ko pa prepaden ostrmiš in vidiš, služ.im pri presojanju življenja okrog sebe, oziroma tvorcev tega, ljudi? Kje je vrednota, s katero se lahko približaš človeku? Smelo je to vprašanje, toda umestno in potrebno danes, ko nemalo komu razjeda njegov cini/cm rafinirano barvo človečanskega, demokratičnega, slovanskega, kaj pa šele slovenskega krasnoslovljenja, da ne govorim o socialnem solzarenju. Posebno pa le /grabi, ko moraš ugotoviti, da je danes pre-težnu večina slovenske meščanske mladine, pa tudi precej prebujene« kmečke in delavske mladine zapadla taki plehkosti in povprečnosti, da niti \ enem izmed neštetih vprašanj sedanjosti ne bi mogla povedati kaj lastnega in samostojnega. I’a ne samo to. Se pora/nejše. je spoznanje, da je tak mladenič prav za prav /e prekrižal roke, stopil i/. boja, če ga je sploh začel, in sc vdal v usodo ter si pri tem oblekel plašč flegmatičnosti ali melanholije, da sc / njim zu var uje pred mrazom in prepihi burnega življenju. Aktivnejši in vročekrv neiši od njih pa so si nadeli zastavice in značke, pobrali mimogrede nekaj fra/ in prepustili dejansko skrb /ase in za ostalo življenje svojim voditeljem, sami pa so sc zatekli v mikavno, a varljivo lc|x>to plitkega športnega, erotičnega in strankarskega >i/ življanja*. ne zavedajoč se, da izdajajo sami sebe še bolj pa one, od katerih si pustijo sugerirati iu pruligovnti, da so tako Ic|m> poslušni najbolj zaslužni /a narod iu državo in s tem iu takim ravnanjem najbolj izpolnjujejo rečonieo o soli naroda«. Toda tisto, kar je tu glavno in radi česar sem se odločil napisali 'a članek, pa je sledeče. Ne žalosti človeka spoznanje, da se mladina kljub resnemu in preresnemu življenju okrog sebe lega ne zaveda iu da leži kakor vselej ' zabavo in veselo mladost, katere je danes ravno radi lega tako sko|x> ‘leležna. Nikakor ne! Kajti kdo ne bi mladini privoščil veselja, razširila in zubave. Saj to mladina vendar rabi. Toda tisto, kar je tu tako žalostno, |>u je ravno listo sedanje, tisto popolnoma nemogoče precenjevanje in vrednotenje sočloveka, namreč tisto plehko strankarsko ocenjevanje iu porazno učinkujoče grupiranje mladih ljudi P<> strankarskih načelih. Pri čemer človek drugačnega naziranja ni laki »rupi več sočlovek, torej človek med ljudmi, ampak je samo še •'lovek tak in lak. torej ne naš«, temveč drugačen ter je /ato le • oliko vreden, kolikor je v njem danih tistih osnov, da poslane morda nekoč le naš . sicer pa / njim čim dalj od nas«, če je pa vsiljiv. Pa tildi ovadba ne škoduje. (>li lem m takem ra/miši juliju pa nam je morda poslalo jasno, kje J*' lista vrednota, s katero se lahko približamo najbolj ne/akoniteinu ',’ilju prirode: človeku. Iu mislim, da ne bom v ničemer grešil na račun Jasnosti svojih i/vajtinj, če un kratko ugotovim, da je edina vrednota. * katero lahko merimo l judi: kvaliteta nujohjektiv nejšega, nuj- svobodoljubnejšega in nujznuustvenejŠegu humanizmu z vsemi *]>ripu-dujočimi lastnostmi kot so značajnost, doslednost, resnicoljubnost, pravičnost. objektivnost, svobodoljubnost, strpnost, sumodisciplinirnnost, ukaželjnost ter vztrajno delo /,a iskanje resnice. Kdor bo imel to točno pred očmi in se temu primerno ravnal, ne bo eden izmed mnogih, ki se prištevajo neki skupini in s tem .pospešujejo razkroj v našem narodnem telesu in v človeški družbi sploh, ampak l>o samostojno in svobodno misleče bitje, torej človek — vreden tega imena. Fred Kališ: Pismo Ne čudite se, da vam pišem pismo, čeprav še znanci nismo, čeprav vsakdo od nas drugačen je v obraz. Vendar! l ak negotov je zdajšnji čas. da plahost bega tudi nas in krik tisočerih vaših tam od Jungcekjanga ... /ato na j vprašam vas: Zakaj so rižna polja vaša se odela v kri in jad in grenki plač vaš z ognjem vzplupolal do neba? In Btidha, dobri Budha vaš, zakaj vam vzel je kruha, ki užili bi v svetem miru davnih ga navad? i Ali je prišlo vse to kot naročilo tiho težkih tisočletij? Ali je prišlo vse to kot kazen grešnih vaših vseh početij? Ali je prišlo vse to morda zato. ker ljubezen je pohlep prevpil in je človek rod svoj, visoki rod — kruto in brezsramno zatajil? rx B.: Pogledi na stvarnost \ življenju se mlademu človeku nekatera vprašanja zastavijo s taksno ostrino, da je iskanje odgovora nanja nujno, naravnost življenjsko važno. Iskati iskren odgovor na življenjska vprašanja, ki se mladega človeka dotikajo nasilno in nenehoma, to se pravi utirati si med našim kaosom, ki se li tu pa tam zazdi kot obupna, |Kirnzn»i praznina, ravno življenjsko linijo. Pridejo trenutki, ko se te vse oklene ko dušeč, nepopustljiv obroč, ko postanejo vsa obzorja tako majhna, da se zdiš sam sebi popolnoma odveč in ti le bolj slutnja ko jasna zavest govori, da je edina človeka dostojna rešitev, vztrajati v tej banalnosti. Popolnoma dobro se zavedam, da je zamakniti se v privide, vsaj za kratek čas prijetna stvar. Slepiti samega sebe in dosledno lagati samemu sebi, si ustvariti cel sistem prevar, to je. tako se zdi. prešlo nuni že v meso in kri. Toda pogledati končno sam vase, neusmiljeno oeeniti položaj, pa naj je še tako brezupen, tega smo se že davnaj odvadili, če je to sploh kdaj bila naša navada. Pri nas smo med našimi spletkami in kompromisi že pozabili, računati z dejstvi. Morda je vse to le bolestno umišljanje, fantastična utvara, morda je vse 1o edino človeško in normalno, kar mi danes »doživljamo«. Prepuščeni lastnim slutnjam, plen organizirane propagande, umazanega boja za obrambo trhlih, preživelih trdnjav, od vsepovsod zastavljeni s pastmi, smo faktično popolnoma osamljeni, zato ni čuda. če naša beseda ni tako precizna, kot bi danes morala biti, če bolj vonja po votlih, gnilih frazah, ko po pravem življenjskem pogumu in zdravju. Predvsem pa jo treba iskreno analizirati nas same. to je. študirajočo mladino. Mislim, da je edino pravilno, v razmerah, kakršne so. dii mi sami razčistimo mnenja o nas in da sami pokažemo na današnje stvarno stanje, ki ga nismo povzročili mi, v katero pa smo pi.stavljeni in si moramo, danes še v njem, kovati sami svojo usodo. t'ns je že, da ugotovimo, ne po sugestijah drugih, ampak po lastni pameti, s kakšnim kapitalom lahko nuše ljudstvo računa, da ne bo, kol je že stokrat bilo, zopet kruto osleparjeno. Ali je sploh situacija taka. da se ta mladina, ki bo nekoč soodločevala o usodi svojega naroda, v polni meri zaveda odgovornosti svojih bodočih funkcij. ' e je odgovor negativen, potem je treba ubrati vse poti. da se na tilnik našega naroda znova ne spravijo ljudje, ki potreb ljudstva ne I-ihIo razumeli in ki bodo zanj nova, težka preizkušnja. Povsod slišiš o neki generaciji, ki je že tu. ali ki vsaj mora Pnli in ki bo to žalostno zgodovino čez noč preusmerila in s svežini zamahom gradila, brez zahrbtnih interesov, s pravim idealizmom in nesebičnostjo. Brez dvoma bije že dvanajsta ura in je skrajni čas. 'la se prj nas nekaj zgane in da ne bo ostalo samo pri besedah, umpak se bo začelo res jasniti. Sam sem globoko prepričan, da ogromna večina naše intelektualne mladine ne v tem, ne v onem taboru ne občuti usodnosti nalog, M jo čakajo. Ni to samo upor življenjske volje, je to tudi komodnost, osnovna brezbrižnost za sodobne probleme. Vprašanje iskanja lastne življenjske orientacije, ki se ne da kupiti, pa tudi ne ponarejati, je bilo namreč še vselej in je prav tako danes vprašanje moralne doslednosti in pogum«. Danes je zavest dolžnosti pri veliki večini mladih ljudi zamrla. Živimo v dobi patosa, ko st' vnanji dekoraciji vseh življenjskih manifestacij pripisuje bistvena važnost. Toda osnovne življenjske funkcije so še vedno na prav tako klavrni stopnji, kot so bile nekdaj. Zares je treba ponoviti stavek, da se oblika življenja še prav nič ni izpremenila. Ta pojav se kričeče kaže tudi na slov. dijaštvu, ki je danes bolj usmerjeno v zunanjo dejaviiost, ko pa na notranje preoblikovan j e svoje podobe. Zato ni treba dosti soli, tla človek ugotovi, kako tiči /.a če*to hrupnimi dejanji presenetljivo žalostna praznina. Sodobni slov. srednješolec se usmerja zgolj po vnanjih vidikih, ki so pri nas najbolj zlagani, kot je na zunaj vidna t>stra ločitev v nekih pogledih na svet, tako je na znotraj značilna pogulma brezbarvnost in neopredeljenost. Pri mladem človeku je sicer nesmiselno govoriti o neki trdni, neizpremenljivi življenjski liniji, toda nevarno je. če se ta linija manifestira kot izraz prekaljene, doživete miselnosti. Nevarno je. če sc za navidezno izdelanostjo skriva popolno pomanjkanje lastnega oricntiranja. Pripadnost slov. srednješolca k tej ali oni struji se kaže bolj v obrabljenem načinu tolmačenja dnevnih dogodkov, kol pa v kritičnem pretehtavanju lastne ideologije. Vse to dolgočasno premlevanje in včasih strupene polemike. vse nosi pečat avtomatičnosti, zaostalosti. Pričujoče vrstice še zdaleč niso popolne, ampak so bolj načrt /a podrobnejšo sociološko raziskavo. Izredno važno je. da ustvarimo med nami samimi jasnost, ker bo v zmedi pojmov naše delo jalovo. Vsi naši napori bodo zaman, če ne bomo poznali konkretnih silnic, ki nas oblikujejo. I roba je pričeti iskreno analizo stvarnosti in se otresti dušečih mrež, v katere smo vsi več ali manj ujeti in se končno priboriti tlo jasnih pogledov na sodobnost. Drago Jeran: Pesem delavca o svoji ljubici jaz nimam ljubice kot vi: našminkane in z biseri okrog vratu, moja ljubica je delavka in tlan na tlau močno trpi. Jaz nimam ljubice kot vi; odete v svilo in škrlat ona mora le drugim svilo prat, a jaz imam jo rad, vseeno rad. Jaz nimam ljubice kot vi; z belimi, voščenimi rokami, ki prstan jih krasi, moja ljubica črne, žuljave ima dlani. Jaz nimam ljubice kol vi: navajene na čokolade, majoneze in bonbone, moja ljubica le dela vse dni, vse dni in /a boljše dni /. menoj trpi. Imam ja/, ljubico boljšo kot vi, od vas take nihče ne dobi! Čeravno nima belili rok in okrašen napudran vrat, jo ljubim in imam močno jo rad in sem vesel ko me od dela trudna vsa objame z onimi poštenimi dlanmi. Drago Jeran: Srečanje Za dva dinarja! sc je oglasil nekdo ob oglu hiše. Za dva dinarja, slaščice, mandeljni, fige! Pridem do kandelabra lo je tovariš moj, sošolec moj, Jakob. Nič več ni smeha na ustnicah njegovih kakor tedaj, ko sva sedela v šoli in pela. I' ige, mandeljni, slaščice, samo dva dinarja! s hripavim glasom in s težavo izgovarja. Stopim bliže: Dober večer, gospnl. samo za dva dinarja, gospod, tako tiho prigovarja. Slaščic, gospod, spet prigovarja... Pogleda me in me spozna; debela solza mu je po hrapavih licih zdrknila ... In spomnil sem takrat se vseh ' tovarišev i/ mladih let, ki skupaj se igrali smo in Žogo bili. tožili se. pretepali, ljubili. ki zdaj v delavnicah so vso jim kri izpili. ' tovarnah svojo moč. mladost pustili, a mi tovariši smo nanje pozabili, celo želeli bi, da bi sc nam kedaj odkrili. Kit pač — tako — pozabljamo, da smo nekdaj prijatelji bili...! In kupil sem slaščic in fig za dva dinarja in grem; »Adio.« a 011 mi plašno reče -Servus«. Ko bil sem daleč že. sem zopet čul: »Kupujte, kupujte ljudje, slaščice, mandeljne, fige! Samo za dva dinarja, za dva dinarja...« Koljau On lite lensko I i. Drago, poglej no Bianko!« 'Kje?* je vprašal Drago. lamle v plavi obleki z belimi pikcanii. Brno pleše / njo. Aha! »To ti je pa dekle, a?« je rekel Džim. da so sr mu oči kar zasvetile. »De gustibus.t je mirno odvrnil Drago. »Glej ga 110, kaj mu vse ne pride na misel. »Zakaj pa ne?« »Menda vendar ne boš rekel, da nima lepega telesa, se je zavzel Džim. »Ne vem. Če je tebi to vse? Meni osebno namreč ni, je rekel Drago in oilločuo odmahnil z roko. »Kaj pa je potem zate važno pri ženski? »Dragi Džim, menda ne boš zahteval, da li tu razlagam moj odnos do žensk.< »Zakaj pa ne?« »Za tak razgovor se mi tod ne zdi primeren kraj in čas. Sicer pa, če ravno želiš, ti lahko tudi ustreženi. »Zelo me zanima,« se je posmehnil Džim. Jaz osebno gledam namreč v ženski sečloveka, prijateljico in ljubezensko družico ter me zato ne briga najprej njena zunanjost, lepota in ne vem kaj še, temveč najprej njen značaj, morda njen nazor o svetu, izobrazba in podobno.« »A tako!« Da, tako! Sicer pa ne misli, da ti hočem vsiljevati svoj na/ r o ženskah. Kavno nasprotno, želel bi. da bi si ga sani napravil i/ življenjskih skušenj, je mirno zaključil Drago. Hvala za modri nasvet, se je pikro zahvalil Džim. O prosim.« jr .št' dostavil Drago in odšel na nasprotni konec dvorane. Džim se ji- za hip zamislil. Takoj nato pa so njegove oči že iskale zaželjeni objekt po dvorani. V soparnem vzdušju parfumov, pomad in pota je Bianka priplesala zopet mimo. Džim je stopil korak naprej, se priklonil in vljudno dejal: »Smem prositi.« Bianka se je zahvalila svojemu soplesalcu. zajela sapo. si pomahala z robčkom pred razgretim obrazom. se še prijazneje nasmehnila in dvignila roke v znak pripravljenosti. Se dobro zabavaš? je rekel Džim, jo z desnico lahno pritegnil k sebi in zaplesal. Hvala, zelo dobro! Pa tič* O. tudi. hvala. Igrali so tango in v dvorani so gorele rdeče luči. Ozrl se je v njena od luči. sopare in zasoplosti pordečela lica in v njene živahne oči. Tudi ona ga je pogledala za trenutek, pa je takoj povesila oči. Džim jo je pritisnil k sebi in pospešil korak. Godba je prenehala in zopet so prižgali običajne bele luči. Džim se je prijazno nasmehnil in pošalil: No. ali ti jr hudo mraz? 'Lih. veš. da mi je. pa še kako. ga je v smehu zavrnila in koketno pogledala proti njemu. lija. ali je mogoče? Ne. potem pa ravno prav. tla je zopet fox. te bomo pa malo segreli,- jr povzel Salo ter jo tesno prižel k sebi. Bianka se je pokorno predala njegovim krepkim rokam. •S takole deklico je pa užitek plesati, jr zaključil sam pri sebi. Moram si jo osvojiti, pa naj me stane kar hoče.< Neka j časa je molčal in se zamislil. Tudi ona je molčala. Končno se jr ojunačil in povzel: Ti. Bianka, nekaj bi se imel s teboj pogovoriti. Bes. no, kaj pa?« Ja, vrš, to jr pa dolga stvar in jo ne bi rad tule začenjal, ko le lahko vsak čas kdo prevzame.< Me prideš pa zopet iskat.« Ja, veš, to pa ni taka stvar, da bi jo lahko \ presledkih pravil. Sploh pa bi bilo najbol je, čc bi bila čisto sama. Sama?« Ja! Zakaj pa ne? Sicer pa rajr povej, ali imaš danes po plrsu kaj časa? K jr pa! Ne bodi vendar...« Ppp ... Kdo ti pa danes gardira?1 Irta. No. saj ta tr spremi samo do hišnih vrat?< Ja. že, ampak moram iti notri in zakleniti /.a seboj, nato sete odide.« Prava rrč. pa počakaš za zaklenjenimi vrati, da odide, jih potem spet odklrncš in prideš ven.« »Ja, kaj pa domači? »Ah, ampak ne bodi no smešna. Za pol ure se ples lahko vedno zavleče, teta pa tudi ne bo vedela, ob kateri uri se je končalo.« »Toda, kaj bi sploh rad govoril z mano? In zakaj ne bi mogel kar tu-le?« »Kako jo zanima; presneta radovednost ženska. Boš /.e se pravočasno zvedela. Kar ne more počakati pol ure! »Kaj sem že kaj rekla, da bom počakala?« * »Saj to ni važno, glavno je, da boš počakala. Kajti vem, da tvoja radovednost ne premore take odpovedi.< »No, no.. .< »Smem prositi,« se je oglasil nekdo za Džimovim hrbtom. Torej na svidenje pred hišo po tetinem odhodu,« je Džim liitro dostavil, gledajoč ji v oči ter nalahno stiskajoč njeno mehko roko. Bianka je v zadregi povesila glavo in dala s tem znamenje nemega pristanka. Džim je odbrzel iz dvorane. Do sedaj je šlo vse po sreči, si je govoril, ko je korakal sem in tja po kamenitem hodniku ter hladil svoje razgreto telo. Fant, drži se! Sestanek že imaš, glej. da ga sedaj kako ne polomiš! — Ti si pa od hudiča.> mu je ušlo, ko je na mrzlem hodniku začel trezneje gledati svoje pravkaršno doživetje. Vedno bolj se ga je polaščala neka negotovost. S prisiljeno ironijo si jc citiral: Alea iacta«, in dostavil: Sedaj ni nobene pomoči. I reba je stvar speljati do konca.« Odhitel je nazaj v dvorano, da bi se znebil morečih pomislekov in se je skušal zamotati v razgovor s tovariši. Plesat ni šel več, kajti po dveli valčkih je bil ples končan. (!ospe in njihove varovanke so odhajale. Dvorana si' je spraznila. Džim je odšel zadnji. Ko je stopil na ulico, jc zagledal kakih sto korakov pred seboj svojo novo, veliko ljubezen, kakor je to že iztuhtala njegova bujna domišljija. Bianka je stopala lepo in vzorno poleg svoje tete. Sedaj se je Džimu šele prav posvetilo, da si' bo čez pet minut, ali morda še prej že sestal s to prelestno devico, ki stopa tam spredaj tako spoštljivo poleg svoje teti1. In on, Džim. ji bo moral povedati nekaj..., nekaj... Hudiča, kaj ji bom povedal? Da mi je všeč? I o že, toda to ne gre kar tako naravnost. Razkritje ljubezni, odkritje svojih najglobljih in najlepših čustev, to je vendar treba napraviti v čim lepši obliki. O, vraga, lepo sem ga zavozil. Da se nisem zmenil vsaj za jutri in bi s tem pridobil potrebni čas za premislek. Sicer pa, prepustimo stvar usodi. Da mi ne bi prišlo v pravem trenutku nič pametnega na misel, to vendar ni mogoče? Čakaj, čakaj, že imam. Vprašal jo bom najprej, če me je počakala samo iz radovednosti. Potlej... potlej, no potlej ji bo nerodno, seveda ji bo! Me vendar ne bo čakala le i/ radovednosti. No in potlej, ko bo mencala vsa rdeča pred menoj, odpirala in zapirala torbico Pf '? ■. '• ' ter migala z rameni, ji kar na kratko povem, da mi je všeč, pa amen basta.« Ko je tako skoro polglasno modroval, sta Bianka in teta prišli do hiše. Džim se ji' ustavil, skril v temnejši kot ulice in od tu oprezal, kdaj se bo teta dovolj oddaljila. Vsak tetin korak, ki je odjeknil v temno praznino ulice, je bil Džimu težak udarec na srce. In čim bolj so se koraki oddaljevali in zamirali, tem bolj je Džimu tolklo srce. Komaj da se je ojunačil, stisnil pesti in zobe ter počasi odšel do vrat. Bianka ga je res čakala v temni veži. Ko ga je zagledala skozi steklena vrata, je v ključavnici zaškrtal ključ, hip nato pa je že stala sramežljivo nasmejana na pragu. Džim je pristopil. A ker radi prehudega razburjenja srca ni mogel ničesar ziniti, je hitel jemat ključ iz ključavnice na notranji strani in zaklepat vrata od zunaj. Ko je opravil, ji je pomolil ključ in pokazal z roko v nasprotno smer, v katero je odšla teta. Krenil je počasi se zibajoč proč od vrat. Bianka mu je sledila in prva prekinila molk. No, kaj mi boš povedal?« Sem vedel, da boš to vprašala, je rekel Džim, ki je s posrečeno manipulacijo zaklepanja vrat pridobil toliko časa, da ga je minila prva nemirnost in nerodnost ter se je sedaj že čutil, ne le trdnega, temveč celo gospodarja položaja. Veš, Bianka, najprej bi me zanimalo, če si me počakala samo iz gole radovednosti, ali pa je bilo tu morda še nekaj drugega?«, je začel pomembno deklamirati svoj krasno zasnovani načrt. Za trenutek ji' prenehal in se vprašujočo ozrl v Bianko. Kako drugega?« je rekla ta s samo ženskam lastno naivnostjo majhnega otroka. »Na, sedaj pa imaš,« se je zabliskalo Džimu. Sapa bi mu z nova pošla, da se ni z vso silo premagal. lakega odgovora se še v sanjah ne bi nadejal. No. le čakaj, dekle, se že še približam tvoji čustveni strunici,« je modroval sam Pri sebi in ni niti opazil, da zanimanje pri sosprehajnlki dokaj pojema. Končno se je zavedel, napel vse sili' svojega duha in začel razlagati. ■Veš, deklica, takole je. Kakor najbrž veš, sem se že pred meseci skregal z Dano. No, in sedaj, sedaj vidiš, študirati se mi ne ljubi, j(> jecljal. Ampak, ali res ne bom znal povedati, mu je brnelo po glavi, ko je govoril: No in takile lepi dnevi, ne. pomlad, mlado zelenje, Kozd že diši, veš, pa se človeku ne l jubi, da bi tako sam taval okrog po lepi naravi, kot kakšen pesnik. Pa si misliš, ali ne bi bilo lepo, ko bi bil še nekdo s tabo. da bi bila dva. ne-e . .. Oj me, ga lomim. I)a bi se vsaj kaj pametnega spomnil, mu le med govorjenjem brnelo v glavi. O. že imam! Tole bo krasen zaključek. se je sk< ro vidno razveselil odrešilne misli, ki mu je sinila v glavo, da je ponosno zaključil svoje jecljanje. >No. vidiš, in sem prišel do spoznanja: Jo chercho la fcmmo*. »Da, to jo prava beseda. No, sedaj ve, kaj sem ji hotel povedati, je sanjal še ves prevzet nad svojo, po njegovem mnenju tako krasno domislico. Toda Bianka je molčala. Niti trenila ni. Sploh ni dala nobenega znaka, da je bilo izgovorjeno kaj posebnega. "Kaj nisem dovolj jasno povedal, za vraga.« je začel dvomiti sam pri sebi. Je cherche la femine. ali ni to prozorno povedano. In ona. ona na to sploh nič ne zine.« Prišla sta do neke ograje. Bianka se je ustavila in naslonila. »Aha, sedaj hoče. da ji še na dolgo in široko priznam svojo ljubezen. No. prav, pa naj bc.« »Vidiš, deklica, ko je človek takole sam. kot na primer jaz, si- ga poloti včasih tisto neizbežno in neizmerno hrepenenje, da bi storil ne vem kakšno dejanje.-Tako hrepenenje te naredi bolnega, če nimaš nekoga, kateremu bi se zaupal in izpovedal ter bi te ki tudi razumel, ali pa vsaj hotel razumeti. Takrat šele resnično spoznaš vsn tisto obupno duhomorno samoto. In tedaj zahrepeniš prav ves po človeku, prijatelju, moški po ženski, dekle po fantu. — Govoril je počasi besedo za besedo in gledal zdaj sem zdaj tje. Ona je povešala glavo in drsala z nogo po tlaku. Ko je končal, jo je pogledal. Ona pa je še vedno klonila z glavo in drsala z nogo. Nastal je molk. Džimu je postalo nerodno, ko je videl, da Bianka še vedno molči. Na. vendar!«, se je razveselil, ko je Bianka nekoliko dvignila glavo in smehljaje vprašala: in ti misliš, da bi bila jaz pravo dekle, kateri bi se ti lahko razkril v tistih svojih navalih hrepenenja?« »Vendar je nastopil tisti blaženi trenutek,« se je skoro na glas razveselil Džim. Obraz mu je zažarel in pred oči so mu stopile vse tisti1 ljubavne scene s prvim poljubom, ki jih je tolikokrat videl na filmskem platnu. Nasmeh okoli ust mu je izginil z obraza. Svoje oči je zapičil v njene, dvignil je nogo na rob ograje in zbiral korajžo, da bi prijel Bianko, jo nagnil čez dvignjeno nogo ter jo objel in poljubil. Toda kar ni se mogel odločiti za to poslednje dejanje. Nenadomestljive sekunde so hitele v gluho noč. Postajalo mu je vedno bel j vroče in v goltancu ga jo nekaj tiščalo. Z naporom vseli sil so jo končno sklonil z blaženo resnim obrazom proti njej in dahnil: l)a. Ampak. Džim. no bodi no smešen,«'je sladko zabrbljala Biank i in so mu sprotno izvila. Stopila jo par korakov v stran in se ozrla v ponesrečenega ljubimca, ki jo vos presenečen še vedno zavzemal svoj, sedaj dokaj smešni položaj. Džim je bil prepaden, a sc je hitro zavedel. A tako. je samo pikro pristavil, stopil do Bianko in začel hitro hoditi. Ona jo resno in ponižno stopala vštric. •Kdo bi si mislil, samo i/. radovednosti mo jo počakala, jo mo-* droval siim pri sobi. ko sta molče stopala proti.njenemu domu. »Sicer pa, zakaj tako hiteti?« je vprašal samega sebe. Zdaj je že. kar je. Le pojdimo raje lepo počasi,« mu je prišlo na misel. »Mogoče bo le spoznala, kaj je zamudila in ji bo postalo žal, da je tako neumno ravnala. Dajmo ji časa, da se malo zave. — Pa jasno, saj v tem bo vzrok polomije. Prehitro je bilo vse. Presenetil sem jo, da še do sape ni mogla priti, kaj šele, da bi se vsega prav zavedla.; Ozrl st' je neopazno proti Bianki. Imela je resen obraz. »Seveda, tepec, kam se 1i je mudilo? Bog ve če nisi sedaj vse pokvaril? « Toda do hiše je bilo le še par korakov. Džim je še bolj zavrl korak. Bianka mu je pohlevno sledila. Ali je imela dovolj časa za premisijanje ali ga ni imela?«, je mučilo Džima. Toda stala sta že pred vrati. Džim se je delal ravnodušnega in gledal okoli sebe. kot bi ne mislil nič važnega. Bianka ni rekla ničesar. Stala je in podrsavala z nogo po tlaku. Džimu ji' bilo dovolj. Pa nič, če nočeš, jaz sem napravil s svoje strani vse.« se je še enkrat v mislili razjezil nanjo ter rekel hladno, a vljudno: Daš, prosim, ključ.« Dala mu ga je brez besede. »C'e še sedaj ne bo nič, jo naj pa vrag vzame.« je obujal poslednji- upanje, ko je kolikor mogoče počasi odklepal vrata. Bianka je molčala. Takole, prosim, je rekel Džim in ji vrnil ključ. »Hvala.« O prosim, pa lahko noč,« je zaključil Džim in odšel, ne da bi ji segel v roko. I.ahko noč.' je rekla tudi Bianka in stopila v hišo Slišalo se je le še škrtanje ključa. Domov grede se Džim kar ni mogel potolažiti. Sedaj si se pa enkrat pošteno zaletel.« se je jezil sam nase. »Sicer pa vsaka skušnja nekaj velja, rim dragocenejša tem dražja.« Tako je zaključil svoje tragično modrovanje. Mladina po svetu Danes smo odprli v naši reviji novo rubriko, v kateri bomo odslej priobčevali poročila o življenju in delu mladine izven naše ožje domovine. Danes priobčujemo poročilo nekega tovariša, ki je popotoval v počitnicah po ('ehoslovaški. V prihodnji številki pa bomo pri-nc.sLjuHiročilo o mladini v Italiji. Upamo, da smo s to novo rubriko čitjjlelj em ustregli. Kultura je z nami 2e ko smo se peljali proti Pragi, sem čital v časopisju, da prireja Svet mludcži«. t. j. centralna organizacija čehoslovaške mladine različnih svetovnih nazorov, razstavo, ki se imenuje Kultura s nami . Ker sem bil vajen, (la prirejajo razstave, zlasti kulturne, le starejši, me je razstava toliko bolj zanimala in sklenil sem. da jo obiščem. Razstava je bila prirejena v Smetanovem muzeju« na Masa-vykovem nabrežju ob Vltavi. Z razstavo so bili v zvezi posebni mladinski dnevi z zborovanji in konferencami, na katero so bili povabljeni zastopniki mladine mnogih evropskih narodnosti in držav, med njimi tudi Jugoslavije. Ker pa so bile vse prireditve odpovedane zaradi političnih dogodkov, so odpadli tudi mladinski dnevi, a ne razstava. Veliki lepaki so po Pragi za mladinske dneve in za razstavo naredili mnogo propagande, tako da je bila razstava vedno dobro obiskana. V ozadju razstavne dvorane je opozarjala češko mladino na njeno dolžnost poslanica nemškega pisatelja Heinricha Manna: ■Stojte trdno! Ne dajte svoje domovine! Ohranite kulturo! Evropi boste v ponos in narodi vas bodo ljubili.« Vsa razstava je prirejena v znamenju teh besed. Prireditelji so znali poudariti zlasti dvoje: 1. Povezanost kulturnega napredka z mladinskimi težnjami. 2. Pomen narodove kulture za narodno obrambo. Prvi del razstave je nazorno prikazoval razvoj človeške in ljudske zavesti od antičnih časov preko srednjega veka do sodobnosti. Nad omaricami, kjer so bile razstavljene knjige največjih mislecev vseli časov, so vzbujali pozornost napisi oz. izreki, v katerih je obsežena dejavnost in miselnost teli ljudi. To so dela Aristotela, srednjeveškega reformatorja Jana Husa, katerega znani izrek ...brani resnico vse do smrti , je sedaj dobil lia Češkem neko simbolično obeležje. Razstava se spominja Gal. Galileia. Francisa Bacona, očeta eksaktne vede. filozofa Reneja Descartesa. Častno mesto zavzemajo dela Komenskega (češkega pedagoga in humanista), končno so tu razstavljeni najzgovornejši dokumenti francoske revolucije (Rousseaujev: Cuntrat sociale: knjige enciklopedistov, deklaracija ljudskih iu državljanskih pravic itd.).’Ta del razstave zaključujejo predstavniki sodobnih svetovnih nazorov od idealističnih (Hegel) do materialističnih (Damin). Razstava je hotela približati znanost in kulturo ljudstvu, mladini pa predočiti razvoj družbe in družbene zavesti. Drugi del razstave je razdeljen v pet skupin, od katerih vsaka prikazuje posebno kulturno strujo / nje značilnostmi in glavnimi načeli. Prva skupina prikazuje dela in ideje, ki se združujejo v glavni misli: Humanizem naš program in poslanstvo«. V tej skupini ^ftuno razvoj humanitetne misli pri Čehih: Bolzano, Palackv, I. C«. vVle-jedtv in Beneš. Druga skupina predstavlja ideje najvztrajnejših borcev za kulturo in je združevala pod naslovom: Ostanemo trdni proti kultur- nemu barbarstvu dela Puškina, llonoreja de Balzacu, Tolstoja, Gorkega in Knmuina Rollanda. Tretja skupina je obsegala največje kulturne tvorce sveta pod geslom: »Velika kultura ljudstva ima v nas svoje hvaležne branilce in odločne bojevnike«. Tu so bili zastopani: Homer. Dante, Cervantes, Shakespeare in Goethe. Četrta skupina je nazorno prikazovala povezanost češkega ljudstva in kulturnega napredka. Pod geslom: Kultura gre z ljudstvom«, »Ljudstvo se bori za njeno svobodo«, je združevala dela in ideje Petra Bezruča, Neumanna. Nezvala, Voskovca in Wericha ter Jirija Wolkerja. • Peta skupina je imela narodnobrambni značaj. Pod geslom »Bra-nimo svobodo naroda, zanjo so se bojevali naši pisatelji«, je združevala dela Mache, Nemeove. Nerude, Jiraska in kritika Šalde. Tretji del razstave je prikazoval kulturo posameznih svetovnih narodov: nemškega, pred in po weimarski ustavi: francoskega, ki se na razstavi odlikuje z znanstvenimi deli, dalje češkega, ruskega, kitajskega, španskega itd. Material, ki je bil razstavljen ni sestajal samo iz knjig, temveč so bile tam tudi mnoge slike iz življenja in delovanja mnogih mislecev, njih rokopisi, darovane knjige znancem itd. Vsa razstava je izražala, da je dejavnost češke mladine upoštevana in da je dobila široko osnovo, namreč sodelovanje vse mladine brez razlike svetovnega nazora in družbene pripadnosti, četudi vsaka otl njenih skupin razvija svoje specialno delo. Največji uspehi tega sodelovanja so bili doseženi v narodno-obrambnem deju. študirajoči mladini pa je to sodelovanje dalo možnost široke izobrazbe. Delo, ki ga je češka mladina izvrševala, ji je vzbudilo zavest dolžnosti do narodovega napredka in človeštva. Potrebno bi bilo. da se učimo pri njih. —g— Kulturno delo mladine Težko je s kulturo v manjših slovenskih mestih! Saj se nihče ne pobriga zanjo! Ni gledališča, ni ljudske univerze in predavanj, ni razstav likovnih umetnikov in ni koncertov! Sploh ničesar ni. razen nekaj gledaliških predstav, ki jih priredi tamkajšnja diletantska skupina. Vse take igre so pa slabo naštudirane, ker dobro niti ne bi mogle bit i. Vsi člani take gledališke skupine *o po ves dan zaposleni s svojim vsakdanjim opravilom in razumljivo je, da imajo zato prav nmlo časa za študij vlog. Ko smo to praznoto spoznali slovenj graški študentje, smo mislili, zakaj ravno mi ne bi svojih počitnic izrabili in poizkusili ustvariti nekaj pozitivnega, ker se že toliko govori o mladini, ki se ukvarja samo še s športom, šli smo na delo in uprizorili ob koncu počitnic prvo igro. Igrali smo »Maturo Ladislava Fodorja. Matura« je bila za začetek še dokaj dobro delo in moralni ter gmotni uspeh je bil precejšen. Izkupiček smo razdelili med najpotrebnejše dijake. 'Inko jc nastal« študijska podpora, ki ni zahtevala nobenih obveznosti do darovatelja, kajti darovatelj je bil vsak sam sebi in vsak je sodeloval pri uprizoritvi igre. Druge počitnice smo si zastavili obširnejši program. Hoteli smo organizirati literaren večer v našem mestu. Ker so imeli isti namen tudi člani Mariborskega umetniškega kluba, se nam je to posrečilo. In Slovenj Gradec je v letu 1938. videl in poslušal prvi literarni večer. Recitirali so iz svojih del pisatelji: Božo Vodušek, dr. Snuderl. Ivan Dornik. Ivan Potrč, Radivoj RelulV in Branko Rudolf. Recitacije so bile dobro izbrane in ljudje so se zanje kmalu ogreli. Ves večer je bil nekakšna narodna manifestacija. Potrdil je, da so Slovenci na severni meji enotni. Prostovoljni prispevki so znesli toliko, da se je osnoval fond za postavitev spomenika — največjemu slovenskemu pesniku, dr. Francetu Prešernu v Slovenjem Gradcu. Literarnemu večeru je sledila ob koncu poletja komedija Pesem s ceste«, ki je imela prav tako zadovoljiv uspeh. Tako smo poizkušali mi mladi tu gori na severni meji koristiti Slovenstvu in slovenski kulturi, pa tudi olepšati življenje svojemu ljudstvu. Mislim, da sc nam je to vsaj delno posrečilo. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so gmotno in moralno pripomogli k našemu delu — obžalujemo pa, da nas vsi v našem delu še ne razumejo. (Jurij Glavnjač.) V prihodnji Številki bomo objavili poročilo o delu in življenju mariborskih dijakov. ' •’ z . Polemika V prejšnji številki našega lista smo objavili članek I). A. P.-ja: Vsebina ciljev«. Članek je pri nekem mariborskem čitutelju naletel na odpor. Poslal nam je odgovor s prošnjo, da ga objavimo ter z nasvetom. naj st- v listu otvori rubrika za polemiko. Zavedajoč sc pomembnosti in zanimivosti takega koraka, smo z veseljem pozdravili to misel in zato tudi že v celoti ponatiskujemo dobljeni članek. Vendar pa s tem še ne dajemo nikake sodbe o članku samem, temveč izražamo upanje, da se bo pisec prvotnega članka čimprej oglasil. Francij Vsebina ciljev? Pisec članka s tem naslovom v št. I te revije je sicer v bistvu pokazal na prave pereče probleme našega mladinskega vprašanja, zdi se mi pa. da /. nekoliko preozkosrčnega vidika, Io njegovo gledanje na mladinsko vprašanje trpi namreč prav na istih napakah, ki jih pisec onega članka sam kritizira. Kdaj se bomo vendar enkrat nehali iti [Mtlitiko?! Javna in splošno znana ta jnost je, da so razne telovadne in športne mladinske organizacije le politično propagandno orodje peščice •starih ekonomsko-političnih zainteresirancev. Jasno jo, da skušajo mladino s puhlimi frazami in primernim okoljem naviti kot gramofonsko ploščo, da bo čivkala, kot je zai nteresi ra licem prav. Jasno pa je ludi, da mladina, ki se ne uči misliti, ampak le »guliti«, »piliti« ali ■kičkati« se, ne more imeti več kot minimalne zmožnosti mladine za kritično presojunje. To je le nujna posledica pomanjkanja /.možnosti za kulturno udejstvovanje in življenje. Lepo je, če se človek uči matematiko. Lepo je, če se človek uči literaturo. Lepo je, če se človek uči prirodopisa in posebno lepo je tudi, če se človek uči zgodovino. Vprašanje je le. kako. Gotovo si je potrebno prisvojiti določeno temeljno znanje. Toda najvažnejše ni, če znamo oddrdrati odgovore na zastavljena vprašanja, važno tudi ni. da znamo točno in podrobno vse letnice in imena. Važno bi moralo biti, da znamo presoditi snov. da imamo kritičen pregled čez tvarino, da jo pregledno obvladamo, se ob njej učimo misliti, da se navadimo znanstvenega, kritičnega, dialektičnega mišljenja. Potem bi bili zanimanje za snov in P r e c i z n o znanje b i s t v e 11 ega in v a ž n e g a le nuj ni posledici. Važno je, da bi morala imeti mladina tudi dovolj prostega časa za telesno kulturo, to je šport, za privatno izobraževanje, čitanje po lastnem zanimanju tudi razen v šoli predpisanega in — za zabavo! ludi ta je mladini potrebna, posebno v prehodni dobi. sploh pa v težkih časih, ko imamo potrebo po razvedrilu. Mladina mora imeti možnost do naravnejšega življenja. Ne bi smela biti z mnogim nepotrebnim balastom in radi pedanten je preobremenjena, da najde le ' muko nekoliko prostega časa za telesno vzgojo in razvedrilo, po katerem hrepenijo telo in živci po čezmernem posedanju pri knjigah 'u po avtomatskem, duha ubijajočem piljenju«. Težko je ob takih razmerah misliti še na privatno izobraževanje, jasno je, da šport in Potrebno razvedrilo obenem s »piljenjem« ne tvorijo okolja, ki vzgaja resnične intelektualce. Žalostna, toda nujna posledica je, da mladinu razmeroma lahko naseda onim, ki imajo sredstva, da nudijo mladini •'rganizacijo za šport in razvedrilo (ki skoraj popolnoma izpolnjujeta njen prosti čas) in te iztapecirajo s frazami, ki služijo njih interesom in ki lahko pronicajo v po izven-šolski duševni hrani žejne glave mladincev. I nka in slična so bistvena življenjska vprašanja, takšna je vsebina ciljev naše mladine, ne pa razne neprebavljene misli o filozofiji, ki sc m- strinjajo povsem z modernim pojmovanjem filozofije in fraze 0 etiki ter sicer inteligentno, deloma pa ludi le inlelektualizirajočc« politiziranje. Naravno spolno življenje! Naravno življenje sploh! Složnost do razumnega in kritičnega izvenšolskeg« izobraževanja, debate, spoznavanje življenja i/. življenja, ne iz prasnili knjig in zaprtih prostorov! To je naša politika, ne pa strankarstvo! l e ima danes mladina le možnost za pokvečono izven-šolsko življenje in najde nekaj enostranskega izživljanja le v pobožujaških ali ^"viuističnih okoljih, kjer obstoji tendenca za vzgojo v topoumne plebiscitne -da i-volilce, to ni njena krivda. Vsa mladina enako čuti, jo čevelj žuli, samo da se tega še premalo zaveda; samo da se še premalo zaveda, da imajo le drugi korist od njenega nekritičnega strankarstva. Mi se ne bomo več šli politike. C'e imamo pretesne čevlje, moramo to čiinprej spoznati; in stremiti za novimi, komodnimi. športnimi, naravnimi, ne pa salonskimi, ki nas tiščijo in kjer fabrikant profitira na usnju! Prejeli smo: Nastopi »Neodvisnega gledališča« v Mariboru Letos smo prvič opazili poskuse preroditve v slovenskem gledališču, ki trpi na svoji komercialni obl i ki. Prvi poskus preporoda, nastop »Slovenske scene mladih«, se ni obnesel. Mrakov »Čajkovski« že sam po sebi ni ustrezal zahtevam odra in življenja in tudi režija je bila pod nivojem običajnih diletantskih prireditev. Zrelejše od S. S. M. se je pokazalo kolektivno »Neodvisno gledališče' v Mariboru. Režiser žižck. ki je bil dalj časa asistent Buria-novega gledališča I). 39. v Pragi, je zanesel tudi k nam nekaj novega duha. Slovenski avantgardisti so nastopili letos v Mariboru s kitajsko dramsko pesnitvijo »Breskov cvet«, katero je prevedel pisatel j Potrč, in s tragikomedijo »Piramuž in I izba« iz Shakespearejevega Sna kresne noči«. Kakšna je bila uprizoritev Breskovega cveta«! To delo v svoji globoki simboliki prikazuje bedo in vstajenje kitajskega ljudstva ter ravno tako bedo in vstajenje vsega človeštva. Režiser Žižek je razčlenil delo in ga spravil v sklad z elementi svoje režije. Odstranil je kulise, da je pa dosegel večji učinek, si' je poslužil glasbe, plesa in svetlobe. Igranje samo je bilo sicer ponekod nekoliko diletantsko, izgovorjava slaba. Temu se pa ni čuditi, saj so bili igralci novinci delavci, katerim preostaja malo časa za tako delo. šibkejša je bila tragikomedija Piramuž in Tizba«. Žižek si tu ni vzel za vzor Bu-riana, temveč način uprizoritve, ki je sličen predstavam v Oslobo-zenem divadlu« Voskovca in VVericlut. (Voskovee in Werich vodita namreč drugo strujo čeških avantgardistov.) Prizori v »Pirumužu in Tizbi« so preveč cirkuški, revijski in za-padajo tu in tam kaki neokusnosti. Vse izzveni preveč tendenčno in uničujoče. Vendar se kaže tudi v tem delu avantgardistov neko iskanje tistega dobrega novega, kar nam je dosedaj manjkalo. Nekdo je nekje napisal, da je Žižek samo prenesel češko avantgardistično gledališče v Slovenijo. Mi mladi pa povemo to, da upamo v uspeh avantgardistov, katerih delo se bo s časom pri nas razvilo in dobilo poseben, slovenski značaj. (Jurij Glavnjač.) Razno Pred kratkim je izšlu v Ljubljani nova knjiga o »Slovenski vasi' ha Dolenjskem«, ki jo je spisal K- Vinko Mijtlerndorfer. Knjiga je povsem nov pojav v naši gospodarski in socialni literaturi. Obravnava občino Št. J uri i poti Kumom. Zakai in kako pa pustimo pojasniti kar avtorja .samega, ki pravi v svojem »Uvodu« med drugim tudi tole: »Želim, du bi moje delo pripomoglo k spoznavanju položaja našega kmečkega življa in marsikaterega usodnega dejstvu, mimo katerega gredo tudi boljši poznavalci našega podeželja z zavezanimi očmi. Menda so marsikateremu razumniku bolj znane mene sončnih peg in njih vplivi na zemljo kakor pa narodnogospodarski položaj našega kmečkega ljudstva. Nisem imel namena, napisati brezbarvno delo. Ne prikrivam svojega svetovnega nazora, ki po njem vidim gonilno moč družbenega življenja v spreminjanju gospodarskih osnov ljudstva. Današnja že kar stalna kriza kapitalističnega gospodarstva, ki je zajela tudi kmetijsko proizvodnjo in kmečkega človeka, nam kar veleva, da se lotimo z vso resnostjo vprašanj, tičočih se slovenske vasi, zakaj položaj našega vaškega ljudstva je takšen, da narašča število Hlapcev Jernejev v množice. To spoznanje bodi osnova in kažipot pri reševanju vprašanja. Iz tega spoznanja nam je izvajati nauke in zaključke za bodočnost.- Primanjkuje nam prostora, da bi res izčrpno poročali .<> vsebini knjige. Toda nekaj se nam zdi le še potrebno poudariti. Knjiga namreč ne podaja zgolj obilo številčnih podatkov in preglednic, ter ne vsebuje samo na povsem nov in izredno privlačen način obdelano narodnogos|R>dursko strukturo in položaj šentjeruejske občine, temveč se v zadnjem poglavju bavi tudi z vsesplošnimi narodno gospodarskimi problemi, kot so n. pr. izseljevanje, ljudsko pojmovanje krize in jmmUmiiio. /m primer nuj ponatisnemo tu samo kritlek odstavek zy naše izseljence, v resnici pa lej«) molčimo o vzrokih Izseljevanja našega življa. skrbite za dvig naših zemeljskih bogastev, izrabo vodnih moči*in drugega več - in nuia prenuselitev bo izginila kukor pomladanski sneg.« Knjigo toplo priporočilna) v.setu tistim, ki se xunimajo z,a socialni in gospodarski položaj našega naroda, predvsem pit bodočim uči -1'■ I j e m , ki bodo \ njej imeli privlačen temeljni načrt zn. svoje bodoče izvenšolsko delo med narodom. Kajti želeti bi bilo, da bi sčasoma dobili na podoben način obdelane vse kraje Slovenije ter bi s tem bi takim gradivom dokončno vendnr enkrat imeli stvarno osnovo za velikopotezno ozdruvitveno delo. . Ali ni že pornviiid naročnino za svoj list! če nisi, stori to kur “ajprej! številka čekovnega računa je: 17.S27'. Beri poročilu in o b v e n t i I it u r e d n i š t v « na 2. s t r n n i ovoja! Samo v knjižni zaloibl tiskarne Merkur, Gregortiteva 23 Vam je mogoče dobiti Malo knjižnico zbirko klasikov in razprav Cela zbirka 10 broSiianih zvezkov din 120, vezanih din 180 Posamezni zvezek broS. din 15, vezan din 20 in ev. poStnlna Shranite in rabite naše poštne položnice! Če ste jo zgubili, pa si nabavite novo na pošti! Številka našega čekovnega računa je 17.827!