^ v
SLIŠI, VIDI IN ZVOKA,
%
Mesečna naročnina 180 SLI, trimesečna naročnina 540 SLI. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 60 DIN, Avstrija 35 ATS, Nemčija 4 DEM, Švica 4 SPR, ZDA in Kanada 4 USD, Švedska 16 SEK, Avstralija 5 AUD, Italija 1000 LIT
A ^ST.
v.
:\v
Ar-
EDNO VEČ OD DRUGIH
Izhaja ob sredah. Glavni urednik Janez Sever, odgovorni urednik Brane Piano. Izdaja PREŠE d.o.o. naslov redakcije PREŠE NOVA DOBA, Aškerčeva 15,63000 Celje. Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo.
CENA 50 SLT
SLOVENIJA, SREDA, 19. FEBRUARJA 1992
ŠT. 7, LETO XXVI
0 SMRTI VNUKA
S. D0UNCA
PLAČAJ IN MOLČI
POŠTA JE POBRALA ZA TELEFONE VEČ DENARJA KOT IMA PRIKLJUČKOV
Rekonstrukcija grozljivke: MATER ZAKOPAL V GNOJIŠČE
MED NAMI
NOVA UTVARA
Čas enega tedna, cikla sedmih dni, ima za nas najbolj karizmatično vlogo. To je en delovni proces, ki se zaokroži v koncu tedna in gospodovem dnevu, da bi se lahko drugi, manj gospodovi dnevi spet nemoteno odvijali. Teden dni časopisa, ki ga dobivate s stalnim ritmom vsako sredo pa na žalost ne pozna take ustrojenosti. Za nas ni nedelj in praznikov, saj je kot nalašč prav takrat največ dela in nam tista sreda, ko je Nova doba ponovno na mizi, pomeni naš gospodov dan. Imenovati ga nedelja nam nikakor ne pride na misel. Tako je pač pri časopisih.
En teden je trajala tudi vojna za Slovenijo, pri kateri smo novinarji z neprekinjeno budnostjo spet le opravljali svoj poklic. A rezultate oziroma zmago čutimo še danes. Seveda je zanjo najbolj zaslužen obrambni minister Janez Janša, ki se je odločil, da bo tistim perlam, ki so se seveda po njegovem mnenju s poročanjem iz vojne najbolj izkazali, podelil vojaške časti in jim na strumna ramena nabil čine. Sedaj tako imamo novinarje-vodnike. Čestitajmo svojim kolegom za solzne oči, ko so stali pred gospodom ministrom in ganjeno, a ponosno, saj je šlo za »našo stvar«, sprejemali vojaška odlikovanja. Za kaj drugega jim ne moremo, saj se njihova profesionalna vloga objektivnega obveščanja množic hudo zaletava v vojaško logiko. Kako bo sedaj? Mar bodo novi slovenski vodniki naenkrat poveljevali svojemu vodu, bodo še novinarji ali vojaki, bodo imeli pod seboj svojo četico novinarjev, ki jim bo morala strumno slediti vsaki novi neumnosti naproti. Bodo dobili vojaška stanovanja in vse ostale bonitete, ki postavljajo na glavo enega civilnih poklicev, ki prepoveduje celo nošenje orožja. Novinarjevo orožje so namreč svinčnik, papir in mikrofon ter kamera.
Minister Janša se je zavedal, kako udariti na nežne strune tistih, ki so mu lojalni in jih na nek način pridobiti na svojo stran. Tudi vso pravico ima, da se odloči nekomu izkazati čast in ga vojaško odlikovati. Zato je bebavost na drugi strani - pri tistih, ki se ne zavedajo poslanstva svojega poklica in rdečih*lic ter napetih prsi sprejemajo značke. Dvomljivost njihove reakcije, ki nosi vse epitete real-socialističnih sistemov s t. i. državnimi službami, kar je novinarstvo pred leti bilo, gre celo tako daleč, da bomo kmalu lahko ločili med novinarji-vojaki, novinarji-kristjani, novinarji-policaji, novinarji-komunisti, novinarji-avtoprevozniki ... Le novinarjev bo zmanjkalo.
Podkupljivost je izrazita človeška lastnost. Če novinarje hoče podkupiti država, ni to nič novega. Če pa se novinarji pustijo podkupiti in to celo na javnem ceremonialu, je vprašanje njihovega preteklega, sedanjega in prihodnjega informiranja na razpelu. Zato vam, kljub temu, da je evforija nove slovenske državnosti še izredno močna, mora biti jasno, da takšne geste ne pomenijo nič drugega kot deset ali še več letni korak nazaj, ko informacija ni bila informacija, ampak strogo državno nadzorovana utvara. Novih se bi morali upravičeno bati. Peter Toma2 Dobrila
CwfftCT8teS>
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Zidanškova 27, Celje
To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in v kratkem z novim programom otroškega perila.
Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE
HUDIČARIJE
NOV VETER
Na eni regijskih koordinacij ene izmed slovenskih strank na oblasti se je prejšnji teden prepričan strankarski veljak, poslanec v slovenski skupščini, razsrjen udaril po prsih in glasno vprašal, kateri hudič jim je predlani v stranko pripeljal bivšega ministra Maksa Bastla. Pripetljaj je šteti za tiho dovoljenje, da pričnemo javna vprašanja v zvezi z gospodom Bastlom zastavljati tudi po slovenskih časnikih. Ker smo, eni bolj drugi manj, to počeli ves njegov mandat, bomo o gospodu Bastlu torej nehali pisati. Naj se malo še stranke sprašujejo, zakaj od nekoč edine velike stranke na Slovenskem niso prevzele lepega običaja, da morajo kandidati za članstvo svojo vrednost dokazati s prošnjo za sprejem in dokazi o svoji moralni in politični neoporečnosti.
Adriano Ferrari
VELIKO NAGRADNO ZRERANJi == 10.000 DEM =
v delnicah Kovinotehne
Hišna regulacija za centralno kurjavo, hladilnik GORENJE,
5 kopalniških omar KOLPA-SAN, 5 obtočnih črpalk IMF,
2 sistema UNIFLEX za zalivanje, ročna škropilnica, 3 ročne žage 10 ur GORENJE, 10 tehtnic GORENJE, 51 premoga
Pri žrebanju sodelujete ob nakupu nad 3000 SLT v prodajalnah Kovinotehne v času ugodnih nakupov
do-20.3.
r

KOVINOTEHNA
Izidi žrebanja bodo objavljeni v dnevnem časopisju
RADiO
<3Anj
313 F n
NOVAiDOBA
____
Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Braco Zavrnik (mediji). Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Tajnica redakcije: Suzana Bober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Erika Vidali (podružnica Koper)
Prodaja: Matevž Cene
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066)_23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje.
SPI Ljubečna Celje ISSp tel./063/ 33-421
PRODAJALNA KUNKER LJUBEČNA IKI CEUE
V NAŠI PRODAJALNI VAM BOMO PRODALI GRADBENI MATERIAL PO NIZKIH CENAH
NUDIMO VAM UGODNA POSOJILA IN NAKUP Z VEČ ČEKI
Stopite na trdna tla

NOVfi90BA
_________
V PIVOVARNI LAŠKO SMO SE KONCEM MESECA DECEMBRA PREOBLIKOVALI V MEŠANO
PODJETJE
PIVOVARNA LAŠKO -
DELNIŠKA DRUŽBA
Začetki pivovarstva v Laškem segajo v leto 1825, ko je medičar Geyer svojo medičarsko delavnico preuredil v obrtno pivovarno. Ta se je širila, menjavala lastnike, leta 1927 pa celo prekinila proizvodnjo. Nekateri prebivalci Laškega so se takrat zbrali, pod geslom »svoji k svojim«, povabili v delničarske vrste slovenske gostilničarje in ustanovili prvo v celoti narodno delniško podjetje v takratni Sloveniji.
Ukvarjamo se s standardi razvitega sveta, koncentriramo razpoložljivi kapital v najnovejše tehnologije, s katerimi bomo zagotovili stabilno kvaliteto in se postavili ob bok najrazvitejšim pivovarskim državam, kot so Nemčija, Belgija, Velika Britanija, ZDA in podobne
V	zadnjih desetih letih bivše Jugoslavije smo se s petega mesta v državi povzpeli med vodilne pivovarne. Z jasno poslovno usmeritvijo, pretehtanimi naložbenimi programi, čvrsto strukturo kapitala, vlaganji v informatiko in računalniško vodene procese bomo še v naprej dokazovali kakovost naše ponudbe, merjeno z merili razvitega sveta.
Korenine delničarstva v naši deželi segajo daleč nazaj, . saj je nastanek pivovarne, kot je bilo že povedano, pogojen z razvojem delničarstva na Slovenskem.
Lahko trdimo, da je bila pivovarna ena ali celo edina delniška družba, ki je bila v lasti izključno slovenskih delničarjev. Osnovni kapital je bil v lasti gostilničarjev, ki so prodajali Laško pivo in participirali tudi na dobičku. Na žalost so dogodki po letu 1941 to uspešno sodelovanje gostilničarjev in njihove delniške družbe prekinili. Okviri pa tudi organizacija poslovanja v delniški družbi, kot je bila postavljena ob ustanovitvi je bila kasneje vedno prisotna, vendar to zaradi takratne socialne oziroma socialistične družbene ureditve delničarskih odnosov ni bilo mogoče vzpostaviti. S pričetkom liberalizacije in spreminjanjem družbene ureditve ter prehodom na tržno gospodarstvo pa so se z Zakonom o podjetjih pojavile možnosti, da pričnemo delati in pripravljati pogoje za ponovno oživitev delniške Pivovarne Laško.
S pojavom možnosti smo v Pivovarni Laško takoj začeli pripravljati postopen prehod v delniško družbo, tako da smo v letu 1989, kot prvo akcijo za preoblikovanje, izdali emisijo obveznic. Cilj te emisije je bil, da se po 50-letnem moratoriju zopet pritegne k soustanavljanju podjetja kapital izven firme in tako pričeli ustvarjati drugačno miselnost v podjetju, kakor tudi pri zainteresiranih kupcih oziroma drugih državljanih s kapitalsko naložbo v delniško družbo.
Prav tako smo v tem času, to je v letu 1990, zaposleni deponirali del svojih osebnih dohodkov pri podjetju z namenom, da ko se bo podjetje preoblikovalo v delniško družbo, ta sredstva vplačamo kot delniški kapital v novo nastalo delniško družbo. Na ta način smo delavci podjetja postali lastniki določenega dela delniške družbe. S tem smo prišli do nove kvalitete in postali zaposleni delavci solastniki in ne kot je bilo v preteklosti, le upravljale! neke nedefinirane lastnine.
Proces dejanskega lastninjenja se je nekoliko upočasnil, ker je med tem časom izšel Zakon o lastninjenju oziroma tako imenovani Mencingerjev zakon, kasneje pa še predlog Zakona o lastninjenju, bolj poznan kot Schazov model. Ne eden, ne drugi nista dobila zakonske veljave, njun pristop k lastninjenju družbene imovine pa je bil nasproten. Prav zaradi tega smo bili v podjetju dolgo v dilemi kako nadaljevati pripravljen koncept, vendar smo se na koncu odločili, da v okviru zakonskih možnosti preo-blikdjemo podjetje v mešano podjetje delniško družbo z dokapitalizacijo, katero smo zaposleni vplačali iz svojih osebnih dohodkov.
V	tem času nam je SDK Slovenije izdelala oceno vredno-sti podjetja, elaborat pa je bil predložen v revizijo, kot to določa zakon. Nadalje smo izvedli razpis za dokapitalizacijo, rezultat le-tega pa je bil, da se je v razpisnem roku prijavilo 692 delničarjev, ki so kot dokapitalizacijo vplačali v septembru 1991. leta 127 milijonov dinarjev. Na podlagi teh vplačil in navedene celotne procedure je bilo podjetje Pivovarna Laško dne 19. 12. 1991 registrirano in vpisano v sodni register v Celju kot mešano podjetje Pivovarna Laško delniška družba.
Menimo, da je to šele prva faza ustanavljanja delniške družbe. Da bi delniška družba v celoti dosegla svoj namen, kot ga je imela v preteklosti, nameravamo v naslednji fazi ponovno razpisati emisijo delnic, kot dokapitalizacijo oziroma v kolikor bo v tem času že sprejet Zakon o lastninjenju, na podlagi njegovih določil izvesti porazdelitev kapitala in pritegniti nov kapital za uspešno poslovanje delniške družbe.
Naš cilj je, da bi pri novih emisijah imeli prednost pri nakupu delnic zaposleni delavci nato gostilničarji in trgovci kot distributerji našega piva in na koncu tudi ostali državljani Republike Slovenije. S tem ciljem bi zagotovili vsem delničarjem uspešno naložbo, predvsem pa skupno gospodarjenje in na koncu koncev tudi medsebojno porazdelitev ustvarjenega dobička, ki je osnovni motiv delničarstva.
Z izpolnitvijo tega cilja bomo Pivovarno Laško zopet pripeljali na tiste tire, za katere je bila ustanovljena, delniški družbi pa s tem zagotovili soliden razvoj in obstoj, trgu pa omogočili, da bo prišel do kvalitetnega proizvoda z medsebojnim interesom proizvajalca in prodajalca v zadovoljstvo kupca.
Ob koncu leta 1991 praktično zaključujemo obdobje intenzivnega razvojnega in investicijskega ciklusa. V tem času smo z zamenjavo dotrajane opreme, montiranjem novih proizvodnih linij, vlaganjem v izboljšanje tehnologije in s tem kvalitete piva, vlaganjem v izboljšanje delovnih pogojev in varstva okolja in ustreznim povečanjem kapacitet, postavili temelje novemu pivovarskemu obdobju.
Z mesecem marcem oziroma aprilom letošnjega leta, ko
bomo pognali nove proizvodne in energetske linije, bo vstopila Pivovarna Laško po vgrajenih dnevnih in letnih kapacitetah v krog desetih največjih evropskih pivovarn.
Posamezne fazne dnevne kapacitete proizvodnih linij so naslednje:
-	varenje piva (varilnica) - 10.000 hi
-	filtracija piva - 10.000 hi
-	polnjenje piva (polnilnica) - 15.000 hi
Vse te proizvodne kapacitete spremljajo ustrezne kapacitete energetike (proizvodnja pare, hladilne, zračne kapacitete) in spremljajoča infrastruktura z razvejano prodajno mrežo.
Z omenjeno dnevno kapaciteto lahko dosegamo z upoštevanjem faktorja sezonske oziroma nesezonske prodaje letno kapaciteto med 2,5 - 3 milijone hektolitrov proizvedenega piva.
Po uspešno končanem poslovnem obdobju v letu 1991, ki je bilo eno najuspešnejših v zgodovini Pivovarne Laško, nam je to leto prineslo, žal, enega največjih pretresov in sprememb na področju trženja. Upamo, da se bodo s koncem vojne na Hrvaškem, razmere počasi uredile in normalizirale in da bodo po normalni ekonomski logiki, ki vlada povsod v razvitem svetu, prodajni tokovi med bivšimi jugoslovanskimi republikami normalno omogočeni. Ne mislimo se kar tako posloviti od tržišča, ki smo ga dolga leta osvajali in to s kvaliteto, poslovnostjo in odrekanjem
Z ozirom na to, da smo v tem obdobju zaključili z investicijskimi vlaganji v proizvodnjo, bo v letu 1992 naša poslovna strategija naslednja:
-	na osnovi delniških odnosov bomo vzpostavili tesnejšo povezavo z našimi tradicionalnimi in novimi poslovnimi partnerji - kupci na področju Republike Slovenije,
-	ponovno vzpostavljati poslovne odnose s kupci v vseh bivših jugoslovanskih republikah, posebno na Hrvaškem, Bosni in Srbiji,
t ž š -	a^'vnos*i na zapadnih in vzhodno evropskih
-	vlaganje kapitala v opremo prodajnih mest
-	z raznimi propagandnimi akcijami krepiti image delniške družbe Pivovarne Laško,
-	še naprej skrbeti za ohranjanje vrhunske kvalitete proizvoda in poslovnosti na trgu.
Zavedamo se, da so cilji, ki smo si jih zastavili uresničljivi le, če bomo imeli maksimalno delovno in tehnološko disciplino in urejene medsebojne odnose, ki so osnova za doseganje dobrih poslovnih rezultatov.
Težko je priti v vrh pivovarske industrije, vendar smo odločeni tukaj ostati, s kvaliteto, s posodobitvijo proizvodnje, novimi tržnimi prijemi in tudi nekaterimi problemi
Z 2.200 milijard SLT skupnega prometa smo v Pivovarni Laško v letu 1991 presegli vsa pričakovanja pri doseganju poslovnih rezultatov. Kaj tudi ne bi, saj smo po dohodku, uporabljenih poslovnih sredstev v 000 SLT in še nekaterih drugih ekonomskih pokazateljih z 216. mesta v Sloveniji v letu 1990 pristali na 49. mestu v letu 1991 med vsemi slovenskimi podjetji. V širšem celjskem območju se uvrščamo na 6. mesto, kar je vsekakor, v tako krizno gospodarskem času, več kot zadovoljivo.
Prihajamo v obdobje, ko skuša država vse smernice razvoja usmeriti tako, da bo trg v našem gospodarstvu deloval učinkovito, da odstranimo vsa tista centralna odločanja države, katerih vpliv povzro.ča usmerjeno delovanje trga in izključuje delovanje finančnega trga, trga delovne sile, trga lastnine v smislu uvajanja delničarskih kapitalskih odnosov.
Trg je po opredelitvi stičišče sil, ki jih ustvarjajo kupci in prodajalci s svojimi odločitvami. O obstoju trga bomo govorili le, ko bodo v soodvisnosti in samostojno delovali ponudba, povpraševanje in cena.
Ob pričetku leta 1991 smo zapisali v smernice našega gospodarskega načrta optimističen plan prodaje 1,200.000 hi piva in hmeljnega napitka Gren ter ga v letu 1991 realizirali oziroma tudi presegli za 3,6% (nismo pa dosegli dejanske prodaje iz leta 1990 - 1,316.000 hi, kar pomeni pri realizaciji piva 1991 1,246.000 hi 5,6% padec). Zastavljenih ciljev torej nismo povsem uresničili, trdimo pa, da smo v zadnjih šestih mesecih doživljali največje težave zadnjih 30 let tako kot večina drugih podjetij, ki pa so bile objektivne narave, razvrstimo jih pa lahko:
-	vojna v mesecu juniju v Sloveniji s posledicami še v kasnejšem obdobju s popolnim izpadom turistične sezone, zmanjševanje kupne moči in upadanjem poslovnih stikov,
-	vojna na Hrvaškem s posledicami zapore prometnih poti v večino delov Hrvaške in delno BiH in popolni izpad. turistične sezone na Jadranu,
-	povsem prekinjeni poslovni odnosi z republiko Srbijo,
-	7. oktober, dan dokončno nastale Slovenske države in s tem povsem novi politični in ekonomski momenti v odnosu do Hrvaške, BiH in ostalih republik bivše Jugoslavije.
Do tega trenutka je Pivovarna Laško prodala izven Slovenije približno 42% letne proizvodnje, z navedenimi spre- , membami pa so nam hrvaške oblasti skoraj povsem zaprle vrata na njihovo tržišče. Uvedeni so bili tako imenovani uvozni kontingenti in 7. oktobra prepovedan uvoz laškega piva vsem hrvaškim kupcem. Državni monopol je torej močnejši kot je bil v preteklosti. Po 35 letih laškega piva na hrvaškem trgu smo bili preko noči postavljeni na cesto. Vsi naši poskusi, da nekdo spremeni novo nastalo situacijo ali jo vsaj omili so bili v teh treh mesecih neuspešni. Tudi poizkusi s strani slovenske vlade, zbornice in raznih ministrskih resorjev niso prinesli nobenih rezultatov.
V letu 1992 pričakujemo sicer nižjo proizvodnjo kot prejšnja leta, kar pa je ob povedanih objektivnih pojavih povsem razumljivo. Naše pivo bomo prodajali tam in v takšnem obsegu, kot ga bo partner sposoben plačati, kar pa je bil tudi eden bistvenih poslovnih problemov v zadnjih letih južno od slovenske meje.
Naš dosedanji izvoz v razvite države sveta bomo poizkušali razširiti in povečati, kljub temu, da se zavedamo, da jugoslovanskega izpada prodaje, z novim izvozom v razviti svet ne bo možno povsem nadomestiti. Posebno pozornost bomo namenili izvozu piva v pločevinkah (0,33 I in 0,5 I), saj je prodaja v tovrstni embalaži v svetu v izrednem porastu, pa tudi visoki transportni stroški, ki nastopajo pri transportu piva v steklenicah so pri pivu v pločevinkah tudi do trikrat nižji, kar nam daje možnost konkurenčnejšega nastopa na svetovnih trgih. Trenutno izvažamo pivo v pet držav sveta, poudariti pa je potrebno, da vojno stanje in jugoslovanska kriza tudi Sloveniji ne prizanaša in zmanjšuje prodajne možnosti na prodajnih trgih.
Ustanovitev Pivovarne Laško delniške družbe ima poleg družbenih sprememb na področju lastninjenja predvsem tržni pomen. V svetu je tradicija vir dobrega in uspešnega poslovanja, kar želimo tudi v bodoče v novi delniški družbi postaviti kot pomemben razvojni faktor. Računamo, da bomo kmalu ali vsaj po preteku gospodarske recesije dosegli napredek z novimi gostinskimi in trgovskimi poslovnimi partnerji v delniški družbi, v kateri bodo le-ti videli interes oziroma dobro naložen kapital.
če spregovorimo o povojni tradiciji in proizvodni rasti Pivovarne Laško, lahko trdimo, da je to res, saj smo napri-mer proizvodnjo in prodajo piva od leta 1963 pa do danes, torej v zadnjih 30 letih dvignili od 120.000 hi na 1,200.000 hi ali za 10-krat. Takrat smo bili med 28 pivovarnami na osmem mestu, danes smo na prvem. V vseh zadnjih 30 letih ne poznamo finančne izgube oziroma rdečih številk. Med slovenskimi pivovarnami je naš tržni delež 54,2%.	*
Kvaliteta in samo kvaliteta bo naš nadaljnji motiv. Z vključitvijo naših kupcev kot delničarjev Pivovarne Laško bomo spremenili vpliv trga na poslovne odnose, saj kupec ne bo samo kupec v klasičnem smislu partnerstva, temveč bo kot delničar imel možnost neposrednega vpliva na razvoj in upravljanje v novi delniški družbi Pivovarna Laško.
PIVOVARNA LAŠKO d. d.
Koga ni več? Slovenska vlada fotografirana na dan imenovanja. V njej (z leve proti desni) danes več ne sedijo: Dr. Marko Kranjec, minister za finance, Dr. Katja Boh, ministrica za zdravstveno in socialno varstvo, Maks Bastl, minister za trg in splošne gospodarske zadeve. Dr. Jože Mencinger, podpredsecjnik vlade in minister za gospodarstvo, Stane Stanič, minister za informiranje ___
POLITIKI IN NOVINARJI SO ČISTO PONORELI OB NOVEM KANDIDATU
VOLJČ PRINAŠA BANANE
Sredina objava skupine neodvisnih poslancev, da za novega slovenskega premierja predlagajo manj znanega mag. Marka Voljča, je že peto ime, ki se v dobrih dveh mesecih pojavlja kot možno zdravilo za Slovenijo in obglavljanje Lojzeta Peterleta. Po medijski mrzlični kampanji brskanja za podatki o Voljču, Voljčevih telefonih in nedeljskem prihodu v Slovenijo, smo imeli že v ponedeljek možnost Voljča gledati na televiziji. Vmes so se slovenski politiki, v vsem spektru od desne k levi, spet znebili kupa trapastih izjav in nepretehtanih ocen.
Zdaj, šest dni kasneje, ko še ni povsem jasno, kdaj naj bi France Bučar glasovanje o nezaupnici Peterletu in imenovanju Voljča dal na dnevni red podalpske skupš-
STA, ponedeljek:
»Na provokativno novinarsko vprašanje, kdo bo plačal ogromne stroške za njegova potovanja, je Voljč odgovoril, da jih pokriva sam ter da je trenutno na dopustu.«
čine, je mogoče reči vsaj nekaj. Marko Voljč prinaša v Slovenijo banane. Ali bo ob možni izvolitvi z njimi nasitil Slovenijo, ali pa bo le uporabljen za bananin olupek, na katerem naj bi spodrsnilo oholi slovenski vladi, še ni mogoče ugotoviti. * v
munizem še vedno vžiga med Slovenci), naredili medvedjo uslugo. Zaradi podobne Ribičičeve izjave je imel pred časom težave že Rupel. Jože Pučnik je izrazil skepso do možnosti, da bi Voljč v skupščini dobil dovolj glasov. Gre za manipuliranje z javnostjo, ali pa niti Pučnik (ki se zadnje čase kot politiki vse bolj naslanja na politično realnost) še ni imel časa podrobneje prešteti razmerje glasov v slovenski skupščini po tistem, ko je pred novim letom prišlo do razpada Demosa prav zaradi izgube ab-
z upoštevanjem ekoloških elementov«.
V tej šestdnevni parapoli-tični vojni na Slovenskem se je torej ponovno izkazala vsa beda naših političnih lider-jev. Kmetje so pričeli pridelovati bananine olupke, prenovitelji so napovedali grozde banan, zelenim se niso zdele dovolj zrele, novinarji (kot je razvidno iz dela poobjavlje-nih komentiranj) pa so se pričeli obnašati kot opice. Skoraj vsi so pozabili, da je mag.
grajske šole in srbske sorodstvene vezi ne zabrusi, da naj svoje jugo-komplekse zdravijo raje pri svojih ženščinah, ne pa na račun vseh Slovencev. Če se bo le nasmehnil, je pravi. Vsaj za nekaj mesecev. _
Brane Piano
VEČER, petek:
»S pobudo, ki jo predsednik skupščine mora dati na dnevni red, bodo neposredno prisilili poslance, seveda pa tudi stranke, da se dokončno odločijo za zamenjavo Peterleta ali pa za ohranitev te vlade do naslednjih volitev...«
SLOVENEC, sobota:
»Junijsko vojno pa je verjetno iz skrbi za osebnostno integriteto opazoval izza meje.«
Marko Voljč po Igorju Bavčarju, Janezu Drnovšku, Petru Tancigu in Andreju Ocvirku prvi izmed kandidatov za premierja, ki je doživel tudi formalno pobudo v slovenski skupščini. Nenazadnje ti-
SLOVENEC, sobota:
»Morda bo tudi seje vlade, če bo izvoljen, vsaj v začetku vodil kar iz Hondurasa, Nikaragve ali kakšne druge »banana republike«.
solutne premoči njegovega glasovalnega stroja v parlamentu? Primeri naprej. Lojze Peterle je komentiral pobudo neodvisnih poslancev kot »malce neresno«. Ali morda Peterle v politični šoli še ni vzel, da se politične bitke s podcenjevanjem nasprotni-
Ponovno se nam je namreč v šestih dneh strnjeno odvrtel dokumentarni film o slovenski politični kulturi in diplomatski nerodnosti slovenskih politikov in strank tukaj in zdaj. Nekaj ocvirkov. Prenovitelji so pohiteli zago-
SLOVENEC, sobota:
»... .smo vrli Slovenci pred dvema letoma g. Pučniku zamerili ženo Nemko, medtem, ko je žena sedanjega premierskega kandidata hči srbskega oficirja JNA.«
DELO, sobota:
»Marko Voljč ima možnost, da postane novi slovenski predsednik vlade samo, če poslanci že dovolj sovražijo Peterleta (in krščanske demokrate), da bi glasovali za kogarkoli, ki bi bil predlagan.«
VEČER, petek: »Po oceni Marjana Podobnika je pobuda neodvisnih tako neresno pred-	skovna konferenca in nastop na televiziji v ponedeljek še nista dovolj, da bi o njem lahko tudi v skupščini glasovali.		^3?
stavljena, da bi bolj sodila v kakšno zabavno čašo-	Vsaj v grobem bo moral po-slanec orisati svoje načrte		
pisno rubriko kot v parla-	s Slovenijo, če bo imenovan	n i|i u	"1., fT
ment.«	v prvi vladin stolček. Nena-	i L lii	•i. Itiilillillil
loviti, da bodo v skupščini Voljča podprli. Če je to res
v njihovem interesu, so si zaradi znanih razlogov (antiko-
ka praviloma izgubljajo? Dušan Plut, ki se je kot predsednik Slovenskih Zelenih v zadnjem letu in pol ob svojem delu še najmanj zavzemal za odločno reševanje slovenskih ekoloških tegob, se je ob komentiranju Voljčeve kandidature neprepričljivo zatekel v floskulo, da zeleni »ne poznajo kandidata... želeli pa bi, da bi ponudil vizijo prihodnjega razvoja, seveda
na oziroma Hondurasa ne prileti v slovensko politično godljo kar tako, imeti mora resne namene in pameten načrt, razen seveda če je kompleten norec. Slednje pa se da razmeroma enostavno preveriti. Vprašajmo Voljča, zakaj ne pljuva po sedanji vladi, zakaj je noče javno podcenjevati, celo komplimente ji daje, in zakaj vsem, ki mu očitajo nekakšne beo-
ZAKON O JAVNIH GLASILIH PISAN NA KOŽO VLADAJOČIM
ZAKON ZA OBLASTI,
NE PA ZA LJUDI!
Ta zakon lahko obravnavamo iz več zornih kotov, kar konec koncev dokazuje razprava, ki v javnosti teče. Nič novega seveda ni, da se z njim v glavnem strinja le minister Kacin, vse druge kaj pomembnega moti, več kot negativno pa ga ocenjujemo v Liberalno demokratski stranki.
V tem zakonu je kopica spornih vprašanj, ki smo jih teoretično že davno rešili, na žalost pa takrat sedanjega ministra ni bilo zraven, njegova akipa pa je bila na nasprotni strani - tam kot sedaj.
Opravičujem se, ker se ne bom podrobneje dotaknil nekaterih zelo spornih vprašanj: funkcije programskih svetov, novinarske zbornice, pravice obveznosti in odgovornosti javnih glasil. Teh problemov podrobneje ne poznam.
Zato pa ostaja kopica drugih.
Lastnina tujcev in javna glasila
Zakon določa, da tujci ne smejo imeti v lasti več kot 49% javnega glasila. Argumentacija je, da se s tem varuje »slovenstvo«. Kar se slovenstva tiče, ga po mojem varuje določilo, da morajo glasila delovati v slovenskem jeziku.
Kot kopica drugih določil, je seveda tudi ta naravnan v ohranjanje monopola predvsem RTV Slovenija. Kapitala za konkurenčno hišo v Sloveniji ni. Tujci ga bodo investirali samo tja, kjer bodo imeli nad njim kontrolo.
Priglasitev javnega glasila
Če ustanavljaš javno glasilo, zanesljivo nisi običajen zemljan ampak marsovec. Tako se do ustanoviteljev obnaša ta zakon, ki noče in noče sprevideti, da je razen v popolnoma spolitiziranih glavah, izdajanje časopisov in izdelovanje programov več kot naporen posel.
Zakon bi moral nalagati ob priglasitvi novega časopisa
ali programa enake obveznosti, kot jih je potrebno priglasiti na sodišče, če ustanavljaš »običajno« podjetje. Ta pa naloži priglasitev vsebinske zasnove in način financiranja. Nesprejemljivo!
Člen o priglasitvi novega glasila pri ministrstvu je seveda potreben. Toda potreben šele takšen, ki bo zagotavljal glasilom, s tem ko so prijavljena, davčne olajšave.
RTV Slovenija
To je poglavje, ki ga ministrstvo razglaša za začetek demokratizacije radiodifuzije na Slovenskem, generalni direktor RTV Slovenija g. Je-rovšek pa mu v smislu varovanja integritete institucije nasprotuje. Te bitke, če ni le zaigrana, si pravzaprav ne znam razložiti. Jasno je le, da se oba glavna igralca borita za oslovo senco.
Demokratizacija radiodifuzije bi naj bila v tem, da bo po novem vlada dodeljevala koncesije za produkcijo nacionalnega programa tudi privatnikom oziroma vsem producentom - tudi izven RTV hiše. Smisel podeljeva-
nja koncesije seveda je, da bo koncesionar financiral produkcijo programa tudi iz naročnine.
Do tod vse lepo in prav, če... Če ne bi bilo novoustanovljene Komisije za radiodifuzijo, ki bo določala izhodišča za nacionalni program. To pomeni, da bo zakon demokratiziral razmere znotraj monopola. Ne bo pospeševal neodvisnost različnih produkcij, ki so lahko uspešne samo, če so programsko in tehnološko neodvisne, pač pa bo pospeševal »neodvisnost« tistih, ki razmišljajo in ustvarjajo v okviru nacionalnih smernic. Komisija za radiodifuzijo naj bi bila sestavljena iz ene tretjine članov, ki jih predlaga vlada, eno tretjino Skupščina iz vrst poslancev in zadnjo tretjino Skupščina iz vrst javnih delavcev. Da bo v Skupščini vladajoča večina zagotovila v tem organu premoč, je jasno; in po tem je tudi jasno, kako demokratično bodo vsi producenti pihali v isti rog.
To torej, kar minister Kacin razglaša za demokratizacijo, bo popeljalo slovensko radij-
KUČAN PRI TUBMANU
Tanja Torbarina, še vedno najostrejše pero hrvaškega novinarstva, je takole v 62. številki Globusa 14. februarja popisala slovenski obisk na najvišji ravni pri
hrvaških kolegih:	,
vjestan činjenice da, iako po Sloveniji ima več masu go-^^tovih velikih brda, a na njima ni jednog spomenika, Mi-k-^lan Kučan osjetio se umnogome zaostalim. Naprosto se nije dao da ga se prošeta pred ervenom počasnem gafdom ilustrirani tJednik precl Titovom vilom. Najprije se sakrio iza jednog filoden-
drona. Gdje ga je pronašao Vekič. Onda je zdimio pod stol. Gdje ga pronašo slovenski šef policije Bavčar. Te ga donio u naručju do Tudmana. Te mu ga položio. I onda je zasviro marš. I Kučan je prosto nesto. Onda se predsjednik osvmuo okolo. I onda, kako mu i priliči, pogledo prema dole. Gdje je čučnuo Kučan. Kako i pristoji skutrio se uz spomenik. Direktno ispod ruba predsjednikovog kaputa, Kučan je zavezi-vo svoje cipele veličine ciciban. Jedva su ga odgovorili da prestane žnirance plest u pletenice. I da ima da izvrši smotru garde, inače da Slovenija neče dobit izlaz na more. Pa če joj ribolovno biti gore. Ondak se podigo na punu visinu od metra i dvadeset. Razgledao koljena gardi. I šmugnuo pono-| vo zavezivat cipele. Lijevu za desnu i desnu za lijevu. Tako ^ da kad je ponovo bio pozvan na smotru skužili su da če moč odat samo ako ga izuju. Kako se koprco, preostalo im je samo da ga obuvenog unesu u auto. U čučečem stavu. Čim vidi fanfare i gardu odma u kaput uvuče noge i glavu.
-■-^slije toga odma je u Ljubljanu krenuo Vekič. Te je od-l-^ma šefu policije Bavčaru uručio počasnu plaketu M. Hrvatskog Mupa. Čime je Bavčaru odao priznanje što je priveo Kučana barem na jednu smotru. Čime je sasvim pala u sjenu slovenska gradnja bunkera prema hrvatskoj granici. A plaketom je izražena i sučut slovenskoj policiji fcoja, zbog zauzetosti oko gradnje bunkera, nije stigla pregledat 132 bika uvezena iz Srbije. A ukradena u Hrvatskoj. A koji, kako piše štampa imaju slinavku. Vekič je Bavčaru, vje-
'ANJA TORBARINA r0jatn° U Č3St -U-radn^-i P°.vjerenja» uručio 123 maramice s
! monogramom Mupa. Da bikovima može obrisat nos.
sko sceno daleč izpod že doseženega nivoja demonopo-lizacije in demokracije. Radijske lokalne postaje, ki so sedaj samostojne, bodo zaradi interesa preživetja kandidirala za sredstva, ki so namenjena za produkcijo »nacionalnega programa«.
Področje TV produkcije s tem ne bo bistveo nazadovalo, če odmislimo to, da si nekateri v tej družbi vendarle želimo tudi kakšen uspešen korak naprej.
Predlog rešitve TV monopola
Za demokratizacijo TV medija sta po mojem potrebna dva koraka:
-	politična delitev TV Slovenija na več programov in
-	financiranje infrastrukture radiodifuzije iz naročnine
Politična delitev nacionalne TV hiše
čas je, da se začnemo pogovarjati o samostojnosti (politični, finančni, tehnološki) prvega, drugega in tretjega programa TVS. Nevarnost, da se bo zaradi takšne delitve fiksno delila tudi politična scena je sicer velika, pa vendarle manjša, kot je sedanje vračanje v enoumje. S tem rešimo problem političnega nadzora in pot k uspešnemu razvoju TV medija je odprta, saj ne obstajajo več resni motivi za zaviranje razvoja demokratizacije televizije.
Delitev naročnine
Da bi imel takšen zakon splolj kakšen smisel, bi mo-
___________
Minister za informiranje Jelko Kacin: kaj storiti, če zakona ne marajo novinarji, ne ljudstvo?
ral biti naravnan v podporo razvoja javnih glasil (ta se temu z vsemi štirimi upira). Zaradi izjemno visoke cene investicije v javna glasila, je možnosti za razcvet tega področja toliko kot nič. Demokratični ukrep bi torej bil, da iz naročnine sofinanciramo infrastrukturo;
-	ločitev oddajnikov in zvez od RTV sistema in financiranje tega sistema iz naročnine. Ta služba postane servis vsem potencialnim ponudnikom po zelo ugodnih cenah ali zastonj.
-	investicija v rotacijo, pocenitev tiska in s tem omogočiti razvoj časnikarstva, ki bo sicer zanesljivo ostajal večinoma izpod nivoja rentabilnosti.
-	ustanovimo hišo, ki bo nudila tehnični produkcijski servis, ki bo sposdbna slediti, na tehničnem nivoju, razvoju tehnike in omogočala večjemu številu producentov, da bodo znižali stroške produkcije.
Ostali nujni ukrepi za
demokratizacijo
medijev
Kadar uredimo politični in infrastrukturni problem, po-
tem bo čas, da se ukvarjamo tudi z ostalimi resnimi težavami.
FREKVENCE: iz kvote prostih civilnih, policijskih in vojaških frekvenc ter iz sfere tistega medfrekvenčnega prostora, ki ob šibki jakosti oddajnikov ne motijo sosednje oddajnike, je potrebno zagotoviti frekvence vsem prosilcem. To je še eden izmed predpogojev demokratizacije radiodifuzije.
ZAKONODAJA: po vsem tem bo zakonodaja lahko le še protimonopolna, v kateri se bo določalo le, kolikšen del medijskega prostora se lahkdo znajde v enih rokah. Zaradi davčnih posebnosti bo ostala še priglasitev (brez vsebinskih obveznosti).
Za zakonom se bo uredil problem naročnine v zgoraj navedeni smeri in v prehodni fazi še morda ostane kakšen člen, ki bo varoval novinarja in javnost.
Zaključek
To bo seveda popolnoma drug zakon.
Mojmir Ocvirk
POŠTA JE POBRALA VEČ DENARJA ZA TELEFONE KOT IMA PRIKLJUČKOV
PLAČAJ IN MOLČI
Tokrat je počilo v Rečici ob Savinji. Zaključek akcije napeljevanja telefonov je krajane ne samo skregal, pripeljal jih je do roba treznega razmišljanja. Nekateri so morali poiskati tudi zdravniško pomoč, drugi so grozili s policijo., Vse sklepaj pa druži bes nad celjskimi poštarji.
Rečica ob Savinji leži na začetku Gornje Savinjske doline. Prav tam, kjer je pred dvema letoma pustošila povodenj. Ceste in mostove so nekako uspeli pokrpati.
Skupnost krajanov Rečice ob Savinji združuje trinajst naselij. S skoraj osemstotimi gospodinjstvi so dokaj velika skupnost. Za vodno ujmo tokrat v teh krajih pustošijo zdrahe s celjsko pošto.
Ni linij
Marta in Janko Pek iz zaselka Vrpolje sta kot drugi krajani, priključek pričela plačevati že leta 1988. Svoj
bel možno priključiti vsaj še deset telefonov. Vzrok je nekje drugje. In zakaj smo ravno mi izostali, ki smo pravočasno vse plačali. Telefone pa so lahko priključili tistim, ki so plačali za nami. Levim in desnim sosedom so priključili, nam pa ne.
Takrat, ko so pobirali denar, se je lahko vsak naročil, danes, ko bi morali narediti, kar so dobili plačano, pa nas nihče ne pozna. Gotovo hočejo spet kaj zaslužiti.
Predstavnik gradbenega odbora Kramar mi je zabrusil, da se oni vse dogovorijo v Votlini, znani gostilni. Tja pa jaz ne zahajam,« pravi Janko Pek.
Kramer rekel, da nam sploh ne bi smeli dati te zadnje pogodbe. Seveda sedaj na koncu, ko smo plačali »le«
14.000	tolarjev, nismo bili pomembni, prejšnjih 4.300 mark pa smo lahko plačali.
Izpred svojega praga sta me nagnala Kramer in gospa Benda (žena predsednika gradbenega odbora), ki mi je celo grozila s policijo,« obupano razlaga Elizabeta Venek.
»Veste, moji ženi se je zaradi telefona življenje zagrenilo. V kuhinji sva imela že dva meseca pripravljen telefonski aparat za priključitev. Sedaj sva ga spravila na zgornjo polico in jo zaprla.
Za 4.300 mark, ki sva jih morala plačati, midva dve leti ne bi smela nič jesti, da si jih lahko prihraniva. Oba naju že tarejo leta, saj sva že krep-
zadnji dolg sta plačala v začetku decembra preteklega leta.
V soboto, 14. 12. 1991, je zakonca Pek obiskal predstavnik gradbenega odbora, ki jima je povedal, da kdor bo do ponedeljka, 16.12., do 10. ure plačal nastalo razliko v ceni, mu bodo naslednji dan priklopili telefon. Prednost bo imel tisti, ki bo prej plačal. Čeprav zahtevanih osemnajst tisoč tolarjev nista imela kar pri roki, jima je nekako uspelo plačati do devete ure.
Toda telefon jima še danes ne zvoni.
Kar štirikrat so jima naročili, naj počakata doma, da bodo priključili telefon. Štirikrat sta zaman čakala. Skozi okno sta opazovala, kako so vsem drugim naročnikom v ulici priključili telefone, le njiju so izpustili.
»Izigrali so nas! Večina naročnikov v Vrpolju je dobila telefon. Za tri hiše v Vrpolju je zmanjkalo številk.
Sedaj, ko smo že plačali 4.300 mark protivrednosti in
18.000	tolarjev poračuna, so ugotovili, da tehnično ni možno izvesti priključka na nov kabel. Četudi nisem strokovnjak, vem, da je na ta ka-
»Če bi ta denar, ki smo ga dali Pošti, naložili recimo v bančne zapiske, bi danes od tega imeli obresti, tako pa nekdo drug dobiva obresti za naš denar. Z nami se niti pogovarjati nočejo. Odgovore sva iskala pri celjskih poštarjih. Pošiljali so naju od Krčmarja, Dušana Dojerja, Cvetke Loger, Andrejca, Apotekarja, Jožeta Potekar-ja do samega direktorja Janeza Grila. Toda do njega je težje priti kot do samega predsednika,« pravi Marta Pek.
Dve leti stradanja
Še huje je krivica prizadela zakonca Elizabeto in Milana Veneka, ki oba živita le z eno pokojnino.
Ker se je Elizabeta od vrat do vrat krajevnih veljakov podajala s prošnjo in z obupom, si je pridobila kaj veliko nasprotnikov.
»Tisti ponedeljek, ko smo morali tekmovati, kdo bo prej prinesel denar v banko, se je tam delal seznam najhitrejših krajanov. Uspela sva priti šele ob deveti uri in dobila številko 93. Takrat so nam obljubljali telefon najkasneje v petnajstih dneh.
Kasneje, ko sem moledovala od vrat do vrat, mi je
ko prekoračila šestdeseto,« pravi Milan Venek. , Elizabeta Venek pa bo tole številko časopisa že brala na zdravljenju v Vojniku, kamor jo je pripeljal telefon.
Noče biti predsednik
Po informacijah s Krajevnega urada je predsednik gradbenega odbora Rečice ob Savinji Franc Benda, obrtnik. Že ob jutranjem razgovoru z njegovo ženo po telefonu je bilo rečeno, da on ni predsednik, da se je samo pridružil gradbenemu odboru.
Na dvorišču velikega poslopja je stražil ogromen pes novofundlandec. Šele gospodarjeva beseda naju je opogumila, da sva stopili iz avta.
Gospa Benda naju je ob prihodu poučila, da imajo psa tako navajenega, ker se lahko zgodi, da pride kakšen policaj.
»Ničesar ti ni treba povedati, ne daj intervjuja,« je svetovala možu.
Gospodu Francu Bendu sva uspeli zastaviti nekaj vprašanj.
Kdaj bo akcija izgradnje telefonskega omrežja zaključena?
»Čez deset ali štirinajst dni.«
Kdaj bo priključen zadnji naročnnik na telefonsko omrežje?
»Do konca februarja bodo vsi dobili telefone. En del krajanov bo priključenih na ljubensko centralo, ostali na mozirsko.«
Ali so imeli naročniki določen datum, do kdaj morajo plačati vse obveznosti?
»Nikjer ni bilo določeno, do kdaj morajo vse poravnati. Višina sredstev je bila vezana za nemško marko.«
Največ koliko naročnikov je na en dan plačalo zaključno vsoto.
»Od stodesetih jih je na en dan plačalo devetdeset.«
Jože Palčnik, vodja razvojno investicijskega sektorja PTT podjetja Celje je povedal, da se akcija v Rečici ob Savinji zaključuje v skupno zadovoljstvo vseh udeležencev. PTT podjetju Celje je z manjšimi zamudami uspelo akcijo skoraj pravočasno zaključiti, le nekaj naročnikom še ni priključen telefon. V tej krajevni skupnosti se porajajo določene težave znotraj skupnosti same. V tej akciji je PTT Celje sodelovalo s precejšnjimi lastnimi sredstvi.
Pojavljali so se problemi, pogojeni s tehnološkimi pravili. Vsi krajani namreč ne bodo priključeni na eno centralo. Akcija bo zaključena koncem marca, ko bodo odpravljene tehnične ovire na mostu v Ljubnem.
Komu je bil prej napeljan telefon v hišo, je odločala krajevna skupnost, seveda ob urejenih tehničnih možnostih in urejenem plačilu naročnikov.
In kdo izmed teh devetdesetih je imel prednost za priključitev?
»Poslušajte, zdaj pa vam ne bom nič več povedal. Sicer pa jaz sploh nisem predsednik gradbenega odbora. Predsednik je Boris Bitenc,« si je premislil Franc Benda.
'Novofundlandec naju ob odhodu ni pozdravil.
Plačamo in prosimo
Predsednik Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji je Anton Hribernik.
»O telefonih ne bom dosti govoril, vsa pooblastila smo dali gradbenemu odboru katerega predsednik je Franc Benda, podpredsednik pa Boris Bitenc. Oni imajo vso situacijo v rokah. Z delom gradbenega odbora sem zadovoljen. Pri vsej stvari sem kriv le toliko, ker sem podpisoval pogodbe.
Vendar sem za red in disciplino. Pri Pošti ni nobene resnosti, da bi stvar uredili. Rokov bi se morali držati tako, kot smo se jih mi morali. Danes pa najprej plačamo in nato prosjačimo Pošto za tisto, kar smo plačali. Pošta ima popoln monopol. Ko bo enkrat v veljavi ponudba in povpraševanje, bo to urejeno,« pravi Anton Flribernik.
Predsednik je Benda
Boris Bitenc se je predstavil kot podpredsednik gradbenega odbora. Zagotovo ve, da je Franc Benda njegov predsednik.
»Vse obveznosti po pogodbi je plačalo 113 naročnikov, od tega jih je 110 že priklopljenih. Druge bodo priklopili, ko bo v Ljubnem dokončan most.
Poštarji so prodali in pobrali denar za 113 telefonov, preden so vedeli, koliko jih sploh lahko priključijo. Ljudi v Varpolju smo seznanili, da jih devet ne bo mogoče priključiti, vendar nam je počasi le uspelo, da smo priključili vse razen treh.
Pošti zmanjkuje parov. To je čista napaka Pošte. Iz gradbene dokumentacije ni bilo razvidno, koliko kapacitet imajo. Sedaj s priklapljanjem dvojčkov rešujejo situacijo. Šele zdaj so rekli samo 101 bomo priključili, 113 pa ne.
Sistem je tak, da so nekateri ljudje ogoljufani. Vrh je treba popraviti in jim monopol izbiti iz glave.
Za primarni vod imamo z njimi podpisano pogodbo, za sekundarno pa ne. Gospod Palčnik iz Pošte je rekel, da se bo pogodba potem podpisala, verjetno ko bo že vse narejeno. Torej nimajo
za sekundarni vod nobenih rokov, do kdaj mora biti končan.
Gradbeni odbor bo zahteval obresti za plačila kjer ni bilo pravočasnih priključkov,« pravi Boris Bitenc.
Pravico imaš plačati
Gornji Savinjčani so torej morali plačati vse v točno določenih rokih za primarni vod v višini 3.230 mark. Za 550 mark plačila sekundarnega omrežja niso imeli po pogodbi določenih parov, vendar se je zadnji dan plačila vedel. Za končen poračun izgradnje omrežja, ki je znašal do 20.000 tolarjev, pa sploh ni bilo zaželeno, da bi vsi takoj plačali. Računica je popolnoma razumljiva, med 3.230 markami in 550 markami je velika razlika.
Morda je pri vsem tem najbolj tragikomičen sklep iz pogodbe, kjer piše: »S to pogodbo naročnik brezplačno prenaša svoj del vrednosti primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja in nepreklicno dovoljuje, da ga PTT podjetje Celje s celotno vrednostjo vpiše med svoja osnovna sredstva.«
Dobro, da ni potrebno še tega plačati.
Jana Štrlekar Foto Severin
, v	Trgovsko podjetje p. o.
”Savinjski magazin talec”
Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
NAJUGODNEJŠE KREDITNE POGOJE VAM ZA NAKUP POHIŠTVA ODOBRIMO V PRODAJALNAH SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC IN SICER POSOJILO NA 0 MESECEV, BREZ POLOGA, FIKSNI PRIBITEK ZA OBRESTI, KI JE SAMO 0,3% NA MESEC.
SEDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA NAKUP POHIŠTVA!
KAM GREDO ODPADLI OBČINARJI
PRIVATIZIRANJE PO MARIRORSKO
TEDEN PO SLOVENIJI
ANAKRONIKA
Preoblikovanje mariborske občinske uprave iz šestih občin v tri - Maribor, Ruše in Pesnica, se tudi po poldrugem letu prenehanja razburjanja javnosti s svojim repom vleče po raznih upravnih zgradbah. Sled socializma, ki mu je bilo nekdanje referendumsko preoblikovanje iz ene v šest občin kot naročeno, saj je zaposlilo občutno število takratnih meščanov, ki so pač želeli čim bolj lagodno živeti in molsti proračun, se je vleklo tudi ob polemikah, ali napraviti eno občino ali sprejeti drugačno rešitev. Čeprav je bila naklonjenost najbolj v enotni upravi, edino Ruše so nakazovale svoj aparat, se je nato po lokalnih političnih kanalih in privatnih interesih za lastne roke odločila tudi Pesnica. A očitno se je še v ostalih treh mariborskih — Rotovž, Tezno in Pobrežje — napletlo dovolj prisklednikov, ki jim vstop v gospodarstvo preprečuje ali nezadovoljiva izobrazba ali kakšen smrad po nižjem dohodku in seveda delu. V stanju, v kakršnem je mariborsko gospodarstvo, se tega vsi bojijo kot hudič križa.
Zato je v zadnjem času, ko se z naglico približujejo nove volitve, še v trenutni, medli in napol kaotični politični situaciji potrebno poskrbeti za toplo prihodnost. Novi projekti, ki bi se vsi po vrsti radi obesili na že tako osiromašen in zategnjen proračun, rastejo skoraj kot gobe po dežju. Idej je neverjetno polno, najlepše pa je, da skoraj vsi po vrsti rasejo na zelnikih sedanjih oblastnikov, ki kar sproti pozabljajo, da se v razmerah tržne ekonomije, in ne več dogovorne, uporablja institut natečaja.
Ena takšnih idej je nedvomno Evropska hiša, ki ob zvenečem imenu in ambicioznih idejah, v svoji strukturi kot ponavadi prelagajo vsa bremena na ramena že »uveljavljenih« mariborskih političnih delavcev. Tako je za šefa predviden Boris Sovič, nekdanji komunistični politik in sedanji podpredsednik Skupščine, družbo pa mu bodo delali Andrej Koren, Jure Legvart in Marjan Pungartnik, ki se ga spomnimo kot vodjo vsaj dveh propadlih projektov: nekdanjega Marksističnega centra in na silo zakrpanih Dialogov - mariborske revije za kulturo, ki so se šele po dobrem letu dni uspeli pobrati iz blata. V predsedstvu srečamo Hildo Kranjc, ženo nekdanjega direktorja mariborske bolnišnice Toneta Kranjca, Slavo Kurtin, port parole slovenskih potrošnikov, Iva Lorenčiča, Bredo Senčar-Le-Ijak, Alojza Širca, sedanjo županjo in predsednico Socialistične stranke Magdaleno Tovornik, sicer eno od pobudnic omenjenega projekta in dr. Jožeta Vauhnika. Preseneča nas še nadzorni odbor, v katerem sedijo Niko Šilih, predsednik, Mirko Blažič in Jože Majer, ki se ga spomnimo kot nekdanjega tožilca, sedaj pa je na funkciji vodje sekretariata Uprave za notranje zadeve na občini. Ne vemo, ali bo slednji budno s svojim aparatom bdel nad legalnim funkcioniranjem evrohiše ali bo poskrbel za varnostni del - da bodo njegovi ljudje varovali izbrance pred ljudskimi tečne-ži, ki bi raje kot v Evropo na svojo mizo.
Mogoče ne smemo zanemariti niti vidnejših članov, ki so pristopili do januarja: Jože Balič, Miro Blažič, dr. Franci Čuš, Adolf Gajšek, Vi-Ijenka Godina, Pavel Hereč-ko, Branko Gregorič, Marija Kuster, dr. Rudi Moge, Matjaž Mulej, Srečko Možina, Bojan Prazni, Goran Rajič, Vladimir Rudi, Tone Brumen ... Skratka daje vtis, da je hiša namenjena v prvi vrsti predvsem ljudem blizu ob-
činske zgradbe, ki že kar dolgo skrbijo za »prihodnost« Maribora in so še vedno prepričani v svoj prav, čeprav dejanska situacija govori občutno drugače. Sedaj pod njihovo taktirko vstopamo v Evropo.
Tone Brumen, ki se zlepa ne da, ima na grbi vodenje komisije za izvedbo IV. samoprispevka, ki je neslavno propadel. Verjetno ste pozabili, da so Mariborčani v njem odločali, ali bodo s svojim denarjem prispevali k izgradnji bolnišnice. Denar, ki bi se moral nabrati je nekdo pojedel, Magda Tovornik za glavnega krivca črti inflacijo, čeprav bi morala prav komisija za nadzor, pri kateri je Tone Brumen vlekel svoje dohodke, skrbeti za izvedbo. Tega ni napravil in po lanskih sporih, ali ostanke sredstev vložiti v ginekološki ali interni oddelek, sedaj omenjeno vprašanje hodi po mariborski Skupščini in poslanci bodo morali odločiti v imenu drugih, ki so bili potrebni samo na referendumu. O Domu Antona Skale, ki po programu sledi tema dvema, pa ni več govora, čeprav so ljudstvo na reklamnih lističih nategnili tudi zanj. Prav lepo je, ko ni nikomur za zago-njen denar zaposlenih potrebno polagati računov. Še najmanj Tonetu Brumnu, ki je zaščiten kot severni medved.
Evropska hiša pa ni edini projekt, ki je trenutno po hodnikih zgradbe na Heroja Staneta popularen. Maribor potrebuje tudi“Center za promocijo kulture, ki bi naj poleg vseh ostalih kulturnih institucij, ki visijo na proračunu, skrbel za promocijo mariborske kulture v Evropi in za koordinacijo prireditev v mestu ob Dravi. Tako bi moral paziti, da se ne bi dve prireditvi dogajali na isti dan, kar pa se zgodi enkrat na leto - ob praznovanju kulturnega praznika. Ta Center takoj spominja na nekdanji SZDL - krovno organizacijo, ki bo pod svojimi perutmi pestovala nesposobnost ostalih in skrbela za nekaj, za kar ni vprašala niti njenih bodočih »uporabnikov«. Sicer sam Center spet prinaša zanimivo idejo, a le pod pogojem, da ukinejo neko drugo tvorbo, ki se s svojo dejavnostjo ni kaj prida izkazala. Izbora ni težko najti. Za novo institucijo pa v tem stanju ne bi smelo biti prostora, saj so delavski žepi preplitki, ob vseh ki so na cesti, teh pa je v Mariboru že več kot 10 tisoč, se z novimi obremenitvami ne gre zafrkavati. Res je, da je s tujim denarjem najlažje srati. Za šefa Centra je predviden Vladimir Rukavi-
na, ' nekdanji poverjenik za kulturo na pobreški občini.
Tako bo tudi teater, mari- , borska dika, ki se je do sedaj dokaj uspešno sam promoviral in z obilno mašinerijo skrbel za svoj imidž, lahko svoje stvari urejal preko omenjenega Centra. Koga bodo v gledališču zato odpustili, ni znano. Verjetno nikogar, kot tudi ni tako tragična nedavna zamenjava na mestu upravnika, na katerem je Teo Rajnik zamenjal Blaža Železnika. V Avstriji so sicer zaskrbljeni, a ne rabijo biti, saj bo privatna Železnikova firma na drugi strani meje še naprej pomagala gledališču uvažati dragocene predmete. Ob Teu Rajniku pa so mnenja dokaj razdeljena in napol uradno je celo, da so zbrali njega, ker »ni bilo boljšega.« Nekateri niso prepričani v njegove sposobnosti, a prepustimo času, da pokaže ves sijaj ali blato.
Sicer je tako kadrovanje, ker pač »ni bilo boljšega«, že prineslo Mariboru njegovo sedanjost. Ena od njih je gotovo črna lisa - nekdanji Li-let, nato Trend Forum in sedaj ponovno Lilet, katerega licitacija je razpisana za 28. februarja po izklicni ceni
3.300.000	nemških mark v dinarski protivrednosti. Kupčkanje seveda ne skrbi tistih, ki niso zaradi kruha v tovarni končali doma in morajo nahraniti kopico otrok.
Če je že Janša pokazal, da je mariborska Kadetnica njegova in je vanjo vrnil tanke, ki se jih še predobro spominjamo, ko so preorali pol mesta in uničili milijarde imovi-ne, mariborski politiki pa niso sposobni udariti po mizi in zahtevati vsaj referenduma, na katerem bi se občani smeli izreči, koga bodo imeli za soseda, pustimo njegovo »zvito« taktiko zasedanja objektov pod klopjo.
Očitno so velmožje in vel-žene dovolj evforični, ko so dobili nazaj Narodni dom, za katerega prostore se skoraj tepejo, čeprav ga prej JLA niso bili sposobni izpuliti. Sedaj je zanesljivo vsaj to, da bodo v njem prostori Evropske hiše, kjer sedijo že omenjeni, ki so pred leti hodili vanj na protokolarne sprejeme k vojakom, in Centra za promocijo kulture. V Mariboru so stvari pač obratne, saj za njegove prostore sedaj kroži neke vrste natečaj za dodelitev prostorov, interesentov je vedno preveč, in bodo zmagale najverjetneje uveljavljene zveze in sintagma »splošnega interesa«, medtem ko se o tem, da bi bil kakršen koli natečaj za »potrebne« nove institucije nujen, sploh ne govori.
Torej se v Mariboru najbolje prosperira, če si izmislimo neko novo stvar. Stopimo na občino in dobimo podporo. Tako nas bodo obesili na proračun, mi pa bomo veseli dobili svoje delovno mesto, mogoče kar firmo, za katero bodo vsi prepričani, da je najširšega družbenega interesa. Do konca, dokler ne bo obveljalo reklo: vsakemu občinskemu funkcionarju svoje zaslužno mesto. In dokler ne bo občina firma z največ »privatniki« in Maribor mesto z obglavljenim gospodarstvom.
Peter Tomaž Dobrila
Piše Braco Zavrnik
Ponedeljek, 10. 2. Nekateri se vendar učijo od zgodovine. Pred 75 leti, po takoimenovani oktobrski revoluciji, je Rusijo ogrožal komunizem. Pravim ogrožal, ker so bile še vse opcije odprte. Zahod je interveniral, kajpada z vojsko, a komunizem je zmagat.'Danes Rusijo znova ogroža komunizem, recimo mu neokomunizem. Zanj so, kot pred 75 leti, v razsuti, izčrpani, zlakotnjeni megadržavi nastala plodna tla. In Zahod, ki se - kot nekdaj - čuti ogroženega, znova intervenira. Vendar ne s četami, marveč s - kruhom in konzervami. Vsekakor bolje, kot pred 75 leti. Ampak to še ne pomeni, da je igra dobljena. Kaj ni tudi Nazarečan, čeravno veliko prej, pred okroglimi dvemi tisočletji, tam ob Galilejskem jezeru pridobival množice s kruhom in ribami, a mu je na koncu vendarle spodletelo? Erich Fromm je malo pred smrtjo zagrenjen ugotavljal, da lahko ta svet reši le novi Mesija. Kakšen Mesija bo komaj potreben Rusiji, od boga prekleti, nesrečni Babuški?
Torek, 11. 2. Dimitrij Rupel je bil gost mariborske Evrohiše in povedal, da bo predlagal prenos zunanjega ministrstva v Maribor, če v Ljubljani kmalu ne bo ustreznih prostorov. Seveda se je šalil. A bi vendar bilo zanimivo, če bi se Slovenija upravno decentralizirala do te mere, da bi tudi ministrstva razsajala po raznih mestih. Slovenski Foreign Office bi seveda ostal v Ljubljani, ker so (bodo) tam pač veleposlaništva. A bi Maribor mirno lahko imel vsaj dve ministrstvi: za revne (brezposelne) in za vinske zadeve. Celju bi lepo pristajalo ministrstvo za varstvo okolja, saj bi to bila edina možnost, da ob nedejavnosti lokalnih faktorjev Celjani pridejo do globljega vdiha. Ministrstvo za ribištvo bi seveda bilo v Kopru, obrambno v Velenju, ker tam izdelujejo učinkovite šmajserje. Obrtniki bi imeli ministrstvo v Grosovem Kranju, Bavčarja s svojim resorjem bi pa veljalo poslati, od koder je prišel: v Tacen. Še najbolje bi bilo, ko sploh ne bi imeli nobenega ministrstva. Ta samo žrejo denar davkoplačevalcev In nič ne naredijo, če že kaj, pa samo zgago.
Sreda, 12. 2. Slovence je zajela podjetniška obsedenost. S čimer jim ni bilo usojeno ukvarjati se 45 let, vsaj na legalen način ne, bi sedaj radi nadoknadili v trenutku. Podjetniško zaletavost je videti na vsakem koraku. Nekaj jih uspe, veliko propade; večina niti prav ne začne, čeprav si spričo registracije na sodišču domišlja, da je zaplula v veliki svet biznisa. Ampak s poslom je tako: to je profesionalizem kot vsak drug in zanj ni potreben samo začetni kapital, marveč še bolj nadarjenost in znanje, pa seveda etična kastriranost (ta pravzaprav že sodi v nadarjenost). Brez tovrstne trdokožnosti naj vsakdo, ki se želi iti biznisa, opusti sleherno upanje, predno stopi skozi mamljiva, a varljiva vrata. Pot, po kateri bo stopal, je polna trupel in le malo jih pride do cilja - kot Falstaf, ki je moral prekoračiti dvižni most, kakršen bi ga zdaj zdaj lahko zmečkal v nerazpoznavno mezgo. Sicer pa glej uboge kranjske pare, ki so se šli ugrabljanja tam ob Vrbskem jezeru: je mogoč bolj šolski primer trde slovenske šole trnjevega stopanja v nebesa dobičkarstva ?
Četrtek, 13. 2. Na Slovenskem je trenutno velika moda izmišljati si mandatarje za novo vlado. Nekih deset neodvisnih, ki jih s kakšno izjemo prav nihče med tistimi, kdor vsaj malo sledi parlamentarnemu cirkusu, ne pozna, privlečejo na dan nekega Voljča. V svetovni banki naj bi bil zadolžen za srednjo Ameriko. Je torej specialist za banana republike. Morda niti ni tako slabo, če vemo, da se tudi Slovenija vse bolj približuje imidžu banana republike. Ta ni odvisen od tega, ali v deželi uspevajo banane, marveč od nekaterih političnih in socialnih določnic. Pogoj za epitet banana republike so denimo politična nestabilnost, permanentna vladna in parlamentarna kriza, revščina in zaostalost, relativna avtonomnost vojske in policije, zunanja odvisnost, aferaštvo in korupcionaštvo. Ko je vsega tega že preveč, pride do diktature, prikrite ali odkrite - seveda podprte od vojske in policije ali pa kar neposredno vodene od represivcev. No, tako daleč še nismo, vse prejšnje ugotovitve pa bolj ali manj držijo. Ampak: klasične banana republike imajo vsaj banane, ki onemogočajo totalno lakoto in prinesejo še kak izvozni dolar. Slovenija pa niti banan nima. Zato ji pa ne manjka opic. Bi deset neodvisnih z Voljčem vred lahko zgolj prišteli k tej opičji bilanci, ali pa gre tukaj vendarle za nekaj več?
Petek, 14. 2. Delova anketa pove, da bi bilo ta trenutek za zaprtje NE Krško le 30 odstotkov anketiranih, več kot 42 odstotkov bi jih pa glasovalo proti. V resnici anketa ne kaže pro ali kontra jedrsko razpoloženje, marveč prej animacijsko (ne)u-spešnost zelenih, njihov vpliv na javno mnenje, njihov medijski domet. Vemo, da je nuklearka osrednje manipulacijsko sredstvo zelenega biti ali ne biti. Nesreča zanje je, da je od Černobila minilo že nekaj let, ljudje pa prekleto radi pozabljajo - boleči spomini pač bolijo. Mislim, da zeleni v protinuklearnem boju delajo kar naprej eno in isto temeljno napako: ne znajo pokazati oziroma vsiliti atlemativnih rešitev ali vsaj njihovega pospešenega iskanja. Torej razvojnega modela Slovenije, ki bi bil čim manj energetsko potrošen, neizbežna potrošnja pa bi slonela na alternativnih, predvsem domačih virih. Saj vemo, za kaj gre: majhne hidroelektrarne, črpanje termalne vode, pridobivanje energije iz bioloških odpadkov, večje vlaganje v sedaj že racionalne oblike izkoriščanja sončne in eolske energije ter v raziskovanje tovrstnih dodatnih potencialov, itd. Zdi se pa, da zeleni kot stranka izgubljajo vse preveč energije v boju za oblast ali vsaj za balansiranje blizu oblasti, da bi ostalo moči in časa še za kaj drugega.
Sobota, 15. 2. Fantje se vračajo počasi, a zanesljivo. Tisti pripadniki in uslužbenci JLA namreč, ki so se po junijski vojni v Sloveniji pustili speljati na tanki led in so z armado vred odšli na jug. Znanca, sicer sta svaka in oba muslimana, sta se rodila v Sloveniji. Oče oficir jima je priskrbel zaposlitev (civilno) v Mladiki, ljubljanski vojaški bolnišnici. Ko sta zapustila Slovenijo (z družinama vred), ju je vodila motivacija o štirisobnem stanovanju, odlični zaposlitvi, visoki plači, ugledu tam nekje na jugu. Sedaj ni ne enega, ne drugega, ne tretjega, kaj šele četrtega. Še za jeleajevce srbske narodnosti ne, kaj šele za neke nadležne muslimane. Ja, med drugimi se je vrnil tudi novinar, vsaj sam se ima za takšnega, ki je bil dolga leta dopisnik Politike. Včasih, v dobrih starih časih, se je predstavljal kot »savezni novinar«. V letih miloševičevsko-memorandumske kampanje je pošiljal po teleksu v Beograd fantastične laži; ko mu je po vojni postalo v Sloveniji pretesno, ga je redakcija za nagrado poslala v Sarajevo. Ampak Bosna je lačna, Srbija je na robu lakote. In tako se je naš »savezni novinar« skesano in tiho, takorekoč potuljeno, priplazil nazaj. Ne ve še, ali bo mu tu obstati, vendar se je poboljšal. Nič več ne laže v Politiki in, glej, kar naenkrat je spregovoril po slovensko! Pa naj še kdo reče, da se čudeži dandanes ne dogajajo več.
Nedelja, 16. 2. Olimpiade, zlasti zimske, me nikoli niso posebno zanimale. Skoke pa vendar rad gledam. Ikarov arhetip se prebudi ob njih. Človek bi rad bil hkrati ptič, da mu ne bi bilo treba trupla prestavljati sem in tja po težko materi Zemlji. In poslušam televizijske reporterje pa novinarje. Tisoč izgovorov najdejo za to, ker so naši slabi. Najpogostejši lajtmotiv: to je še mlada reprezentanca, zamenjava generacij traja, ekipa komaj dozoreva, prihodnjič bo bolje. Ampak to so fantje, ki so stari že dvajset ali več, kdo morda malo manj, nekateri tudi že z olimpijskimi izkušnjami. Potem pa se od nekod vzame neki avstrijski smrkavec (Holvvarth) in žanje medalje drugo za drugo, da še o bolj smrkljastem Fincu (Nieminenu), ki niti osebne še ne sme imeti, sploh ne govorim. Mladost ni ovira, nobenih zamenjav generacij, sadež je kljub smrkavosti zrel, dobro je že sedaj in ne komaj v prihodnosti. Preprosto pridejo in zmagajo. Pa niso naši vrli dečki pri tem nič krivi. Le športne novinarske kolege vljudno prosim: nehajte enkrat že s familjarnostjo in navijaštvom.
19. februar
STRAN 8
NOVf 190BA
Takole je zagrebški ST naslovil članek o domnevni smrti vnuka Staneta Dolanca
PO SLEDEH TRDITEV ZAGREBŠKEGA SLOBODNEGA TJEDNIKA O SMRTI DOLANČEVEGA VNUKA
TRAGIČNA VEST NEURADNO POTRJENA
Prejšnjo sredo 12. februarja je »prvi hrvaški prepovedani časopis« Slobodni tjednik objavil krajši članek o domnevni smrti vnuka bivšega zveznega ministra policije in slovenskega politika v pokoju Staneta Dolanca. Mladi Jan Dolanc naj bi v Ljubljani pred dvema tednoma umrl zaradi prevelike doze heroina. Trditev smo skušali preveriti.
Kaj pravi ST
Zagrebški tednik med drugim piše:
»Družini Dolanc bi bilo na prvi pogled težko pripisati kakršnekoli narkomanske izpade, čeprav je stari Stane Dolanc (Sekretar CK ZKJ, zvezni sekretar za notranje zadeve, član Predsedstva SFRJ, ljubljenec tovariša Tita in najboljši prijatelj Kardelja in Vlahoviča) kadil eno za drugo angleške cigarete Kent, medtem ko se je ljudstvo zastrupljalo s Filtrom 57 in Opatijo. Obstaja pa tudi temnejša stran omenjene slovenske dinastije. O Igorju Dolancu, sinu znanega Staneta, zloglasnem udbovskem operativcu, se v Ljubljani ve marsikaj. Govori se, da je ob vseh aktivnostih, ki
sodijo v delokrog udbaša, vpleten tudi v vrsto škandalov, povezanih s preprodajo heroina. Da se usoda pogosto zelo kruto poigra z ljudmi, se je izkazalo prejšnji teden, ko je policija našla mrtvega njegovega dvajsetletnega sina Jana. Umrl je zaradi prevelike doze heroina. V Ljubljani smo izvedeli, da je oče pokojnega narkomana napovedal vojno vsem zasvojencem z mamili v slovenski prestolnici, čeprav je za neomejene zaloge heroina, ki kroži po Ljubljani, kriva albanska mafija, ki je obenem tudi glavni dobavitelj za slovensko tržišče. Laboratoriji, v katerih se predeluje heroin, so bili v osemdesetih letih nekje v kosovskih hribih in do njih ni imela pristopa niti tradicionalno vztrajna srbska
policija. V devetdesetih letih so se takšni laboratoriji preselili v vsa večja mesta na severu, večinoma v Ljubljano. Tako je mogoče do heroina- ki po nekaterih podatkih v Ljubljani stane med 70 In 300 DEM, kar je malo ceneje kot v Zagrebu - priti brez težav in je pravemu uživalcu vedno na voljo. Splošno znano je, da mafijaške družine denar od prodaje heroina pošiljajo na Kosovo, kjer ga uporabljajo za nakup orožja in za preživetje.
Morda bo smrt mladega Jana končno opozorila na to, da se preprodajalske kuge 20. stoletja ne sme tolerirati zaradi političnih interesov in morda bodo po tej tragediji tudi Ljubljančani končno kaj storili, da bi zajezili zasvojenost, ki vodi naravnost v smrt.«
Janove sledi
Na republiškem Ministrstvu za notranje zadeve,
kjer smo povprašali, ali navedbe o smrti Jana Dolanca držijo, žal niso mogli trditev ST-ja ne potrditi, ne zanikati. Razložili so, da so podobne zadeve vprašljive že zaradi predpisov o varovanju osebnih podatkov in da se bomo novinarji pač morali ob preverjanju podobnih vesti tudi v bodoče kako drugače znajti. Namignili pa so nam, da v kolikor bi šlo za kakšen narkomanski primer s smrtnim izidom, bi bila ustrezna prijava že posredovana ljubljanskemu Temeljnemu tožilstvu. Obrnili smo se tudi na Tomaža Miklavčiča z omenjenega tožilstva, ki pa je zanikal, da bi dosedaj dobili v zvezi z Janom Dolancem kakršnokoli zadevo v nadaljnje ravnanje.
Tako smo morali aktivirati naše ljubljanske obveščevalce. Ti so potrdili, da se je po Ljubljani pred kakšnima dvema tednoma veliko govorilo o domnevni smrti Jana Dolanca. Zgodba naj bi bila na-
slednja. Trije prijatelji, med njimi naj bi bil tudi Jan Dolanc, so za poizkušnjo od nekega »šiptarja« kupili nekaj heroina. Šlo je za mladostno objestnost, saj fantje naj ne bi bili zasvojeni z mamili. Ko so heroin uporabili, je Janu postalo slabo, nato pa je padel v nezavest. Njegova prijatelja sta se ustrašila in pobegnila, Jan pa je zaradi prevelike doze izdihnil.
Mafija
V petek so slovenski časniki objavili, da je bilo v minulih štirinajstih dneh v Sloveniji zaplenjenega kar 3,6 kilograma heroina. Heroin in podobno močan heptanon se torej z bliskovito naglico širita po Sloveniji.
Po podatkih slovenske policije je lani zaradi prevelikih doz mamil v Sloveniji umrlo šest ljudi, samo v letošnjem poldrugem mesecu pa že štirje. Trgovina se najhitreje
širi po slovenskih prestolnicah Ljubljani, Mariboru, Kopru in Celju. Že lani pa so nekateri dogodki in odkritja policistov kazali, da večino poslov z mamili prevzema ta-koimenovana albanska mafija. Zdaj vse kaže, da skuša imenovana mafija ne samo razširiti posle v Sloveniji, ampak dobiti nad njimi tudi popoln monopol. Nekateri povezujejo nekatere nerazjasnjene obračune in podtikanje eksploziva v Sloveniji prav z začetkom vojne med domačimi in priseljenimi trgovci z opijati.
Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, če je navkljub zakonu o varovanju osebnih podatkov smotrno, da se imena zasačenih trgovcev z mamili javnosti sporočajo le z začetnicami in ali morda tudi objavljanje imen žrtev mamil ne bi vsaj delno delovalo tudi preventivno.
Brane Piano
OD NAŠE POSEBNE DOPISNICE IZ MAKEDONIJE
KASTRIRANJE MAKEDONCEV
BALKANSKA KRČMA
Prva je Makedonijo priznala Bolgarija, pred nekaj dnevi sta nekoč najjužnejšo jugoslovansko republiko kot suvereno državo priznali tudi Slovenija in Hrvaška. Predsednik Makedonije Kiro Gligorov se je kot umni državnik takoj odzval z zahvalnim pismom Kučanu in Tudmanu, kjer ocenjuje priznanje kot »izraz prijateljskih odnosov in spoštovanja med narodi in republikami, ki so končno uresničile pravico do osamosvojitve in neodvisnosti«. Nemčija, ki je v procesih jugoslovanskega razdruževanja odigrala odločilno vlogo ter Sloveniji in Hrvaški z odločno politiko v Evropski skupnosti omogočila že pred tem deklarirano samostojnost, ne dela izjemne niti v makedonskem primeru. Pred dnevi je nemški veleposlanik v Beogradu Hans Jorg Eiff v pogovorih z Gligorovom v Skopju izrazil željo in pripravljenost svoje države, da odpre generalni konzulat v Skopju. S tem je dal na znanje, da se postopek priznanja neodvisnosti Makedonije pospeši neodvisno od odločitve Evropske skupnosti.
Sodeč po tem, da je bila Makedonija na seznamu za mednarodno priznanje že v prvem paketu, je priznanje njene državnosti samo še vprašanje dni... in Grčije, njene sosede. Makedonsko grški spor je dobil največje razsežnosti v času po grški državljanjski vojni, ko je Grčija množično deportirala egejske Makedonce v Sovjetsko zvezo. Danes je vsem tem izgnancem in njihovim sorodnikom prepovedan vstop na grška tla, v grškem Zakonu o privatizaciji pa je vsa njihova lastnina podržavljena. Makedonci še zmeraj z grenkobo govorijo o incidentu na grško-makedonski meji, ko so grški cariniki dobesedno pregnali dva avtobusa Makedoncev iz Amerike, ki so želeli »najti svoje korenine«. Potezo makedonske vlade, ki je v zadnjih mesecih problematizirala postopke Grčije, je le-ta označila za »teritorialne težnje makedonskih separatistov«.
Da ima grška politika precej podpore tudi v Evropi, se je izkazalo s tem, da se je v dokumentu o Jugoslaviji iz Bruxella znašla alineja, ki se glasi: Uporaba imena, ki po-drazumeva ozemeljska prisvajanja, je prepovedana.
Alineja je zašla v dokument izključno na zahtevo Grčije, ki ime Makedonije smatra za svojo zgodovinsko dediščino. Makedonija bi se po tej logiki za kakršenkoli dialog z Grčijo morala najprej odpovedati svojemu imenu in hkrati s posebnim dokumentom zagotoviti Grčiji, da nima nikakršnih ozemeljskih teženj. Farsa. Grčiji je seveda še najmanj pomembno, ali se bo njena soseda še naprej imenovala Makedonija, prav dobro se namreč zaveda, da bi Makedonci v trenutku, ko bi postali državotvoren narod, zahtevali zaščito makedonske manjšine v Grčiji v skladu z mednarodnimi normami. Vprašanje lastnine bi bilo na dnevnem redu takoj za tem.
Makedonski rumeni tisk je še največjo podporo Evrope grškim naporom po nepriz-nanju njene sosede videl v tem, da je predsednik Francije, Frangois Mitterrand božične praznike preživel v Grčiji, kjer mu je delal družbo njegov stari prijatelj in sodelavec Robert Badinter, na območju nekdanje Jugoslavija bolj znan po aksiomu »Badinterove komisije«.
Iz Aten trenutno najbolj odjeka vest, da bo Grčija v primeru, da Evropska skupnost vendarle prizna neodvisnost Makedonije, zaprla svojo mejo z Makedonijo oziroma Jugoslavijo. Praktično je meja zaprta že nekaj časa, odkar so Grki po nepisanem pravilu blokirali meddržavni promet. Že sedaj se čuti strahoten zastoj v makedonskem gospodarstvu, ki je prek Grčije opravljala okoli 60 odstotkov zunanje-trgovinske menjave. Bolj zaskrbljujoče je to, da grško vojaško ministrstvo baranta z izjavami »takojšnje vojaške zaščite grške meje z Makedonijo«. V redakciji Nove Makedonije zatrjujejo, da ima grško vojaško ministrstvo pripravljen načrt za povzročanje vojaških izgredov. Najprej naj bi s težkimi tovornjaki blokirali prehode, nato pa bi sledili nemiri na meji. S tem naj bi mednarodno javnost opozorili na sporna vprašanja med sosednjima državama.
Zadnji teden se na makedonskih cestah kar naprej srečuješ z vozili jugoslovanske armade, ki pospešeno in polnih žepov zapušča Makedonijo.
General Uzelac, ki je v ba-njaluškem korpusu dobil sloves »moža bopede«, saj je vsako grožnjo hrvaški strani podkrepil z bombami, se tukaj ni zapletel v oborožene konflikte. Odnesel je, kar se je odnesti dalo. Makedonska vojska, ki je v ustanavljanju, bo morala v začetku nositi redke kalašnikove, ki jih je armada v naglem taktičnem umiku pozabila.
Medtem večina Makedoncev pripravlja svoje slike za prvi nedovisni potni list in razmišlja o imenu novega denarja, ki naj bi se na predlog stranke VMRO-DPMNE imenoval stater. Temu imenu nasprotujejo predvsem social-demokrati, ker je ime denarja grškega izvora. Nada Proeva, zgodovinarka iz Skopja, pojasnjuje, da stater ni ime monete. »Stater je nominalna vrednost, v grščini pomeni dve drahmi. Verjetno so predlagatelji imena nekje prebrali, da sta Filip in Aleksander kovala denar s tem imenom. Vendar mi ne vemo, kako se je imenoval makedonski denar. Makedonija je sicer tako kot Grčija zelo zgodaj dobila svoj denar, vendar je bila Grčija prva trgovska sila in antična valuta je bila grška drahma. V času Filipa, ko je bila Makedonija ne samo vojaška ampak tudi ekonomska sila, se za makedonski denar uporabljal naziv filipik. To ime pa smo si za lažji zgodovinski pregled izmislili mi, zgodovinarji.«
Še najmanj zanima ime novega makedonskega denarja Srbijo, ki v makedonski neodvisnosti vidi nezmožnost vzpostave njenega projekta, nekakšne konfederacije, v kateri bi, če prevzamemo
stari socialistični besednjak, enakopravno sodelovale Srbija, Makedonija, Črna gora in eventualno Bosna. Današnji procesi gredo v povsem drugi smeri. Makedonija ne kaže pretiranega interesa za takšno okrnjeno Jugoslavijo, v čemer se ji pridružuje tudi Bosna, črnogorske priprave na referendum, kjer se bodo ljudje odločali za skupnost s Srbijo, pa so naletele na močno negodovanje in protest črnogorske opozicije. Makedonski predsednik Gligorov niti na Ohridskem srečanju z Miloševičem glede morebitne skupnosti štirih republik ni bil povsem dorečen.
Makedonci danes na vprašanje, kakšna bo usoda Makedonije, povzemajo hudomušno izjavo poslanca VMRO-DPMNE Mitka Atano-sovskega v makedonskem parlamentu, ki je dejal:« Makedonski narod ne bo izumrl. Zadnji Makedonec bo vampir, ki se bo spremenil v vrabca. Vrabec bo zaplodil nove vrabce, ki bodo leteli od hiše do hiše in kričali!: Živela VMRO, živela Makedonija.«
Seveda je takoj pričakovati reakcijo Grčije. Verjetno s kastriranjem vseh vrabcev.
Darja Didi Lebar
N .» » 'II 11 l> i i 11	»; ri I 1 K' |.-
epu ck a
HAPOAHA
HAHKA
/
X
BEOiTA/L 19 PIBMBAFM^.
rviihhin'
.	c:
-037feMaj§t$
I-V,. J. iriii»cnm. *	*
i<:a
T
HCOAKČir/ . f •••••t

1(1 ,«..r F* JH.I \
Beograd: Proizvodnja srbskega gospodarstva se je zaradi izgube slovenskega in hrvaškega trga zmanjšala za 9 odstotkov. Najbolj prizadete so proizvodnje vozil, strojev in električnih aparatov.
Skopje: Komisija za notranjo politiko in splošno ljudsko obrambo makedonskega Sobranja je sprejela predlog zakona o republiški obrambi, ki predvideva lastno vojsko, katere vrhovni poveljnik bo predsednik države Republike Makedonije.
Beograd: V srbsko glavno mesto je z Dunaja z letalom pripotovalo 19 oficirjev za zvezo enot Združenih narodov. Med njimi je bil tudi poveljnik modrih čelad v Jugoslaviji polkovnik John VVilson, ki je bil na obisku v Avstriji.
Zagreb: Po odstopu dr. Vladimira Veselice, je iz hrvaške vlade odšel tudi minister brez listnice Dražen Budiša, ki je hkrati predsednik hrvaške Liberalne stranke.
Beograd: Zvezni sekretariat za promet in zveze noče dati dovoljenja, da bi Slovenija in Hrvaška nadzorovali svoj zračni prostor.
Zagreb: Začelo se je zasedanje hrvaškega sabora. Srbskih poslancev, ki so lani zapustili parlament, ni bilo na zasedanje.
Skopje: Dogovorjeno je, da se bo JA umikala iz Makedonije mesec dni. Armada je poskupšala naskrivaj odpeljati naprave za zvezo iz vojašnice v Kičevu, kar ji je policija preprečila.
Reka: Krhko premirje so kršili na območju Šibenika in Zadra. Enote JA se vkopavajo, kar lahko pomeni, da je mir še daleč.
Priština: Načelnik generalštaba albanske armade Kostag Karoli je izjavil, da ima Albanija dovolj orožja in je pripravljena odgovoriti na vse provokacije, ki bi ogrožale njeno ozemeljsko celovitost in suverenost.
Atene: Solunska mestna uprava je organizirala zborovanje pod geslom »Solun, stoletna prestolnica Makedonije.« Vladni predstavnik ni potrdil niti zanikal neuradne napovedi o zaprtju meje z Makedonijo.
Sarajevo: Začela se je konferenca o BiH, ki se je udeležujejo tudi predstavniki Evropske skupnosti, in na kateri naj bi se tri vodilne narodne stranke dogovorile o statusu te republike in njeni notranji ureditvi.
Reka: Minister za informiranje t. i. Srbske republike Krajine Lazar Macura je zavrnil Vanceovo priporočilo, naj bi v zasedene hrvaške predele čimprej poslali modre čelade.
Skopje: Nemški veleposlanik v Beogradu Hans Jorg Eiff je v razgovoru s predsednikom Makedonije Kirom Gligoro-vim izrazil željo, da Nemčija odpre generalni konzulat v Skopju.
Zagreb: Predsednik Hrvaške stranke prava Dobroslav Paraga zavrača prihod mirovnih sil Združenih narodov, kar bi pomenilo priznanje hrvaškega poraza. Mile Dedakovič-Jastreb je postal član stranke in njen vojaški svetovalec.
Zagreb: Poslanci hrvaškega sabora so obsodili montirana procesa proti kardinalu Alojzu Stepincu in Andriji Hebrangu in sprejeli deklaraciji o proglasitvi sodnih procesov za nična.
Skopje: Ministrstvo za narodno obrambo Makedonije je zagotovilo vsem starešinam JLA, vojaškim uslužbencem in državljanom zaposlenim v JLA, ki so se odločili zapustiti armado in vključiti v obrambni sistem Republike Makedonije, da bodo dobili zaposlitev, in da bodo socialno, zdravstveno in stanovanjsko preskrbljeni.
Zagreb: Na Hrvaškem so se znižale cene stanovanj za 30 odstotkov. Ker prodajo bistveno manj stanovanj kakor v Sloveniji, so uvedli nove predpise, s katerimi imajo fizične osebe pri nakupu olajšave.
Priština: Ob 46-letnici izhajanja časopisa v albanskem jeziku Rilindije in ob drugi obletnici prepovedi njegovega izhajanja, so pripravili slovesnost, na kateri so poudarili, da je srbska policija, ki je že dvakrat vdrla v redakcijske prostore, uničila fotografsko gradivo, ki je bilo velike zgodovinske vrednosti za zgodovino Albancev.
Zagreb: Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjman je sprejel delegacijo kongresa ZDA, ki jo je vodil član odbora za pravosodje Jim Sensenbrenner, kateri je povedal, da se v ameriškem kongresu vse bolj zavzemajo za priznanje Hrvaške.
Skopje: V Kumanovem so priredili srečanje z naslovom »Suverena Makedonija brez alternative«, ki so ga pripravili VMRO in še nekaj manjših strank. To je bil odgovor na miting, ki sta ga pripravila gibanje za Jugoslavijo in stranka Jugoslovanov, na katerem so se zavzemali za Makedonijo v okviru Jugoslavije.
Zagreb: Na obisk je prišla delegacija italijanskega Rdečega križa, katera je v sodelovanju s svojo vlado poslala na Hrvaško že 495 ton hrane.
Labin: Hrvaški minister za kmetijstvo in gospodarstvo Ivan Tainaj in dr. Enzo Tirelli, minister za energetiko in industrijo sta na obisku in pogovoru z gospodarskimi predstavniki reškega območja spregovorila o izgubah: Hrvaška je v vojni izgubila 13.000 traktorjev, 140.000 krav, več kot 40 odstotkov industrijskih obratov pa nima dela.
Zagreb: Po raziskavah javnega mnenja ima največ možnosti na naslednjih volitvah Hrvaška demokratična skupnost z 42,1 odstotkom, druga je Hrvaška ljudska stranka z 18,6 odstotki, sledi ji Hrvaška socialno-liberalna stranka z 8 odstotki, četrta pa je z 2,3 odstotki Hrvaška stranka prava.
Zagreb: Podpredsednik Izvršnega odbora HDZ Drago Krtina je izjavil, da mora ostati Bosna in Hercegovina celovita, samostojna in suverena država, narodov in narodnosti, ki žive v njej.
Priština: Zaznamovali so dvaindvajseto obletnico obstoja Univerze v Prištini in napovedali nadaljevanje predavanj za 17. februar.
Priština: Predsednik Demokratske zveze Kosova dr. Ibrahim Rugova je izjavil, da ne bo brez kosovskih Albancev nobenih dogovorov o možnosti rešitve albanskega vprašanja.
-	da se nekaterim v prihodnje ne bo treba toliko sliniti kot doslej. Mislimo seveda ne tiste, ki dosti korespondirajo.
V poštni obtok so namreč prišla pisma z natisnjeno znamko za pet SLT. Ne vemo pa še, ali je zmanjkalo papirja za znamke ali sline za slinjenje.
-	da so ameriška letala začela dovažati humanitarno pomoč v nekdanjo Sovjetsko zvezo. Sprašujemo se, kdaj bodo letala s hrano prifrčala v Slovenijo in nahranila lačne državljane.
-	da so SDP-jevci zadovoljni s proporcionalnim volilnim sistemom, niso pa zadovoljni s Peterletom. Ker stranke na oblasti podpirajo Lojzete, bo najbrž zadržal vladino žezlo do volitev.
-	da se zgodovina ponavlja, le igralci se menjavajo. Včasih so se po Dunajski cesti v Ljubljani vozili sam presvetli cesar, pred dnevi pa se je po novo krščeni najdaljši ljubljanski cesti peljal v drdrajočem kolesju dunajski župan dr. Helmut Zilk. Bati se je, da bomo zaradi uboštva, s Kučanom vred, kmalu vsi hodili peš.
-	da so Štajerci pametnejši od Kranjcev: Šinkovec je prepričan, da je Maribor bližje Evropi kot Ljubljana. Rupsi že načrtuje prenos zunanjega ministrstva iz Ljubljane v štajersko metropolo.
-	da so Gorenjci nepoboljšljivi skopuhi. Tokrat so zaradi ušivih 10.000 DEM poskušali ugrabiti žensko, ki jih je napetnajstila. Ker so bili na področju kriminala naivni amaterji, sedijo v celovškem zaporu in čakajo na sojenje.
-	da so slovenski policisti obljubili, da si ne bodo več le jemali iz republiškega proračuna za raznorazne avtomobile, stanovanja in še kaj, ampak bodo vanj tudi veliko prispevali. Kaj to pomeni, mora biti vsakemu jasno. Slaba vest policajev gotovo ne peče. Zato previdno na cesti, da vas ne dobijo in ne si misliti, da jih je v državnem represivnem aparatu preveč zaposlenih. Vsi imajo delo.
-	da se slovenskim športnikom na olimpijskih igrah medalje vse bolj odmikajo. Naj se spet zdramijo vsi tisti, ki potočijo solzico-za Jugoslavijo, ko so že TV komentatorji tako butasti, da naštevajo minule slovenske uspehe, pozabljajo pa, da je celo narodni junak Bojan Križaj tekmoval za rdečo zvezdo na jugo trobojnici.
-	da kar preseneča zagnanost, s katero se kandidat neodvisnih za novega vladarja mag. Marko Voljč skuša zavihteti na Peterletov stolček. Čudno, da gre priznanemu strokovnjaku Svetovne banke tako slabo, da si mora prihodnost poiskati v Sloveniji, od koder je že enkrat odšel na službovanje v tujino. Mogoče pa ga vse tako spominja na Srednjo Ameriko, za katero je zadolžen.
-	da so zaenkrat svojo stavko odpovedali strojevodje, ki so bili pred podobno rešitvijo, ko jih je moral pred meseci miriti celo prometni minister Marjan Krajnc. Takrat ni bilo kolektivne pogodbe, sedaj so jo imeli, a se je država ni držala. Sedaj so njena določila izpolnjena. Ob plači, ki se nabere tudi čez 40.000 tolarjev, je taka odločitev jasna kot na dlani.
-	da nad plačami jokajo tudi v elektrogospodarstvu in kažejo svoje izplačilne listke strankam naokoli, češ, glejte, kako ubogi smo pri nas. Ker gre za enega premnogih slovenskih monopolistov, jim takšnih pravljic ne verjamemo. Saj so se vedno znašli, kako nategniti odjemalca. Kako so pa potem svoj harač razdelili med sabo, ali če jim je kdo kradel, naj raje sami rešijo. Drugače zahtevamo tarifo za 1 kWh cmiz-drenja.
-	da stokrat prebarvani komunisti, ki so spoznali, da jih ne bosta rešila niti Emil niti Ciril, Milan pa še sam ne ve, kaj bo, ko ga več ne bo, vse svoje adute stavili na plastičnega mladca Boruta Pahorja. Tudi on ima recept, kako iz dreka, ki pa na žalost ni nič drugačen od ostalih: megla začinjena s starimi »treba je«, »moramo«, »domače znanje«,...
EKSKLUZIVNO: NOVA DOBA JE V FOTOGRAFSKEM ATELJEJU SLOVENCA EGONA PIŠČANCA IZ TRSTA ODKRILA ZANIMIV REKORD
KRAUICA POROČNIH POSNETKOV
Fotografski atelje tržaškega Slovenca Egona Piščanca in njegove žene Germine, ki se sicer nahaja v njunem razkošnem stanovanju ob stari blagovnici »Upim«, vsak dan obišče veliko ljudi. Nekateri si želijo fotografirati, drugi pa zahtevajo drugačne usluge, npr. video-snemanje. V teh dneh marljiva fotografa slavita štirideseto obletnico obstoja svojega ateljeja in zaupanja strank. Gospa Germina, ki jo mnogi imenujejo kraljica poročnih posnetkov, je zabeležila petstoto poroko. Precej poročnih posnetkov je naredila tudi v Sloveniji in hrvaški Istri.
Tudi znani slovenski fotoreporter Edi Šelhaus je pomagal Egonu, da obvlada skrivnosti fotografije.
Egon Piščanc je najbolj znan slovenski fotograf v Trstu, njegova žena Germina pa je specialistka za
Na posnetku: Germina Piščanc v svojem ateljeju
fotografiranje porok. Na zidovih njenega ateljeja vise fotografije srečnih mladih zakoncev iz Maribora, Ljubljane, s slovenske obale, iz hrvaške Istre, Krasa, okolice Trsta in drugih krajev.
»Prve poročne fotografije sem naredila pred več kot tridesetimi leti. Od tedaj dalje fotografiram samo te, zame najlepše trenutke življenja. Znana sem tako v Trstu kot v sosednji Sloveniji in Hrvaški. Ljudje nas kličejo, da bi ovekovečili najbolj srečen dogodek za mlada zakonca in za njuni družini. Mesto in poze snemanja oz. fotografiranja izbiram po želji. Posebej me veseli, da sem pravkar naredila petstoti posnetek,« pravi Germina, ki je po rodu iz Avstrije. Za razliko od svojega moža, ki zelo dobro govori slovensko, in njunih dveh otrok, ki sta obiskovala slovenske šole, se je Germini zaradi nepoznavanja jezika marsikaj pripetilo, npr. na »delovnem mestu« v Malem Lošinju.
Na občino sem prišla nekaj časa pred poroko in ni bilo še nobenega od svatov. Občutila sem nekakšno neprijetnost. V zelo slabi hrvaščini sem vprašala osebje, kdaj je poroka dogovorjena. Ti pa so me samo čudno gledali, kot da sem padla iz neba. Čeprav sem jim z rokami skušala kar najbolje razložiti, za kaj gre, in jim tudi pokazala prstan, me niso razumeli. Kasneje mi je sin povedal, da sem namesto o poroki, vprašala po pogrebu. Tega ne bom nikoli pozabila,« pravi Germina.
Mladi imajo radi morje in sončni zahod
Gospa Germina opravlja svoje delo z velikim veseljem. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi bila mlada zakonca nezadovoljna z njenimi posnetki.
»Na začetku sta zakonca sama izbirala mesto, kjer naj bi ju slikala. Naredila sem veliko posnetkov mešanih zakoncev, slovenskih zakoncev, ki živijo v Italiji, in drugih, ki prihajajo iz Slovenije ali drugih krajev. Ko jima pokažem fotografije, se mlada zakonca odločita za mesta, ki so jima všeč. Največ se jih želi fotografirati ob morju in sončnem zahodu,« pripoveduje.
»Pred desetimi leti sem posnela neko poroko na Sveti gori pri Novi Gorici. Ženin je zaradi nesreče prišel na poroko v invalidskem vozičku. Kljub temu je ob odločilnem trenutku vstal in se močno držal za oltar. Ko je napočil trenutek, da da svoji dragi izbranki na roko prstan, je to napravil s skrajnim naporom, in to stoje. Vsi smo bili presenečeni, zato mi je ta posnetek še posebej pri srcu.«
Edi dober prijatelj, toda ljubosumen učitelj
Egon Piščanc izhaja iz slovenske družine, ki je več kot sto let živela v vasici Piščanci nad Rojanom v bližini T rsta. Bilje partizan in zelo dobro pozna bivšo Jugoslavijo. Pred več kot štiridesetimi leti je spoznal Edija Šelhausa, znanega slovenskega novinarja in fotoreporterja, ki je delal v Trstu in čigav starši so bili tudi fotografi. Znanstvo z Edijem je bilo za Egona odločilno.
»Začel sem se zanimati za fotografijo takoj, ko sem spoznal Edija. On mi je prvič dal v roke fotoaparat. Odpotoval sem v Budimpešto, da bi naredil neke posnetke. Pravzaprav je bila to novinarska naloga. Od takrat dalje se od fotoaparata nisem več ločil. Edi je bil moj učitelj, vendar se mi je zdelo, da ga je bilo malce strah, da ga v njegovi veščini ne bi prekosil. Ko sem ga vprašal, naj mi razloži to in ono, je bil z besedami zelo skop. Razumel sem ga in mu nisem zameril. V Trstu sva kar nekaj let delala skupaj. Tudi moj fotografski atelje se je imenoval po njem vse do leta 1955, ko se je Edi vrnil v Ljubljano. Sedaj se atelje imenuje Foto Egon, midva z Edijem pa sva še naprej ostala dobra prijatelja,« pravi Egon Piščanec.
Ali vam žena predstavlja konkurenco?
»Germina dela po svojih idejah. Dobro pozna skrivnosti fotografije in pri meni ne išče nasvetov. Zelo sem ponosen nanjo in me veseli, ker dobro dela in v svojem delu uživa- Kar se tiče konkurence, to ne drži. Jaz poroke snemam z video-kamero in jih sam režiram. Vedno znova si izmislim kaj novega, da je bolj zanimivo. Zato najraje v uvodnem delu snemam fotografije mladih zakoncev iz otroštva, potem dodam njuno odraščanje, tako da zajamem vse pomembnejše trenutke njunega življenja. Neka nevesta je bila po poklicu
strojevodja. Pred poroko sem jo posnel v poročni obleki na njenem delovnem mestu. To je bil uvodni del filma o njeni poroki.«
Vukica Vlajič
HUMORESKA
BITI IN
POSTATI
MANAGER
K nekdanjemu direktorju, sedanjemu managerju, je prišel direktor.
»Ti, povej mi, kako si postal manager?« ga je vprašal.
»Če ti po pravici povem, niti sam ne vem, kako,- je z vidnim zadovoljstvom odvrnil oni.
»Se pravi, da enostavno postaneš manager?« je hotel vedeti direktor.
Seveda. Enostavno. Stvar je ta, da so zdaj drugi časi, časi managerjev. Pravzaprav sva že kar predolgo direktorja in je zadnji trenutek, da sem postal manager.«
»A misliš, da bi lahko postal tudi jaz?«
»Zakaj pa ne? Kdo ti pa brani? Ti enostavno zahtevaj od podjetja novo odločbo, v kateri bo jasno napisano, da si manager. Bodo pa seveda morali spremeniti tudi plačo. O, ja, to pa. Ti veš, da smo, pravzaprav bi morali biti managerji plačani čisto drugače kot direktorji. Tako kot v zahodni Evropi. Izpod pet, šest tisoč mark ni nič. Kdo pa bo manager za pol manj denarja?«
»No, saj ravno na to sem mislil,« je rekel direktor. »Tistih mojih sto tisočakov se mi zdi zelo malo, z njimi res ne moreš nič. Še do boljšega avta ne. Aha, to sem te še hotel vprašati: kako si pravzaprav prišel do tiste prekrasne limuzine? Žena mi pravi: lahko njemu, ko je manager. Managerji pa se res ne morejo voziti v poceni avtih. Je res kaj na tem ?«
»Seveda je. No, če te zanima, jaz sem mojega kraj-zlerčka dobil na lizing.«
»Kaj? Kako? Kaj si pa lizal, če te smem vprašati?«
»Ha, ha, ha! Lizal?« se je zasmejal manager. »Vidim, da še nisi čisto zrel za mana-gerja. Nič nisem lizal. Na lizing se reče, to se pravi, dobiti avto na odplačilo, pri nas, recimo, za kilometrino. Pogoj je, da vsak mesec prevoziš toliko kilometrov, da s kilometrino odplačaš mesečni obrok in ne ogrožaš plače.«
»Ti, to je pa naravnost fantastično!« je poskočil direktor. »Ja, ampak koliko kilometrov boš pa moral prevoziti?«
»Ti se nič ne sekiraj, to je vse lepo preračunano.«
»A misliš, da bi tudi jaz lahko prišel na tak način do avta ? Se pravi, na lizing ? To bi se doma oblizovali!«
»Ja, zrihtaj si ga. Ampak najprej moraš postati manager, se pravi, si moraš zrihta-ti vsaj pet tisoč mark mesečne plače. To, da bodo vedeli, je še vedno pol manj, kot zaslužijo zahodnonemški ali ameriški managerji.«
»Ja, to je že res, ampak bojim se, da pri nas nimamo takih gospodarskih pogojev...«
»Tega se pa nič ne boj. Pa ostani direktor! Če se ne bojijo tisti, ki nam omogočajo take plače, zakaj bi se bali mi - managerji?Zaradi nas lahko gre vse tudi zu Grund, kot bi rekli v markah, hočem reči, Nemci.«
NI RES...
-	da se Slovenija ne odpira v svet. Res pa je, da cveti na napačni strani. Po vzpostavitvi zračnega mostu Ljubljana — Tirana, so vzpostavili tudi trajektno linijo Koper — Drač. Ne vemo še, če je še v veljavi zakon, ki dovoljuje metanje slepih potnikov v morje.
-	da je hrana v Sloveniji cenejša, kot v nekaterih drugih državah, je prepričan Jože Osterc, ki je pozabil, da so drugod tudi plače nekajkrat večje. Jožeta je strah samo to, da bi trgovine hrano poceni kupovale in jo drago prodajale. Ni kaj, geniji so med nami.
-	da so pijanci samo v Vojniku. So še na Pohorskem dvoru, Poljanskem nasipu v Ljubljani in še kje, kjer se zdravijo. Ogromno slovenskih alkoholikov pa je še na svobodi in jih bo še več, saj so se alkoholne pijače pocenile. Je že res, da se od dragega mleka ne moreš opijaniti.
-	da je Peterle naklonjen ceremonijam. Še več, rad se jih celo izogne. Kljub temu se je udeležil otvoritve Olimpijskih iger v Albertvillu, ki mu je bilo zelo všeč. To ni nič čudnega, saj je bil program razumljiv tudi za slepe in gluhe. Škoda, da ni vzel s sabo celotne vladne ekipe in pol parlamenta.
-	da morajo japonski diplomati vedno čakati na sprejem pri slovenskih politikih. Veleposlanik Nakamura se je prebil do Kučana že v drugem poskusu.
-	da je Ivo Vajgl brez veze na svojem novem, tokrat za spremembo, slovenskem državniškem mestu. Ko je šel prosit Izrael .za priznanje kar v Jeruzalem, ga sicer ni dobil. Izraelci imajo verjetno boljši spomin kot mi in so se ga spomnili, ko je bil še na federalni funkciji v Beogradu. In kakšen odnos je imela nekdanja jugo garnitura do njih.
-	da so pri naših državniških delegacijah vsi padli pod policijsko tehniko. Vedno namreč morata skupaj na pot najmanj dva ministra. Nazadnje sta bila patrona intelektualni Dimsi Rupel in zajetni Igor Bavčar. V Gorico sta šla na pogovor o cestah. Samo da ne bomo imeli nove afere med Ruplom, Bavčarjem in cestnim ministrom Kranjcem, ki bo obema očital, da se mu vtikujeta v resor. Peterle bo verjetno tiho, ker je že enkrat spoznal, da je Rupel najpametnejši, Bavčar pa najmočnejši, čeprav njegovo ministrstvo ne bo šlo dalje od zaračunavanja kazni za prometne prekrške. Za novo obleko.
-	da se slovenski politiki ne igrajo z usodo države. Njihovo igralno slo seže iz Ljubljane celo do Maribora, kjer so velike tri: Kacina, Bavčarja in Janšo že večkrat opazili v Casinu. Manekenski Bavčar pa se je še mimogrede oblekel pri Pierre Cardi-nu, novem butiku, ki si ga navadni meščani lahko ogledajo samo skozi šipe. K BMW-ju sodi seveda ustrezna obleka.
-	da je v Sloveniji razen vase zagledanih politikov, ki jim je usoda države neke vrste šport, in tistih, ki »se znajdejo«, sploh še kdo zadovoljen. Tuliti so začeli celo mesarji, ki jim več ne gre v račun, kako lahko Slovenci pojemo tako malo mesa.
-	da se iz Slovenije ne da hitro napraviti Srbije.-Potem, ko se potihoma, a skoraj množično vračajo v naše kraje tisti, ki so sodelovali z okupatorjem kar do junijsko-julijske vojne, nekateri celo kot javni delavci, in bodo skušali pridobiti slovensko državljanstvo, jih začuda več ne motijo razmere pri nas. Skoraj tako kot njihovi rojaki, ki brez problema iz Slovenijašporta napravijo Srbijašport.
-	da smemo v kratkem pričakovati nove volitve, ki nedvomno bolj ležijo opoziciji kot poziciji. Mandatarja zamenjati je enostavneje kot spet požreti morebitno zmago krščanskih.
-	da so se neodvisni skupščinski poslanci s svojo »noro« potezo zaleteli v trda vrata. Nasprotno, vsem strankam so pokazali jalovost njihovih nesposobnih špage-tarij, nekdanjemu kandidatu dr. Drnovšku, ki je sodelovanje z neodvisnimi odklonil, ker se mu brez strankarskega konsenza ni zdelo politično dovolj modro, pa past njegove nikomur-se-ne-zameriti politike.
MACAULAV
CULKIN
Verjetno že vsi poznate največjo otroško filmsko zvezdo Macaulaya Culkina, saj so nas v minulem letu kar
zasuli z njegovimi filmi. Pravijo mu kar zvezda vseh zvezd. Nazadnje ste se po filmih Home Alone srečali z njim v videu Michaela Jacksona Black Or White, ki si je Macaulaya izbral v krog svo-
jih najljubših prijSteljev. Nekateri mu obetajo lepo prihodnost, vendar ima že tako slavno sedanjost, da mu več ni treba skrbeti za probleme, s katerimi se ukvarjajo njegovi vrstniki. Hollywood iztiska iz njega maksimalne pro-
fite, saj so vsi filmi, v katerih nastopa, po pravilu uspešnice. In mogoče ravno tukaj le-. ži past, v katero so se ujele bivše otroške zvezde - odraščanje - in utonile v pozabo. Kako bo z njim, ko bo prišel v fazo addescence, bomo videli. Upajmo, da ne bo potem, ko leji najvišje, padel najgloblje. Življenjske čeri so namreč pri takšnih otrocih še posebej gosto postavljene.
TV PROGRAM
SATELITSKI
PROGRAMI

PRIREDITVE PO SLOVEHIJI

NAGRADNA
KRIŽANKA
HOROSKOP
SOS IZ POSTELJE
GLASBA

LESTVICE
TELEVIZIJA
ČETRTEK, 20. FEBRUARJA-SVEČANA
SLOVENIJA 1
9.S0	Video strani
10.00	Program za otroke; Pe-denjžep
10.30	Mačkon in njegov trop, risanka, 4/7
11.00	Šolska tv, ponovitev; Nekoč je bilo.,. življenje; Cepljenje
11.25	Angleščina - Follovv me, 38. lekcija
11.45	Varovanje zraka
11.55	»Zakaj..?, toplotni obrat ali
toplotna inverzija
12.00	Poročila
12.05	Video strani
16.05	Video strani
16.20	Ep video strani
16.25	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke; Super-babica, angleška nanizanka, 6/13
17.45	Živ žav
18.40	Ep video strani
18.45	Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.15	Risanka
18.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Razrednik, ameriška nanizanka, 13/22
20.35	Maja vam predstavlja
21.35	Tednik
22.30	Ep video strani
22.45	Šport
22.50	Poslovna borza
23.00	Napovednik
23.05	Sova: Teh Impossible SPY, angleška nadaljevanka, 1/2; Cellini, italijanska nadaljevanka, 3/6
0.35 Video strani
SLOVENIJA 2
9.35	Video strani
9.45	Albertville - zimske olimpijske igre 92, studio, prenos
15.35	Sova, ponovitev; Krila, 3. epizoda ameriške nanizanke, Mož, imenovan Sokol, 13. zadnji del ameriške nadaljevanke
17.00	Albertville - zimske olimpijske igre 92, studio, posn. (Euroritem, 38.)
19.00	Videolestvica
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Epp
20.05	Žarišče
20.30	Marlboro mušic show
21.00	Albertville - zimske olimpijske igre 92. studio, posnetki
23.30	Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedic - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program; Superbook - risanke, Arthur, britanski kralj - tv nanizanka
17.00	Protagonisti - Intervjuji in poglobitve
17.30	Sever vzhod - aktualne oddaje
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Meridiani - aktualna tema
21.10	Juke box - glasbena oddaja v živo / prvi del
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	Juke box - glasbena oddaja v živo / drugi del
23.20	RAI - oddelek za vzgojo in izobraževanje
kand
KANAL A
10.00	Ponovitev večernega sporeda; A shop
19.15	Rolanje s Hobotnico
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Kanalizator show
21.00	Filmski ciklus: Dick Tracy, Detektive Dick Tracy - ameriški film /63 min čb/
22.10	A shop
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Svetinje Daljnega Vzhoda, ponovitev (4/6);
10.00	Poročila; 10.05 TV šola - Predmetni pouk: Naravoslovno znanstveno področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Program za otroke; 11.35 Tajni agent Pujs, humoristična serija, ponovitev (10/14); 12.00 Poročila;
12.05	»Lovejoy« - serijski film, ponovitev (1/10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10
Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.35 Mixer M; 17.05 TV razstava; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Znanstveni pogovori; 18.35 Santa Barbara - serijski film ( 25/50); 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I;
20.00	EPP; 20.05 3-2-1 kviz (3/21);
20.55	Spekter; 21.55 EPP; 22.00 Dnevnik II; 22.25 Fluid Rock Caffe;
22.55	Glasba; 23.00 Slika na sliko;
23.45	Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Glasba; 0.00 Horoskop; 0.05 Poročila; 0.10 Odpoved programa.
HTV 2
9.35	Test; 9.50 ZOI Albertville '92-iz studia, uvod; 9.55 Smučanje - slalom (ž), 1. vožnja; 13.10 Test; 13.25 Napoved programa; 13.30 Video
strani; 13.4ff TV koledar; 13.50 ZOI-iz studia, uvod; 13.55 Smučanje-slalom (Ž), 2. vožnja; 15.00 Malavi-zija - Cirkuški partnerji - serija za otroke (3/7), Alf - humoristična serija, ponovitev (11), Risanke; 16.50 EPP; 16.55 ZOI iz studia, uvod;
17.00	Povzetek; 17.30 Drsanje-ori-ginalni programi (Ž), posnetek;
18.00	Smučanje - slalom (ž). posnetek; 19.00 Biatlon - 20 km (M), posnetek; 19.30 Hitrostno drsanje - 10.000 m, posnetek; 19.40 Povzetek; 20.00 EPP; 20.05 »Dead Man Out« - ameriški film; 21.30 Cover Story (3); 22.00 Tujski klub HTV;
23.30	Metal mania; 0.30 Odpoved programa - Vid§o strani.
DELO
AVSTRIJA 1
8.30	Vreme, 9.00 Čas v sliki; 9.05 Serija Doogie Hovvster, 9.30 Ljudje in dežela, 10.00 Šolska TV, 10.30 Anastazija, 12.15 Klub za seniorje
13.00	Čas v sliki; 13.10 Me žene;
13.35	Sužnja Isaura; 14.00 Wicherts iz soseščine, 14.50 Buschevi otroci; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nekoč je bilo... življenje, 15.30 Am dam des,
16.05	Mojster Eder, 16.30 Hiti,
17.10	VVurlitzer, 18.00 Čas v sliki,
20.00	Kulturni pregled, 20.15 Mali
šef in velike živali, 21.30 V senci sužnjev, 23.00 Iščemo hišno pomočnico, 0.30 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
6.00	Zimske olimpijske igre; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Zimske olimpijske igre, 20.45 Poročila,
21.30	Kultura, 22.00 Čas sliki, 22.10 Zimske olimpijske igre, 0.00 Max Headrom, 0.50 Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Lajna, lahka glasba;
9.05	Walt Disney vam predstavlja, pon.; 13.25 Zimska olimpiada;
16.00	Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Lovci iz zraka, poljudnoznanstveni film;
16.40	Mozart, sonata v a-molu;
17.30	Viljem Tell, zadnji del serije;
18.00	Svet denarja; 18.10 Magazin za menežerje; 19.00 Videoklipi;
19.15	Za otroke; 20.00 Dnevnik, šport; 20.35 Sosedje, 126. poglavje tv-romana; 21.05 Friderikusz show;
22.30	Zimska olimpiada; 1.10 Dnevnik; 1.15 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
15.30	Naš ekran, v romunščini;
15.55	Za otroke; 16.25 Zimska olimpiada; - vmes ob 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 19.40 Kviz; 20.00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, Pšcs in Szeged; 21.00 Debatni forum; 22.00 Večerni saldo, vreme;
22.25	Pred koncem dneva; 22.45 Pomočnik, slovaški film.
EUROSPORT
6.00	Predstavitev olimpijskega dne,
6.30	Hokej na ledu; 7.00 Predstavitev olimpijskega dne; 7.30 Smučanje - veleslalom (Ž); 8.00 Predstavitev olimpijskega dne; 8.30 Umetnostno drsanje (Ž); 9.50 Smučanje
-	slalom (Ž), prenos; sledi Hitrostno drsanje (M), prenos; 13.00 Hokej na ledu - tekma za 11. mesto, prenos; 13.30 Smučanje - slalom (Ž), prenos; sledi Hitrostno drsanje (M)), prenos; 13.00 Hokej na ledu
-	tekma za 11. mesto, prenos:
13.30	Smučanje - slalom (Ž), prenos; 15.00 Hokej na ledu, prenos; sledi Hitrostno drsanje (M), prenos;
17.00	Hokej na ledu, prenos; sledi Hitrostno drsanje (M) prenos; 19.30 Olimpijska poročila; 20.00 Hitrostno drsanje; sledi Hokej na ledu, prenos; 23.30 Olimpijska poročila; 0.30 Smučanje - slalom (Ž); 1.00 Hokej na ledu; 2.00 Olimpijska poročila; 3.00 Hokej na ledu; 5.00 Smučanje - slalom (Ž).
SCREEN ŠPORT
8.00	Ameriške mišice; 8.30 Golf: Španija; 9.30 Konjeništvo; 10.30 Ameriške mišice; 11.00 Nogomet - Urugvaj : Bolivija; 12.00 Boks;
14.00	Rugby - Francija : Velika Bri-tan ija; 15.00 Ameriške mišice;
15.30	Nogomet - Čile : Ekvador;
16.30	Nogomet - Paragvaj : Kolumbija; 17.30 NHL hokej - New York Islanders: Vancouver; 19.30 Moto šport; 20.30 Nogomet - Brazilija : Venezuela; 21.30 Smučarsko poročilo; 22.30 Nogomet - Zaragoza : Barcelona, Real Madrid : Atle-tio Bilbao; 0.30 Tenis - San Francisco; 1.30 Španski goli.
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-
vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v knu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču; 8.30 Evropski mediji, 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Turistična oddaja;
14.00	Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila;
15.00	Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wxatt Earp-western nadaljevanka: 18.30 Jaz, vohuh - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo; 20.50 Športna poročila; 21.00 Pogled v prihodnost - dokumentarec; 21.30 Šporočilo iz vzhodne Evrope; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poročilo iz Evrope; 22.45 Poslovne novice iz ZDA: 23.00 Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 24.00 Glasbena poročila; 0.10 Metal hard rock klub; 1.10 Glasbeni miks; 1.30 Super trgovina; 2.00 Glasbeni miks skozi noč.
SKVONE
7.00 DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela: 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka: 12.00 Podčrtano in lepo: 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka: 18.30 Začarano: 19.00 Življenjska dejstva - nadaljevanka: 19.30 Skrita kamera: 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Rastoče
bolečine - nadaljevanka; 21.00 Polna hiša - nadaljevanka; 21.30 Murphy Brown; 22.00 Kitajska plaža - nadaljevanka: 22.30 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Oblikovalke;
24.00	Sveti Kjerkoli.
SATI
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Brez domovine - nemški film, ponovitev; 10.55 Booker, ponovitev; 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie;
15.05	Falcon Crest; 16.00 Vrnitev v raj; 17.05 Pojdi na vse; 18.15 Bin-go; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Resnični čudeži - zgodbe, ki jih je napisalo življenje: 21.15 Lovec; 22.15 Spieglova TV reportaža; 22.55 Olimpijski klub; 23.10 He-artbreak Ridge - ameriški film
RTL PLUS
6.00	Dobro jutro in poročila; 9.30 Ponovitev različnih nadaljevank;
11.30	Tic, Tac, Toe; 12.30 Hammer;
13.00	En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba: 15.05 Dallas; 15.50 Chips;
16.45	Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Elf 99; 18.45 Poročila;
19.15	21. Jump Street; 20.15 Super privrženec; 21.15 Klic v sili; 22.15 Blazni morilec z avtomobilske ceste - ameriška kriminalka 0.55 Boj zoper mafijo.
PRO 7
5.50	Jane in Kathleen; 6.35 Risanke; 8.20 Muppet show; 8.50 Bum-perjev revir, ponovitev; 9.50 Utrip življenja, ponovitev; 10.55 Buli Dur-ham, ameriška komedija, ponovitev; 12.45 Jack in Mc Cabe, ponovitev; 13.40 Moja prijateljica Taffy - ameriški pustolovski film; 15.05 Mr. Belvedere: 15.35 Doogie How-
ser; 16.05 Ben Cropp - nevarni Avstralci - avstralski dokumentarni film; 17.00 Risanke; 19.05 Trda peterica; 20.00 Poročila; 20.15 Komisar Navarro: Policistova usoda, francoska kriminalka: 21.55 Poljub pred smrtjo - ameriška kriminalka; 0.35 Highwayman, ponovitev; 3.45 Neverjetne zgodbe.
©
TELES
6.55	Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat; 11.00 Divji zahod; 12.00 tgralni show; 13.00 Model in vohljač: 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.00 Kviz; 19.30 Poročila: 19.45 Kviz;
20.15	Dražba kovčkov; 21.10 Vsa resnica; 22.35 Izhod v pekel - ameriški film; 0.10 Egualizer; 1.35 Sta-visky - francoski film, ponovitev;
4.10	Divji zahod.
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Opoldanski magazin s poročili; 13.45 Novo... Računalniški show (ponovitev od 19. 2.1992); 14.15 Klavirsko poletje '90; 16.05 Slike iz Evrope; 17.00 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Siebestein; Avanturistično potovanje; 17.35 Mini kviz;
18.00	Športna poročila; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 K stvari - politični magazin; 20.00 Stari; Naročnik; 21.00 Srečanja; Hark Bohm v razgovoru z Engel-bertom Sauterjem; 21,51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Natalia - francoski film, 1988 (igrajo Philippine Leroy-Beaulieu, Pier-re Arditi, Gerard Blain, režija Bernard Cohn); 23.50 10 pred 10.
22.30 HTV 1
vox
Prva oddaja novega glasbenega serijala hrvaške televizije imenovana Vox, je zamišljena kot enostavni informativni vi-deopogled na dogajanja sve-
tovne diskografske scene, ki bo obravnaval med drugim tudi različne glasbene žanre. Ampak osnovni kriterij bo uspešnost in tržiščna zanimivost izvajalcev. Videospoti bodo izvajani v celotnih verzijah, brez krajšanja ali izločevanja določenih delov, kakor to počnejo na MTV-ju. Prva oddaja bo prinesla pozdrave Erosa Ramazzotija, na sporedu pa so
še druga presenečenja. Od izvajalcev bomo videli še: Ham-merja, Ramazzotija, novo verzijo pesmi Nutbush City Limit Tine Turner, koncertni zapis Sinedad 0’Connor. Spomnili pa se bomo tudi, da je na današnji dan, leta 1979 na svetovne top-lestvice prišla Herd of Glass skupine Blondie. Urednik in režiser oddaje je Aleksander Kostadinov.
Sova TVS 1
NEMOGOČI VOHUN
angleška barvna nadaljevanka, 1987, 2 dela, scenarij: Marty Ross, režija: Jim Goddard, igrajo; John Shea, Ali VVallach, Mic-hal Bat-Adam in drugi.
Čeprav zgodba kratke nadaljevanke Nemogoči vohun spominja na značilne žanrske zaplete, je resnična. Začela se je leta 1959, ko je Yacon, šef serijske sekcije izraelske obveščevalne službe Mossad, odkril petintridesetletnega knjigovodjo Elieja Cohena, ki se je odlikoval z naravnost fotografskim spominom in tekočim znanjem arabščine. Tak posameznik lahko bolj kot svojemu podjetju koristi svoji državi. Elie Cohen težkp-sprejme nevarno in zelo neprijetno službo: ko odpotuje v Argentino, pusti doma nosečo ženo.
V sirijski skupnosti v Argentini se hitro uveljavi kot uspešen poslovnež. Tri leta kasneje ga sirske oblasti zaposlijo v Damasku, tam s svojo darežljivostjo in razbrzdanimi zabavami hitro pritegne mogočnike iz vladajoče stranke Baath, med njimi tudi generala Haleda, bodočega sirijskega obrambnega ministra, Elie Cohen se skratka čedalje bolje znajde v hodnikih sirijske oblasti, njegove informacije so za izraelsko obveščevalno službo čedalje pomembnejše. Skratka, kratka nadaljevanka predstavlja resnično zgodbo, vendar z žanrskim impaktom. Nemogočega vohuna je upodobil John Shea, ki je v svoji karieri odigral kar nekaj opaznih vlog, med drugim je za vlogo v filmu Windy City prejel nagrado za najboljšega igralca na montrealskem filmskem festivalu leta 1984. Njegovega šefa Vacona je upodobil Elie VVallach, ki je zelo znan igralec; njegov največji uspeh pa je pomenila nagrada emmy za TV film The Poppy is Also a Flovver.
TELEVIZIJA
l
SLOVENIJA 1
9.50	Video strani
10.00	Program za otroke: Legende sveta. 5. epizoda kanadske nanizanke
10.25	Pravljice iz lutkarjevega vozička. 5/10
10.50	Euroritem, ponovitev 38. oddaje
11.10	Tednik, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
.16.35 Video strani
16.45	Napovednik
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Svetinja Daljnega Vzhoda, ponovitev (5/6);
10.00	Poročila; 10.05 TV šola
-	Predmetni pouk: družbeno področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Izpit iz neznanega gradiva-serija za mladino, 5. epizoda; 11.35 Tajni agent Pujs
-	humoristična serija, ponovitev .(11/14); 12.00 Poročila; 12.05 »Lo-
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Tok, tok kontaktna oddaja za mladostnike
19.05	Ep videčrstrani
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Forum
20.10	Epp
20.15	M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (5/6)
21.05	Epp
21.10	...
22.00	Ep video strani
22.05	TV dnevnik 3. vreme
22.20	Šport
22.25	Sova; Pri Huxstablovih, 30. - epizoda ameriške nanizanke, The Impossible SPV, an-
vejoy- - serijski film, ponovitev (2/ 10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev;
14.00	Poročila; 14.10 Spregledali ste-poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.35 Oddaja ljudske glasbe in običajev; 17.05 Dopolnitev; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej; 17.05 Dopolnitev; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Alpe Jadran; 18.35 Santa Barbara-serij-ski film (26/50); 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP;
20.05	V velikem planu; 21.35 Glasbeni oder; 22.30 EPP; 22.35 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Glasba; 0.00 Horoskop; 0.05 Poročila; 0.10 Odpoved programa.
gleška nadaljevanka, 2/2, Mesec žetve, švicarski film 1.40Video strani
SLOVENIJA 2
9.35	Videostrani
9.45	Albertville - zimske olimpijske igre 92. studio, prenosi (Euroritem. 38)
14.40	Sova, ponovitev; The Impossible SPY, angleška nadaljevanka, 1/2, Italijanska nadaljevanka, 3/6
16.15	Albertville - zimske olimpijske igre 92, studio, prenosi
19.30	TV dnevnik ZDF
20.00	Koncert simfonikov RTV, prenos 1. dela
20.45	Albertville - zimske olimpijske igre 92, studio, pren, (OFF). posnetki
1.00	Vutel, eksperimentalni program
HTV 2
13.40	Test; 13.55 Napoved programa; 14.00 Video strani; 14.10 TV koledar; 14,20 Malavizija-Pasje zgodbe-serija za otroke (5/6); 16.20 EPP; 16.25 ZOI Albertville '92 - iz studia, uvod; 16.30 Povzetek; 17.00 Hokej na ledu: W 33-W 35; 19.25 Bob četverosed, posnetek; 19.50 Kros-31 km (Ž), posnetek; 20.30 Povzetek; 21.00 Hokej na ledu: W 32-W 36; 23.25 Prosto drsanje (Ž), posnetek; 0.30 EPP; 0.35 Gardi-jada; 4.00 Odpoved programa.
NOVf^OBA
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedicr - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški
program, Superbook - risanke
16.30	Juke box - glasbena oddaja
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
AVSTRIJA 1
8.30	Vreme: 9.00 Čas v sliki; 9.05 Doogie Howster; 10.00 Šolska TV;
10.30	Anastazija; 12.15 Poročila;
13.00	Čas v sliki; 13.10 Plazovi v Vorarlbergu; 13.35 Sužnja Isaura;
14.00	Tragično slovo; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Rakuni; 15.30 Am dam des; 16.05 Mojster Eder; 16.30 Mini kniz; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Simpsonovi; 18.30 Srečna družina; 19.30 Čas v sliki;
20.30	Bella tv - razvedrilni program v živo
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Globus
22.40	RAI - oddelek za vzgojo in izobraževanje
/
'■'S:
kanal
KANALA
09.45	A shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, A shop
19.00	A shop
19.15	Rolanje s Hobotnico
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.00	Kulturni pregled; 20.15 Operacija uspela; 2.30 Videnje smrti;
23.00	Vstaja; 0.30 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
6.00	Zimske olimpijske igre; 15.15 Leksikon za umetnike; 15.20 V puščavi ni vode; 16.50 Zimske olimpijske igre; 0.30 Max Headroom; 1.20 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Pomoč v duševni stiski; 9.00 Dallas, ameriška serija. 61. del; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Sosedje, pon.; 10.25 Friderikusz show, pon.; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Magazin za Cigane; 16.40 Dobrodelni koncert za begunce iz Jugoslavije;
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Vox populi. Oddaja javno mnenjske raziskave v sodelovanju z Varianto in Dnevnikom o priljubljenosti politikov in z intervjujem z enim izmed njih
20.45	Kam - Turistična oddaja v sodelovanju s Kompas Ho-lidays
21.15	Celovečerni igrani film, Tar-tujeve dogodivščine (Adven-tures of Tartu). Britanski vohunski film (1943, 104 min) Dobro odigrana napeta zgodba o britanskem vohunu, ki poskuša pomagati poljskim partizanom pri uničenju nacistične tovarne plina. Režija: Harold S. Boc-xquet. Igrajo Robert Donat, Valerie Hobson
23.00	A shop
17.15	Ženske nad štirideset, nemška serija; 17.40 Vprašanje kristjanov; 17.50 Svet denarja; 18.00 Okno; 19.15 Traffic jam, zabavna glasba, top lista mladih; 19.40 Pravljica; 20.00 Dnevnik, šport; 20.35 Dallas, ponovitev; 21.30 Panorama, svetovna politika; 22.40 Arena;
23.25	V živo iz gledališča; 0.20 Dnevnik.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
12.00	Siesta, magazin regionalnega studia Szeged; 16.10 Kviz; 16.30 Zimska olimpiada; prenosi, vmes ob 18.00 Dnevnik, vreme; 19.35 Z dušo in telesom, nemška serija;
20.30	Zimska olimpiada, prenosi, vmes ob 21.40 Večerni saldo, pre-geld dogodkov dneva.
EURO SPROT
9.00	Smučanje na ZOI; 11.00 Bob na ZOI; 12.00 Tek na smučeh na ZO; 13.00 Hitrostno drsanje na ZOI;
14.00	Hokej na ledu na ZOI; 16.00 Umetnostno drsanje na ZO; 18.00 Boks; 19.00 Evrofun; 19.30 Avto šport; 20.00 Boks; 21.30 Športna poročila; 22.00 Nogomet - evrogo-li; 23.00 Tajski boks; 0.30 Športna poročila.
SCREEN ŠPORT
8.00	Ameriške mišice; 8.30 Profesionalno smučanje-slalom; 9.00 Nemška košarka-Bayer Leverkus-sen: Alba Berlin; 10.30 Ameriške mišice; 11.00 Nogomet-Čile: Ekvador; 12.00 NHL hokej-New York lslanders:Vancouver; 14.00 Moto šport; 15.00 Ameriške mišice; 15.30 Nogomet-Brazilija Venezuela;
16.30	Atletika-Glasgovv; 18.00 Moto šport; 18.30 Smučarsko poročilo;
19.30	NBA košarka-tedensko poročilo; 20.00 Svet športa; 20.30 Nogomet-Čile Bolivija: 21.30 Go! - mednarodni moto šport; 22.30 NBA košarka - L, A. Lakers : Boston; 24.00 Ameriški boks.
S U P ER
C M A N N E L
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Športna poročila; 7.35 Novice v žarišču; 8.30 Poslovni tednik; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks;
11.50	Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Pogled v prihodnost - dokumentarec; 14.00 Vse zmešano - zabavni program;
14.50	Glasbena poročila; 15.00 Išče se znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 171; 17.50 Glasbena poročila;
18.00	Wyatt Earp — western nada-
ljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo - golf;
20.30	Oddaja o tenisu; 21.00 Divja Amerika - dokumentarec; 21.30 Spiegel TV; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Športna poročila;
22.45	Poslovne novice iz ZDA;
23.00	Zgodba o Jayne Mansfield - ameriški film; 0.50 Glasbena poročila: 1.00 Modra noč; 1.30 Super trgovina; 2.00 Glasbeni miks skozi noč.
na dežela: 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva - nadaljevanka;
19.30	Skrita kamera; 2.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Parker Levvis ne more izgubiti; 21.00 Stopnice
bo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti-vodi Paul King; 17.00 Poročila; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glesba; 19.30 Pokličite MTV na 9944-483-461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti-vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
6.00	Dobro jutro, poročila; 8.30 Ponovitev različnih nadaljevank;
11.30	Tic, Tac, Toe; 12.30 Hammer;
13.05	En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba; 15.05 Klan volkov; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Elf 99; 18.45 Poročila; 19.15 Pacifiška eskadrilja 214;
20.05	Tropical Heat; 21.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru; 22.10 Nogometna oddaja; 23.00 Tutti Frutti; 0.10 Vroči čili - ameriški erotični film.
SAT 1
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Vrnitev v raj; 10.00 Resnični čudeži, ponovitev; 10.55 Lovec, ponovitev; 12.45 TV borza;
13.35	Pod kalifornijskim soncem;
14.30	Očarljiva Jeannie; 15.05 Fal-con Crest; 16.00 Cagney & Lacey;
17.05	Pojdi na vse; 18.15 Bingo;
18.45	Poročila; 19.20 Kolo sreče:
20.15	Sodnik vidi rdeče - ameriški film; 22.15 Dan za tem - ameriški film; 0.05 Olimpijski klub; 0.20 Puščavski ljubimci - francoski erotični film.
TELES
6.55	Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 Divja mačka; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni show;'
13.00	Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač;
19.00	Igralni show; 19.30 Poročila;
20.15	Kmečki teater - veseloigra;
21.10	Ring je prost; 22.55 Gospa Delafield se hoče poročiti - ameriški film, ponovitev; 0.40 Adela še ni večerjala - češki film, ponovitev;
3.25	Divji zahod.
>KY ONE
.00 DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igraj-no se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakš-
PRO 7
6.00	Richmond Hill; 6.50 Risanke;
8.20	Muppet show; 8.50 Harryjeva
čudovita kazenska porota; 9.15 Doogie Hovvser; 9.50 Ben Cropp: Najnevarnejši Avstralci - avstralski film, ponovitev; 10.55 Na svidenje v ponedeljek - francoski film, ponovitev; 12.30 Trda peterica; 13.40 Komisar Navarro: Policistova usoda - francoski film, ponovitev;
15.05	Perry Mason; 16.05 Končna postaja pravičnost; 17.00 Risanke;
19.05	Kolt za vsak primer; 20.00 Poročila; 20.15 Dokler so zala dekleta - nemška komedija; 22.20 Operacija maškarada; 23.15 Merce-nario - italijanski vvestern; 1.15 Special Sguad; 2.05 M.A.S.H.
3 SAT
9.00Čas v sliki; 13.00 Opoldanski magazin s poročili; 13.45 K stvari - politični magazin; 14.15 Trubadur - film, posnet po istoimenski operi G. Verdija; 15.35 Kako lepa je glasba; 17.00 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Ostržek: Velika in mala poštevanka; 17.35 Narednik Berry... in zopet naključje;
18.00	Borza; 18.25 Nasveti; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Dopisniki poročajo iz vsega sveta;
20.00	Smrt nekega učenca: 2. Starši; 21.00 Politika in gospodarstvo s švicarskega zornega kota; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Pogled s strani - revija; 22.50 Ni bila igra, bilo je življenjel - Moskovsko židovsko gledališče - uvod v sovjetski nemi film, ki sledi; 23.05 Židovska sreča - sovjetski film, 1925; 0.45 10 pred 10.
20.00 TVS 2
KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA
V prvi točki bo na sporedu delo mladega skladatelja Luca Brewaeysa, delo, ki je bilo na-grejeno na tekmovanju za nagrado mesta Trsta. V drugi točki pa se nam bo predstavila francoska pianistka France Clidat v Saent-Saensovem koncertu za klavir in orkester št. 2. v g-molu.
BREZ DLAKE NA JEZIKU
MiHMHM Kam* Immmv %9MHze^
SOVA TVS 1
MESEC ŽETVE
švicarski barvni film, 1979, 123 min. (MESSIDOR), scenarij in režija: Alain Tanner, fotografija; Renato Berta, glasba: Arie Dzi-erlatka, igrajo: Clementine Amouroux, Catherine Retore, Franzi-skus Abgottspon, Gerald Battiaz.
Alain Tanner, rojen v Ženevi, je eden najbolj znanih in tudi najbolj produktivnih švicarskih režiserjev. Letos so na festivalu švicarskega filma v Solothurnu prikazali njegov najnovejši igrani film - štirinajsti po vrsti. Ob tem pa je posnel tudi veliko dokumentarnih in eksperimentalnih filmov, reportaž in portretov, Odlično filmsko izobrazbo si je pridobil v Angliji, kjer je dve leti delal na tamkajšnjem filmskem inštitutu, od tam pa se je odpravil v Pariz, kjer je nekaj časa sodeloval kot asistent režije pri komercialnih filmih. Zato kljub svojemu izrazitemu avtorskemu pristopu nikoli ni hotel zavzeti radikalnih pozicij do komercialnega žanra, ampak je zatrjeval, da je njegova namera, da komercialni svet prisili, da se odpre vplivom in izkušnjam, ki prihajajo od zunaj.
NOVfiDOBA
____ V __
19. februar	STRAN 14
SLOVENIJA 1
8.25	Video strani
8.35	Izbor: Angleščina - Follovv me. 37. lekcija
8.55	Radovedni taček: Hiša
9.10	Zlati prah: Mož in žena
9.15	Klub klobuk
11.00	Maja vam predstavlja
12.00	Poročila
12.05	Video strani
13.35	Napovednik
13.40	Zgodbe iz školjke, ponovitev
14.40	Alf, ponovitev 62. epizode ameriške nanizanke
15.05	Tok, tok, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.20	The Jungle Book (knjiga o džungli), angleški film
18.55	Ep video strani
19.00	Risanka 19.08 Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Utrip
20.10	Epp
20.15	Komu gori pod nogami
21.15	Epp
21.20	Delo na črno, ameriška nani-
zanka (4/10)
22.10	Ep video strani
22.15	TV dnevnik 3, vreme
22.30	Šport
22.40	Napovednik
22.45	Sova; Murphy Brovvn, 12. epizoda ameriške nanizanke. Conspiracy of Silence. kanadska nadaljevanka. 1/4. Salamander, angleški film. Ljudje počnejo vse mogoče, 11. epizoda ameriškega varietejskega programa
2.10	Video strani
SLOVENIJA 2
9.05	Video strani
9.45	Albertville - zimske olimpijske igre, studio, prenosi.
posn.
9.15	Sova. ponovitev; Pri Huxta-blovih, 30. epizoda ameriške nanizanke
19.00	Klasika
19.25	Sova. ponovitev; The Impos-sible SPV, angleška nadaljevanka. 2/2
20.15	Albertville - zimske olimpijske igre 92, studio, posn.
1.00	Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - oddelek za vzgojo in izobraževanje
15.50	Čarobna svetilka - otroški
program; Nickholas Nickle-by -risani film
17.05	Ne bojim se živeti - itali|an-ska drama. 1952. igrajo: Franca Marži. Renato Baldi-ni. režija: Fabrizio Taglioni
18.30	Globus
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Jutri je nedelja - verska oddaja
19.35	Ryan - soap opera
19.55	Amandoti - soap opera
20.35	Daniele in Maria - italijanska barvna drama, 1973. igrajo: Peter Firth, Jume Ve-tusto, režja: Ennio de Con-cini
21.55	Vsedanes - tv dnevnik
22.05	RAI - oddelek za vzgojo in izobraževanje
/
kanal
KANALA
9.45	A SHOP
10.00	Ponovitev večernega programa, A SHOP
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program; Ne prezrite
21.00	Vihre vojne (Winds Of War) 4/18. ameriška nadaljevanka
22.10	Video grom
23.10	Ne prezrite
23.45	Erotična uspavanka
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Svetinje Daljnega Vzhoda, ponovitev (6/6);
10.00	Poročila; 10.05 TV šola: Odprta ura;11.05 Stjepan Radič
-	igrano dokumentarna serija za mladino (3/3); 12.00 Poročila; 12.05 »Lovejoy« - serijski film. ponovitev (3/10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila;
16.15	Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.35 Leteči medvedki
-	risanka serija (18/24); 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Dobro je
storiti dobro; 17.30 Hrvaška knjiga;
18.00	Poročila; 18.10 V registraturi - dramska serija, ponovitev (2/9);
19.10	V začetku je bila Beseda;
19.20	EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Vi in vaš video; 20.50 Hrvaške Atene--Dubrovnik - dokumentarna serija (9/10); 21.20 Podobe časa; 22.35 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko;
23.45	Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Glasba; 0.00 Horoskop; 0.05 Poročila; 0.10 Odpoved programa.
HTV 2
9.20	Test; 9.35 Pregled programa;
9.40	TV koledar; 9.50 ZOI Albertville 92 - iz studia, uvod; 9.55 Smučanje - slalom (M), 1. vožnja; 11.00 Video strani; 11.10 Ognjeno drevje Thike - serijski film (6/7); 12.00 Risanka; 12.20 EPP; 12.25 ZOI - iz studia, uvod; 12.30 Drsanje - pro-
sto (Ž), posnetek; 13.30 Povzetek;
13.55	Smučanje - slalom (M), 2. vožnja: 14.40 Kros - 50 km. posnetek; 15.30 Drsanje - revija: 17.30 Bob četverosed, posnetek; 18.10 Smučanje - slalom (M), posnetek;
18.50	Povzetek; 19.10 Risanka;
19.20	EPP, napoved programa;
19.30	Dnevnik; 20.00 EPP: 20.05 •■Classic Designe- - dokumentarna serija (1/6); 20.30 Cosby show (1); 20.55 ZOI - iz studia, uvod;
21.00	Hokej na ledu (za 3. mesto);
23.30	EPP; 23.35 »Du Rufufu au Paname" - francoski film; 1.10 HIT DEPO; 3.10 Odpoved programa.
NOVf 4 30BA
AVSTRIJA 1
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Simpsonovi; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina: 10.30 Ruščina; 11.00 Videnje smrti; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Seveda avtomobilisti;
14.55	Živinozdravnik; 15.30 Jaz in ti; 13.35 VVurlitzer; 17.10 Lassie;
17.30	Na sledi Starlight ekspresa;
18.00	Čas v sliki; 18.05 Doogie Hovvser; 18.30 Srečna družina;
19.30	Čas v sliki: 20.00 Kulturni pregled; 22.10 Zlata dekleta; 22.35 Va-lachijevi papirji; 0.35 Čas v sliki; 0.40 Casbah - prepovedana ulive;
2.00	Čas v sliki, Ex libris.
AVSTRIJA 2
6.00	Zimske olimpijske igre; 17.30 Komedijant: 18.30 Alpe Donava Jadran; 19.00 Avstrija danes: 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Zimske olimpijske igre; 0.15 Gipsy Kings; 1.35 Čas v sliki; 1.40 Ex libris.
MADŽARSKA 1
6.15	Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke in ne le za njih, pravljice, risanke, verouk, serijski film; 11.00 TV magister; 12.30 Zimska olimpi-ada; 14.00 Sezamova ulica, otroški program; 15.00 Razblinjajoči se oblaki dima, zgodovina cigarete;
16.00	Popoldne z Disneyjem: Rob Boy, avanturistični film; 17.25 Hitrejši od časa: Concorde; 17.55 Otroški kotiček, risanka; 18.25 Bosi, umetna obrt v modi; 19.00 Apro-po, Andras Kčpes; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Kviz, kdo kaj ve o kriminalistiki; 22.15 Bil je nek fe-
stival, 5. del serije; 23.00 Gledališče Halasz, Budimpešta 1992: 23.45 Moravagine, 4. - zadnji del franco-sko-madžarskega filma; 0.40 Dnevnik.
MADŽARSKA 2
7.00	Sončni tv, za Budimpešto;
10.05	Prizma, način življenja: 11.00 Risanke: Čebelica Maja. Vsakdo leti; 11.40 Trube sv. Florijana, koncert v cerkvi; 12.45 Risanka; 13.10 Pop rock v črno-belem, magazin založnikov plošč; 13.40 Varstvo živali, Julia Kudlik; 14.00 Zimska olimpiada; 15.20 Moonfleet, mladinska serija; 15.50 Edina Zemlja, 8. del poljudnoznanstvene serije;
16.40	Angleščina; 17.05 Rock studio; 17.30 Za otroke, Smrkci, risanka; 18.05 Kino top 10; 19.00 Famiha DD, madžarska serija; 20.55 Zimska olimpiada, vmes ob 21.40 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva;
23.30	Jazz portret, Laszlč Des.
EURO ŠPORT
6.00	Predstavitev olimpijskega dne;
6.30	Bob Četverosed; 7.00 Predstavitev olimpijskega dne; 7.30 Tek na smučeh - 30 km (Ž); 8.00 Predstavitev olimpijskega dne; 8.30 Umetnostno drsanje (Z); 8.50 Bob četverosed, prenos; 9.50 Smučanje
-	slalom (M), prenos: 11.00 Bob četverosed, prenos; sledi Tek na smučeh - 50 km (M), prenos; sledi Hokej na ledu - tekma za 7. mesto, prenos; 13.30 Smučanje - slalom (M); 13.30 Smučanje - slalom (m);
13.45	Olimpijska poročila; 13.50 Smučanje - slalom (M), prenos;
15.0	Umetnostno drsanje - zaključna prireditev; 17.00 Hokej na ledu - tekma za 5. mesto, prenos; vmes Bob četverosed; sledi Tek na smučah - 50 km (M); 19.30 Olimpijska poročila; 20.00 Smučanje
-	slalom (M); 21.00 Hokej na ledu
-	tekma za 3. mesto, prenos; sledi Hitrostno drsanje (Ž), prenos; 23.30 Olimpijska poročila; 0.30 Smučanje - slalom (m); 1.00 Hokej na ledu; 2.00 Olimpijska poročila; 3.00 Hokej na ledu; 5.00 Smučanje
-	slalom (M).
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 Modni utrip s Svvatch; 1.30 VJ Kri-stiane Backer; 3.00 Nočni vi-deo;8.00 Dobro jutro z Rebecco de Ruvo; 11.00 Velika slika; 11.30 Ameriški Top 20; 13.30 XPO; 14.00 VJ Ray Cokes; 17.00 Vol - rap glasba; 18.00 Rock teden; 18.30 Velika slika; 19.00Evropski Top 20;
21.00	Sobotni večer v živo; 22.00 Zabava.
SCREEN ŠPORT
1.30	Smučarska poročila; 2.30 Profesionalni boks; 4.20 Svet športa;
5.00	Biljard snooker; 7.00 Golf
-	Španija; 8.00 Smučarsko poročilo; 9.00 Go! - mednarodni moto šport; 10.00 Moto šport; 10.30 NBA košarka - tedensko poročilo;
11.00	Moto šport; 12.00 Svet športa; 12.30 NBA košarka - L. A. La-kers : Boston; 14.00 Konjeništvo;
15.00	Profesionalno smučanje
-	slalom; 15.30 Nogomet - Čile : Bolivija; 16.30 Boks; 18.00 Mednarodni moto šport; 19.00 Atletika
-	Birmingham; 20.30 Nogomet
-	Argentina : Urugvaj; 21.30 Tenis
-	Philadelphia, prenos; 23.30 Golf, prenos.
SUPER
24.00 Vojna svetov; 1.05 Mercena-rio - italijanski film, ponovitev; 2.50 M. A. S. H.
PRO 7
5.25	Pustolovščina, tehnologija - ameriška dokumentarna oddaja;
6.10	Ravvhide; 7.00 Adderly; 7.50 Moja prijateljica Taffy - ameriški film, ponovitev; 9.15 Mr. Belvedere, ponovitev; 9.50 M. A. S. H.; 10.20 Hardcastle & McCormick; 11.15 Dersu Uzala - sovjetski film; 13.50 Pustolovščina, tehnologija, ponovitev; 14.50 Splavarji na Volgi - italijanski pustolovski film; 16.30 Vse popolnoma normalno; 16.55 Blagoslovljena ekipa; 18.00 Zadet od bliska - italijanska kriminalka (igra Marcello Mastroianni); 20.00 Poročila; 20.15 Zmagoslavje moškega z imenom Konj - ameriški western;
22.00	Vražji krog alfa - ameriška kriminalka (igra Kirk Douglas);
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Glasbeni miks; 9.30 Vse zmešano - zabavni program;
14.00	Šport - tajski boks; 15.50 Športna poročila: 16.00 Svet športa; 16.30 Video turistične novice;
17.00	Mladi potres - mladinski program; 17.30 Metal hard rock klub; 18.30 Turistična oddaja;
19.00	Velika moda; 19.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 20.00 Piskač iz Hamlyna - ameriški film; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Filmi v Evropi; 23.00 Športni program;
23.30	Glasba v živo - koncert; 0.30 Športna poročila; 0.40 Glasbeni miks skozi noč.
daja; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Žaba z masko - danska kriminalka; 22.00 Kontaktna oddaja; 23.00 Ljubezen med vrati
-	nemški erotični film; 0.35 Olimpijski klub; 0.50 Puščavski ljubimci
-	francoski erotični film.
SKVONE
7.00	Slonji deček; 7.30 Leteči Kiwi;
8.00	Tovarna zabave; 12.00 Nevarni zaliv nadaljevanka; 12.30 Kakšna dežela; 13.00 Po letu 2000; 14.00 Oborožitev - nadaljevanka; 15.00 VVrestling; 16.00 Opica - nadaljevanka; 17.00 Človek iz Atlantide
-	nadaljevanka; 18.30 Joanie ljubi Chachi; 19.00 Robin Shervvoodski
-	nadaljevanka; 20.00 TJ Hooker;
21.00	Nerešene skrivnosti - nadaljevanka; 22.00 Policaji - nadaljevanka; 23.00 VVrestling; 24.00 Novinci; 1.00 Boney - nadaljevanka.
TELES
6.30	Dobro jutro, Bino: 10.20 Oče opravi z vsemi - ameriška nadaljevanka; 10.50 Dražba kovčkov;
11.45	Prosim, nasmeh; 13.00 Bim, bam, bino; 16.55 POP; 18.00 Primeri iz soseščine - nadaljevanka;
18.30	Divje življenje; 19.25 Poročila; 20.15 Obala piratov - italijanski film: 22.10 Barfly - ameriški film (Igrajo Mickey Rourke, Faye Duna-way); 00.05 Vstopnica v pekel
-	ameriški film; 1.40 Albatros
-	francoski film.
RTLPLUS
6.00	Risanke; 7.10 Pravljice z vsega sveta; 8.00 Mladinske oddaje; 9120 Klack; 10.30 Peter Pan; 11.00 Različne mladinske oddaje; 12.35 Michel Valliant; 13.25 Super Mario Brothers; 14.05 Daktari; 15.00 Šerif Lobo; 16.00 BJ in medved; 17.00 Vroča nagrada; 18.15 Jutro potem;
18.45	Poročila; 19.10 Full House;
20.15	Indianapolis - ameriški film (igrata Paul Nevvman, Joanne Wo-odward); 22.15 Kako prosim?!;
23.15	Novo gospodinjsko poročilo - nemški erotični film; 0.40 Potentni Percy - angleški erotični film.
sat
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v slik
13.10	Borza (ponovitev od 21. : 1992); 13.35 Nasveti (ponovitev o 21. 2. 1992); 14.10 Na vrat na not Kimavec; 14.40 Primer za Titus Bunga: Premoženje strica Timi
15.05	Kuharski nasveti; 15.30 Kor ceri po željah; 17.30 Srečna člov« ka - nemški film, 1943 (igrajo Mi gda Schneider, Wolf Albach - Re; ty, Oskar Sima, režija E. W. Emo;
19.00	Danes; 19.20 3 sat studie
19.30	Žaloigra Friedricha Schillei ja: Zarota; 21.15 Kultura; 22.1 Knjiga meseca; 22.30 Ali ljubite kla siko?; 23.15 Via Mala (tretji - zad nji del).
SATI
6.00	Otroški vrtec; 10.00 Cagney & Lacey, ponovitev; 11.40 Kolo sreče; 13.05 Čar gora; 13.35 Vesoljska ladja Enterprice ponovitev; 14.30 Moško gospodarstvo; 15.05 Tarzanovo maščevanje - ameriški film;
16.45	Čudovite slike iz živalskega sveta; 18.15 Srce je as - nova od-
angleško-italijanski barvni film, 1981, 100 min., (The Salamander), scenarij: Robert Katz po romanu Morrisa Westa, režija: Peter Zinner, fotografija: Marcello Gatti, glasba: Jerry Gold-smith, igrajo: Franco Nero, Martin Balsam, Sybil Danning, Chri-stopher Lee, Anthony Ouinn, Eli VVallach, Claudia Cardinale.
Film Salamander je nastal po aktualistični VVestovi literaturi, ki izhaja iz špekulacij o mogočem v okvirih realne politične in socialne situacije. Romanopisec Morris West se je v svojem romanu osredotočil na italijansko politično situacijo in možne zakulisne igre v borbi za oblast. Pri pisanju je izhajal iz javnih podatkov, časopisnih poročil in komentarjev in tako oblikoval zgodbo o poskusu vojaškega fašističnega udara v Italiji. Za film Salamander, za katerega je na osnovi te literature napisal scenarij Robert Katz, so zbrali denar na mednarodni ravni, kar je omogočilo, da so vloge zasedli z zvezdniško ekipo - od Franca Nera, Anthony Ouinna in Claudie Cardinale, pa do Elija Wal-lacha in Christopher Leeja. Film je bil zamišljen kot uspešnica, toda takšne vrste met režiserju Petru Zinnerju ni uspel, uspel pa je napraviti zanimiv in napet film, kot to pač politična kriminalka lahko je.
Dogajanje začenja domnevni samomor generala Pantale-oneja, za katerega pa policijska preiskava pod vodstvom poročnika Danteja Matuccija ugotovi, da je izmišljen in da gre v resnici za umor. Poročnik Matucci nadaljuje s preiskavo in edina sled je šifra Salamander, za kateri se skriva italijanski uglednež, ki je to ime uporabljal v odporu med II. svetovno vojno. Matucci in Salamander začneta postopno odvijati skrivnostni klopčič in izkaže se, da gre za protidržavno zaroto, na čelu katere je general Leporello, ki s somišljeniki pripravlja desničarski vojaški fašistični državni udar. V spretni akciji in z mnogo tveganja poročnik Dante Matucci uspešno zaključi policijsko akcijo, hkrati pa osvoji tudi naklonjenost Lili Anders, ki bo zaradi Danteja spremenila svoj stil življenja.
20.15. TVS 1
KOMU GORI POD
NOGAMI?
V soboto, 22. februarja bo na
1.	programu TV Slovenija od-
daja Komu gori pod nogami. Tokratna oddaja bo že tretja po vrsti in bo zopet malo drugačna! Poleg gledalcev v studiu se boste za nagrade lahko potegovali vsi, ki ste v uredništvo poslali vaše telefonske številke. Odpirali boste pare memo igre, gledalci v studiu pa bodo morali pokazati nekaj več spretnosti. Kako, boste videli v soboto!
TELEVIZIJA
NEDELJA, 23. FEBRUARJA-SVEČANA
SLOVENIJA
8.45	Video strani
8.55	Program za otroke, ponovitev; Živ žav
9.50	Superbabica, angleška nanizanka, 6/13
10.15	Ples pod slovensko lipo, 3. oddaja
10.45	Gala Big band, posnetek iz CD
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.05	Ep video strani
12.10	Ljudje in zemlja
12.30	Domači ansambli:	Zrelo
klasje
13.10	Video stani
14.10	Svet prihodnosti, ameriški film
15.55	Napovednik
16.00	J. Jaquine-M. Lang: Edouard in njegove hčere, francoska nadaljevankja (6/6)
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Suivez cet avion, francoski film
18.35	TV mernik
18.50	Risanka
19.13 Napovednik
19.20	Slovenski lotp
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Zrcalo tedna
20.10	Epp
20.15	Zdravo
21.15	Epp
21.20	Podarim-dobim
21.40	Dokumentarna oddaja
22.25	Ep video strani
22.30	TV dnevnik 3, vreme
22.45	Šport
22.50	Napovednik
22.55	Sova; Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 6/13, Conspiracy of Silence, ka-anadska nadaljevanka, 2/4
0.15 Video strani
SLOVENIJA 2
13.40	Albertville-zimske olimpijske igre 92, studio, prenos
17.15	Napovednik
17.20	Sova, ponovitev, Murphy Brovvn, 12. epizoda ameriške
nanizanke, Conspiracy of Silence, kanadska nadaljevanka, 1/4
18.40	Albertville - zimske olimpijske igre 92, zaključek
20.15	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija (4/9)
21.05	Vida Zei: Recepcija, izbirna TV igra
22.20	Navihanka, posnetek iz Co-vent Gardna
0.00 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - šopa opera
13.20	Amandoti - soa opera
14.00	Ne bojim se živeti - italijanska drama, 1952, igrajo: Franca Marži, Renato Baldi-ni, režija: Fabrizio Taglioni
15.30	Superbook - risanke
16.00	Čarobna svetilka - otroški
program, Smola gospoda Srečka - lutke
16.50	Daniele in Maria - italijanska barvna drama, 1973, igrajo: Peter Firth, Junie Ve-tusto, režija: Ennio De Con-cini
18.20	Merdiani - aktualna tema (ponovitev)
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Nickolas Nickleby - risani film
20.35	Živeti ali umreti - ameriška barvna drama, 1979, igrajo: Melisa Sue Anderson, Robert Carradine, režija, Jake Sterrett
22.05	Žrebanje loto
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	S. W. A. T. - tf
23.10	Yesterday - zgodovina Pop Musič
J&y"y ji
MmL
kanal
KANALA
10.00	Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje
19.30	Ponovitev reporataže iz Albe rtvilla
20.00	Celovečerni igrani film
21.50	Ne prezrite: Reportaža iz Albe rtvilla
22.30	Ponovitev igranega filma po izbiri gledalcev
Po filmu: lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Stare obrti: Mali vlak imenovan prijatelj; 9.30 A. Durer: »Bogorodica od Ružarija« - dokumentarni film, ponovitev; 10.00 Nedeljski živec - oddaja za otroke;
11.00	Veliki koreografi: Carolyn Carlson; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje - oddaja za kmetovalce; 13.05 Ekumena; 13.30 Slika na sliko, ponovitev; 14.30 Poročila;
14.45	Poročila iz regionalnih študijev HTV; 15.05 Leteči medvedki - risana serija (19/24); 15.30 Ne-
deljsko popoldne; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Mozarl na turneji - glasbena dokumentarna serija (9/13); 18.00 Poročila; 18.10 Potopis; 18.40 Iz Zagreba z ljubeznijo;
19.10	Dopolnitev; 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 19.55 EPP;
20.00	Sedma noč; 21.30 Izkušnje življenja - tuja dokumentarna serija (9/12); 22.20 Šport; 22.35 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Glasba; 0.00 Horoskop; 0.05 Poročila; 0.10 Odpoved programa.
HTV 2
11.15	Test; 11.30 Napoved programa; 11.35 Video strani; 11.45 TV koledar; 11.55 »Steam Boat Juni-or« - ameriški film; 13.25 ZOI - iz studia, uvod; 13.30 Povzetek; 14.00 Hokej na ledu, finale; 17.30 Končni
povzetek; 18.50 Zaključek zimskih olimpijskih iger; 20.20 TV fortuna;
20.25	EPP; 20.30 Bagdad Caffe - humoristična serija (3/15); 20.55 EPP; 21.00 »The Naunting Passi-on« - ameriški film; 22.35 EPP;
22.40	Serijski film; 23.30 Jazz; 0.00 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Kultura 10.15 Stefan Zvveig in njegov včerajšnji svet; 11.00 Ura za tisk; 12.00 Tedenski pregled; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Chitty Chitty;
15.30	Jaz in ti; 15.55 7 krat jaz in ti;
16.15	En dva tri; 17.10 Hitparada;
18.00	Čas v sliki; 18.05 Doogie Howser; 18.30 Srečna družina;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Regina na stopnicah; 21.10 Mi o nas; 22.00 Pogled nazaj; 22.45 Nauk Bude;
22.50	Glasba Alfreda Schleeja;
23.55	Bela Bartok; 0.30 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
6.00	Zimske olimpijske igre; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Rakuni; 9.30 Začarana Jeannie; 10.00 Pan optikum;
12.10	Raj živali; 12.30 Kultura skupnega življenja; 13.00 Leksikon za umetnike; 14.00 Zimske olimpijske igre; 17.45 Klub za seniorje; 18.50 Zimske olimpijske igre; 20.15 La Chevre (komedija); 21.50 Čas v sliki; 21.55 Šport; 22.00 L. A. Law;
22.50	Dekle in pol; 0.20 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
6.45	Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke, risanka; 7.55 Biblijsko sporočilo; 8.00 Kava s smetano; 8.30 Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.05 Za boljši jezik;
11.15	Paravan, Judit Endrei; 11.45 Domoznanstvo, madžarska serija;
13.00	Financial Times, poslovne novice; 13.30 Folk-oder, posnetek iz Vigada; 14.00 Zimska olimpiada;
17.45	Vesela novica, program ekumenskega sveta madžarskih cerkva; 18.00 Walt Disney vam predstavlja, risanke in serijski filmi;
20.00	Teden, dnevnik; 20.50 Pirati, francosko-tunezijsko-ameriški film; 22.50 Kramljanje; 23.10 Video strani.
MADŽARSKA
7.00	Sončni tv, za Budimpešto;
9.05	Za otroke: risanke, lutke, po-
ljudnoznanstveni program; 10.25 Nogomet na angleški način; 10.45 Narodopisni zakladi; 10.55 Kanon, vera in kultura; 11.25 Humanum, magazin za begunce iz Jugoslavije;
12.25	Profit, nasveti za investiranje;
12.50	Tretji kanal, skrivnost uspeha; 13.20 Usode, magazi; 14.30 Euroklick, življenje in delo v Evropi; 15.00 Katerega izmed treh, kviz;
15.30	Tri želje 16.20 Vključujemo sami sebe; 17.25 Napolitanski napevi; 17.55 Delta, znanstveni poročevalec; 18.27 La Fontainove pravljice, risanka; 18.45 Zimska olimpiada. zaključne svečanosti; 20.20 40-letnica Veselega teatra; 21.30 Budimpešta za Dubrovnik, dobrod-leni koncert.
N0Vf|90BA
EURO ŠPORT
6.00	Predstavitev olimpijskega dne;
6.30	Hokej na ledu; 7.00 Predstavitev olimpijskega dne; 7.30 Smučanje - slalom (M); 8.00 Predstavitev olimpijskega dne; 8.30 Tek na smučeh - 50 km (M); 9.00 Hitrostno drsanje; 9.30 Bob četverosed;
10.30	Smučanje - slalom (M);
11.30	Umetnostno drsanje; 12.30 Najboljše na ZOI; 14.00 Hokej na ledu - finale, prenos; 17.45 Najboljše na ZOI; 18.50 Zaključna ceremonija ZOI, prenos; 20.15 Hokej na ledu - finale; 22.15 Zaključna ceremonija ZOI; 23.30 Olimpijska poročila; 0.30 Najboljše na ZOI.
Tedensko poslovno poročilo; 18.30 ERF - verska oddaja v nemščini; 19.00 Video moda; 19.30 Zadnje letovišče; 20.00 Skrivnostneža - ameriški film; 21.50 Športna poročila; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Glasba v živo - koncert; 23.30 Film v Evropi; 24.00 Vse zmešano - zabavni program; 0.30 Glasbeni miks skozi noč.
slovanski film; 18.45 Poročila;
19.20	Kolo sreče; 20.15 Velika parada smeha; 23.25 Olimpijski klub;
23.40	Skeči na tekočem traku;
24.00	Stan in Olio.
MUSIČ TELEVISION
1.00	VJ Kristiane Becker; 3.00 Nočni video; 8.00 Dobro jutro z Rebec-co de Ruvo; 11.30 Evropski Top 20;
13.30	XPO; 14.00 Velika slika; 14.30 VJ Ray Cokes; 18.00 Modni utrip s Svvatch; 18.30 Rock teden; 19.00 Ameriški Top 20; 21.00 1 20 minut;
23.00	XPO; 23.30 Headbangers bali.
RTLPLUS
6.00	Peter Pan; 6.20 Flintstone Kids; 7.10 Različne mladinske oddaje; 9.55 Bojna zvezda Galactica - ameriški fantastični film; 11.15 Ta teden; 12.30 Major Dad; 13.00 Mladinske oddaje; 14.55 Glasbena kavarna; 16.05 Pustni karneval iz VViesbadna; 17.50 Primarij dr. VVestphall; 18.45 Poročila; 19.10 Dan kot noben drug; 20.15 Poročni show; 21.45 Spieglov TV magazin;
22.50	Playboyev nočni program;
23.20	Ljubezenske ure; 0.20 Kanal 4.
SCREEN ŠPORT
1.30	Moto šport; 2.30 NHL hokej
-	New York Islanders : Vancouver;
4.30	Boks; 6.00 Svet športa; 6.30 Nogomet - Argentina : Urugvaj;
7.30	Moto šport; 8.00 Konjeništvo;
9.00	Atletika : Birmingham; 10.30 Športni ples; 11.30 Boks; 13.30 Biljard snooker; 15.30 Golf - Španija; 17.30 Svet športa; 18.00 Tenis
-	Philadelphia; 19.00 Nemška košarka - Stuttgart: Bamburg; 20.30 Profesionalno smučanje - veleslalom; 21.00 Tenis - Philadelphia, prenos; 23.30 Golf - Španija, prenos.
SKY ONE
7.00	Baileyev ptič; 7.30 Brodolomec - otroška nadaljevanka; 8.00 Tovarna zabave; 12.00 Verska oddaja; 13.00 Izgubljeni v vesolju - nadaljevanka; 14.00 TBA; 15.00 VVrestling; 16.00 Osem je dovolj;
17.00	Ladja ljubezni; 18.00 Hej, očka - nadaljevanka; 18.30 Od srca do srca; 19.30 Simpsonovi - nadaljevanka; 20.00 Ulica Jump 21 - nadaljevanka; 21.00 Mini nadaljevanka; 23.00 Sokolje gnezdo - nadaljevanka; 24.00 Zabava nocoj; 1.00 Središče mesta.
SUPER
C H A N N E L
SUPER CHANNEL
6.00	Glasbeni miks; 10.00 Vse zmešano - zabavni program; 11.00 Verski program; 12.00 Glasbeni miks; 13.00 Verski program v nemščini; 13.30 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Športna poročila; 15.00 Napisano je - verski program; 15.30 Turistična oddaja v nemščini; 16.00 Svet športa;
16.30	Športni program; 17.00 Mladi potres - mladinski program; 17.30 Verski program v angleščini; 18.00
TELES
6.30	Dobro jutro, Bino - različne risanke in otroške oddaje; 10.15 Primeri iz soseščine - nadaljevanka; 10.45 Obala piratov - italijanski film, ponovitev; 12.30 Prava ljubezen; 13.30 Divje življenje; 15.00 Bim bam, bino - različne risanke in otroške oddaje; 18.20 Prva ljubezen; 18.55 Nemško policijsko poročilo; 19.25 Poročila; 19.45 Očka nas bo vse posekal; 20.15 Prosim, nasmeh; 21.05 Popolni ljudje
-	ameriški film; 22.50 Nogomet
-	italijanska liga; 0.35 Bartly
-	ameriški film, ponovitev; 2.25 POP.
SATI
6.00	Otroški vrtec; 11.00 Žaba z masko - danska kriminalka, ponovitev; 12.40 Filmske novice; 13.05 Addamsova družina; 13.35 Vesoljska ladja Enterprice; 14.30 Moško gospodarstvo; 15.05 Črni blisk;
15.35	Stan in Olio; 16.55 Zaklad v srebrnem jezeru - nemško-jugo-
PRO 7
5.15 Lassie; 5.40 V carstvu divjih živali - ameriški dokumentarni film; 6.25 Ravvhide; 7.15 Adderly; 8.05 Poročnik Preston; 8.40 Žrtev velike ljubezeni - ameriški film (igra Bette Davis); 10.25 Vse popolnoma normalno - ponovitev; 10.50
MAS. H.; 11.25 Blagoslovljena ekipa; 12.20 V carstvu divjih živali, ponovitev; 13.15 Neskončno obzorje
-	ameriški pustolovski film (igrajo Deborah Kerr, Robert Mitchum);
15.35	Beg v Zaharin - ameriški pustolovski film; 17.15 Hardcastle & McCormik ponovitev; 18.20 Skrivnost poletja - ameriški film;
20.00	Poročila; 20.15 Ponaredek
-	nemški film; 22.25 Rio Morte
-	ameriški film; 0.30 Števila šest
-	angleška vohunska nadaljevanka; 1.40 Harryjeva čudovita kazenska porota; 2.05 Vražji krog alfa
-	ameriški film, ponovitev.
sat
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	3 sat tedenski pregled; 13.45 Pred 25 leti; 14.00 Trg kot merilo vseh stvari; 15.30 Matineja Karla Maya; 17.00 Stara, nova dežela;
17.30	Heinz Ruehmann pripoveduje pravljico; 17.35 Super babica: 8. Televizijska kriminalka; 18.00 In Vite Vita - oddaja o vinu in kulturi;
18.30	Dnevnik; 18.50 Športna poročila; 19.00 Danes; 19.10 Politika, dogodki, osebe - pogovorna oddaja; 20.15 Ženska-hudič - igra Karla Schoenherrja ob 150-letnici njegovega rojstva; 22.10 Glasba in pogovor - Stephan Grappelli;
22.40	Peta kolona: Obisk z onostranstva; 23.40 Steve Gadd 1985 (D-
22. 20 TVS 2
NAVIHANKA
(posnetek baleta iz Covent Gardna), koreografija: Fede-rick Ashton, glasba: Ferdinand Herold, dirigent: John Lanch-bery, solista: Leslay Collier, Michael Coleman.
V repertoarju The Royal Bal-let (Kraljevega baleta) iz Londona se še vedno zelo uspešno ohranja eden najstarejših baletov Navihanka (La fille mal gardee). Prvič so ga namreč izvedli že leta 1789 v Bordea-uxu. V času francoske revolucije je bil ta balet vsebinsko nekaj posebnega, saj je preki-
nil s tradicijo mitoloških baletov in se lotil zgodbe navadnih ljudi.
Od prve postavitve do danes koreografi postavljajo ta balet na različno glasbo. Tako je za uprizoritev leta 1928 glasbo napisal Herold, leta 1864 je bil balet postavljen na glasbo Her-tela, leta 1885 pa sta ga Petipa
in Ivanov postavila na glasbo Hertlove partiture z dodatki Oelibesa, Minkusa, Pugnija, Driga in Rubinsteina.
Izvedba kraljevega baleta, katere posnetek boste videli, je v koreografiji Fredericka Ash-tona postavljena na Heroldovo glasbo v priredbi Lanchberyja.
17.10, TVS 1 ZA LETALOM
francoski barvni film, (SUIVEZ CET AVION), scenarij: Patrice Ambard, Alain Eteve, režija: Patrice Ambard, fotografija: Ber-trand Chatry, glasba: Didier Vasseur, igrajo: Lambert Wi!son, isabelle Gelinas, Claude Pieplu, Clovis Cornillac, Maria Meriko, Francois Berleand, Yvonne Clech.
Vse več je mladih francoskih ustvarjalcev, ki se preizkušajo v lahkotnih kgmedijah, največkrat z željo, da bi se izkazali tudi komercialno/
Tako je tudi Patrice Ambard, koscenarist in režiser filma Za letalom!, posnel zabavno zgodbo, polno nepredvidljivih situacij, ki si sledijo z vso bliskovitostjo.
Svojo komedijo Ambard gradi na dveh popolnoma različnih si karakterjih Remyju in Elisabeth, ki sta ljubimca, čeprav je njuno razmerje, navzlic vzajemni simpatiji, povsem nestanovitno. Remy je zagnan računalniški molj, ki tudi po 13 ur dnevno tiči v svoji multimultinacionalni družbi. Tako se izogne materi, pri kateri živi od ločitve in mu je vsekozi za petami.
Po neuspeli zakonski izkušnji se želi izogniti tudi lepšemu spolu, a v isti družbi dela tudi očarljiva in pregnana Elizabeth, ki je trdno odločena, da bo simpatičnega Remyja ulovila v svoje mreže. Tako že kar vsiljivo prečka njegove poti in Remy se njene zapeljivosti ne more čisto ubraniti.
Prava pustolovščina pa se začne, ko si Remy poišče novo stanovanje pri oskrbnici, ki daje videz pobožne starke, v resnici pa so njen strasten hobby bančni ropi. Za zadnjega je seveda osumljen nerodni Remy, saj vse sledi vodijo v hišo, kjer se je nastanil...
NOVf 190BA
____£Tj____
STRAN 16
19. februar
SLOVENIJA 1
8.45	Video strani
8.55	Program za otroke, J. Žmavc: Pavliha in malo čez les, SLG Celje
10.25	M. Bradbur/: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (4/6)
11.15	TV mernik, ponovitev
11.30	Utrip, ponovitev
11.45	Zrcalo tedna, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
16.15	Video strani
16.25	Napovednik
16.30	Podarim - dobim, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke,; Radovedni taček:	Taček in
smrček
17.35	Jelenček, serija HTV, 3/13
18.10	Obzorja duha, ponovitev
18.40	Ep video strani
18.45	Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Ženski in moški, ameriška nanizanka, 2/3
20.35	Epp
20.40	Mednarodna obzorja: Izrael
21.25	Novica Savič: SA 204-272,
drama TV Sarajevo
22.20	Ep video strani
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.50	Napovednik
22.55	Sova; Conspiracy of Silence, kanadska nadaljevanka, 3/4, Zvezdne steze, 8. epizoda ameriške nanizanke 0.35 Video strani
SLOVENIJA 2
16.35	Video strani
16.45	Sova, ponovitev; Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 6/13, Conspiracy of Silence, kanadska nadaljevanka, 2/4
18.10	Euroritem, 39. oddaja
18.30	Športni dogodek, ponovitev
19.00	Videošpon
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik Koper-Capodi-stria
20.00	Epp
20.05	Žarišče
20.30	Zelena ura
21.30	Videogodba
22.00	Alpe-Donava-Jadran
22.30	Sedma steza
22.50	Ciklus filmov A. Hitchcocka, Tujca na vlaku, ameriški film (čb)
0.30 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Živeti ali umreti - ameriška barvna drama, 1979, igrajo: Melissa Sue Anderson, Robert Carradine, režija: Jack Sterrett
15.30	Leta presenečenja - dokumentarna oddaja
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka otroški program, Superbook - risanke, Arthur, britanski kralj - tv nanizanka
17.00	S. W. A. T. - tf
17.50	Yesterday - zgodovina Pop Musič
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Ponedeljkov športni pregled
21.00	Accordi - VII oddaja
21.30	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih / II. del
22.30	Vsedanes - tv dnevnik
22.40	Satanovi častilci - ameriška
barvna grozljivka, igrajo: Anthony Eisley, Thordis Brandt, režija: VVilliam O. Brovvn
kanal
KANAL A
9.45	A SHOP
10.00	Ponovitev sobotnega programa
A SHOP
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A SHOP
20.00	Dober večer
20.05	Informativno dokumentarni program
20.30	Borza
21.00	Celovečerni film po filmu:
Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Razredni pouk: program za učence I. in II. razreda; 11.05 Lutkarska serija za otroke; 11.35 Tajni agent Pujs, ponovitev (12/14); 12.00 Poročila; 12.05 »Lovejoy« - serijski film, ponovitev (4/10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.30 Je-
zik in govor (2/4); 17.10 Dopolnitev;
17.15	Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej; 18.00 Poročila;
18.10	Glasba; 18.25 EPP; 18.30 Santa Barbara - serijski film (2/50);
19.15	Svet športa; 20.50 Hrvaška v svetu; 21.50 EPP; 21.55 Dnevnik II; 22.20 Operni ciklus, 22.50 Poročila v nemščni; 22.25 Poročila v angleščini; 23.00 Slika na sliko; 0.00 Poročila; 0.00 Odpoved programa
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malvazija - Daktari - serijski film, ponovitev (13/39), Gimnastika - serija za otroke (8/ 10), Risanke: 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 Popolni tujci - serijski flm (6/28); 20.30 EPP; 20.35 Tren-
terjevi - serijski film (1/6)A 21.25 Električni cowboy; 21.55 EPP;
22.00	»Gabriel s Fire« - serijski film (1/22); 22.50 Izven tokov; 23.50 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie How-ser; 10.00 Šolska TV, 10.30 Avtomobilisti seveda; 11.50 Moda;
12.00	Male orgle; 12.15 Mesta srednje Evrope - Ljubljana; 13.00 čas v sliki; 13.10 Konflikti; 13.45 Živi-nozdravnik; 14.15 Glavo pokonci;
15.00	Jaz in ti; 15.05 Nils Holger-son; 15.30 Am dam des; 16.05 Mojster Eder; 16.30 Ding dong; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Srečna družina; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 21.25 Miami Vice;
22.10	Apropos film; 22.40 M.A.S.H.; 0.30 Max Headroom; 1.20 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Leksikon za umetnike; 17.00 Široke ceste sveta;
17.30	Lindenstrasse; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Podeželski zdravnik;
21.00	Novo v kinu; 21.15 Kompas;
22.00	Čas v sliki; 22.30 Glave; 23.15 Misleci časa; 0.00 Halo Avstrija, halo Dunaj; 0.30 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, ma-
gazin; 8.35 ZOOM, Your English Magazine; 19.05 Podelitev nagrade »World Musič«, angleški film; 11.25 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva;
16.10	Bakony je moj Pariz, madžarska serija; 16.30 V glasbenem tv-gledališču, pevec Gy6rgy Melis;
17.10	Reportaža o Madžarskem inštitutu v Helsinkih; 17.25 Ženske nad štirideset, nemška serija; 17.50 Katoliška kronika; 18.00 Švet denarja; 18.10 Prehod, magazin;
19.00	Igra, čarobna šestica; 19.15 Za otroke: O veri - Cimbora - Lahko noč vam želi Disney; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Pajki, madžarsko-nemški film; 22.05 Moj
NOVfi90BA
M
teden; 23.30 Imej rad ponedeljek, iz gledališča Arany Janos; 23.15 Dnevnik; 23.20 Dnevnik BBC
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
15.00	Prenos zasedanja Parlamenta; 17.10 Naš ekran, narodnostni magazin v hrvaškem in srbskem jeziku; 17.35 Za otroke, risanka; 17.48 Žrebanje loterije »Šestica«;
18.00	Dnevnik, vreme; 18.14 Pop real, madžarska lahka glasba;
18.40	Telefonska igra; 19.00 Ko je pustošila slana, dokumentarni film o usodi nekdanjih »kulakov«; 20.00 Telešport; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Ponujam, Gyorgy Pomezanszki;
23.10	Prepovedni filmi: Katarina in 'njeni otroci, češki čb film iz leta
1970
EURO ŠPORT
6.00	Predstavitev olimpijskega dne;
6.30	Hitrostno drsanje (M); 7.00 Predstavitev olimpijskega dne; 7.30 Smučanje-slalom (Ž); 8.00 Predstavitev olimpijskega dne; 8.30 Smu-čanj-slalom (Ž); 9.00 Bob četvero-sed, prenos; 10.00 Tek na smučeh - 31 km (Ž), prenos; 12.30 Hitrostno drsanje (M); 13.00 Hokej na le-du-tekma za 9. mesto, prenos;
13.45	Olimpijska poročila; 15.30 Umetnostno drsanje (Ž); 17.00 Hokej na ledu - 1. polfinale, prenos;
19.30	Olimpijska poročila; 20.00 Umetnostno drsanje (Ž), prenos; sledi Hokej na ledu - 2. polfinale, prenos: 23.30 Olimpijska poročila; 0.30 Umetnostno drsanje (Ž); 1.00 Hokej na ledu; 2.00 Olimpijska poročila; 3.00 Hokej na ledu; 5.00 Umetnostno drsanje (ž).
SCREEN ŠPORT
S.OOAmeriške mišice; 8.30 Tenis
-	Philadelphia; 9.30 Mednarodni moto šport; 10.30 Ameriške mišice;
11.00	Nogomet - Čile : Bolivija;
12.00	Nemška košarka - Stutgart : Bamburg; 13.30 Profesionalno smučanje - veleslalom; 14.00 Go!
-	mednarodni moto šport; 15.00 Nogomet Ameriške mišice; 15.30 Nogomet - Argentina : Urugvaj;
16.30	Moto šport; 17.30 Svet športa; 18.00 Tensi - Philadelphia, finale; 19.30 NHL hokej - tedenski pregled; 20.30 Nogomet - predolimpijski turnir; 21.30 Boks; 23.00 Španski goli. 23.30 Golf - Portugalska; 0.30 Športni ples.
MUSIČ TELEVISION
0.00 Headbandes bali; 2.00 VJ Kristine Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Velik hiti - vodi Pa-
ul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
ra; 20.00 Ljubezen na prvi pogled;
20.30	Alf - nadaljevanka; 21.00 Mini nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Skriti video »show; 24.00 Hill Street Blues; 1.00 Zunanje meje.
20.00	Poročila; 20.15 Caddyshack II
-	ameriška komedija; 22.05 Nočni sokol; 23.00 Smrtni krogi libella
-	egipčanski film; 0.45 Operacija maškarada; 1.35 Avtostopar; 2.10 Rio Morte - ameriški pustolovski film, ponovitev.
SUPERCHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču; 7.55 Športna poročila; S.OO^Poročila iz Evrope; 8.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila;
12.00	Super trgovina; 12.30 Video turistični vodič; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Divja Amerika
-	dokumentarec; 14.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila;
18.00	Wyatt Earp-western, nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo - tajski boks; 21.00 Boj za obstanek - dokumentarec; 21.30 Današji svet
-	nadaljevanka; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA;
23.00	Pozabljen v Maroku - ameriški film; 0.45 Glasbena poročila; 0.55 Modra noč - Umetnost in zabava; 1.25 Super trgovina; 1.55 Glasbeni miks skozi čas.
SAT 1
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Velika parada smeha, ponovitev; 11.50 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie;
15.05	Falcon Crest; 16.00 McGyver;
17.05	Pojdi na vse; 18.15 Bingo;
18.45	Poročila; 19.15 Kolo sreče;
20.15	Šogun, 7. del; 21.15 Fantom v Monte Carlu - angleški film;
23.10	Novide, zgodbe; 23.55 Kanal 4.
SKVONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci-nadalje-vanka; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva; 19.30 Skrita kame-
TELE5
6.55	Dobro jutro, Bino - različne risanke in otroške oddaje; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat, ponovitev; 11.00 Divji zahod - ameriška nadaljevanka; 12.30 Domači magazin; 13.00 Model in vohljač; 13.45 Bim bam bino; 17.50 Model in vohljač; 19.15 Poročila; 20.15 Na lastno pest - ameriška nadaljevanka;
21.05	Smrt lahko joka, ameriški film; 22.55 Egualizer; 23.45 Od danes smo brezhibni - ameriški film, ponovitev; 2.00 Na zob; 2.30 Divji zahod.
RTLPLUS
6.00	Dobro jutro in poročila; 8.55 Angel se vrača; 9.45 Bogat in lep;
11.00	Dragi stric Bill; 12.30 Ham-mer; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfiel-ska zgodba; 15.05 Dallas; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada;
18.00	Elf 99; 18.45 Poročila, 19.15 Ekipa A; 20.15 Umor je njen konjiček; 21.15 Podelitev popevkarskih nagrad; 22.55 Deset pred enajsto;
24.00	Služba v Vietnamu; 0.50 Boj zoper mafijo.
SOC
PRO 7 ..
5.55	Adderly; 6.40 Risanke; 8.20 Muppet show; 8.50 Starsky & Hutch; 9.50 Končna postaja pravičnost; ponovitev; 10.50 Splavarji na Volgi - italijanski film, ponovitev; 12.25 Kolt za vsak primer;
13.20	Zadet od bliska - italijanska kriminalka, ponovitev; 15.10 Agentka s srcem; 16.05 Planet velikanov - ameriška fantastična nadaljevanka; 17.00 Risanke; 19.00 Mojster;
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Opoldanski magazin; 13.45 Dopisniki poročajo iz vsega sveta (ponovitev od 21. 2. 1992); 14.15 Bernstein v Salzau; 15.45 Chopin; Nokturno v H-duru; 15.50 Politika, dogodki, osebe (ponovitev od 23.2. 1992); 17.00 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Ostržek: O sodniku, ki je bil opica; 17.35 Narednik Berry; in levičar; 18.00 Slike iz Avstrije; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Frontalno-kritič-ni magazin; 20.00 Dvopičje; 21.00 Reportaža o najbolj uspešnih avstrijskih rokerjih; 21.45 Kulturnik žurnal' 21.51 Športna poročila;
22.00	Čas v sliki; 22.25 Čas v sliki;
22.30	Glave-uganka znanosti; 23.15 Jazz: Harri Stojka; 0.00 10 pred 10.
22.50 TVS 2
CIKLUS FILMOV A. HITCHCOCKA
TUJCA NA VLAKU
ameriški črno-bel film, 1951, (Strangers On A Train), scenarij: Raymond Chandler, Czendi Ordmonde po romanu Patricie Highsmight, režija: Alfred Hitchcock, v gl. vi.: Farley Granger, Ruth Roman, Robert VValker, Leo G. Caroll, Patricia Hitchcock, Laura Elliot, Marion-Lorne, Jonathan Gale.
V ciklu filmov A. H. smo pred kratkim predvajali film Kliči M za umor, ki je nastal dve leti kasneje kot Tujca na vlaku. Čeprav gre za različni predlogi, imata filma kar nekaj skupnega. Glavni junak v obeh filmih je profesionalni tenisač, v filmu Tujca na vlaku kot pozitivni, v Kliči M za umor kot negativni junak. Lahko
bi celo rekli, da je Kliči M za umor nekakšno nadaljevanje filma Tujca na vlaku, še posebej, ker nam tudi glavni junak v tem filmu ne more biti simpatičen. Ima namreč ženo, od katere bi se ločil in poročil senatorjevo hči, s čimer bi se mu odprle možnosti v politiki in v višjih družbenih slojih. Guy po telefonu celo izreče, da bi svojo ženo, ki se noče ločiti, zadavil. Toda to stori namesto njega Bruno, neznanec, ki ga je srečal na vlaku in mu predlagal, da zamenjata umore. Bruno bi ubil Guyevo ženo, Guy pa njegovega očeta. Tako bi imela oba popoln alibi, umor brez motiva pa bi bilo težko dokazati. Guy seveda ne pristane na kupčijo, Bruno pa vseeno ubije Guyevo ženo in vztrajno terja, da Guy ubije njegovega očeta. Umor je torej zastavljen tako kot v filmu Kliči M za umor, kot bi se glavni junak filma Tujca na vlaku v filmu Kliči M za umor spomnil na epizodo iz prejšnjega filma in jo izkoristil za naročeni umor. Toda Guy v tem filmu še ni »negativec« zato hoče Brunovega očeta opozoriti ne pa umoriti. Bruno to sicer prepreči, a iz maščevanja hoče Guyja obremeniti s podtaknjenim vžigalnikom na kraju umora. Sledi razplet s spektakularnim obračunom na vrtiljaku.
Film sodi v sam vrh Hitchcockove ustvarjalnosti, čeprav scenarij sam sprva tega ni obetal. Franbois Truffaut je zapisal, da po prebranem scenariju ne bi verjel, da je mogoče posneti dober film. Če bi isti scenarij posnel kdo drug, bi to bil verjetno slab film. Tako pa je Hitchcock z vrsto antologijskih prizorov (najboljši so tisti brez teksta) ustvaril mojstrovino, ki se za stalno vtisne v gledalčevo zavest. Hitchcock se osebno pojavi v filmu na začetku, ko z basom vstopa v vlak.
17. STRAN_________________19. februar________ N0W#0Bfl
TELEVIZIJA	TOREK, 25. FEBRUARJA-SVEČANA
SLOVENIJA 1
9.10	Video strani
9.20	Program za otroke, Zgodbe iz školjke
10.20	Šolska TV; Nekoč je bilo... življenje: Hormoni
10.45	Angleščina-Folow me, 39. lekcija
11.05	Ogrevanje s sončno energijo
11.15	»Zakaj...«?, Skrb za ptice pozimi
11.20	Sedma steza, ponovitev
11.40	Euroritem, ponovitev 39. oddaje
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.30	Video strani
14.40	Napovednik
14.45	Tujca na vlaku, ponovitev ameriškega filma (čb)
16.20	Alpe-Donava-Jadran, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke; Zlati prah: Stari modrec
17.30	Alf, 63. epizoda ameriške nanizanke
17.55	...
18.25	Ep video strani
18.30	Svet poroča
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	C. Mathew: Pravi junak, angleška nadaljevanka (2/6)
20.55	Epp
21.00	Novosti založb
21.10	Osmi dan
22.00	Ep video strani
22.05	TV dnevnik, 3, vreme, šport
22.30	Poslovna borza
22.40	Dokumentarna oddaja
23.10	Napovednik
23.15	Sova; V območju somraka, 22. epizoda ameriške nanizanke, Conspiracy of Silen-ce, kanadska nadaljevanka, 4/4
0.30 Video strani
SLOVENIJA 2
16.10	Video strani
16.20	Sova, ponovitev; Conspiracy of Silence, kanadska nada-
ljevanka, 4/4, Zvezdne steze, 8. epizoda ameriške nanizanke
18.00	Regionalni	programi
- Koper
19.00	Orion
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik Sarajevo
20.00	Epp
20.05	Žarišče
20.30	Nixon, angleška dokumentarna oddaja, 1/3
21.25	TV tribuna
23.25	Alternativni program, Talk show
23.55	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Smola gospoda Srečka - lutke
17.10	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih / II. del
18.00	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Plešem kolikorhitro morem
- ameriška barvna drama, 1982, igrajo: Jill Clayburgh, Dianne Weist, režija: Jack Hofsiss
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	RAI - oddelek za vzgojo in
izbor ževanje
MA
mm
jmsisk^
kanal
KANALA
10.00	Ponovitev večernega sporeda
A SHOP
19.00	A SHOP
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A SHOP
20.00	Dober večer
20.30	Celovečerni film
22.15	Glasbena oddaja po oddaji:
Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola-Predmetni pouk: Jezikovno umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Mali veliki svet; 11.35 Tajni agent Pujs - humoristična serija, ponovitev (13/14); 12.00 Poročila; 12.05 »Love-joy« - serijski film, ponovitev (5/10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spre-
gledali ste - poglejte; 15.30 Šolski program; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV;
16.30	Malavizija; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej;
18.00	Poročila; 18.10 Glasba; 18.25 EPP; 18.30 Santa Barbara - serijski film (28/50); 19.15 Glasba; 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I;
20.00	EPP; 20.05 Spekter; 21.05 V živo; 21.50 Hrvaški dokumentarni film; 22.20 EPP; 22.25 Dnevnik II;
22.50	Poročila v nemščini; 22.55 Poročila v angleščini; 23.00 Slika na sliko; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
15.50	Test; 16.05 Napoved programa; 16.10 Video strani; 16.20 TV koledar; 16.30 Malavizija-Grezzly Adams - serijski film (6/8), Batman
-	serijski film (18/34), Risanka;
19.15	Loto; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 Predstavljeni raj - serijski film (8/11); 20.55 EPP; 21.00 Kavarna Na zdravje - humoristična serija (15); 21.25 Dokumentarna serija; 22.05 EPP; 22.10 Trenterjevi
-	serijski film (2/6); 23.05 D. J. is so hot; 0.05 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie Ho-
wers; 9.30 Angleščina za začetnike,
10.00	Šolska TV; 10.30 V puščavi ni vode; 12.05 Šport; 13.00 Čas v sliki;
13.35	Sužnja Isaura; 14.00 Princ iz Arkadije; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Šport; 17.10 VVurlit-zer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Srečna družina; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Univerzum; 21.15 Kleopatra; 0.10 Max Headroom; 1.00 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Leksikon za umetnike; 17.00 Šolska TV; 17.30 Usmeritev; 18.00 Doogie Hovvers;
18.30	Gaudimax; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Svojčas; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2, Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, ma-
gazin; 8.35 Angleščina, nadaljevalni tečaj; 9.00 Pajki, pon. madžar-sko-nemškega filma; 10.30 Lovci s ptičjo masko, poljudnoznanstveni film; 11.00 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Sloviti prazniki, tekmovanje gondol v Benetkah; 16.35 Modigliani, slike z razstave; 17.05 Gregor, dokumentarni film; 17.35 Ženske nad štirideset, nemška serija; 18.00 Svet denarja; 18.10 Varstvo mest; 19.00 Videoklipi; 19.15 Za otroke: Sveže - Madžarske ljudske pravljice; 20.00 Dnevnik, tele-šport; 20.35 Potovalni kviz; 21.20 Twin Peaks, 1. del ameriške serije;
22.50	Dejstva, družbena reportaža;
23.30	Nogomet ponoči; 1.05 Dnevnik; 1.10 Dnevnik BBC
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
10.00	Prenos zasedanja Parlamenta; 16.10 Popoldne; 16.15 Naša obrazovka, narodnostni magazin v slovaščini; 16.40 Od pet do šest, magazin; 17.40 Za otroke, risanka;
18.00	Dnevnik, vreme; 18.15 Tele-šport; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Odločna ženska, angleška serija;
19.50	Ljubezen in vojna, pesmi o življenju in smrti; 20.15 Nogomet na angleški način; 20.40 Novi val, zabavni magazin; 21.25 Smernica, ekumenski debatni program; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Hitler, zgodba neke kariere, 1. del dokumentarnega filma
EURO ŠPORT
9.00	Smučanje na ZOI; 11.00 Bob »za ZOI; 12.00 Tek na smučeh na
ZOI; 13.00 Hitrostno drsanje na ZOI; 14.00 Hokej na ledu na ZOI;
16.00	Umetnostno drsanje na ZOI;
18.00	Smučarski skoki na ZOI;
19.00	Badminton - prvenstvo Švice; 20.00 Nemški rally; 20.30 »Hor-seball«; 21.30 Športna poročila;
22.00	VVrestling; 23.00 Hitrostno drsanje na ZOI; 24.00 Evrofun; 0.30 Športna poročila.
4screen šport
8.00 Ameriške mišice; 8.30 Go!
-	mednarodni moto šport; 9.30 NHL hokej - tedenski pregled;
10.30	Ameriške mišice; 11.00 Nogomet - Argentina : Urugvaj; 12.00 NBA košarka - L. A. Lakers : Boston; 13.30 NBA košarka - tedensko poročilo; 14.00 Mednarodni moto šport; 15.00 Ameriške mišice;
15.30	Nogomet - predolimpijski turnir; 16.30 Boks; 18.00 Golf
-	Portugalska; 19.00 Španski goli;
19.30	Vodni šport; 20.30 Nogomet
-	predolimpijski turnir; 21.30 Boks
-	OToole : Gnet, prenos; 23.30 Biljard snooker.
MUSIČ TELEVISION
0.00 Eksplozivna mešanica; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
SKVONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Bfady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva; 19.30 Skrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Otroški pogovori - nadaljevanka; 21.00 TV film; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Avtostopar; 24.00 Policijske zgodbe;
1.00	Pošasti.
SAT 1
6.00 Dobro jutro: 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Fantom v Monte Carlu - angleški film, ponovitev; 10.40 šogun, ponovitev; 11.40 Kolo sreče, 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie; 15.05 Falcon Crest; 16.00 Lepotica in zver;. 17.05 Pojdi na vse; 18.20 Bingo; 18.45 Poročila;
19.15	Kolo sreče; 20.15 Zlata hit parada narodnozabavne glasbe;
21.15	Orel je pristal - angleški film; 0.20 Na begu; 1.20 Lepotica in zver, ponovitev.
RTL PLUS
6.00	Dobro jutro in poročila: 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank;
11.00	Dragi stric Bill: 11.30 Tic, Tac, Toe; 12.30 Hammer; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba; 15.05 Dallas; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada;
18.00	Elf 99; 18.45 Poročila; 19.15 Knight Rider; 20.15 Columbo: Vraž-
ji narednik - ameriška kriminalka; 22.00 Eksplozivno; 22.50 Zakon; 0.50 Boj zoper mafijo.
TELES
6.50 Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat, ponovitev; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni show; 13.00 Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.15 Poročila; 19.30 Ugankarski show; 20.15 Škandal v majhnem mestu - ameriški film (igra Racguel Welch); 23.00 Eguali-zer; 23.50 Na lastno pest; 1.35 Divji zahod.
PRO 7
5.25 Adderly, ponovitev; 6.15 Risanke; 7.50 Muppet show; 8.20 Agentka s srcem; 9.20 Planet velikanov; 10.25 Neskončna obzorja
-	ameriški film, ponovitev; 12.40 Mojster, ponovitev; 13.25 Beg v Za-hrain - ameriški film, ponovitev; 15.10 Air Force; 16.05 Trojica s štirimi pestmi - pustolovska nadaljevanka; 17.00 Risanke; 19.00 Jasen primer za Clair - ameriška detektivska nadaljevanka; 20.00 Poročila; 20.15 Donavska dekleta - nemški film; 21.55 Prišel je iz pekla
-	angleška kriminalka; 23.40 Star-sky & Hutch; 0.55 Smrtni krog libel-la - egipčanski film, ponovitev.
sat
3 SAT
9.00 Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Opoldanski magazin; 13.45 Frontalno-politični magazin (ponovitev od 24. 2.1992); 14.15 Disco '72; 15.05 Oregon - glasbeni festival v Freiburgu; 16.05 Clip; 17.00 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Cik-cak-mladinska oddaja; 18.00 Slike iz Nemčije; 19.00
Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Kulturna oddaja; 20.00 Šladkor - resnično sladka katastrofa; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Čas v sliki; 22.30 Klub 2.
SUPER
C M A N N E L
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču; 8.30 Spiegel TV; 9.00 Glasbeni miks;
9.30	Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila;
12.00	Super trgovina; 12.30 Športna oddaja; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Boj za obstanek--dokumentarec; 14.00 Vse zmeša-no-zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila;
18.00	Wyatt Earp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo; 20.50 Športna poročila; 21.00 Znanstveni show - dokumentarec; 21.30 Evropski mediji; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poročilo iz Evrope; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Poglej se - ameriški film; 0.50 Glasbena poročila; 1.00 Modra noč - umetnost in zabava;
1.30	Išče se; 1.50 Super trgovina;
2.00	Glasbeni miks skozi noč.
20.30 TVKOP
PLEŠEM
KOLIKOR
HITRO
MOREM
Jean e Barbara un film da fini-re, režija: Jack Hoffsiss, igrajo: Jill Clayurgh, Dianne VVeist, Ni-col VVilliamson in drugi.
Odlična režiserka je zaradi poklicnih in zasebnih težav popolnoma izčrpana, pomagati pa si skuša s pretiranim jemanjem psihofarmakov. Ker ji tudi ljubimec, sam kronični pijanec, ne more kaj prida pomagati, se slednjič zateče k zdravnici ...
[g	bazar
' *
ir s s
PRODAJALNA
CELJE, STARA CESTA 9
OSTROŽNO
TEL.: (063) 36-784
-	električne, klasične, akustične, dvanajststrunske in elektroaku-stične kitare EKO, FENIX, KRAMER
-	synthesizerje HOHNER, CASIO, KAWAI, FUJIHA
-	klavirje in pianine ASTOR, PETROF, BELARUS
-	bobne STYX
-	stojala QUIK LOK za klaviature, kitare, zvočnike, mikrofone, saksofone...
-	strune ROTOSOUND, FENDER za kitare in bas kitare
-	ojačevalce EKO, POLER
-	orglice in blokflavte HOHNER
-	konektorje in kable
in še mnogo drugega.
Delovni čas: od 10. do 14. ure in od 16. do 18. ure.
Grofična priprava & grafični marketing & oblikovanje
SifflonaVovb
k Cesta no Oitmito 113, MOOdCelje, telefon (i jas: 06334-222
Izdelujemo filme za offset - sito tisk in štampiljke.
Na vašo željo vam naredimo tudi desian • zaščitni znak m oblikujemo celostno podobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, \ plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in „ reklamne letake na barvni papir.
Storitve izvajamo na "fotostavku" in računalniški opremi ‘'Macintosh" z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi).
mW fr.OOBfl___________________19. februar________________STRAN 18
TELEVIZIJA	SREPA, 26. FEBRUARJA-SVEČANA
SLOVENIJA 1
8.20	Video strani
8.30	Program za otroke; Ta čudoviti notni svet, 6. - zadnja oddaja tv Sarajevo
9.30	Navihanka, posnetek baleta iz Cxovent Gardna
11.10	C. Mathevv: Pravi junak, angleška nadaljevanka, 2/6
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, (4/9)
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
19.05	Ep video strani
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Film tedna; Promised a Mi-racle, ameriški film
21.45	Plesni nocturno
22.00	Epp in ep video strani
22.05	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.30	Napovednik
22.35	Sova; Krila, ameriška nanizanka, 4/15, Monte Carlo, ameriška nadaljevanka, 1/4, Zgodba o magnumu, angleška dokumentarna serija, 3/3 0.40 Video strani
SLOVENIJA 2
15.20	Video strani
15.30	Osmi dan, ponovitev
16.20	Sova, ponovitev; V območju somraka, 22. epizoda ameriške nanizanke, Conspiracy of Silence, kanadska nadaljevanka, 4/4
17.40	Euroritem, ponovitev 39. oddaje
18.00	Regionalni programi - Maribor
19.00	Psiho
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik ORF
20.00	Epp
20.05	Žarišče
20.30	Športna sreda
22.30	Poglej in zadeni
23.00	Komorna glasba skozi stoletja: Med klasiko in romantiko, ponovitev 5. oddaje
23.40	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški
program, Superbook - ri-
sanka, Arthur, britanski kralj
-	tv nanizanka
16.50	Plešem kolikor hitro morem
-	ameriška barvna drama, 1982, igrajo: Jill Clayburgh, Dianne Weist, režija: Jack Hofsiss
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Protagonisti - intervjuji in poglobitve
21.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Leta presenečenja - dokumentarna oddaja
22.40	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
kanal
KANALA
9.45	A SHOP
10.00	Ponovitev večernega programa
A SHOP
19.00	A SHOP
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A SHOP
20.00	Informativno dokumentarni program
20.30	Oddaja o malih živalih
21.00	Celovečerni film
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Razredni pouk: program za učence III. in IV. razreda; 11.05 Tajni agent Prašič - humoristična serija, ponovitev (14/14); 12.00 Poročila; 12.05 »Lovejoy“ - serijski film, ponovitev (6/10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila;
14.10	Spregledali ste - poglejte;
15.30	Oddaja za učitelje; 16.00 Poročila iz regionalnih študijev HTV;
16.30	Družinske teme; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.10 Glasba;
18.25	EPP; 18.30 Santa Barbara - serijski film (29/50); 19.15 Glasba; 19.20 EPP; 19.25Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 V velikem planu; 21.35 Oddaja resne glasbe; 22.20 EPP; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Poročila v nemščini; 22.55 Poročila v angleščini; 23.00 Slika na sliko; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija - Polna hiša - humoristična serija, ponovitev (9/22), Muppet Show, Risanke;
19.20	EPP, Napoved programa;
19.30	Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 »Desperate Characters« - ameriški film; 21.35 EPP; 21.40Trenterje-vi - serijski film (3/6); 22.30 Blue Moon; 23.00 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie Ho-vvers; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Kleopatra; 11.55 Raj
živali; 12.10 Poročila; 13.00Čas v sliki; 13.35 Sužnja Isaura; 14.00 Vkuhavanje in vlamljanje: 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije;
15.55	Natančno poglej; 16.05 Mojster Eder; 16.30 Heureka; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Me žene; 18.30 Srečna družina;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15Težko milijonarju; 21.55 Model in vohun; 22.40Zmota občutkov; 0.10Max Headroom; 1.00 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Leksikon za umetnike; 17.00 Multikulturno življenje; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 Rjoveči lev;
19.00	Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Mrzlega jutra v maju; 21.50 Knjige me-
seca; 22.00 Čas v sliki; 22.30Nočni šport, Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, za otroke; 9.35 Razblinjajoči se oblaki dima, pon. zgodbe o cigareti; 10.25 Letni kolobarji, program za upokojence; 10.55 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija; 16.55 Dobrodelni koncert za begunce iz Jugoslavije; 17.30 Ženske nad štirideset, nemška serija; 18.00 Svet denarja; 18.10 Dimenzija, znanstveni magazin; 18.40 Naša dediščina;
19.00	Videoklipi; 19.15 Za otroke: Za mladostnike - Lahko noč vam želi Disney; 20.00 Dnevnik, tele-
šport; 20.35 To + ono, zabavni magazin; 21.45 Vekerdy, 1. del; 22.35 Novi svet, zunanja politika; 23.20 Najsrečnejši dan; 23.25 Dnevnik;
23.30	Dnevnik ZDF
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
16.00	Popoldne; 16.05 Unser Bildschirm, narodnostni magazin v nemščini; 16.30 Od pet do šest, magazin, vmes gospodarska politika; 17.30 Za otroke, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport;
19.00	Glasbena terapija, francoski tv-film; 23.30 Novi reflektor, reportaže; 21.25 Na obisku pri Sšndorju Včghu; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Hitler, zgodba neke kariere, 2. del dokumentarnega filma; 23.30 Zaključek
EURO ŠPORT
Šport v živo; 21.00 Turistična odda-- ja; 21.30 Poslovni tednik; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA: 23.00 Nenavadni primer dr. Kildara - ameriški film; 0.30 Glasbena poročila; 0.40 Modra noč: 1.10 Super trgovina; 1.40 Glasbeni miks skozi noč.
9.00	Evrofun; 9.30 Biatlon na ZOI;
10.30	»Horseball«; 11.30 Avto šport; 12.00 Smučarski skoki na ZOI; 13.00 Boks; 14.00 Nogomet
-	evrogoli; 15.00 »Horseball«;
16.00	Tajski boks; 17.30 Badminton
-	prvenstvo Švice; 20.30 »Horseball«; 21.30 Športna poročila; 22.00 Vrhunski šport; 23.000dbojka;
24.00	Avto šport; 0.30Športna poročila.
SCREEN ŠPORT
MUSIČ TELEVISION
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00Prvič na MTV; 19.00Yo!-rap glasba; 19.30 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice;
23.45	Trije od enega.
8.00	Ameriške mišice; 8.30 Vodni šport; 9.00 Španski goli; 9.30Šport-ni ples; 10.30 Ameriške mišice;
11.00	Nogomet - predolimpijski turnir; 12.00 Biljard snooker; 14.00 NHL hokej - tedenski pregled;
15.00	Ameriške mišice; 15.30 Nogomet - predolimpijski turnir;
16.30	Boks; 18.00 Go! - mednarodni moto šport; 19.00 Profesionalno smučanje - slalom; 19.30 Konjeništvo; 20.30 Nogomet - predolimpijski turnir; 21.30 Olimpijsko poročilo; 22.30 Golf; 23.30 NHL hokej Montreal : Pittsburgh.
SUPER
C M A N N C L
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA: 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču; 8.25 Športna poročila; 8.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Turistična oddaja v nemščini; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Znanstveni shovv - dokumentarec;
14.00	Vse zmešano-zabavni program; 14.50 Glasbena poročila;
15.00	Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp-western nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00
SKY ONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka: 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 8arnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.10	Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva - nadaljevanka:
19.30	Skrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Skrita kamera; 21.00 TBA: 22.00 Pametni dečko - nadaljevanka: 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Nočno sodišče; 24.00 Sonny Spoon.
SAT 1
6.00 Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Orel je pristal - angleški film, ponovitev; 11.15 Zlata hit parada narodnozabavne glasbe; 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie; 15.05 Fal-
con Crest; 16.00 Booker; 17.05 Pojdi na vse; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Ko zvonijo zvonovi - avstrijski film;
22.15	Družbenopolitični magazin;
23.40	Bedroom Eyes - ameriška kriminalka.
H
RTLPLUS
6.00	Dobro jutro, Evropa, poročila;
8.30	Ponovitev različnih nadaljevank; 11.30 Tic, Tac, Toe; 12.30 Hammer; 13.00 En oče preveč;
13.30	Kalifornijski klan; 14.20 Springfeldska zgodba: 15.05 Dallas; 15.55 Chips; 16.45 Tvegano;
17.10	Springfeldska zgodba: 15.05 Dallas; 15.55 Chips; 16.45 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Elf 99; 18.45 Poročila; 19.15 Nazaj v preteklost: 20.15 Narodnozabavna glasba; 21.15 Gottschalkov shovv; 22.15 Sternov TV magazin:
23.20	Benny Hill; 24.00 Služba v Vietnamu; 0.50 Boj zoper mafijo.
PRO 7
6.20	Jane in Kathleen; 7.05 Risanke; 8.40 Muppet shovv; 9.10 Air for-ce; 10.10 Trojica s štirimi pestmi:
11.10	Donavska dekleta - nemški film, ponovitev; 12.35 Jasen primer za Clair, ponovitev; 13.30 Bledolič-nik na Divjem zahodu - ameriška komedija (igrajo Bob Hope, Jane Russell); 15.05 Bumperjev revir;
16.05	Utrip življenja - ameriška družinska nadaljevanka: 20.00 Poročila; 20.15 Perfektno - ameriška komisija (igra John Travolta); 22.25 Jake in McCabe; 24.00 Zločinska srca - ameriški film: 2.00 Nočni sokol; 3.00 Prišel je iz pekla - angleška kriminalka, ponovitev; 4.55 Avtostopar.
TELES
6.30	Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat, ponovitev;
11.00	Divji zahod; 12.00 Igralni
Shovv; 13.00 Model in vohljač; 13.25 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.00 Na zob; 19.25 Poročila; 19.40 Kviz; 20.15 Plenty - ameriški film; 22.35 Še več dima za nič - ameriški film; 0.15 Eguali-zer; 1.35 Policijska postaja Hill Street, ponovitev; 2.50 Divji zahod.
sat
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Opoldanski magazin; 13.45 Kulturna oddaja (ponovitev od 25.
2.	1992); 14.15 Veseli glasbeniki;
15.45	Cvetlice iz Izraela; 16.30 Nizozemska; 17.00 Mini čas v sliki
-	poročila za otroke; 17.10 Ostr-žek; Večna jeza z domačimi nalogami: 17.35 Narednik Berry... in hiša v pristanišču; 18.00 Slike iz Švice; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Kviz - Poročila enkrat drugače; 20.00 Ni nujno, da je vedno kaviar; Lazarus; 21.00 Netto
-	aktualne gospodarske informacije; 21.30 Dokumentacja; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Mesto v strahu - ameriški film, 1954 (igrajo Anne Francis, Spencer Tracy, Ernest Borgnine, Robert Ryan, režija John Sturges); 23.45 10 pred 10.
20.05 TVS 1
FILM TEDNA OBLJUBLJALI SO ČUDEŽ,
ameriški barvni celovečerni film, 1988, 96 min., scenarij: David Hill, režija: Stephen Gyl-lenhaal, fotografija: Tom Bur-styn, glasba: Leonard Hosen-man, igrajo: Rosanna Arguet-te, Judge Reinhold, Tom Bo-wer, Vonni Ribisi, John Vicke-ry in drugi.
Film Obljubljali so čudež sodi med odlične ameriške televizijske filme. Skratka med tiste filme, ki so nastali zgolj za predvajanje na televiziji. Kot tak se je seveda »moral« podrediti »zakonitostim« v zvrsti televizijskih filmov oziroma dram. Ker so televizijski filmi namenjeni izjemno širokemu krogu gledalcev, so praviloma dramaturško čvrsti, z verjetno
zgodbo in z junaki, s katerimi se lahko televizijski gledalec identificira. Ena izmed »zakonitosti« televizijskega filma, njegova kvaliteta, je tudi njegova odzivnost, čut za probleme, drame vsakdanjega življenja. Ne preseneča torej, da je prav TV film prvi predstavil mnoge pereče stiske in dileme našega časa, šele kasneje pa jih je povzel kinematografski film; tako je tematiko AIDSa prvi predstavil TV film Zgodnja zmrzal. Tudi film Obljubljali so čudež seznanja svoje gledalce s še ne tematiziranimi, še ne predstavljenimi dilemami. Film je nastal po resničnem dogodku, ki se je zgodil leta 1973. Avtor odličnega scenarij David Hill je svoj tekst oprl na pričevanje enega izmed udeležencev pretresljive zgodbe, na knjigo Larryja Parkerja »Pustila sva, da najin sin umre.« Že naslov knjige pove skoraj vse.
Zakonca Lucky in Larry Parker sta bila globoko pobožna. Kot nezaposlena sta morala skrbeti za tri otroke; najbolj pa ju je mučila sladkorna bolezen njunega najstarejšega otroka, Wesleya. Pred rastočim obupom sta se zatekla v vero: čedalje bolj sta verjela v čudež, v božjo pomoč. Da bi sebi in svojim prijateljem iz skupnosti dokazala svojo vero, da bi ju nagradil Bog, sta prekinila in-sulinsko terapijo. Bolj ko je Wesley slabel pred njunimi očmi, bolj je Lucky Parker verjela v svoj in božji prav, manj se je ozirala na moževe pomisleke. Njun sin pa je hiral iz ure v uro...
Film Obljubljali so čudež rezko prikazuje osebno dilemo, izbiro med vero, zakonom, medicinsko znanostjo. Avtorji filma niso posneli niti antireligioznega, niti religioznega filma, ampak so predstavili človeško stisko: enostavno, nevsiljivo. Režiser Stephen Gyl-lenhaal, ki tudi sam prihaja iz zelo religioznega mesteca v Pennsylvaniji, je film posnel zelo asketsko, povsem upravičeno je zaupal svoji igralski zasedbi, Zakonca Parker sta upodobila Rossanna Arguette in Judge Reinhold, nedvomno odlična igralca. V njuni karieri je zanimivo dejstvo, da sta oba zečela kot igralca v TV filmih, da sta kasneje sicer uspela v Hollywoodu, da pa sta se zmeraj znova vračala v televizijske filme.
TVS 1 SOVA
MONTE
CARLO
ameriška nadaljevanka, 4 deli, 1986, scenarij: Peter Lefcourt, režija: Anthony Page, igrajo: Joan Collins, George Hamilton, Lauren Hutton, Malcolm McDovvell, Lisa Eilbacher, Robert Caradine.
Leto 1940. Druga svetovna vojna se bliskovito širi po Evropi. Bogati, slavni in nevarni ljudje iščejo zavetje pred vojno v Monte Carlu. Toda upanje, da bodo tam našli mir, je varljivo. Nevarnost preži na vsakem koraku. Tja pot zanese tudi Joan Collins. V vlogi zapeljive in samozavestne kabaretne pevke Katrine živi nevarno dvojno življenje. S svojimi čari ji uspe izvedeti vojne skrivnosti, ki jih sporoča Britanski obveščevalni službi. George Hamilton igra ameriškega pisatelja Harryja Pricea, ki pride v svetovljansko igralniško mesto v upanju, da bo tam našel nov ustvarjalni navdih. Spremlja Lauren Hutton, bogato ameriško ločenko, ki denarno podpira Harryjevo življenje na veliki nogi.
Katrina in Harry se srečata in njuni življenji se začneta prepletati. Čeprav si je Katrina prisegla, da se ne bo nikoli več zaljubila, se to zgodi. Dogajanje doseže nevarni vrhunec, ko gestapo razkrije Katrininno podtalno dejavnost in v jetni-ški celici čaka na usmrtitev.
Nadaljevanka Monte Carlo je prirejena po istoimenskem romanu. Joan Collins je v dneh, ko je blestela kot pretkana Ale-xis, kupila filmske pravice romana in iz njega izluščila precej neznaten lik pevke Katrine, ki ji je dal scenarist Peter Lefcourt v TV zgodbi glavno vlogo in jo prikrojil koži zvezde.
PRIREDITVE OD ČETRTKA 20. 2.1992 DO SREDE 26. 2.1992
Četrtek, 20. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 Nicolaj Prva klasa, za izven, mala drama SNG.
16.30	J. Offenbach Hoffmanove pripovedke, za red C in za izven, opera in balet. SNG. 22.00 Ločitev po italijansko, komedija, Kosovelova dvorana, CD, 21.30 Perspektive 92, Big Band RTV Slovenija malo drugače, klub CD. 20.00 Nastop Vite Mavrič, Gay ]oy Club. Celovška 25. 12.00 Anton Stankowski, arhitekt, oblikovalec, fotograf, razstava odprta do 15. 3., galerija CD. 17.00 Dušan Fišer in Dani Llalloshi, slike, galerija Krka.
19.00	Plečnikova trasnsverzala, koncert. Mojca Zlobko, harfa. Cveto Kobal, flavta, Zavarovalna skupnost Triglav. 21.00 gledal-ška miniatura Šibila, gledališče Abaddon, klub K 4.18.00 O lastnih konceptualnih predstavah, predavata Žiga Okorn in Jiri Kočica, KUD France Prešeren.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30 Delta Force li., am. akcijski film, kino Metropol, 20.30 Mundial 90', trda erotika, kino Metropol, 16.30,
18.30	in 20.30 Kres ničevosti, am. thriller, kino Union, 19.00 Wall Street, am. drama, kino Mali Union, 17.00 Sprehod po evropskih cvetličnih razstvah, predava mag. dipl. inž. Jaglenka Leban
-	Markulj, mala dvorana Narodnega doma.
Trbovlje: 17.00 Vsi smo rojeni, da umremo, am. krim. thriller. Delavski dom.
Rogaška Slatina: 17.00, 19.00 Džekobova lestev groze, am.
psihothriller, kino Zdravilišče.
Žalec: 9.00 spominska soba in galerija Doreta Klemenčiča
-	Maja, vsak četrtek od 9.00 do 12.00 od 15.00 do 18.00, Savimova hiša.
Gorenjska
Radovljica: 17.00 Pravljična ura z risanjem za predšolske otroke, knjižnica A. T. Linharta.
Bled: 10.00 Rekreativno drsanje, Športna dvorana, kranj: 18.30 Obkikovano v gorenjskem tisku, strokovna predstavitev izdelkov od ideje do realizacije, galerija Lipa, 16.00,
18.00	Bingo, am. komedija, kino Center, 20.00 filmski četrtek Tam, kjer je srce, am. komedija, kino Center, 18.00, 20.00 Izkušnje ljubke vdove, ital. trda erotika, kino Storžič, 17.30,
20.00	Kraljevi ribič, am. komedija, kino Železar, 20.00 Obsedena,am. srhljiva komedija, kino Duplica.
Koroška
Slovenj Gradec: 16.00 Barva denarja, am. drama, kino Slovenj Gradec, 9.00 razstava barvnih fotografij, George Graci-anky, odprto cel teden. Galerija Likovnih umetnosti, 9.00 razstava slik in skulptur, člani likovne skupine, odprto cel teden, galerija Dr. Staneta Strnada v splošni bolnišnici.
Primorska
Nova Gorica: 20.00 premiera S. Beckett O, krasni dnevi, PDG, za izven, mala dvorana Kulturnega doma.
Petek, 21. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 19.00 H. Ibsen Peer Gynt, za izven, SNG, 20.00 M Zupančič Izganjalci hudiča, za izven, SNG - 19.00 V deželi medvedov, diapozitivi, Dario Cortese, Kosovelova dvorana, CD,
20.00	koncert simfonikov RTV Slovenija, dirigent Lutz Herbig, solistka France Clidat, klavir, zeleni abonma, Gallusova dvorana, CD, 22.00 Disco, Gay, joy Club, Celovška 25, 22.00 Proti-zaključni izpitni žur dijakov, zveza dijakov Slovenije, klub K 4,
21.00	J. Hribernik Presej poželenja, KUD France Prešeren, 17.00 J. Pengov - N. Simončič Zlata ribica, lutkovno gledališče, 21.00 Mednarodni dan turističnih vodnikov, srečanje in predstava gledališča Ane Monro, Variete, KUD France Prešeren.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Kres ničevosti, am., thriller, kino Union, 19.00 Wall Street, am. drama, kino Mali Union, 16.30,
18.30	Podvodna platforma, am. avanturistični, kino Metropol,
20.30	Mundial 90', trda erotika, kino Metropol, 19.30 M. Schigal Ljubezen, režija Dušan Mlakar, SLG Celje, dnevi komedije, SLG,
8.00	Tradicionalni kulturni maraton, gimnazija Celje, 18.00 koncert, Otroški pevski zbor, kulturni dom Zarja, Trnovlje.
Murska Sobota: 10.30, 11.30 in 17.00 ura pravljic. Guliver, kulturni dom.
Velenje: 18.00 Bližnji vzhod, Izrael, Egipt, Grčija, diapozitivi, Bencik Dare, dom kulture.
Laško: 18.00 predavanje Zgodovina Laškega, predava Miloš Rybar, galerija Laško.
Mozirje: 18.00 predstavitev knjige Iz roda v rod, A. Videčnik, otvoritev dokumentarne razstave, galerija Mozirje.
Rogaška Slatina: 19.00 Džekobova lestev groze, am. psihotril-ler, kino Zdravilišče, 21.00 nočni kino Porno deklica, am. erotični, kino Zdravilišče.
Gorenjska
Škofja Loka: 15.00 E. Albee Kdo se boji Virginije Wolf, Prešernovo gledališče Kranj, zaključeno za gimnazijo Škofja Loka, kulturni dom.
Kranj: 19.30 Danes sem se z vetrom sprl, literarna ustvarjalnost v gimnazijskih listih 1950-1990, grad Kieselstein, 20.00 koncert, akustična skupina, kavarna Bonami.
Koroška
Slovenj Gradec: 18.00 Barva denarja, am. drama, kino Slovenj Gradec, 20.00 Terminator II., am. akcijski, kino Slovenj Gradec. Celovec: 9.00 sejem rabljenih poljedelskih strojev, sejem bo odprt do 23. 3. Messegelande.
Sobota, 22. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 D. Jančar Zalezujoč Godota, za izven. Mala drama, SNG. 19.30 C. Goldoni Počitniška triologija, za izven, SNG. 19.00 J. Offenbach Hoffmanove pripovedke, za red D in izven, opera in balet, SNG. 20.00 Koncert Tereza Kesovija, Gallusova dvorana, CD. 22.00 Transvestit žur, primerna garderoba, Gay joy Club, Celovška 25. 19.00 J. Strauss Netopir, opera in balet, za izven, SNG. 11.00, 17.00 M. Kubatova - M. Loboda Oh, te princese, lutkovno gledališče. 16.00 soboto popoldne za otroke, KD Španski borci. 17.00 lutkovna predstava, KUD France Prešeren.
Štajerska
Rogaška Slatina: 19.00 Mladoletni vohun, am. akcijski, kino Zdravilišče. 21.00 nočni kino Porno deklica, am. erotični, kino Zdravilišče. 20.00 koncert zbora iz Ormoža, Razstavni salon.
16.00	slovesnost ob odkritju spomenika grofu Attemsu, zdraviliški park.
Maribor: 20.00 Popoldan na robu evropske zgodovine, Car-men, drama, premiera, režija Tomaž Pandur, SNG Maribor, SNG.
Gornji Grad: 19.00 J. Kislinger Vesele čire čare, režija Anica Stakne, premiera, kulturni dom.
Celje: 19.30 E. Kishon Bil je škrjanec, režija Bori Kobal, Mestno gledališče ljubljansko, dnevi komedije, SLG Celje. 16.30, 18.30 in 20.30 Kres ničevosti, am. thriller, kino Union. 16.30, 18.30 Podvodna platforma, am. pustolovski, kino Metropol. 19.00 Wall Street, am. drama, kino Mali Union. 20.30 Mundial 90, trda erotika, kino Metropol.
Velenje: 18.30 tekma Elektra - Comet, I. moška SKUli. krog. Rdeča dvorana.
Gornja Radgona: 18.00 orgelski koncert, Filip Križnik, orgle, prof. Mira Mrascek, pevka, barok, cerkev Šv. Petra.
Rogaška Slatina: 20.00 Rogaška D. MG - M. M. Koper. 1. moška SKL/II. krog, športna dvorana.
•	■ v ' . ■	. vi • ,;	-2	.'■■■'■ A.'
Gorenjska
Kranj: 19.00 Slovenske ljudske pesmi, plesi in običaji, celovečerni koncert ob 40-letnici FS Primskovo, dvorana zadružnega doma na Primskovem. 19.30 Koncert v okviru skupnosti Alpe Adria, Pesem treh dežel, Me PZ coro Lorenzo Perosi Fiumice - 110, Genischer chor Ledenitzen, skupščina občine Kranj. Podbočje: 19.15 tekma Podbočje - Ježica, I. MOŠKA SKL/II. krog, športna dvorana.
Koroška
Slovenj Gradec: 18.00, 20.30 Terminator II., am akcijski, kino Slovenj Gradec.
Primorska
Portorož; 20.30 gledališka predstava, Kdo se boji Virginije VVoolf, režija Barbara Hieng-Šamobor, Prešernovo gledališče iz Kranja, Avditorij.
Sežana: 17.00 tekma Cimos — Slovan, I. ženska SKUkončnica, športna dvorana.
Notranjska
Postojna: 19.00 tema Postojna - T. Medvode, I. moška SKL/II. krog, športna dvorana.
■ Nedelja, 23. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 18.00 P. Shaffer Lecitija in Luštrek, režija Dušan Jovanovič, Štihova dvorana, CD 11.00 Nedeljska matineja, lutkovno gledališče.
Štajerska
Rogaška Slatina: 17.00, 19.00 Mladoletni vohun, am. akcijski, kino Zdravilišče.
Bočna: 15.00 J. Kislinger Vesele čire čare, I. repriza, kulturni dom.
Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Kres ničevosti, am. thriller, kino Union. 16.30,18.30 Podvodna platforma, am. pustolovski, kino Metropol. 19.00 Wall Street, am. drama, kino Mali Union. 20.30 Mundial ’90, trda erotika, kino Metropol.
Maribor: 18.00 otvoritev tekmovanja, Svetovno smučarsko mladinsko prvenstvo, dvorana Tabor.
Koroška
Slovenj Gradec: 16.00 Terminator II., am. akcijski, kino Slovenj Gradec.
Primorska
Izola: 10.00 razstava, Vasja Nanut - Planinšek, galerija Alga. 10.00 prodajna razstava likovnih del, grafike, akvareli, olja, risbe, različni avtorji Jure Cihlar. Mira Ličen - Krmpotič, Apollo-nio Zvest, Lojze Logar, razstava bo odprta do 29. 2., galerija Insula.
Dolenjska
Metlika: 9.00 Stalna vinogradniška zbirka, Belokranjski muzej.
Ponedeljek, 24. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 15.00 W. A. Mozart A - Deus, balet, za Mladinski, SNG.
Štajerska
Rogaška Slatina: 20.00 razstava in koncert glasbene šole Šmarje pri Jelšah, muzej grafičnih umetnosti.
Mozirje: 16.00 otroški kulturni živ žav, kulturni dom.
Celje: 16.3o, 18.30 in 20.30 Kres ničevosti, am. thriller. kino Union. 16.30, 18.30 Podvodna platforma, am. pustolovski, kino Metropol. 19.00 Wall Street, am. drama, kino Mali Union. 20.30 Mundial 90’, trda erotika, kino Metropol.
Maribor: 9.00 tekmovanje, mladinke in mladinci, disciplina SG in super Gl, mariborsko Pohorje.
Primorska
Nova Gorica: 19.30 S. Beckett O, krasni dnevi, PDG, za srednješolski center Sežana, mala dvorana Kulturnega doma.
Torek, 25. februarja_____________________
Ljubljansko
Ljubljana: 19.00 J. Offenbach Hoffmanove pripovedke, za red
E in izven, Opera in balet, SNG, 20.00 Površina, italijanska komedija, režija Dino Risi, Kosovelova dvorana, CD, 17.00 Kabala, predava Janez Trobentar, KUD France Prešeren, 19.00 Krščanska vzgoja slovenskega značaja, akademik prof. dr. Anton Trstenjak, Sejna E 3, CD, 10.00 Alpe-Adria Svoboda ustvarja, 31. mednarodni sejem znanosti, tehnologije, izobraževanja in informatike, Gospodarsko razstavišče, 14.30 nogometna tekma, SCT Olimpija - Rijeka, Centralni stadion.
Štajerska
Maribor: 19.00 Kneginja Čardaša, opereta, dirigent Stane Jur-gec, veliki oder SNG.
Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, kino Union, 16.30, 18.30 Lov na pravico, am. akcijski, kino Metropol, 19.00 začetek cikla Oscar pred Oscarjem, Amadeus, am. glasbena drama, kino Mali Union. 20.30 Rožnati seks, trda erotika, kino Metropol.
Gorenjska
Radovljica: 19.30 Mehika, dežela kontrastov, predavanje z diapozitivi, Miha Dalle Valle, knjižnica A. T. Linharta.
Primorska
Piran: 11.00 prodajna razstava, Marjan Pregelj, ilustracije Homerjeve Iliade in Odiseje, Mestna Galerija.
Koper: 9.00 razstava, šokantne instalacije, Terapia provocato-ria, skupina Konstrukt, galerija Loža.
Sreda, 26. februarja____________________
Ljubljansko
Ljubljana: 9.00 Total odštekan dan, otroški musical, Linhartova dvorana, CD. 19.00 Razkroj in razkrojevanje, delavnica Marka Pogačnika, CD. 20.00 Vesela znanost, KUD France Prešeren.
Štajerska
Nazarje: 16.00 otroški kulturni živ žav, Delavski dom.
Maribor: 19.00 Kneginja Čardaša, opereta, dirigent Stane Jur-gec, veliki oder SNG.
Celje: 16.30,18.30 in 20.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, kino Union. 16.30, 18.30 Lov na pravico, am. akcijski, kino Metropol. 19.00 začetek cikla Oscar pred Oscarjem, Amadeus, kino Mali Union. 20.30 Rožnati seks, trda erotika, kino Metropol. 19.00 otvoritev razstave, izdelki unikatnega oblikovanja na naravni svili, arhitekt — oblikovalec Amalija Hribar, Matke, galerija Kompas.
Primorska
Nova Gorica: 19.30 S. Beckett O, krasni dnevi, PDG, za izven, mala dvorana Kulturnega doma.
Koper: 9.00 prodajna razstava, likovna dela, ekskluzivno umetniško izdelani obrtni izdelki, galerija Meduza.
MUZIKA JE BIZNIS
Ja. ja, vse se spreminja. V takšnih časih živimo, kajne? Mladi poslušajo glasbo, ki je všeč njihovim staršem, starši posojajo svoje stare plošče mulcem in podobno. Rumeni tisk ne piše več o neznanih letečih predmetih in Nostardamusu, temveč o morebitnih napadih računalniških virusov na vojaške in finančne podatkovne mreže. Če bi vam pred tremi leti-kdo dejal, da bodo pol leta po odcepitvi Slovenije največji hit etno balkanski žuri, bi mu rekli, da je čudak.
Zdi se, da je v zadnjih časih ost balkanofobije precej otopela. Jasno, zdaj se ne moremo več izgovarjati, da so za vse krivi »tisti tam doli«. Kot neizbežna posledica že malce izrabljene floskule o odpiranju v svet se počasi pojavlja tudi spoznanje, da imamo nove sosede, katerih kulturo dobro poznamo. Nemara nam je prav zato veliko lažje razumeti jo. Toda tole pisanje že počasi meji na le-mentiranje, dostojno kakšnega gospoda Zlobca, zato se bom bralcu opravičil in se posveti drugi temi.
Poleg Ramba Amadeusa, burek-žurov in Čočekov slovenske žura željne mladenke in mladce zanimajo še druge stvari. Pozabimo tokrat Nirvano, Gunse in Metallico, triperesno deteljico množične najstniške rock zavesti. Tisto kar nam že ves čas buta ob glavo, je dejstvo da v Sloveniji skorajda ni nikakršne hip-hop scene, kar le potrjuje, da smo še vedno v mali vaški deželici. Hip-Hop, Acid in House so izrazito urbane oblike moderne pop glasbe in funkcionirajo v povsem določenem okolju. K nam so ti trendi zajadrali le takrat, ko
so bili izrazito modni. Nato so kratko dahnili in zlezli na margino. Prav zato se nam Rambova priredba Techno-tronixovega komada v balka-noidni verziji zdi eksotična in moderna hkrati. Seveda, edini glasbeno-plesni večeri, na katerih se rola izključno Acid in House, se tu in tam zgodijo v Ljubljani, in še to le zato, ker je nekdo slišal, da je Acid v Londonu še zmeraj popularen.
In tako smo že prav shizofreno razdvojeni med zdravim kmečkim filingom in urbano psevdo nekomunikativnostjo, ker se nenadoma pojavi kakšen Rambo ali Hali-galihalid in dokaže, da se lahko združijo tudi takšne, na pogled nezdružljive stvari. Mi pa v jok in na drevo in še malce nevoščljivosti bi se našlo. Propagandisti iz firme, ki je nalašč ne bom omenil, bi rekli da je vse mogoče, jaz pa bi dodal še, da je to že res, le frustracij se je treba otresti. Pa fobij tudi.
stopili KUD IDIJOTI. Bend, katerega verjetno ni potrebno posebej predstavljati bo svoj nastop pričel ob 21.00.
KONCERTI
V	sredo, 19. 2. bo v diskoteki Turist v Ljubljani koncert reške skupine LET 3. Skupina, ki svoj več kot le kultni sloves potrjuje že vrsto let, bo predstavila svoj novi album El Desperado. Koncert, ki se bo začel ob 22.00 vam nadvse toplo priporočamo.
V	petek, 21. 2. bo ob pomoči sponzorjev promocijska agecija MARŠ organizirala koncert, na katerem bodo nastopili NUIT (Mb), AGOTH (Mb), D KRONIK S (Ptuj) OVERFLOVV (Koprivnica), STRELNIKOFF (Ce) in MILADOJKA VOUNEED (Lj). Koncert se ima zgoditi v ŠTUK-u v Mariboru, prične pa se ob 20.00.
Dan kasneje, torej 22.2. pa bodo v celjskem KLjUB-u na-
NOVICE
ALTERN 8: novi tendsetterji?
Med napovedmi novih trendov v letu 92 je tudi dokončni preboj techno glasbe. Gre za urbano klubsko glasbo, ki se vrti predvsem v diskotekah posebej namenjenih tej zvrsti. Cyberpunk, sicer ena izmed znanstvenofantastičnih zvrsti, je verjetno osnovni navdih novega modnega trenda. Zapomnite si ime ALTERN 8.
HENRV ROLLINS bi naj te dni izdal nov album. Imenuje se »The End Of The Bitence«. Rollins se trenutno podi po Angliji kot support Red Hot Chili Peppersom.
ŠE VEDNDO BLOODVLON
V petek, 14. februarja 1992, je v ljubljanskem glasbenem klubu K4 nastopila skupina Miladojka Vouneed, ki je vskočila namesto (zaradi družinskih težav) preloženega nastopa reške skupine Grad.
Temu ustrezno torej ni šlo za nikakršen prelomni nastop, napoved kluba K4, da bo skupina predstavljala nove skladbe, pa se je izkazala za neresnično.
Tako je skupina Miladojka Vouneed odigrala predvsem »klasičen«, »vroč«, sproščen klubski nastop, ki pa je bil izredno zgoščen, nabit z navdušenjem in energijo, za katero smo - posebej po nastopu skupine na lanskem Novem rocku - že pomislili, da se je porazgubila. Četverica je potrdila svojo izredno tehnično podkovanost in tudi uigranost, v izredno »discipliniranem« nastopu, uokvirjenem tudi z vnaprej posnetimi bobni oz. ritmom, pa si je kljub vsemu uspela privoščiti par spontanih »izletov«.
Njena glasba je še vedno trenutno aktualen, »trendov-ski« crossover, ki mu ne moremo reči zgolj »jazz-rock, prepojen s plesnim virusom«. Obiskovalci, ki so v dobršni meri napolnili klubske prostore, so glasbo, pretežno s plošče Bloodylon, seveda že dobro poznali in se nanjo navdušeno odzivali. Vendar ne dovolj burno, saj po eni uri nastopa zgolj s par posameznimi klici in ploska-nem skupine niso uspeli priklicati za dodatek.
Milko Poštrak
ne zamudite pravega trenutKa
gradimo večnamenski objekt
poslovni center Šmarje pri jelšah
PODJETJA, PODJETNIKI, OBRTNIKI, VSI, KI OPRAVLJATE SAMOSTOJNI POKLIC PONUJAMO VAM POSLOVNE PROSTORE, PRIMERNE ZA DEJAVNOSTI TRGOVINE, GOSTINSTVA, INTELEKTUALNIH STORITEV, NEMOTEČE PROIZVODNJE IN DRUGO.
---CELJE - ROGATEC
POSLOVHI CENTEI
AVTO SERVIS
ELEKTI
UNIOR

LOKACIJA: ŠMARJE PRI JELŠAH - V CENTRU, TIK OB REGIONALNI CESTI
VELIKOST LOKALOV: OD 26 m2 NAPREJ
CENA: 950,00-1.552,00 DEM/m2 (DO IV. GRADBENE FAZE)
NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE IN POMOČ PRI ZAGOTAVLJANJU VIROV FINANCIRANJA
^ PRUAVE IN INFORMACIJE^
IRTfiS <..	Ingrad
LJUBLJANA, CELOVŠKA 25 TEL. (061) 321-848, 321-855 FAX. (061) 327-792
CELJE, LAVA 7 TEL. (063) 33-511 FAX. (063) 31-133
~U A« /
pn plačilu
ao	/o popusta
pri gotovinskem plačilu
KUHINJE, JEDILNICE MIZE in STOLI
do 10% popusta
s posojilom /;i kuhinje Gorenje m nekatere jedilniške garniture
, samo	/v	\
. '*<£>/	■ do 29. lebruarja	(JIOVINIJAIESJ
Prodajni centri SLOVENIJALES:	^	^
Ljubljana, Vizmarje, Koper, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Rogatec, Maribor
LESTVE
ZDA — albumi
1.	NIRVANA - Nevermind
2.	GARTH BROOKS - Ropin' Teh Wind
3.	MICHAEL JACKSON - Dangerous
4.	HAMMER - Too Legit To Ouit
5.	GARTH BROOKS - No Fences
6.	U2 - Achtung Baby
7.	BOYZII MEN - Cooleyhig-harmony
8.	METALLICA - Metallica
9.	MICHAEL BOLTON - Time, Love and Tenderness
10. MARIAN CAREY - Emo-tions
Velika Britanija — rap obeti
1.	SUPERCAT - Don Dadda
2.	PUBLIC ENEMY - Night Train (Remix)
3.	PUBLIC ENEMY - Shut 'Em Down
4.	DOUBLE XX POSSEE
-	Headcracker
5.	THE JVC FORCE - Big Tracks
6.	DAS EFX - Dead Serious
7.	RAZLIČNI IZVAJALCI
-	Juice Soundtrack
8.	KRS - 1 - Duck Down
9.	A TRIBE CALLED CUEST
-	The Jazz Remix
10. SLICK RICK - lt's A Boy (Remix)
Velika Britanija - singli
1.	WET WET WET - Good-night Girl
2.	KYLIE MINOUGE - Give Me Just a Little More Time
3.	2 UNLIMITED - Tvvilight Zone
4.	OUEEN - Bohemian Rhapsody
5.	PRODIGY - Everybody in The Plače
6.	KISS - God Gave Rock'n'Roll to You
7.	CURTIS	STIGERS
- I VVonder Why
8.	VVONDERSTUFF - Wel-come To The Cheap Seats
9.	GENESIS — I Can’t Dance
10. SHAKESPEARE'S Sl-STER - Stay
UP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CELJE, Ul. XIV divizije 6
^ 3-H
4- ^ k >
Velika Britanija-singli
1.	SIMPLY RED - Starš
2.	GENESIS - We Can’t
Qance
3.	LISSA STANSFIELD - Real Love
4.	OUEEN - Greatest Hits II
5.	TINA TURNER - Simply The Best
6.	LOU REED - Magic And
7.	OUEEN - Greatest Hits
8.	PRINCE & THE NEW PO-WER GENERATION - Di-amonds And Pearls
9.	U2 - Achtung Baby 10. NIRVANA - Nevermind
Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia
1.	DON MENTONY BAND
-	Mrtve rože
2.	1 x BAND - Prva zapoved
3.	SOKOLI - Še je čas
4.	U 'REDU - Le en dan
5.	MIZAR - Svjat Dreams
6.	SEX GUNFIGHTERS
-	Greznica
7.	KUD IDIJOTI - Hočemo cenzuru
8.	RDEČI BARON - Sexo-pati
9.	BULDOŽER - Vojno lice 10. CENTAR ZA DEHUMANIZACIJO - Hanging Paradise
Slovenija — domače viže
1.	ALPSKI KVINTET - Na Brezah že zvon zvoni
2.	STUDENČEK - Francelj, lump si ti
3.	AVSENIK - Vse življenje same želje
4.	KARLI GRADIŠNIK - Ljubezen na prvi pogled
5.	KLAVŽAR - Družinska
ST6Č3
6.	OBZORJE - Kuhar
7.	ISKRA - Na potep
8.	ŽABAR - Žena je kriva
9.	SLOVENSKI MUZIKANTJE - Vabijo planinci
10. MARELA - Sanje novega leta
Črna gradnja ob
Velenjskem jezeru ni črna!
To v tem momentu trdi kot edina poklicana, ki lahko neko gradnjo okarakterizira črno ali ne, urbanistična inšpekcija.
Že od vsega začetka po službeni dolžnosti sledimo omenjeni gradnji in vrsti brezumja nestrokovnih kritik po javnih medijih. Da bi bila stvar jasnejša, naj takoj na začetku pojasnim pojem »črna gradnja« (nedovoljena gradnja). Črna gradnja v žargonu inšpekcije kot tudi osvojenem pojmu »na terenu« pomeni gradnjo, kadar investitor prične graditi brez lokacijskega dovoljenja (ne gradbenega), katerega mora izdati za to pristojni organ občine, v kateri se je gradnja pričela.
Ker se čutim odgovornega za strokovno pojasnilo črne gradnje tenis hale v Velenju, glede nestrokovnih kritik po javnih medijih in s tem tudi zavajanja javnosti, sem primoran stvar pojasniti.
Še preden je podpredsednik skupščine republike Slovenije g. Vane Gošnik meseca oktobra v Delu objavil prvi članek
»črna gradnja tenis hale v Velenju«, sem po uradni dolžnosti že bil na gradbišču, kjer sem ugotovil, da lokacijsko dovoljenje (z lokacijsko tehnično dokumentacijo) in dejansko stanje na terenu ne odstopata. V sled omenjenega ni bilo zakonske osnove ukrepati zoper investitorja (RLV Velenje).
Kmalu za tem sem moral o omenjeni gradnji poročati tudi republiškemu urbanističnemu inšpektoratu. Zadeva je bila jasna in obenem tudi zaključena za urbanistično inšpekcijo. Vendar samo za toliko časa, dokler niso Zeleni Velenja sprožili postopka na republiškem drugostopnem organu - opraviti nadzor nad delom urbanistične in gradbene inšpekcije. Po vsej verjetnosti zeleni Velenja niso vedeli, da imajo vse inšpekcijske službe podobe nadzore večkrat letno (tudi brez napovedi), medtem ko za delo vodilnih članov stranke Zelenih Velenja, kot tudi ostalih občinskih organov ne vem.
Po razveljavitvi lokacijskega dovoljenja sem ponovno nekje zasledil, med drugimi tudi v Tedniku RTV Slovenija, češ »črna gradnja, črna gradnja, črna gradnja«... Sam pojem sem pojasnil že na začetku, kar pomeni, da ni črna gradnja, ker če bi bila črna gradnja,
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
ZA VSAKOGAR
...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE!
PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE...
Več avtorjev
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Vsebina:
-	Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja
-	Prenehanje potreb po delu delavcev
-	Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev
-	Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev
-	Varstvo pravic delavcev
-	Sodno varstvo pravic delavcev
-	Varstvo pri delu
-	Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
-	Pravice za primer brezposelnosti
-	Zdravstveno varstvo
-	Socialno varstvo
-	Mesta sindikalno-pravne pomoči
Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja.
Cena 145,00 tolarjev.
Naročite jo lahko pri CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko pa tudi po telefonu na št.: 521-255, 110-053.
bi drugostopni (republiški) organ predal zadevo v reševanje urbanistični inšpekciji, ne pa da lokacijsko dovoljenje razveljavi (zeleni Velenja so namreč od vsega začetka trdili, da gre za črno gradnjo). Če bi bila črna, ne bi imela lokacijskega dovoljenja in ne bi bilo kaj razveljaviti.
Nato zasledim, menda v Našem Času, 73. člen Zakona urejanju naselij in drugih posegov v prostor (citiram: organ urbanistične inšpekcije ugotovi, da se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja, kjer ga ni možno izdati, odredi, da se objekt ali del objekta odstrani). Če bi kot urbanistični inšpektor poznal samo tale člen Zakona, ne pa še vrsto drugih predpisov, med drugimi tudi Zakon o upravnem postopku, bi res pisal odločbo s tovrstno vsebino. /Zakon o upravnem postopku nekje v svoji vsebini določa, kdaj je odločba pravnomočna, dokončna in izvršljiva. To pomeni, da odločba drugostopnega organa, ki je lokacijsko dovoljenje razveljavil po nadzorstveni pravici, še ni dokončna. Zakaj? Zato, ker dopušča upravni spor, kar pomeni (če bo sprožen), da bo dokončna sodba Vrhovnega sodišča in do takrat investitor poseduje veljavno pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
P. S. Bojim se, da se postopek - upravni spor na Republiškem sodišču zavleče za dalj časa, vzporedno pa teče pridobivanje prostorskega izvedbenega akta ob jezeru in obenem pridobitev novega lokacijskega dovoljenja, da ne bo Velenjska »črna gradnja« s strani urbanistične inšpekcije niti en moment črna gradnja. Koga bi tokrat poklicali na odgovornost zaradi zavajanja javnosti ali pa mu poslali nadzor nad njegovim delom, naj odloči javnost
IVO PETROVIČ, urbanistični inšpektor, Velenje
Za izgradnjo Slovenike, razvojne osi Slovenije
Slovenika je prioritetni izziv za državljanke in državljane Slovenije ter slovenski parlament zdaj in tukaj!
Za družbeno gospodarski razvoj republike je namreč nujno, da se takoj prične graditi prometno integracijsko os Slovenije od slovenskega morja, do Maribora ter Šentilja in prekmurskih polj ter madžarske meje.
Zakon je izgradnjo te ceste postavil kot prioriteto v Republiki Sloveniji že pred več kot 20-timi leti.
Cesta povezuje najbolj naseljene in najbolj aktivne predele republike ter njene urbane centre. Obenem odpira perspektivo močnejšega razvoja tudi regijam, po katerih naj bi potekala. Poleg tega, da ta cesta predstavlja narodno gospodarsko hrbtenico, je izjemen tudi njen mednarodni pomen. Zaradi teh okoliščin je nujno takoj preiti k razreševanju izvedbene problematike in usmeriti organizacijske, ekonomske in tehnične priprave tako, da bodo omogočile čimprejšnji začetek graditve Slovenike.
Izvedba tega projekta je naloga, ki ne trpi odlašanja ali prekinitve, ker kot pravi pesnik: »Slovenec tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega naj-prava«.
ŽEUKO CIGLER, JOŽE ZIMŠEK, BORIS SOVIČ, Celje
PROSTO-
ZIDAR
IZROČANJE
DARIL
KRIŽANKA:
FRANCI
PAVSER
PREO-
STANEK
TERITO-
RIALNA
OBRAMBA
PTICA
SLAVNI
NEMŠKI
ZNANSTV.
(ALBERT)
DVOŽIVKE
HRIB PRI BEOGRADU
ZIMSKO
VOZILCE
IBSENOVA
DRAMA
IT. RIM. KOMIK SL PESNIK (VIKTOR)
N1201 LETALSKA DRUŽBA
ZAMETEK
DELCI
DOLARJA
ALFRED
NOBEL
OTROŠKO
VARSTVO
AM. TENIŠKI IGRALEC
KOS, DELEŽ
PAPIRNATA
ŠKATLA
IVAN
TAVČAR
PREDUJEM
REKA V JUŽNI AFRIKI
GR BOGINJA NESREČE
ENAKI
ČRKI
NEKDANJI
REKA NA POUSKEM
ČILENSKI
PREDSEDNIK
(EDUARD0)
GOSTIL-
NIČAR
SATIR,
POHOTNEŽ
Nagradna križanka Nove dobe:
1. nagrada: Veliki komplet slovenskih igralnih kart
2.	nagrada: Mali komplet slovenskih igralnih kart
3.	nagrada: Mali komplet slovenskih igralnih kart
Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 24. februarja do 9. ure.
Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke
1.	nagrada: 3-mesečna naročnina Nove dobe - Djokič Ranko, Svoboda 109, 66330 Piran
2.	nagrada: 2-mesečna naročnina Nove dobe - Vlepič Marta, Grintovška 11, 61113 Ljubljana
3.	nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dpbe - Vovšek Karla, Tomšičeva 50, 62310 Slovenska Bistrica
Srbijanka, predlog novega srbskega denarja, ki kroži po Beogradu
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke
SVAK, NOTA, ADEN, HALS, ZOBATKA, JA, IBADAN, LES, DOTACIJA, AŽ, EFEZ, NEMANIČ, BL, IVAN, CAPRI, MARKA, LAS, OLTAR, PITT, SKIRO, ENEJ, TANANA-RIVE
TEKO CIZLJE
Prodajalna LILI
Tomšičev trg 11
-	Bogata izbira ekskluzivnega ženskega intimnega perila - uvoz iz Italije, Lisca
-	UNIKATNE ŽENSKE MODNE PLETENINE
-	Celoten program ženskih in moških pletenin Almira.
l
UGODNI KREDITNI POGOJI Z MINIMALNIMI OBRESTMI
NOVf 190BA
-
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
S.O.S. IZ POSTELJE
NA VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER, g. ANTON KORITNIK
Zdravo, Koritnik!
Rada bi te prosila za nasvet. Všeč mi je tvoja rubrika in mislim, da si The Best.
Imam fanta, s katerim že imam spolne odnose. Oba sva stara sedemnajst let in upam, da mi ne boš rekel, da sva še premlada. Moj problem je v tem, ker hoče fant uporabljati kondome, mene pa to moti. To ni šala, čisto zares ne morem spati z njim, kadar ima kondom. Vem, da to ni prav, ampak jaz ne morem drugače. Ali bi lahko dobila tudi kakšno drugo kontracepcijsko sredstvo, ne da bi mi bilo -treba iti k zdravniku?
MARTINA
Preljuba moja Tinca,
najprej ti moram povedati, da ni z vajino starostjo prav nič narobe. Lepo je, če se imata rada in si to na malce bolj konkreten način tudi izkazujeta. Toda ta stvar s kondomi mi ne gre najbolj v glavo. Ne bi želel biti zloben, toda si se mar vprašala, preljuba Tinkara, zakaj hoče tvoj fant na vsak način uporabljati kondome? Si popolnoma prepričana, da se res boji le morebitne zanositve?
Poglej, tvoj fant se trenutno nahaja prav v tistih letih, ko mu je vsaka nova izkušnja kot božji dar. Si prepričana, da nima česa drugega za bregom? Kot ti je verjetno povedala profesorica za SKV (spolno krepostno vzgojo, bivši STM ali samoupravljanje s temelji marksizma) se že nekaj let po svetu klati nekakšen virus, mikroskopsko majhna žival, katere naloga je naučiti zemljane dostojnega vedenja. Ta golazen se širi s skoki čez plot in narkomanijo, pri ljudeh pa povzroča bolezen imenovano AIDS, od katere ni pomoči. Če živiš vzdržno življenje in ne ljubiš bližnjega žene oz. moža, se ti nima kaj zgoditi. Vidiš Tina, kondomi služijo kot zaščita pred okužbo s tem virusom. Vprašaj fanta, kaj je počel zadnjič, ko ti je dejal, da se gre učit k sošolcu.
In zdaj k nemedicinski kontracepciji. Ena izmed bolj zanesljivih metod za preprečitev zanositve so potapljaške hlače iz neoprena, ki jih partnerka obleče pred odnosom in zopet sleče po njem. Je skoraj tako zanesljiva kot kondom, le da je užitek malo manjši. Druga metoda je pismo sreče. Pri tej metodi lahko načelno počneš vse in ne paziš na nič. Edina stvar, ki jo moraš storiti je, da pismo sreče razmnožiš v dvajsetih izvodih in ga pošlješ okrog po svetu, nakar te zadane neznanska sreča. Pred kratkim sem dobil takšno pismo in če hočeš, lahko narediva nemedicinski poskus. Poslal ti ga bom, ti ga boš poslala naprej in videla bova, če je to zanesljiva kontracepcija ali ne.
HOROSKOP
3.-20. 4.
V	poklicu boste zdaj posebno uspešni. Tudi v poslovnih zadevah
lahko računate na dobitek. V družinskem krogu se vam bodo odprle lepe perspektive za prihodnost. V vsem se zanašajte predvsem nase. Srečne številke 3,11, 19, 24, 30, 42.
Bik 21. 4.-20. 5.
Zasebno bo šlo vse po željah. Če
______ ste samec, lahko upate na neko
tesnejšo zvezo. Ob koncu tedna se ne pustite sprovocirati. Pazite na denar in dokumente, ne zanemarjajte zdravstvenih težav. Srečne številke 4, 9, 16, 18, 39,
____________________________________
5.-21. 6.
V	prihodnjih dneh izrabite svoje duševne sposobnosti in se lotite
dela. Z lahkoto boste kos novim nalogam, le denarnica bo kljub temu bolj ko ne prazna. Ne mislite preveč nase, zlasti ne v prometu. Srečne številke 1,9,15, 20, 33, 39.
Rak 22. 6.-22. 7.
Imate vse možnosti, da uresničite načrt, poleg tega ste polni novih zamisli. Vse lepo pretehtajte, uspelo vam bo. Niso pa izključene zdravstvene težave, če boste v svoji zagnanosti pretiravali. Srečne številke 8, 17, 22, 29, 32, 43.
7.-23. 8.
iO pc 3. Se
spremembe. Se pomembnejše bodo spremembe v zasebnem življenju. Ne spuščajte se v nikakršne kompromise, ne tvegajte nakupov, raje počakajte z njimi do prihodnjega tedna. Srečne številke 2, 13, 15, 21,27, 36.__________________
Devica 24. 8.-23. 9.
V zasebnem življenju bo šlo vse po načrtih in željah, poklicno delo vas bo precej izčrpalo, zato ne sprejemajte novih obveznosti. Pazite na denar in dokumente, ne zanemarjajte svoje prehrane. Srečne številke 5, 19, 27, 29, 31, 33.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Malo poglejte okrog sebe in boste IhAJ najbolje videli, kje bi lahko s pridom uporabili svoje moči. To vas bo tudi pomirilo. Čaka vas lepo doživetje, ki ga ne pokvarite s kakšno svojo muho. Srečne številke 9, 20, 23, 36, 44, 45.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Svojega denarnega položaja še ne ■Uta boste razbistrili, zato ne odklanjajte dobrega nasveta. V prihodnjih dneh se prilagodite partnerju in prijateljem, v poklicnem delu pa delajte s podvojeno močjo. Srečne številke 6, 15, 25, 30, 39, 41.
Strelec 23. 11.-21. 12.
Načrt vam bo le delno uspel, a ne USI vrzite puške v koruzo. Denarno si boste nekako opomogli, a na vidiku so novi veliki izdatki. Nekaj bi morali storiti zase, najbolje z več gibanja v naravi. Srečne številke 2, 17, 22, 29, 40, 43.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
Slaba volja je minila, pred vami je Itlll nekaj razburljivih dni. Morali boste poravnati stari dolg in sprejeti nove obveznosti. Zelo dobro bi vam delo malo počitka. Pazite zlasti na svoje zdravje. Srečne številke 1,15, 25, 31, 44, 46.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
V prihodnjih dneh se boste morali posvetiti svoji prihodnosti in si jo dodobra razjasniti. V zadrego vas bo spravila ponudba, ki pa je ne gre sprejeti na vrat na nos. Previdnost v športni aktivnosti. Srečne številke 3, 7, 14, 23, 34, 37.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Če načrtujete kakšno poklicno spremembo, je zdaj pravi čas. Upravičeno zahtevajte več kot vam bodo ponudili. Izogibajte se zaprtih prostorov, grozi vam infekcija z zelo neprijetnimi posledicami. Srečne številke 4, 5, 11, 13.
BESEDE UMETNIKA
MARJAN
ROŽANC
(...) Novodobni človek ni sposoben ljubezni, ampak je le nenehno zaljubljen. Kljub svoji strastni dejavnosti in svojemu trdnemu zaupanju vase ne razpolaga s svetom, ampak le s svojo samovoljno idejo o svetu. Zato ne ljubi ne sveta in ne ljudi, temveč je zaljubljen le v svojo lastno božanskost. (...)
(...) Razen športa so še druga področja, kjer dominira proces združevanja, vendar ne ustrezajo ne moji naravi ne mojim nazorom. Imam namreč neko specifično lastnost: kolektivno zavest, ki sem jo sposoben živeti skoraj eksistencialno. Tako si, na primer, ne znam niti predstavljati, da bi utegnil živeti svoje slovenstvo politično nacionalno ali nacionalistično, lahko pa ga živim kot bolečino, kot upanje, kot »ogromno bolečino in kot ogromno upanje«. (...)
(...) Zelo me bolita slovenska poganskost in slovenska neevropskost; postali sta že kar del mojega osebnega prekletstva. Počutim se tako rekoč neobstoječega, dokler živim v tradicionalnem slovenskem rodu in slovenskem jeziku. Sprejeti moram za svojo tudi latinščino, kot so jo sprejeli v svoj duhovni svet pripadniki vseh evropskih narodov, saj je bila tudi jezik tega prostora, jezik ljubljanskega jezuitskega kolegija, na katerem se je izšolalo več kot petsto mladih Kranjcev. Pa spet: sprašujem se, kako je sploh mogoče, da si v imenu svoje veličine izmišljamo Kralja Matjaža, ne sprejemamo pa za svojega kralja Karla Velikega, ki ga Imajo za svojega skoraj vsi evropski narodi
KLADINIKOVA TERRA MVSTICA
SVET, KI JE SANO ZA IZBRANE
Morda Bogdan Kladnik, avtor Terra Mystice, zadnje leto nekoliko trpi. Dvaintridesetletni Ljubljančan, ki je po končani gimnaziji študiral medicino, se je namreč strastno zaljubil v naš alpski in dinarski kraški svet, da je zavoljo tega (namreč zavoljo alpinizma, jamarstva, raziskovanja sotesk in fotografije) celo študij na klin obesil. Vendar po naši domnevi Kladnik ne trpi zavoljo opuščenega študija, marveč zato, ker že vsaj slabo leto dni ne more dvoriti svoji ljubezni oziroma njenemu dobršnemu delu. Malodane ves dinarski kras na Hrvaškem namreč sodi v takoimenovana krizna območja in ni, da bi tam naokrog šaril iz ljubiteljskih oziroma raziskovalnih pobud.
Prav tam, v Liki in Dalmaciji, je nastal zajeten del palete čudovito transparentnih in včasih malodane skrivnostnih Kladnikovih posnetkov: na Plitviških jezerih, Samarskih stenah, Ronskih kukih, Šuplji gredi, Modri spilji, Zavratnici, Paklenici, Tulovih gredah, na Krki, Crvenem jezeru, Pagu...
Več je pa avtor vendarle raziskoval in fotografiral kraška čudesa, njihove vode in kiparstvo narave, v Sloveniji: Soča, Mlinarica, Koritnica, Možnica, Boka, Dolina Triglavskih jezer, Bohinjsko in Cerkniško jezero itd. Posebna vrednost knjige, štirijezične in zelo kakovostno oblikovane ter natisnjene (lahko skoraj govorimo že o razkošju, ki pa je nujen okvir, če naj bo vsebina takšnega kova prav poudarjena) je, da odstira svet, ki je za veliko večino navadnih Zemljanov nedosegljiv. Če hočeš namreč priti v kraljestvo kraške morfologije, vsaj tja, kamor civilizacija s svojimi komunikacijami še ni segla (te pa je pretežni del), moraš namreč imeti dovolj inventivne volje, prarado-vednosti, pa potrpljenja in seveda ustrezno mero alpinističnega znanja ter dovolj dobro opremo. Vsega tega Bogdanu Kladniku očitno ne manjka, le da vse skupaj ozaljša še z izrednim občutkom za odtenke narave in očesom, ki to skladje zna na ustrezen način projicirati na celuloid.
Posebna kakovost Kladnikovega knjižnega prvenca je, da v svetu, v katerem ljudje ne pustijo pri miru prav nobene reči, razkriva njegov del, ki mu pa vendar lahko še rečemo — brez frazeologije — nedotaknjena narava. Z njo je dandanes tako, da se ji smejo približati le zelo redki in Kladnik je gotovo med temi izbranci. In med izbranci so tudi tisti, ki sežejo po Terry Mystici, zakaj prek nje avtor bralcu (oziroma občudovalcu) približa vsaj košček tistega daljnega, čudovitega in skritega.
Braco Zavrnik
FILM, KI NE POTREBUJE SVOJEGA FESTIVALA
NEIZPOLNJENE OBLJUBE
Kadar neko tradicionalno kulturno prireditev prestaviš na prihodnje leto, skoraj zagotovo umre in če jo želiš oživiti, je treba začeti povsem znova. Iz nič in drugače. In tako danes, ko v hrvaškem tisku z velikimi naslovi na uvodnih prostorih pišejo o imenitnih premierah na dnevih hrvaškega filma v Zagrebu, ostajamo Slovenci brez svojega filmskega festivala.
Tedna domačega filma v Celju ni več, ni pa tudi skromno začetih in za letošnji februar napovedanih Dnevov slovenskega filma v Celju. Vprašanje, zakaj je mesto ob Savinji zapravilo še eno nacionalno manifestacijo, postaja, če pogledamo globlje v stvari, bolj vprašanje, ali slovenski film danes sploh potrebuje svoj festival.
Lanski februarski prvi Dnevi slovenskega filma, ki sta jih ob sodelovanju Kinopodjetja Celja in Društva slovenskih filmskih delavcev organizirala Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost Novi tednik-Radio Celje in celjski izvršni svet, so bili pravzaprav obupen poskus, kako navezati nit na razkošno filmsko slavje Tedna domačega filma, ki je izdihnil z razpadom Jugoslavije in katerega zadnji kadri so se vrteli
13. novembra 1989, prvikrat pa je občinstvo zaploskalo davnega februarja 1973 slovenski filmski uspešnici Amandus.
Kljub kritikam in pripombam, ki so neločljivi del vsakega festivalskega dogajanja, še zlasti v polnem teku, je bera dveh celjskih filmskih festivalskih desetletij ogromna. Blizu 140 premiernih predstav, posebni celotedenski programi v treh celjskih kinematografih, kopica posvetovanj o vseh vidikih filmskega izražanja in popularizacije filmske umetnosti, imenitne razstave, kulturna srečanja, neposredna soočenja s filmskimi ustvarjalci, filmske delavnice in najpomembnejše, krivulje gledalcev, ki se je od začetnih skromnih osmih, desetih filmskih navdušencev povzpela na 45 tisoč gledalcev. In še celo lani na Dnevih slovenskega filma je bil slovenski film Do konca in nazaj Jureta Pervanje drugi najbolj gledan film v celjskih kinematografih.
V dnevih filmskih festivalvo so bile vse oči uprte v mesto Celja, ki je tedaj gostilo domala vse najvidnejše jugoslovanske igralce in razen Žika Pavloviča, ki ne hodi na festivale, tudi prav vse pomembne režiserje iz jugoslovanskih republik. Občinski možje so se za-
vedali vrednosti in pomena Tedna domačega filma, ki je bil tedaj povsem neprofitna organizacija in nihče od organizatorjev ni težil k dobičku. Tudi novo občinsko vodstvo je bilo voljno poprijeti, nato pa so na prireditev pozabili in namesto v pobudah so pristali pri pripravljenosti.
Organizacijsko jedro Tedna domačega filma in lanskih precej ponesrečenih Dnevov slovenskega filma so seveda bili najodgovornejši ljudje Novega tednika - Radia Celje in mnogi v Celju jih okrivljajo za propad filmskega festivala. Po besedah direktorja programov Braneta Stamejčiča bi oni še vedno radi poprijeli, vendar so razmere danes bistveno drugačne, Viba flm je izginila iz prizorišča, pojavila se je kopica producentov, slovenska filmska proizvodnja je zašla v krizo. In kar je najodločilneje, z Društvom slovenskih filmskih delavcev organizatorji filmske prireditve v Celju ne najdejo skupnega jezika, brez takšnega partnerstva pa ni nobenega festivala.
Celjani postavljajo en sam pogoj, festival v februarju, mesecu kulture in ne kot prej v jesenskem terminu. Takrat jih baše za čas in ne morejo v tolikšni meri več zanemarjati re-
dakcije in komercialne plati svojega dela. Na ponudbe iz Celja predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev Marcel Buh sploh ni odgovoril in slovenski filmarji so v ihti, da podelijo lanske Badjurove nagrade, na lastno pest pripravili slovenski filmski maraton v Portorožu.
Festival je pokopalo društvo, trdijo Celjani, oni so tudi lansi-rali slogan, da je celjski filmski festival mrtev. Teden domačega filma je res in ni ga mogoče vnovič obuditi, delati festival s slovensko filmsko produkcijo, ki ne kaže potrebe po njem, pa je seveda dvomljivo in kočljivo vprašanje. Kaj ob pičli in dolgočasni slovenski filmski ustvarjalnost pokazati, kako sestaviti premierni program in kako prepričati ljudi, da sploh pridejo dve uri posedat pred filmsko platno, ki se vrti s senegalsko počasnostjo ter pri tem porabiti ogromno denarja in truda in prenašati vzvišeno samovšečnost velikih umetnikov, so dileme potencialnih organizatorjev v Celju ali kjerkoli drugje. Tačas v Sloveniji res ne pofrebujejo in ne zmorejo novega festivala in tudi enodnevni maraton je ambiciozna beseda.
Enči Šibila
FOTOGRAFIJE VOJKA STIPLOVŠKA
KRASNI MOŠKI AKT
Po lanskoletnih razstavah Gorana Bertoka in nedavni v galeriji ŠKUC, je razstava mariborskega fotografa, rojenega v Velenju, Vojka Stiplovška v galeriji Ars v Mariboru še ena, ki ji lahko pritaknemo vzdevek drugačna. Če smo si s plejadami naših tradicionalnih fotografov, ki so svoje izdelke temeljili predvsem na reporterski fotografiji, krajini ali ženskih golih telesih in reklamnih tvorih, popolnoma zameglili sliko onkraj družbeno ustoličenega, nam tudi Vojko Stiplovšek s svojim najnovejšim ciklom, ki prikazuje moške akte, odpira zamolčana obzorja.
Po tem, ko smo ga že večkrat srečali na razstavah po Sloveniji, ko je predstavljal svoje tonirane, kolažirane in s slikarskimi barvami ali videom predelane fotografije ter z njimi zakorakal na področje med fotografijo in slikarstvom, nam z zadnjimi črno belimi, kar minimalističnimi izdelki kaže, kako lepo je lahko moško telo. Še bolj v toliko, ker Vojko Stiplovšek ni »agresiven«, »razprt«, provokativen, »zatežen«. ali simbolično sarkastičen kot Goran Bertok in tog kot ŠKUC-ova razstava, ampak pri njem moško telo diha, se giblje, skače, zvija, skratka živi. Njegova fotografija ne temelji samo na nekem detajlu, ki se nam prikaže na sliki in vzbudi našo pozornost, temveč igra na kompleksno karto celotne površine, kjer se prepletajo risbe mišic, kosti, organov in senc, ki jih figura povzroča. In prav v sencah je Stiplovškova dodatna moč, ki figuralno kompozicijo postavlja v uravnotežene proporce. Kakršnakoli šokantnost zato pri njegovih fotografijah nima nobenega pomena, saj estetika pove čisto dovolj.
Pri tem mu »na roko« gre tudi odlično izbrano skraspa-no ozadje-stena, ki nudi njegovim naravnim likom idealno podlogo in jih v njihovem bivanju idealno nadgrajuje, da se iztečejo v naravno skladnost. Hkrati omogoča risbi, da se
vtre in vpije vanjo, ne pa odbija sence kompleksno zaokrožuje od nje, ter v nijansirajočem estetsko celoto, razmerju svetlobe, ki je največ- če smo na začetku omenili krat poudarjena z ene strani, in Gorana Bertoka, ki mu smemo
pridati značko neke vrste »punk« ali »hard core« fotografa, naj zaključimo, da je Vojko Stiplovšek s svojo krasno čisto estetiko pravo nasprotje in ga mogoče sramežljivo vtaknemo v predalček z oznako »new age«.
Peter Tomaž Dobrila
Ml ZA HRVAŠKO
RAZSTAVA IN AVKCIJA
Po večih pošiljkah humanitarne pomoči je Odbor za humanitarno pomoč Hrvaški iz Celja pripravil tudi mednarodno likovno razstavo, ki jo bodo sklenili z dražbo umetniških del sedeminšestdesetih avtorjev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Na avkciji, ki jo odbor pripravlja v sodelovanju s Skupščino občine Celje bo na voljo okoli devetdeset raznovrstnih eksponatov, grafičnih listov, akvarelov, risb, keramičnih izdelkov, precej pa bo tudi kvalitetnih oljnih podob in plastik, ki so jih darovali umetniki vseh generacij in slogov.
Razstavo Mi za Hrvaško, kot so naslovili prireditev, so v zasebni galeriji Mozaik odprli minuli petek, dražbo, ki jo bo vodil Oliver Mlakar, pa napovedujejo v isti galeriji v petek, 28. februarja s pričekotm ob 18. uri. V kulturnem programu bosta nastopila pevca Vita Mavrič-Ruič in Arsen Dedič.
PRED KONGRESOM INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA POMLADI V LJUBLJANI
ZAOKROŽEN PROGRAM
Zaradi vojne lani preloženi kongres industrijskega oblikovanja bodo, kot kaže, organizatorji letos pomladi v Ljubljani le uspeli izpeljati. Pomenil pa bo gotovo veliko priznanje dosežkom slovenskega industrijskega in grafičnega oblikovanja. Ob kongresu bo tudi tradicionalna zlatarska razstava, ki jo celjska Zlatarna običajno postavlja v mestu ob Savinji.
Dobre tri mesece pred pričetkom največjega svetovnega oblikovalskega dogodka, 17. kongresa ICSID Ljubljana 92, je organizator zaključil strateško pomembno fazo kongresnega projekta, zaokrožil program štirih kongresnih dni, s katerim želi zajeti globalno stanje v industrijskem oblikovanju v povezavi s tehnologijo in marketingom.
Skrbno so izbrali vzorec govornikov, ki bodo obdelali najrazličnejše teme, povezane z gesli Na križišču. Spremembe v svetu - svet sprememb in Vzhod sreča Zahod. Kongresne teme sledijo dolgoročnim razvojnim ciljem svetovne organizacije ICSID (Oblikovalski procesni trikotnik - oblikovanje, proizvodnja, marketing - in Trije stebri - vzgoja, praksa, promocija -, kakor tudi dolgoročnemu načrtu z oblikovanjem v višji cenovni razred in z oblikovanjem do odličnosti.
Sekretariat 17. kongresa ICSID Ljubljana 92 je kot aktivne udeležence pridobil okoli sto-štirideset vrhunskih tujih in domačih govorcev, moderatorjev in panelistov, ki bodo na plenarnih sejah, popoldanskih panelih in v osmih slovenskih
regionalnih središčih spregovorili o najaktualnejših razvojnih vprašanjih in morebitnih rešitvah.
Kongresne teme pokrivajo vsa področja, profesionalno prakso, identifikacijo organizacije z oblikovanjem, razvoj vozil in mode, vzgojo, zaščito designa in industrijske lastnine, eokologijo in zaščito okolja, promocijo in komunikacijo, design in visoko tehnologijo, oblikovalski jezik in tako naprej.
Ze v prihodnjih dneh se bodo na koordinacijskem sestanku v nizozemskem mestu Eid-hovnu srečali delovna skupina ICSID in ključni govorniki, ki bodo sodelovali na kongresu v Ljubljani.
m. s.
FILMSKI LEKSIKON
NA ROBU BLAZNOSTI
»Leta 1960 je France Brenk v uvodu prevoda Zgodovine filma Georgesa Saoula zapisal: »Brez gledanja filmov se filmsko izobraževati ni mogoče« in zadal Jugoslovanski kinoteki nalogo, da omogoči ogled čim večjega števila filmov vsem, ki se filmsko vzgajajo in izobražujejo. Danes, enaintrideset let po izdaji te knjige, pa bi lahko zapisali, da je stanje ravno obratno,« ugotavlja Dušan Feguš, avtor oziroma urednik prvega slovenskega filmskega leksikona, v predgovoru k svoji knjigi, ki je izšla z žegnom Zveze kulturnih organizacij.
Z žegnom je treba poudariti zato, ker omenjena Zveza kljub temu, da je omogočila izid knjige, ni zmogla poskrbeti niti za avtorjev honorar. Tako je moral Dušan Feguš v bistvu vzeti v svoje roke celotno naklado in sam poskrbeti za njeno prodajo, iz katere si bo lahko potem izplačal prigarano vsoto. Na tiskovni konferenci, ki je bila prejšnji teden v Ljubljani, se je na eni strani začutilo, da sta tako avtor kot ZKO zadovoljna s tem, da je leksikon sploh izšel, kar pomeni, da je ZKO priznal, da je v porazni situaciji, ko lahko le še spravi skozi določen projekt, za kar-
koli več pa ne more garantirati. Torej institucija pro forma. Dušan Feguš pa je entuziastično vesel, da je zapolnil vrzel na slovenskem knjižnem trgu. Na drugi strani pa so oboji pod vprašaj postavljali vlogo Slo-venskega filmskega in gledališkega muzeja, ki bi za omenjeno delo nedvomno moral biti zainteresiran, a se je vedel popolnoma mačehovsko.
Pustimo omenjeno situacijo vsem v razmislek in se raje sprehodimo po filmskem leksikonu, ki si je za svoj naslov izbral enega ključnih filmov v zgodovini, to je Na robu blaznosti (Kurutta Ippeiji) japonskega režiserja Teinosuke Ki-nugasa iz leta 1926, na naslovnici pa prikazuje Luisa Bunu-ela, ki nosi križ. Skratka več reminiscenc na odločilne filmske mejnike in na leksikon, ki nam prinaša več kot dvesto filmografij režiserjev, s čimer dobivamo pri nas za razliko od litanij Marcela Stefančiča Jr. dokaj celovite preglede življenja in ustvarjanja nekega režiserja, opremljene z letnicami, originalnimi in prevedenimi naslovi filmov, kot tudi najosnovnejšimi biografskimi podatki. Popolnost v tako obsežnem pionirskem delu je v bi-
stvu iluzorna, še sploh če se zagledamo v luknjo, ki je vladala do sedaj, če se seveda ne tolažite s hrvaško izdajo Leksi-konografskega zavoda, zato tudi Dušan Feguš ne prisega, da njegov leksikon predstavlja alfo in omego, ampak dopušča pomanjkljivosti in jih prenaša za prihodnost, ko bo že lažje nadaljevati začeto.
Seveda so ga, kot je omenil na tiskovni konferenci, spremljale najrazličnejše težave, od originalnih naslovov, letnic in transliteracije iz japonščine, ki se nadaljujejo, saj mora sam prodati naklado, da bo kaj zaslužil. Celo mediji so ga skora ignorirali, ker mu nihče ni omogočil primerne reklamne kampanje in mu je verjetno niti ne bodo, če sklepamo po užaljenem odhodu televizijca Jadrana Sterleta s tiskovne konference, ko je izvedel, da ne bo dobil zastonj izvoda. Očitno mu ie bilo 700 tolarjev preveč. There’s no business like show-business! A vsakemu filmofilu zakon na knjižni polici!
Peter Tomaž Dobrila
VZHODNE OBLIKE MASAŽE TUDI PRI NAS
ZBRAVILNI PRIJEMI
Živimo v času, ko je tempo življenja izredno hiter, zato bolečine v hrbtenici in težave, ki iz tega izvirajo, spadajo v naš vsakdan. Vzhod pa že tisočletja pozna naravno metodo odpravljanja bolezni hrbtenice in drugih bolezni, ki izhajajo iz obolenja hrbtenice. Ta metoda se imenuje naravna manipulativna metoda, kjer terapevt s premikanjem vretenc postavi hrbtenico v normalno lego. Čeprav je ta metoda na vzhodu in v starem Egiptu poznana že tisočletja, je na zahodu nekaj povsem novega.
Pogovarjali smo se z izkušenim terapevtskim strokovnjakom Sašom Lekičem, ki prihaja z Reke.
Kakšna je ta metoda, s katero pomagate bolnikom, ki imajo težave z hrbtenico?
»To je ti. manipulativna masaža, ki jo izvajam samo z rokami. Rad bi povedal, da pri tem ne gre za bioenergio, temveč za fizični kontakt,
Sašo Lekič: »Naše hrbtenice uničuje moderen način življenja!«
kjer z mehaničnim prijemom vrnem vretence v pravilno lego. Gre za naravni način terapije. V Londonu jo uporabljajo že približno štirideset let.
Kaj vas je motiviralo, da danes opravljate ta poklic?
»Motiviral me je oče, ki je bil invalid. Želel sem mu pomagati, saj od zdravnikov ni bilo več kaj dosti pričakovati.«
Kje in kako ste prišli do tolikega znanja?
»Po znanje sem odšel v tujino. V Veliki Britaniji sem končal šolo za manipulativne masaže, to je za osteopatijo, hiropratiko, akupresuro in drugo. Po končanem šolanju pa sem prakticiral s strokovnjaki iz Indije, Kitajske in Japonske. Zelo pomembna je namreč praksa. Nekaj malega pa sem vedel že pred šolanjem.«
Pri katerih boleznih hrbtenice se uporablja ta metoda zdravljenja in pri katerih ne?
»Ta metoda se uporablja pri spondilozi, lubmoišijalgi-ji, diskopatiji, deformaciji vretenc,... in pa boleznih, ki izhajajo iz samega obolenja hrbtenice, to je glavobolih, vrtoglavicah, mravljincih v okončinah, bolečinah
v okončinah, izvinih sklepov in bolečinah v sklepih. Ne zdravi pa se osteoporoza, rak in druge težke oblike bolezni hrbtenice, na primer če je hrbtenica počila.«
Kako izgleda takšna terapija, koliko časa traja in kakšna je cena?
»Običajno je terapija sestavljena iz treh do petih obiskov, kar pa je seveda v veliki meri odvisno tudi od bolezni same. Nekdo lahko pride tudi tridesetkrat, vendar to je redek primer. Odvisno je tudi od tega, kako dolgo že traja deformacija. Obstajajo tudi ljudje, ki že več let prihajajo k meni. Same cene teh masaž so različne, odvisno od teže masaže, od roka trajanja deformacije, otroci pa imajo zdravljenje brezplačno. Za pacienta porabim deset do petnajst minut, dnevno pomagam približno tridesetim ljudem. Rad pomagam ljudem in posebno vesel sem, če so tudi oni zadovoljni. Moj prvi uspeh je bil oče in tega sem bil najbolj vesel. Ne boste verjeli, danes lahko tudi teče,« je z radostnim obra-
Anton Bincl: »To je človek, ki ve kaj dela.«
Kljub temu, da smo slišali samo pohvale z več strani, smo se napotili v Nazarje, kjer je v tovarni malih gospodinjskih apartov zaposlen gospod Anton Bincl, ki je Sa-šov bivši pacient.
Gospod Bincl, vi ste pacient znanega Saša Lekiča. Povejte, kaj vas je pripeljalo k njemu?
»Tri leta boleham v križu. Med tem časom sem bil veliko v bolnici. Moja bolezen se imenuje hernija. Bil sem že tik pred operacijo, na katero pa nisem hotel pristati. V prehodnih letnih časih sem imel velike težave, ki sem jih skušal odpraviti z injekcijami. Lani novembra pa sem dobil zelo težek napad. Tudi
Prijemi so malce grobi, vendar zelo učinkoviti.
zom in žarom v očeh povedal Sašo Lekič.
Kaj priporočate po terapiji in kje se vas da dobiti?
»Priporočam kakršnokoli telovadbo, važno je samo, da se ljudje čim več gibljejo. Naše hrbtenice je uničil moderen način življenja, zato naj se ljudje obrnejo k naravni obliki in načinu zdravljenja. Dobiti se me da v hotelu Jama v Postojni, kjer ordiniram ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14. do 20. ure, ter v Žalcu, vsak četrtek. Vse informacije pa je mogoče dobiti tudi po telefonu (067) 21-185.«
Delo zahteva precej izkušenj, znanja in zbranosti.
injekcije mi niso več pomagale, zato sem bil že čisto obupan in popolnoma zvit. Nasmehnila se mi je sreča, ko sem slučajno zvedel za tega velikega mojstra. Pri gospodu Sašu Lekiču sem bil petkrat. Že prvi obisk mi je zelo pomagal, lahko rečem kar dvajset odstotkov. Bilo pa je vedno boljše. Svoje delo v službi sem lahko začel normalno opravljati, prej sem namreč delal samo po štiri ure dnevno. Še na stolu nisem mogel več sedeti. Nekje po drugem obisku sem šel na pregled v bolnico, kjer me je pregledal specialist, ki se ni mogel načuditi, da se je stanje tako izboljšalo, in mi rekel, da operacija sploh ni potrebna. Moje veselje je bilo nepopisno. Lahko rečem, da mu absolutno zaupam, in da je Sašo Lekič človek, ki ve kaj dela,« nam je ponosno povedal gospod Anton Bincl.
O tem pa nas je prepričal tudi pogled v knjigo, kamor pacienti zapisujejo svoje občutke, vtise in učinke zdravljenja. Vse to zadostuje, da Sašu in njegovim sposobnostim verjameš.
Božena Balaš
V KRESNIKAH PRI ŠTORAH SIN SODIL MATERI IN SEBI
MATER ZAKOPAL V GNOJIŠČE
Na levi ob vhodu v svinjak so še nedokončane nove podnice, ki sta jih skupaj pripravljala Ivč in Stanko. Na desni je stena poškropljena s krvjo. Nekdo je počistil po tleh, a krvi ni mogel izmiti. Na desno se odpirajo vrata iz svinjaka. Kaj lahko jih je odpreti. Pod njimi gnojišče. Suha krma, ki jo je nekdo poravnal, da bi zakril tisto kar je še videti, ni dobro zakrila sledi. Tod se je končalo življenje Mimike Zimšek, zakopane na gnojišču ob svinjskem hlevu.
Temni oblaki-
Janez Zimšek ali Ivč, kot so ga klicali, je edini, ki bi lahko povedal, kakšna sla ga je gnala tisti ponedeljek dopoldan v svinjaku. Katere temne sile so se dvignile nadenj in nad njegovo domačijo v Kresnikah nad Štorami, da je dvignil roko nad svojo
Stopil je nanj, odprl kovinski pokrov in se po leseni lestvi, ki jo je nekoč sam napravil, spretno podal v globino. Od tod je vodila le ozka odprtina do zajetja, kjer je bilo še nekaj vode. S seboj je imel kuhinjski nož. Prerezal si je žile v zapestjih. Zguban v čepečem položaju je doča-
mater. Morda so krive mnoge prečute noči in tavanja brez izhoda. Tisti ponedeljek je bilo še posebej hudo. S kraja svojega tragičnega slovesa z materjo se je odpravil v hišo, svoj edini dom.
Razbil je kar se je razbiti dalo. Znesel se je nad kuhinjskimi elementi, odbil vodovodno pipo, celo nad skrinjo z mesom se je spravil. Nato je vse polil z nafto, tudi meso, ki ga je poprej zmetal iz skrinje.
Ko je to postoril je odšel v prostore ob hiši, kjer je hranil kmetijsko orodje. Uničil je motorno žago, kosilnico in vse kar je bilo pri roki.
Odpravil se je na dvorišče. Zagledal je sosedo, ki je obrezovala trto.
»Ali si pridna?«, jo je vprašal in šel po traktor. Z njim se je odpeljal po poti koder je običajno vozil v gozd. Tudi svoj drugi traktor je odpeljal po isti poti. Spustil ju je po pobočju, tja dol proti Ljubečni.
Peš se je napotil nazaj do domačije. Vsedel se je na svoj moped, s katerim se je že tolikokrat odpeljal na delo v Železarno Štore. Tokrat se je peljal le dvesto metrov nalahno navkreber, kjer je moped odložil ob zapuščenem vodnem zbiralniku.
kal svoj konec. Voda, ki mu ni segala prav visoko, je postajala vedno bolj rdeča.
Živel je sam z materjo
Kresnike dajejo kaj žalostno podobo. Čeprav so le dober kilometer proč od Štor, do njih vodijo poti, slabše od makadama. Hribček, kjer živi devet družin, je z vseh strani obdan z industrijsko nesnago celjske Cinkarne. Tod je jezero odplak Cinkarne in gore neopredeljive industrijske gmote. Spodaj v smeri proti Teharjem je dolgo zanikano teharsko grobišče, oskrunjeno z odpadki.
Prva hiša na poti v Kresnikah nosi številko ena. Nekoč je bila domačija družine Zimšek s tremi sinovi.
Marija ali Mimika Zimšek
se je sem priženila iz sosednjega Ogorevca. Prvega sina Jožeta je povila leta 1951. Dve leti zatem sta koncem aprila privekala na svet dvojčka Ivan in Stanko.. S tremi sinovi je ob moževi plači morala znati dobro gospodariti. Uredili so si prijetno kmetijo.
Po končani osnovni šoli v Štorah se je prvi sin izšolal za inženirja metalurgije. Dve leti kasneje se je tudi mlajši
Še nekaj dni po umoru so bile dobro vidne krvave sledi
Stanko odločil za metalurgijo in šel po bratovih stopinjah. Njegov brat dvojček Ivan Zimšek se je odločil za tesarstvo in se izučil tega po-kijca
Ko je Mariji Zimšek umrl mož, je ostala sama. Stanko in Jože sta se oženila, Ivan pa je ostal ob materi na kmetiji.
Pred dobrima dvema letoma, ko je Ivan prestopil petintrideseto leto, se je nekako spremenil.
S svojim življenjem ni bil zadovoljen. Enkrat ga je že nameraval končati. Stal je pod kozolcem in se pripravljal na svojo namero. Na srečo je ni uresničil, zato pa se je zjokal v kuhinji ob mami. Sosedje pravijo, da od takrat ni bil več isti. Za nekaj tednov je odšel na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v Vojnik.
Tem težavam so sledile še težave z očmi. Vedno slabše je videl, svojega dela ni mogel več zadovoljivo opravljati.
Prejšnje poletje se je njegov vid tako poslabšal, da je nastopil bolniško, katere ni nikoli zaključil. Bil je invalid tretje kategorije. Želel si je, da bi ga invalidsko upokojili.
Tudi pri tem mu ni šlo vse gladko. Nekaterim je grozil, če ga ne bodo upokojili.
Vedno pa je bil sam, ženske ki bi mu morda lahko olepšala življenje, nihče iz- . med sosedov nikoli ni videl. O tem sta z materjo marsikatero rekla. Bratje, prijatelji, sosedje in znanci so se poročili, Ivč pa je ostal sam.
Marija Ramšak kaže kraj kjer truplo
je vodila do vrat na gnojišče.
V njem so zagledali isto svežo mrvo. Nekdo je odmaknil mrvo in pod njo seje pokazal čevelj. Nepoklicnim pomočnikom je korak zastal. Policaji so svetovali vsem domačim, naj se odstranijo. Odšli so tudi sosedje.
V mislih se jim je še tisto noč dolgo prikazovala podoba Mimike z razbito glavo. Skoraj nihče ni mogel leči. Policaji so še vedno iskali Ivana, saj so predvidevali, da bi lahko bil tudi on žrtev možnega napadalca. Policist
z Ivčijem ni imel več časa to-.■ liko družiti kot prej. Ivč bi letos aprila dopolnil devetintrideset let.«
Življenje je obstalo
Štiri dni po tragičnem dogodku se je okoli domačije Zimškovih sprehajal edino pes Ris. Ni lajal ali se zaganjal v mimoidoče. Ubiral je pot po meji svojega dvorišča, čakajoč.
V hlevu sta mukali dve glavi, čeprav sta dobili obilo priboljška.
Motika na vrtu ob hiši je obležala sredi napol prekopane sveže zemlje. Nekdo ni imel časa, da bi jo pospravil, dokončal začeto delo.
Domači mački sta odšli od doma, nista se več vrnili.
Njuna gospodarja Mimika in Ivči pa skupaj počivata na teharskem pokopališču.
Jana Štrlekar Foto Severin
Desno od tega vhoda v zajemalnik vode si je Ivan sam sodil
Iskali so ju
V ponedeljek, 10. februarja, je na domačijo prišel sin Jože, da bi z materjo odšla po nakupih. Vrata hiše so bila zaklenjena. Morda se je mati odpravila k bratu Stanku, si je mislil Jože in se odpeljal prepričati se. Kmalu se je vrnil. Bilo je že popoldne. Odšel je v drvarnico pogledat, če ni morda kdo v njej. Tam je prvič naletel na razdejanje. Bližnjega soseda je poprosil, da mu pomaga v hišo. Naredila sta pripraven ključ, ki je odprl vrata kuhinje. Osupla sta imela kaj videti. Povsod razdejanje. Takrat so se jima pridružili tudi drugi. Jože se je odpeljal po policiste.
Medtem se je že stemnilo. Prišli so policijski avtomobili. Z lučmi so iskan sledi po hišah. Stopili so v svinjak. Videli so, da se je tod dogajalo nekaj nepojmljivega. Na tleh je bila kri. Šveža mrva je bila razmetana naokrog. Sled jih
je vso noč ostal na kraju dogodka.
Naslednje jutro so policisti najprej našli moped ob vodnem zajetju. V globini opustelega vodnjaka so v drugem prostoru zagledali pogrešanega - skrčenega v vodi prepojeni z lastno krvjo.
Ob razbitih traktorjih so našli okrvavljeno težko kladivo iz svinjaka.
Bili so dobri sosedje
Soseda Angelca Kovač pravi: »Mimika bi letos dopolnila oseminšestdeseto leto. Zmeraj smo bili dobri sosedje. Nikoli ni potožila, da bi prišlo do sporov med njo in Ivčijem. Tisti ponedeljek sem jo pomagala iskati. Tega nikoli ne bom pozabila.«
Marija Ramšak je najbližja soseda, Mimikinih let: »Z mojim sinom se je Ivč dobro razumel. Oba sta zgodaj zjutraj vstajala, da sta postorila pri živini, preden sta se odpravila v železarno. Kasneje, ko se je moj sin poročil, se
DVOJNI UMOR V ZAVODU ZA DUŠEVNO IN ŽIVČNO BOLNE NA TRATAH
Umori za zidovi
Dvojni umor v oddelku na Tratah Zavoda za duševno in živčno bolne v Hrastovcu še vedno odmeva.
Že v sredo, 5. februarja, je osebje v kopalnici našlo mrtvega 35-letnega Renka P., ki je zaradi duševne nerazvitosti bil v zavodu že od leta 1977. Osebju se ta smrt ni zdela nič čudnega, zato so ga potem, ko so ga našli mrtvega, odpeljali v mrtvašnico, ki je v samem zavodu.
Že naslednjega dne pa je osebje našlo v isti kopalnici drugo truplo. Tam je ležal 61-letni Ivan K., za katerega so zaradi težke oblike duševne nerazvitosti skrbeli v zavodu že od leta 1964. Takrat pa je osebje le zasumilo, da tokrat ne gre za naravno smrt. Zato so natančno pregledali tudi Renka P. in odkrili, da tudi on ni umrl naravne smrti. Takoj so poklicali tudi preiskovalne organe in opravili obdukcijo trupel, ki je pokazala, da sta Renko in Ivan umrla nasilne smrti - bila sta zadavljena.
Preiskovalni sodnik je izprašal vse osebje in tiste bolnike s katerimi se je bilo mogoče pogovarjati. Pregledali so tudi vse varovance, če bi pri kom našli kakšne sledove upiranja. Pri nikomer niso našli nobenih sledov. Vendar pa se umorjena tudi nista mogla upirati, saj sta bila težka bolnika in tudi telesno zelo šibka.
Na Tratah biva okoli 220 bolnikov in oskrbovancev med katerimi jih je tudi nekaj, ki so bili poslani tja zaradi različnih dejanj, s katerimi so ogrožali svojo okolico.
Tudi če bi preiskava pokazala, da je storilec dveh umorov kateri izmed bolnikov oziroma oskrbovancev doma, je zaradi njegove duševne bolezni kazenska odgovornost izključena.
Oba umora sta se zgodila v času, ko Je bil nadzor nad sobami nekoliko manjši, saj Je osebje v prvem primeru pripravljalo večerjo, drugič pa zajtrk.
Nekateri pravijo, da je po tem dogodku eden Izmed bolnikov spremenil obnašanje In, da je že večkrat izrekel grožnje, da bo storil nekaj takšnega. Vendar pa je pri duševno bolnih nemogoče karkoli sklepati vnaprej, zato je bolje počakati, da bo končana raziskava.
Primera se je lotila tudi posebna komisija, ki jo Je ustanovilo ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varnost.
Komisija pod predsedstvom primarija dr. Miklavža Kušeja z univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani bo opravila izredni strokovni pregled zavoda, o rezultatih njenega dela pa bo ministrstvo takoj obvestilo javnost.	J. V.
NOVik^OBA
_________
I j= zavarovalnica triglav dd
v^/ OBMOČNA ENOTA CEUE_______________
63000 Celje, Mariborska c. 1
Sedež območne enote: Celje, Mariborska 1, tel. 25-511 ali 441-321.
Predstavništva
Celje, Trg V. kongresa 7, tel. 21-951 Laško, Titova 9, tel. 731-407 Mozirje, Hribernikova 2, tel. 831-030 Slovenske Konjice, Partizanska 23, tel. 755-433 Šmarje pri Jelšah 133/a, tel. 821-010 Šentjur pri Celju, Titov trg 6, tel. 741-077 Velenje^ Prešernova 9/b, tel. 856-456 Žalec, Šlandrov trg 40, tel. 711-360
Poznate Murphyeve zakone? Eden najbolj znanih njegovih rekov je: Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo? Zavarovalnica TRIGLAV d. d. Območna enota Celja skrbi za to, da nas ta zakon ne prizadene v tolikšni meri, kot bi nas sicer. Z različnimi vrstami premoženjskih in osebnih zavarovanj si lahko zagotovite jamstvo, da vam bo v primeru nesreče povzročena škoda povrnjena, življenjske tegobe pa olajšane.
V današnji številki vam predstavljamo dve vrsti zavarovanj, ki sta tesno povezani z vašo osebno varnostjo in varnostjo vašega premoženja. To sta ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z VALUTNO KLAVZULO in STANOVANJSKO ZAVAROVANJE.
ŽIVLJENJSKO ZA VAROVANJE Z VALUTNO KLA VZUL0 - ZANESLJIVA NALOŽBA
Življenjsko zavarovanje je v svetu najbolj razširjena oblika varčevanja, ki istočasno omogoča vsakomur, da zagotovi sebi ali svojcem izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote.
Zavarujete se lahko v štirih različnih trdnih valutah (DEM, ATS, USD ali ITL). Vsi zneski na zavarovalni polici so navedeni v izbrani valuti in plačljivi v tolarjih po srednjem tečaju 8 dni pred zapadlostjo.
Različne oblike plačevanja premij prinašajo različne ugodnosti. Premijo lahko plačujete mesečno. Lahko pa jo plačujete tudi četrtletno, polletno ali letno, pri čemer si zagotovite višjo zavarovalno vsoto.
Po dogovorjenih letih trajanja zavarovanja se zavarovalna pogodba izteče, obveznost zavarovalnice pa lahko nastopi pred iztekom dobe - denimo ob smrti zavarovanca med trajanjem zavarovanja. Upravičenec se lahko odloči za izplačilo celotne zavarovalne vsote ali pa si s to vsoto zagotovi rentno zavarovanje. Z življenjskim zavarovanjem lahko sklenete tudi dodatno nezgodno zavarovanje za primer:
—	nezgodne smrti,
—	trajne invalidnosti,
—	dnevne odškodnine (prispevek do 200 dni za čas zdravljenja).\
V primeru ugotovljene 100% invalidnosti se zavarovalna vsota za invalidnost podvoji. Z dnevno odškodnino si zagotovite dogovorjeni znesek za vsak dan, če boste zaradi poškodbe ali nezgode nesposobni za delo.
KAJ PA DOBIČEK?
Zavarovancem bo po izteku prvega leta trajanja zavarovanja razdeljeno vsako leto v obliki povečanih zavarovalnih vsot najmanj 90% vsega dobička, ustvarjenega s temi zavarovanji. Ob sedanjih obrestnih merah bi lahko po 12 letih trajanja zavarovanja izplačali iz dobička še do 50% osnovne zavarovalne vsote.
PREDNOSTI ZAVAROVANJA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV
—	Pri Zavarovalnici Triglav je zelo razširjena VZAJEMNA oblika zavarovanja, kjer se z minimalnim doplačilom hkrati zavarujeta dve osebi (doplačilo v starostnem razredu do 32 let je le 2%);
—	Če imata starša sklenjeno vzajemno zavarovanje ali sta zavarovana vsak s svojo polico, bo Zavarovalnica Triglav izplačala dodatno zavarovalno vsoto za opremo otroka, ki znaša 10% zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja staršev. Zavarovalna vsota se izplača enkrat med trajanjem zavarovanja za prvega otroka, ki se rodi po prvem letu trajanja zavarovanja;
—	Pri Zavarovalnici Triglav se lahko z minimalnim doplačilom dogovorite za zavarovanje, pri katerem bodo upravičenci v primeru smrti dobili izplačano takoj dvojno zavarovalno vsoto.
Življenjsko zavarovanje z valutno klavzulo je doslej sklenilo že veliko število zavarovancev, saj to zavarovanje premaguje inflacijo in zagotavlja ekonomsko varnost.
Z devalvacijo tolarja so se mesečne premije življenjskega zavarovanja v izbrani valuti zelo povečale. Za nekatere zavarovance bo nominalni porast premije ob realnem znižanju osebnih dohodkov tolikšen, da premije ne bodo mogli več plačevati. Da takšni zavarovanci ne bi odpovedali zavarovanja in izgubili že vplačane premije, predlagamo, da že sklenjeno zavarovanje spremenite tako, da se odločite za nižjo premijo. Na posebnem obrazcu podate pisni zahtevek za znižanje premije in zavarovalnih vsot. V njem se dogovorite za novo višino premije in nove zavarovalne vsote, obenem pa se odločite, da se razlika v matematični rezervi uporabi ali:
—	za dodatno zavarovalno vsoto (podobno kot bonifikacija) ali
—	za predplačilo premije za naslednje obdobje.
V primeru, da se odločite za znižanje, se oglasite pri svojem zastopniku, najbližjem predstavništvu ali na sedežu Območne enote v Celju, Mariborska 1, s sabo pa prinesite polico življenjskega zavarovanja.
ZA VARNOST VAŠEGA DOMA - STANOVANJSKO ZAVAROVANJE
Vaše stanovanje je izpostavljeno številnim nevarnostim, ki lahko povzročijo veliko škodo in s tem ogrozijo vašo ekonomsko varnost. S sklenitvijo stanovanjskega zavarovanja se lahko temu izognete in s tem lažje nadomestite nastalo škodo.
S stanovanjskim zavarovanjem so zavarovani:
1.	stanovanjski predmeti, ki so last zavarovanca in članov njegovega gospodinjstva ter stvari, ki jih uporabljajo na podlagi stanovanjske ali druge pravice;
2.	stanovanjski predmeti, shranjPni na podstrešju, v kleti, lopi, garaži ali na terasi;
3.	stvari, ki služijo za opremo stanovanja, osebno uporabo in potrošnjo, gotovina, vrednostni papirji, umetniški predmeti, dragocenosti in zbirke.
Dodatno lahko zavarujemo tudi:
1.	plesk, slikarije, tapete ter razne zidne, podne in stropne obloge v stanovanju ali v pomožnih prostorih;
2.	stekla v oknih in vratih stanovanja in steklenih stenah ter pregradah v stanovanju in pomožnih prostorih.
Stanovanjsko zavarovanje krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letala, manifestacije, demonstracije, poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, vlomske tatvine in ropa ter poskusa teh dejanj.
Zavarovanje krije tudi odgovornost zavarovanca za škode, ki jih povzroči kot zasebnik v vsakdanjem življenju (npr. z imetjem in uporabo kolesa brez motorja, pri ukvarjanju z rekreativnim športom, kot imetnik domačih živali...) ali ki jih povzročijo zavarovančevi zakonec in otroci.
Gospodinjske stroje in aparate, ki niso starejši kot 6 let, je mogoče s posebnim dogovorom zavarovati tudi pred vsemi nevarnostmi, ki jih ogrožajo med njihovo uporabo (npr. poškodovanje zaradi učinkovanja električnega toka, loma, razbitja zaradi udarcev ali padcev ipd.).
Zavarovanje sklenemo z zavarovalno vsoto na I. riziko, kar pomeni, da jamči zavarovalnica do višine dogovorjene zavarovalne vsote pri vsakem škodnem dogodku. Jamstvo zavarovalnice je podrobneje opredeljeno v zavarovalnih pogojih STA-91.
\
KeRŽIVLJENJEPOTREBUJE VARNOST
KO TAJNI AGENTI POSTAJAJO ZVODNIKI
SEKS V BELI HIŠI
Govorice o izvenzakonskih seksualnih odnosih, kakršne so se razplamtele v času predvolilne ameriške kampanje in sprožile škandal okoli kandidata Billa Clintona, so v Beli hiši že prava tradicija in dostikrat doslej so se izkazale kot resnične.
Bill Clinton, guverner Ar-
Jacgueline in to pogosto v tajnem skrivališču zaprtega bazena Bele hiše, ki so ga potlej zaprli in spremenili v tiskovno središče. Ljudje iz dobro obveščenih krogov verjamejo, da je vsakbdnev-no užival v nedovoljenem seksu. John Sullivan v knjigi Predsednikove strasti piše,
na postelji v svojem senatorskem uradu. Nan je bila trideset let mlajša od Hardinga. Njuna veza se je nadaljevala tudi, ko je Harding postal predsednik in pogosto sta se ljubila v veliki kopalnici poleg predsednikovega urada v Beli hiši, pravi VVilliam A. Degregori v knjigi Vsa resni-
kansasa in demokratski kan- da je Kennedy izrabil svojo didat za predsednika Združe- ogromno predsedniško moč, nih držav Amerike in njegova da bi zadovoljil svoje nena-soproga Hillary sta pred krat- sitne seksualne apetite, kim priznala, da je njun zakon zavil v razburkane vode, Sullivan navaja, da je Ken-vendar je guverner zavrnil tr- nedy v prikrivanju svojega ditve, da bi dvanajst let iskal seksualnega življenja upora-
Ijubezenske vezi z bivšo kabaretno pevko.
Nesrečni zakoni med mogočneži, ki se uspejo nastaniti v Beli hiši, niso nikakršna
bil tajne službe. Tajne agente pa je imel tudi za to, da so mu nabavljali ženske. Nemogoče je našteti, koliko žensk, vključno z dolgim seznamom
redkost. Skoke čez plot leta holivudskih zvezd, med njimi in leta skrbno skrivajo, v koli- Mariin Monroe in Jayne
Mansfield, je bilo predsednikovih ljubic.
kor pa vest o njih pride v javnost, seveda izbruhne škandal.
Tajna služba v lovu za ljubimkami
Leta 1963 ubiti predsednik John Kennedy je, kot pravijo, leta in leta varal svojo ženo
ca o predsednikih ZDA. Pikantne podrobnosti o njunem ljubezenskem razmerju je opisala tudi sama Britten v senzacionalni knjigi Predsednikova hči, knjigo pa posvetila neporočenim materam.
V zgodovinska pričevanja sodi tudi razmerje Franklina D. Roosevelta z Lucy Page Mercer, ki jo je njegova žena zaposlila kot tajnico. Ko je soproga izvedela, je Franklin obljubil, da bo s skokom čez plot prekinil, vendar je raz-
merje kasneje obnovil in Marcerjeva je bila z njim, ko je leta 1945 umrl. Pisec Sulli van navaja, da je Rooseveltova žena Eleanor po rojstvu šestega otroka prekinila seksualne odnose z možem in se prepustila dolgemu lezbičnemu razmerju z Loren Hickok.
Bush zagovarja družinske vrednote
Glover Clevelanda je kljub škandalu prišel v predsedniški stol. V predvolilnem boju se je govorilo, da je v Buffalu v državi New York postal oče nezakonskega otroka. Tudi ko se je-zavihtel v sam politični vrh je nadaljeval razburkano življenje in se potlej z 49 leti poročil z 21-letnim dekletom.
Zadnji ameriški predsedniki so se spretno izogibali škandalom in za zdaj o morebitnih razmerjih in ljubezenskih pustolovščinah v javnosti še ni nič znanega, zakoni Geralda Forda, Jimmyja Carterja, Ronalda Reagana in Georga Busha veljajo za trdne in skladne. Ko je lansko leto Kitty Kelley v knjigi razkrila, da je bila Reaganova žena Nancy dolga leta intimna prijateljica pevca Franka Sinatre, so vsi po vrsti ogorčeno zavrnili to trditev.
Predsednik Bush dostikrat poudarja, kako pomembno je družinsko življenje, njegove vrednote in bogaboječnost, pisatelj Sullivan pa dodaja, da bo spričo izredne predsednikove vitalnosti po njegovem odhodu s čela države zelo zanimivo pokukati v intimne podrobnosti njegovega zasebnega življenja.
Pri tem sploh ni bil izjema med predsedniki Združenih držav Amerike. Po splošni sodbi najslabši ameriški predsednik VVarren G. Harding je z ljubico Nan Britton leta 1919 spočel otroka in to
UTRUJENA OD SEBE
DOKTOR SMRT
V Michiganu v Ameriki so pred dobrim tednom dni aretirali zdravnika, ki je trem neozdravljivo bolnim ženskam pomagal narediti samomor. Ker pri končni odločitvi žensk ni želel sam neposredno sodelovati, je izumil napravo, s pomočjo katere si je lahkp bolnik sam vbrizgal smrtno dozo mamil.
Policisti so v koči blizu Detroita našli mrtvi triinštiridesetletno Sherry Miller in oseminpetdesetletno Marjorie Wantz, priklopljeni na smrtonosno napravo. Zdravnika, ki je izumitelj te naprave, Jacka Kevorkiana, imenujejo - Doktor Smrt.
Pred tem je že leta 1990 v Oregonu pomagal narediti samomor ženski z Alzheimerjevo boleznijo. Takrat je
Pred kratkim sta Eddie Murphy in Sylvester Stallone odgovarjala na anketno vprašanje, katere svoje filme najraje gledata. »Nimam časa gledati nobenega filma,« je izjavil Eddie, medtem ko je bil Stallone konkretnejši: »Vedno večji tradicionalist. Moja favorita sta Charlie Chaplin in Valentino. Resnično sem utrujen od sebe in svojih filmov.«
bil obtožen naklepnega umora, vendar je bila obtožba kasneje umaknjena.
OSVOJILA, POTEM PA ZAPUSTILA BORISA BECKERJA
Dolgi svetli lasje so ji divje padali na lice, mačje oči so se ji izzivalno svetile. Zapeljiv nasmeh, ki razorožuje moške. Moški so bili očarani, ko sta se na ekranu pojavila Uršula Karven in svetovni vrhunski teniški as Boris Becker, ki se zapeljivi Uršuli ni mogel odreči. Želel jo je spoznati.
Žnanka njegove prijateljice, ki slavno igralko dobro pozna, jima je dogovorila zmenek v Munchnu. Boris je pozabil na vse: na tenis in na svojo bivšo prijateljico Karen. Večerja ob svečah je potekala ob ugodnem čebljanju. Boris je zvedel, da je Uršula pred nekaj tedni prekinila svoje razmerje s svojim bivšim prijateljem Larsom Evvaldsenom. Pričakoval je nadaljevanje prijetne večerje, in ko je najmanj pričakoval, se je Uršula vljudno zahvalila, seveda brez nežnega objema ali divjega strastnega poljuba. Naslednji dan je odpotovala v Monako. »Boris je prijeten moški, vendar ni moj tip,« je povedala slavna in lepa Uršula Karven. Boris pa seveda ni ostal sam, ker...
NOVA BORISOVA LJUBEZEN
Boris Becker in njegova nova sreča. Temnopolta petindvajsetletnica z velikimi otroškimi očmi in ustnicami, katere se rade smejejo. To je Barbara Feltus, fotomodel, bodoča igralka in plesalka. Boris: »Ona je moja ljubezen in dolgo bova ostala skupaj.«
No, miinchenski zlobni jeziki že komentirajo: »Ah, Babs. Ona se vedno pojavlja v družbi znanih in slavnih, da bi prišla do dobrih vlog.« Z drugimi besedami to pomeni, da je Borisa na sebe vezala s sexom, da bi si naredila dobro kariero. V vsakem primeru je Boris v devetih nebesih z divjo Babs. Veliki se sprašujejo, kako dolgo ga bo lepo dekle uspelo obdržati zraven sebe. Še psihologi izjavljajo: »To bo trajalo tako dolgo, dokler bo Boris v središču pozornosti, ker Boris še ni zrel za daljšo ljubezensko vezo.«
Ali je to ljubezen ali samo sex? Za Borisa je to nova izkušnja. Ampak mora se še naučiti, da ljubezen ni posest-nost, drugače se njegove sanje o veliki sreči ne bodo nikoli izpolnile.
$
SUZUKI
ANDY
SHOP d.o.o.
C. Kozjanskega odreda 18 Šentjur pri Celju
Zastopstvo suzuki
Pooblaščeni servis Suzuki
Prodaja avtomobilov
Rezervni deli in oprema	^
Ugodna prodaja avtomobilov Iz programa SUZUKI - dobava takoj
SUZUKI SVVIFT 1,3 GS/3 vrata SUZUKI SVVIFT 1,3 GLX/5 vrat Motorna kolesa SUZUKI
GSX 600F DR-350 SM
Servis in rezenmi deli zagotovljeni.	Informacije na tel.
Delovni čas od 7. - 15. ure.	063/741-338.
VELIKA PRILOŽNOST ZA UGODNE NAKUPE
Trst, največje mesto in pristanišče v Tržaškem zalivu, poznano kot ogromen nakupovalni center v Italiji. Ostal je tisto, kar je vedno bil: velika priložnost za ugodne nakupe. Popusti do 80 odstotkov vam ponujajo izredno priložnost, da poceni dobite kakovostno blago.
PODAJTE SE NA POT IN SE PREPRIČAJTE TUDI SAMI - TRST VAS PRIČAKUJE ODPRTIH ROK!
vto Rossini angolo vta Roma 1* • 2* piano TRIESTE • Tol. 632216
NEGftT MODE
abbigliamento - confezioni
entrate M0BE bETb* jeans and casuals, via Roma 11/a
MODE SANTIN* abb. bambino e intimo donna, via Roma 11 REALTEX confezioni abbigliamento tendaggi, via Rossini 14
10 do 80% realnih popustov NECAT MODE
Moderna in kvalitetna konfekcija za vse okuse Vas pričakuje na 600 m2 prodajnih povriin.
30 let na&ega delovanja garantira za vaše zadovoljstvo.
Via Rossini / Via Roma TRIESTE (nasproti Ponte Rossa)
W''
m
BY AMERICA s.r.l
Vas pričakuje v ulici Machiavelli 20/b in v ulici Dante 10/b Pridite in oblecite vso družino!
S tem odrezkom boste dobili celih 30% popusta!
Ne verjamete? Prinesite s seboj ta oglas in se prepričajte!
Via Machiavelli 20/b TRIESTE Via Dante 10/b TRIESTE
i
I
5

oJUaga^mi	<5.at.L j
Metražno blago, posteljnina, spodnje perilo in kup drugih artiklov najdete v:
MAGAZINI TRIESTE
Naj bo vaše stanovanje kot iz sanj!
Via Oriani n.: 6 (TRIESTE)
(Piazza Garibaldi)

v
KARNEVAL : KARNEVAL : KARNEVAL
OBVISI
Ob pričakovanju najveselejšega dne v letu vam nudimo 10 do 15% popusta za vse izdelke, kijih potrebujete za najbolj uspešno maškarado doslej
Pri nas boste našli tudi igrače vseh najbolj znanih izdelovalcev - za zadovoljstvo vaših otrok.
Via Pochielli 3 - TRIESTE (ob Ponte Rossu)
■*:*:*:*:-:*:x*:*:^^
KEVVIS
otroška, ženska in moška
konfekcija
športna oblačila
PRIDITE! NE BO VAM ŽAL!
Via TORREBIANCA 11 - TRIESTE
C\vwxwvwxx\xxwxx\v\\xw\w\xxxxwxxvvxvwvxV
MALI OGLASI
V.
NOVI TEDNIK RADIO CFIJF
063
PARCELE za vikend velikosti: 1350, 1400 in 2000 m2, 20 km iz Celja, asfalt do parcel in gradbeno parcelo z dokumenti, primerno za obrtniški objekt, prodam. Tel.: (063) 25-675, zvečer
MANJŠO kmečko hišo s sadovnjakom v velikem Širju pri Zidanem mostu, prodam. Hiša je v celoti obnovljena in opremljena. Inf. na tel.: (0601) 81-530
STARO hišo v bližini Zibike, z elektriko, vodo, ob cesti, z zemljo, prodam. Cena po dogovoru. Mirko Zaberl, Zibika 40, Pristava pri Mestinju
PARCELO 1200 m2, na lepi legi, komunalno urejeno in z nedokončano hišo, prodam. Kličite na tel.: (063) 762-591, Marjana
TRAVNIK v izmeri 8000 m2 pod Lipovcem, prodam. Tel.: 31-577, popoldan
PARCELO 600 m2 za gradnjo, prodam. Tel.: 711-049, od 11.-13. in od 18. do 20. ure
ZEMLJIŠČE z zgradbo 2100 m2 v Podplatu, ob križišču Rog. Slatina - Celje - Maribor, primerno za vsako obrt in gradbene parcele v Atomskih Toplicah, prodam. Tel.: (063) 813-372
HIŠO z vinogradom v Vinskem vrhu, prodam. Tel,: (063) 741-488
PARCELO 9,18 a pri Sv. Jederti v Gotovljah. prodam. Tel.: (063) 711-068
GOZD 37 a, na sončni legi, primernega za vikend, dovoz asfalta cesta, prodam. Ponudbe pod šifro: OBMOČJE ŽALCA
STANOVANJA
DVO in pol sobno stanovanje v Celju, 47 m2, Pod kostanji, prodam. Tel.: 742-207 STAREJŠE stanovanje v Zidanškovi ulici, prodam. Tel.: 36-354, zvečer
DVOSOBNO Opremljeno stanovanje s telefonom, oddam v najem za 6 let, Celje-Hudinja, 7.400 DEM. Tel. (063) 35-619 NAJAMEM opremljeno enosobno stanovanje Tel. 28-746
GARSONJERO 28 m2 na Lavi, lastniško, prodam ali zamenjam za večje stanovanje. Tel.: 39-559 ENOSOBNO stanovanje, prodam. Tel.: 32-530 ODDAM sobo nekadilcu, intelektualcu, na Otoku v Celju, Malgajeva 16, tel. 26-679, od 18. do 19. ure OPREMLJENO sobo oddam dekletu. Kozakova 3, Lava, tel. 35-413 MLADA družina išče stanovanje v okolici Celja. Tel. 37-034 TRISOBNO neopremljeno stanovanje v Novi vasi, oddam za daljši čas. Delno predplačilo. Tel. 712-533
OPREMA
KOMBINIRAN, malo rabljen otroški voziček, ugodno prodam. Tel.: 39-360
HLADILNIK Gorenje, visoki, ugodno prodam. Tel. 39-110 COLOR TV, novi in videorekorder, zelo ugodno prodam. Tel.: 713-979
GOSTINSKO opremo, prodam. Inf. na tel.: 32-097 ZAMRZOVALNO skrinjo 210 I in termoakumulacijsko peč 2.5 kW, prodam. Tel.: 731-166 SPALNICO, ugodno prodam. Tel.: 24-526
LITOŽELEZNO centralno peč meteor Zrenjanin. 35.000 kcal, rabljeno ca. 8 let, potrebna menjava zadnje stene, ugodno prodam. Ponudbe na tel.: 772-862, od 7. do 9. ure ali od 19. do 21. ure PRALNI stroj candy, malo rabljen. še v garanciji, prodam. Inf. na tel.:25-063, po 15. uri DNEVNO sobo, ugodno prodamo. Tel.: 713-319 KUHINJSKI štedilnik kiiper-busch, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 36-194
ETAŽNO centralno peč, 22.000 kcal, možnost kuhanja, novo, prodam za 15.000 SLT, tel.: 411-421 PRALNI stroj potreben manjšega popravila, prodam za 4000 SLT. Tel.: 441-766, po 10. uri
KUPIM
PARCELO ali hišo v bližini Celja, kupim. Šifra: SONČNA LEGA
OBVEZNICE PTT Celje, kupim. Tel. 34-891 ali 34-076, popoldan MOLZNI stroj alfa laval ali Vestfalija, kupim. Tel. 779-176, od 19.30 do 20. ure
NAKLADALEC, hlevskega gnoja, hidravlični kupim. Tel. 35-903 BUKOVE in hrastove plohe, debeline 5 cm, suhe, kupim. Tel.: 772-124
AKUSTIČNI APARATI-GLASBILA
DIATONIČNO harmoniko, C. F, B, prodam. Janez Gradišnik. Javornik 26. Štore
SATELITSKI sprejemnik ECHO STAR - SR 1500, ugodno prodam* Tel.: 39-421
ŽIVALI
KRAVO brejo 6 mesecev, prodam. Štefan Miheljak. Klanc 22, Dobrna
TELICO brejo 7 mesecev, simentalko. prodam. Štefan Esih. Tre-merje 2. Celje
KRAVO z novim mlekom, prodam. Vinko Marzidovšek, Dol pod Gojko 17, Frankolovo
MLADIČE nemškega ovčarja, brez rodovnika, prodam. Tel.: 35-475
TELICO staro 1 leto, simentalko, prodam. Ida Špes, Poljanska pot 2, Ljubečna
TELICO simentalko, staro 8 mesecev in brejo kravo, prodam. Slavko Fendre. Bezovje 28, Šentjur
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Branko Novak, Železno 3 a, Žalec
MLADO kravo simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Karel Knez, Babno 19 b. Čelje
ŽREBICO staro 2 leti, prodam. Tel.: 745-183
MLADO kravo simentalko, vozno, s teletom, prodam. Franc Kolar. Novake 13, Strmec pri Vojniku
ZAPOSLITEV
ZAPOSLITEV - prodaja uveljavljenih artikov. Šifra: POMLAD PRIHAJA
š	!
? Mavom i ooi/oo	v
I
!
*
$
s
NOVOSTI 1991/92
V	NOVEM
MetroMarket
V	TRSTU
IZVOZNE CENE S PREVOZOM DO MEJE:
PRALNI STROJ CANDV, NOVI MODEL 1992	390.000 ITL
PRALNI STROJ CANDV C 545 XT	480.000 ITL
PRALNI STROJ CANDV ALISE 65 (PERE IN SUŠI)	660.000 ITL
PRALNI STROJ ZANUSSIS 400 X	470.000 ITL
PRALNI STROJ BOSCH WFM1010	710.000 ITL
PRALNI STROJ AEG 505 NEW	680.000 ITL
PRALNI STROJ ARIST0N Al 649 TX	500.000 ITL
POMIVALNI STROJ CANDV C 60, NOVI MODEL 1992	670.000 ITL
POMIVALNI STROJ BOSCH SPS 2102-45 CM	550.000 ITL
POMIVALNI STROJ BOSCH SMS 4052-60 CM	650.000 ITL
POMIVALNI STROJ ZANUSSI ZBN 307	628.000 ITL
HLADILNIK CANDV DDE 24 - 235 LT	380.000 ITL
HLADILNIK ARISTON DF 230 - 230 LT	400.000 ITL
^ VELIKA IZBIRA ŠTEDILNIKOV ARISTON, L0FRA, TECN0GAS, | REX...
> VIDEOREKORDER MV 212	389.000 ITL
^ VIDEOREKORDER PHILIPS VR 211	445.000 ITL
VIDEOKAMERA PHILIPS VKR 6874	1.070.000 ITL
BARVNI TV GRUNDIG, 51 CM - TELETEXT	605.000 ITL
BARVNI TV PHILIPS, 55 CM	605.000 ITL
BARVNI TV GRUNDIG, 63 CM	820.000 ITL
UL. TORREBIANCA 25 - VOGAL UL. FILZI, 100 M OD P0NTER0SSA, TEL. 9939/40-632552

§
*
*
i
i
I
i
i
i
-sy.-S/.-/s.-Ss-
AKVIZITERJE za prodajo gospodinjskih artiklov, iščemo. Tel. 36-716, po 16. uri
HONORARNO zaposlim dekle za delo v lokalu. Inf. na tel. 772-788 IŠČEMO raznašalce časopisa za Štore, Šempeter, Prebold, Polzelo, Mozirje. Tel. 33-583 SAMOSTOJNEGA mizarja redno zaposlim. Ponudbe na tel. (063) 741-217, zvečer
DEKLE brez obveznosti s prakso v gostinstvu, zaposlim. Tel. 776-451 ZAPOSLIM dva izučena in enega priučenega mizarja. OD stimulativen. Pisne prijave na naslov Silvo Vidmar, Polzela 189 DELO nudim mlajšim upokojencem. Avto ni pogoj. Tel. 713-319, popoldan
NATAKARICO z znanjem peke pizz, zaposlim v Celju. Tel. (063) 741-698, popoldan ZAPOSLIM KV ali priučeno natakarico. za določen čas enega leta. Tel. (063) 32-956 ELEKTROTEHNIK s 6-letnimi izkušnjami išče kakršnokoli delo. Šifra: ZAPOSLITEV UPRAVNI TEHNIK z opravljeno pripravniško dobo išče delo. Veseli me delo z računalnikom. Tel. 31-714, od 17. do 19. ure HONORARNO zaposlim KV ali priučeno natakarico. Tel. (063) 32-956
RAZNO
900 kom. betonskih zidakov 30 cm in 18 m3 siporeksa 25x60, prodam ali zamenjam za oseb. avto. Tel.: (063) 783-264 VRATA dimenzije 85-75, 10 kom., zelo ugodno prodam. Tel.: 35-671
LESENO barako, kritina val. salonit v tloris vel. 3,6x5,0 m, prodam. Anica Koželj, Medlog 34 SUHE MASIVNE hrastove obloge, 70 m2, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 772-502, 37-861 OREHOV les, prodam. Selišek, Galicija 55
KOSILNICO BOS, prodam. Tel. 821-786
MIZARSKO kombinirko robland ugodno prodam. Hanžič, Ojstrišk: vas 32, 63304 Tabor KOMPRESOR 70 I, varilni apar in viti za dvig gradb. material ugodno prodam. Tel.: 856-130 PLETILNI stroj z mizo, znami brother KH 892-893, prodam. Te 26-773
UNIVERZALNI štiristranski skc belni stroj za izdelovanje stensk oblog in ladijskega poda. prodan V račun vzamem tudi gradbeni les Oglasite se na naslov Ivan Glušič, Rudniška 29, Velenje SUŠILNO napravo vihar, prodam. Anton Videc, Kanjuce 1, Štore
NOW190BA
________
DVOREDNI pletilni stroj empisal. nov, prodam ali zamenjam za manjši avto. Tel.: 701-824 BRUSILNI stroj - ploskovni, 600x200, jung, brezhiben, prodam za 6000 DEM, brusilni stroj - vre-tenski, miza 0 200, malo rabljen, prodam za 2200 DEM, rezkalni stroj
-	univerzalni, komplet z vsem priborom, miza 700x180, prodam za 7000 DEM, žago - ročno za železo
-	list 450 mm, prodam za 1000 DEM. tel.: 063/732-550
TRAKTORSKE brane, trikrilne, trifazni hidrofor in jermenico za traktor steuer, zelo ugodno prodam. Trebovc, Goričica 15, Šentjur. Tel.: 741-756
TRAKTOR zetor 4911, letnik 78, ugodno prodam. Branko Pertinač, Olešče 45, Laško TRAKTOR IMT 549, 1400 delovnih ur, dobro ohranjen, prodam. Franc Glavnik, Polzela 22 STROJ za skibak pakiranje, avtomatski s krožno mizo 0 1 m, znamke ilig, prodam. Tel.: 772-114 NAHRBTNO kosilnico kavvasaki, 3 priključki, primerno za vinograde, vikende, prodam. Cena 500 DEM. Jože Kranjc, Zabukovica 16, Petrovče
STROJNICO ipko, primerno za seme in drugo, prodam. Tel.: ŠIBIŠ
GUMI voz, železen, nosilnost 3 tone, nov, motor brezizpiten, 4 hitrosti, centralno peč 23 in štedilnik na trdo gorivo, ugodno prodam. Jože Krampuš, Vodenovo 2, Šmarje pri Jelšah, tel.: 821-429 ZEPTER posodo, popolnoma novo (veliki grande komplet - za 8 oseb), ugodno prodam. Tel.: (068) 42-024, do 12. ure, ali na tel.: (0608) 68-284, po 16. uri HLADILNO vitrino in police za trgovino, prodam. Zajc, Trubarjevo nabrežje 1, stan. št. 18 SMUČARSKO vlečnico, novo, prodam za 600 DEM. Tel. 732-550 KROMPIR dezire, semenski, po 18 SLT in jedilnega, po 14 SLT, prodam. Tel.: 38-874 MATURANTSKO obleko številka 38/40, vijolično-črne barve, prodam. Tel.: 31-011 MATURANTSKO obleko št. 38, ugodno prodam. Tel.: 713-072 APARAT C02 z jeklenko, rabljen eno sezono, prodam. Tel.: 32-321 int. 91, Samo
JUGO 45/81 in opremljeno bife prikolico (adria), prodam ali menjam za avto. Tel.: 29-135 POROČNO obleko, primerno tudi za maturantski ples, št. 36-38, prodam. Tel.: 32-231 int. 19. dopoldan POSLOVNI prostor v centru Žalca, nasproti avtobusne postaje, oddam. Inf. na tel.: 713-565, po 18. uri, Kardeljeva 29, Žalec DOBRO vpeljano trgovino, prodam. Tel.: 37-807 TRGOVINSKO opremo, skoraj novo, proizvajalec Alpos, uporabno za trgovino tehnične, tekstilne ali živilske stroke, prodamo. Inf. dobite po tel. dopoldne, (063) 714-158, 172-155 ali popoldan (063) 711-267
GOLF JGL 83, reg. do 27. 6. 92 in synthesizer, prodam. Inf. na tel.: 36-432, Boris
ŠKODO 120-I, I. 82, moped APN 6 ter traktorsko kosilnico, dvojna kosa. prodam. Drago Drame, Serovo 9, Šmarje
TV barvni, gorenje, raztegljiv tro-sed, dva fotelja, hladilnik 50 I in plinsko peč, ugodno prodam. Tel.: (063) 27-412, zvečer
PEČ Emo central 20 S, za etažno ogrevanje, motorno kolo tomos 5 M, letnik 84 in otroško posteljo, zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 723-500
SENO ali otavo, prodam. Tel.: 39-972
TEHTNICO do 200 kg in nove gume 155-13-070, prodam. Cena po dogovoru. Jure Škorjanc, Nezbiše 21, Pristava pri Mestinju
ZAMRZOVALNO skrinjo, 300 I, starinski šivalni stroj pfaff, prodam. Franc Štante, Podgorje 10, Frankolovo
HARMONIKO »frajtonarico« B, ES, AS, DES in strešno opeko Ki-kinda 333, 900 kom., prodam. Anton Dobrotinšek, Rove 14, Frankolovo
CAMCORDER sony 355, 455, nov, ugodno prodam. Tel.: (064) 241-265
KOSILNICO BČS in dve harmoniki, tri-vrstne, »frajtonarice«, prodam. Cesta v Šmartno 6, Vojnik, tel.: 773-048
TRAJNOŽAREČO peč gorenje, skoraj novo in barvni TV, ugodno prodam. Tel: 721-260
SEDEŽNE prevleke za lado 1300, visoki sedeži in ročni voziček, nosilnost 150 kg, ugodno prodam. Franc Križnik, Kašova 9, Vojnik
GARAŽO v garažni hiši na Lavi v Celju, prodam. Tel.: (063) 36-074
TAM 4500 kiper, prodam ali menjam za traktor ali kmetijski stroj. Tel.: 411-421
DOMAČE vino, 500 I in 500 I jabolčnika, prodam. Ivan Kuzman, Vine 9, Strmec
STROJ za zlatotisk, ročni, popolnoma nov s petnajst tipi črk in dodatnimi pripomočki ter video kaseto za uvajanje, prodam. Tel.: 772-114
®M!M®MESGLAS
Kupim stanovanjsko pravico za 2-sobno ali 3-sobno STANOVANJE, tel. 45-484
Prodam novejše 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, 53 m2, na Planini III., nizek blok, I. nadstropje. Vseljivo takoj! Tel. 061/575-261, dopoldan
Najamem 3 ali 4-sobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici za dobo najmanj 5 let. Tel. 327-563
Opremljeno SOBO, oddam. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj
GARSONJERO, 22 m2 na Zlatem polju, mansardno, prodam. Tel. 310-021
STANOVANJE, dvosobno cca. 62 m2 novogradnja, vojaško - TO, v Črnomlju, zamenjam za 2-3 sobno, v Kranju, Sitar, telefon na delu: 222-471, interna 237 Dvosobno stanovanje 48 m2 v Kranju, prodam. Tel. 58-442 Prodam 2-sobno stanovanje v Kranju. Tel. 312-535 1-sobno STANOVANJE 40 m2 v Škofji Loki, prodam. Tel. 064/631-295
ZAMENJAM nov avto CIMOS - CITROEN AX FIRST za garsonjero, po možnosti opremljeno. Požek Tone, Veljka Vlahoviča 7, Kranj Najamem najmanj 2-sobno STANOVANJE s telefonom v Kranju. Tel. 221-444
STANOVANJSKA OPREMA_______
Poceni prodam sedežno GARNITURO in TEPIH. Tel. 48-259 RADIATORJA	Jogoterm,
1400x650, prodam za (10.000 + 10.000) SLT. Tel. 631-420 Prodam poslikane kmečke SKRINJE. Tel. 45-372
Prodam nizek kotni element črne barve - DIV. Tel. 327-045 Ugodno prodam dobro ohranjen POGRAD in 10 litrski BOJLER s pipo. Tel. 323-364
POSESTI
Zazidljivo vikend PARCELO, 1166 m2 prodam. Tel. 212-525 Prodam ZAZIDUIVE PARCELE od 500 do 1.500 m2 ob reki Tržiški Bistrici. Loka 29 Tržič. Tel. 57-448 Večjo zazidljivo PARCELO v okolici Kranja kupim. Tel. 211-579 Prodam starejšo HIŠO z 950 m2 zemlje, v okolici Škofje Loke. Tel. 328-002
JARKICE rjave, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik.
Prodam v 9 mesecu brejo TELICO, frizijsko ali KRAVO s teletom. Strahinj 65.
Prodam TELIČKO, simentalko, 2 meseca staro. Moše 11, Smlednik Psička brak JAZBEČARKA, rjave barve, se je zatekla. Tel. 43-484.
LOKALI
STANOVANJE v velikosti 50 m2, s telefonom, primerno za predstavništvo, mirno obrt ali skladišče, v pritličju stanovanjske hiše v bližini Kranja, dajem v najem. Tel. 312-005
Oddam miren LOKAL, med Kranjem in Preddvorom. Tel. 312-385
V	najem oddamo PROSTOR, 3x9 m2, primeren za skladišče. Tel. 217-506
Oddam LOKAL 20 m2 z odkupom inventarja na Bledu - Modna hiša. Tel. 50-838 ali 75-175, od 19. do 21. ure
V	središču Lesc, oddamo v najem vpeljano, novo opremljeno SLAŠČIČARNO, (brez proizvodnje). Tel. 725-833
V	Kranju oddam TRGOVINO v najem, z odkupom opreme. Šifra: NAJEM TRGOVINE
Poslovni prostor oddam v Kranju, ob prometni cesti, opremljen, 18 m2. Tel. 211-383
Delovni PROSTOR za mirno obrt, cca 50 m2, vzamem v najem. Tel. 242-406 ali 214-430
KOLESA
Prodam motorno KOLO, APN 6, Tomos. Tel. 43-273, po 16. uri
OTROŠKA OPREMA
Prodam otroško POSTELJICO IN STAJICO. Tel. 328-291
ZAPOSLITEV
PRIDELKI
Po zelo ugodni ceni, prodam JABOLKA. Tel. 64-315 Prodam bukova DRVA. Tel. 79-876
Prodam domača JABOLKA. Nomenj 42, Boh. Bistrica, tel. 221-008 Prodam semenski KROMPIR jer-la in desire. Voglje, Vrtna pot 1, tel. 49-076
Prodam domač FIŽOL. Tel. 632-485
GLASBILA
Prodam FREJTONARICO CEB, izdelava Bradeško, kot nova. Vehovec, Smlednik 29.
Prodam diatonično HARMONIKO. Tel. 45-256, popoldan.
Prodam star dunajski KLAVIR. Tel. 216-602.
Prodam diatonično HARMONIKO. Osterman, Olševek 35.
ŽIVALI
Prodam brejo KOBILO. Sp. Gorje 38
Prodam KRAVO, visoko brejo. Apno 8, Cerklje
Prodam TELICO simentalko, 8 mesecev brejo. Veselova 42, Cerklje
Prodam PUJSE, za nadaljnjo rejo, težke od 30-35 kg. Tel. 46-036 po 16. uri
Prodam 100 kg težkega BIKCA simentalca in menjam jalovo kravo za brejo. Tel. 74-895, Begunje SIMENTALCA starega 14 dni in 150 kg težkega, prodam. Čirče 13, Kranj
Prodam brejo KRAVO in TELIČKO, težko 100 kg. Tel. 421-806 TELIČKO simentalko, 120 kg, prodam. Zgoša 47/A, Begunje Prodam brejo TELICO, simentalko. Tel. 68-650
Prodam mlado KRAVO, s teletom. Zg. Lipnica 1, Kamna Gorica Nujno prodam KRAVO. Luže 16, Visoko
Prodam 300 kilogramov težko TELICO. Strahinj 79. Naklo Prodam PRAŠIČKE, težke 30 do 35 kg. Tel. 421-238 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tel. 44-508
Prodam teden dni staro TELIČKO frizijsko. Jamnik, Žabnica 8 Prodam težko TELICO simentalko, 9 mesecev brejo. Šmartno 11, Cerklje
Prodam težko KRAVO simentalko tik pred telitvijo. Tel. 725-431 Prodam dva BIKCA. Moste 12, Žirovnica
Prodam PRAŠIČA 130 kg težkega. Tel 47-679
V začetku marca, bom prodajal RJAVE JARKICE. Zbiram naročila. Oman, Zminec 12, Šk. Loka, tel. 621-475
Prodam PUJSKE, težke od 20 do 30 kg. Krivic - Resman, Zgoša 22, Begunje.
Čistokrvne nemške OVČARJE, brez rodovnika, stare 8 tednov, poceni prodam. Tel. 631-269.
Prodam PRAŠIČKE za nadaljnjo rejo. Alič Janez, Blejska Dobrava 117/A
Prodam 14 dni starega BIKCA. Ljubljanska 7, Radovljica.
Prodam prijaznega, 2 leti starega nemškega OVČARJA, brez rodovnika. Tel. 65-605.
Honorarno zaposlim DEKLE za delo v strežbi. Pizzerija GOVC, Mavčiče. Oglasite se samo osebno.
Če želite DELO in zaslužek se javite na tel. 41-625.
Kako s samo 100 SLT zaslužiti
90.000	SLT v 7 dneh? Pošljite svoj naslov pod ŠIFRO: 90.000 SLT.
Ža domačo obrt, lažje delo na stroju, ZAPOSLIM prosto žensko. Šifra: 40 let
Honorarno zaposlimo KUHARICO, za kuhanje malic. Tel. 422-700
Pogodbeno zaposlimo RAČUNOVODJO, kasneje možnost redne zaposlitve. Prijava na naslov: OPUS d. o. o. Jake Platiše 13. Tel. 324-039
Nudim honorarno delo. Tel. 312-515
Nudim vam odličen HONORAR, za AKVIZITERSKO prodajo uvoženih TV satelitskih sistemov. Tel. 48-570
KUHARICO, KV ali priučeno, zaposlimo. Gostilna Bizjak, Zg. Bela 20, tel. 45-017
Iščemo dekle za STREŽBO, v piz-zeriji. Informacije v Pizzeriji OLIVA, Sv. Duh 93/a
AVTOMEHANIK, voznik, 20 let prakse in mednarodne izkušnje, kategorij C, D, E, zadnjih 10 let na vlačilcu, išče zaposlitev za voznika avtobusa. Tel. 65-786 * Iščem pošteno žensko, nekadilko za POMOČ v gostinjstvu, nekaj ur tedensko. Tel. 216-029
Iščem pridne ženske roke za občasno pomoč v gospodinjstvu. Tel. 46-271
Vabimo vodje in zastopnike k zbiranju prednaročil za VELIKO .ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO. Informacije vsak dopoldan - Piškur, Zlato polje 3/d, Kranj
Ste brezposelni? Nudimo honorarno DELO z dobrim plačilom. Po kličite, ne bo vam žal. Tel. 324-904, po 20. uri.
ADR CO išče ZASTOPNIKE za področje Slovenije. Zaželjena 5 stopnja izobrazbe s področja medicine in lasten prevoz. Delo poteka na domu ali terenu. Cenjene ponudbe pošljite na ADR CO d. o. o., Stegne 19, Ljubljana, tel. 312-533
Iščemo komunikativne osebe za PRODAJO zanimivega artikla. Visoka provizija, izplačilo takoj. Tel. 66-678 zvečer
Visok zaslužek pri honorarnem delu nudim. Začetni kapital. Tel. 214-028
DELO nudimo sposobnim dekletom in fantom. Dobro plačilol Šifra: META
RAZNO PRODAM
Prodam črpalko za pranje strojev (traktorski pogon). Tel. 45-336.
Ugodno prodam TRAKTOR DE-UTZ 6202, letnik 1985, 700 delovnih ur. Tel. 51-018.
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2+2) in opremo za dnevno sobo. Tel. 324-320.
Prodam KUPERSCHBUCH, ter šivalni STROJ in 8 litrski BOJLER s pipo. Tel. 328-310.
Prodam nov barvni, Gorenje, TV EKRAN 56 cm. Tel. 621-765.
Za zmerno ceno, ugodno prodam, novo trajnožarečo PEČ. Tel. 213-664.
Prodam ŠTEDILNIK (4+2), ter mini štedilniki s pečico in GAŠPER-ČEK. Tel. 66-702.
Nujno prodam RADIOKASETOFON Fisher. 2 x 40 W. Tel. 46-149.
18 kW MOTOR, prodam. Tel. 64-002.
Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 kW. Tel. 421-774, po 19. uri.
Prodam STATVE in pletilni-STROJ. Tel. 66-605.
PEČ EMOCENTRAL 20 I. prodam za 39.000 SLT. Tel. 632-422.
Prodam motorno ŽAGO, Saks-dolmar 120 in novo KLINO za BČS kosilnico in 4 metre DRV. Tel. 41-724.
Prodam nov 120 I ZAMRZOVALNIK - vgradni, za 6 odstotkov ceneje. Sp. Besnica 30 - Pešnica.
Prodam TELEVIZOR. Tel. 8f2-217.
Prodam barvni TELEVIZOR Iskra. Tel. 44-643.
Prodam OVERLOCK - industrijski. Tel. 422-024.
Prodam ZAMRZOVALNO skrinjo, 120 I, Gorenje, Cveto Penčo, Gosposvetska 17, Kranj.
Prodam kompletno električno, gradbeno OMARICO. Tel. 802-721, po 16. uri.
Prodam nov TELEVIZOR, ekran 52 cm, 10 odstokov ceneje. Možnost plačila v dveh obrokih. Tel. 215-928.
Prodam motornega ZMAJA, Vampir - rotax - dvosed. Tel. 50-838 ali 75-175 od 19. do 21. ure.
Ugodno prodam trajnožarečo PEČ Tel. 78-082.
Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ Singer, starejši. Tel. 78-082.
Prodam CIRKULAR za drva. Tel. 218-939.
Prodam Commodore 64, nov model, za 290 DEM. Tel. 631-009.
Industrijski šivalni STROJ pfaff, ugodno prodam. Nova vas 8, Radovljica.
Prodam termoakumulacijsko PEČ. Tel. 242-181.
Prodam pralni STROJ Gorenje, star 3 leta. Tel 41-852.
Prodam KATRCO, starejši letnik, ADRIO 450, HARMONIKO BSAS. Tel. 45-284
Prodam italijanski globiki VOZIČEK ter RADIATOR jugoterm 180x28, nov. Tel. 622-167 Prodam 126 P, letnik 1988, v račun vzamem motorno kolo, do 50 ccm. ODKUPUJEM tudi strojene zajčje in ovčje kože. Tel. 74-816 Češke KRONE, kupim po 1,7 SLT. VIDEOREKORDER Tensai in ELEKTROMOTOR, 1,1 KW, 2.800 obratov, prodam. Tel. 633-488 Hrastov lamelni PARKET, prodam in USNJENO sedežno GARNITURO Delfin. Tel. 633-749
Prodam bakreno PLOČEVINO debeline 0,55 mm. Tel. 215-314 Ugodno prodam 32 m2 lepega lamelnega PARKETA III. klase, za 700 SLT/m2 in 10 kg LEPILA, za parket. Tel. 70-575 po 16. uri Prodam hrastove in smrekove deske, 25 in 50 mm. Cena po dogovoru. Tel. 64-341.
Prodam vprežne SANI - kot kočija, ter dvoje težje vprežne sani. Tel. (061) 811-659 od 8. do 10. ure Prodam ZEMLJO, za presajanje. 20 I - 100 SLT Jezerska 88 BARAKO (GARAŽO), starejo, poceni prodam. Skaberne, Bled - Milno, Gorenjskega odreda 1.
Tel. 78-113
Prodam SENO. Lahkovče 52, Cerklje, tel. 421-739 Prodam balirano SENO. Tel. 70-225
Prodam poročni beli OBLEKI, iz uvoza. Ugodna cena tel. 48-700 Prodam invalidski VOZIČEK. Tel.
633-073
Prodam BUKOVA in HRASTOVA drva. Tel. 421-345 Profesor INŠTRUIRA matematiko in pripravlja za zaključni izpit. Zupanec, tel. 327-027 ŠVELC, d.o.o. odkupuje hlodovino smreke, bukve, hrasta, Jasena, češnje, oreha, javorja in topola. Tel. 58-094
TRAKTOR, do 50 KM. s prednjim pogonom, dobro ohranjen, kupim. Tel. (065) 51-308 po 15. uri Smrekove PLOHE in COLARIČE, kupim. Tel. 422-673 Stebre od lesenega KOZOLCA kupim. Tel. 327-949, Janez
IM
068
POSEST
DVA TRAVNIKA v Lipovcu pri Žumberku prodam. Cena po dogo-, voru. Tel. 061/651-611.
ZAZIDUIVO PARCELO, z vso urejeno dokumentacijo, v Semiču, prodam. Tel. 50-123 STARO KMETIJO v okolici Brežic, v izmeri 1 ha, z vinogradom in' sadovnjakom, ugodno prodam. Tel. 0608/61-556
PRODAM star vinograd z zemljiščem za vikend, vse meri 14 a. Je razgledna, dostopna točka, z elektriko, telefonom, cca 150 m nad Ruhno vasjo pri Beli Cerkvi. Ogled vsak dan od 12. ure. Avgust Cvelbar, Novomeška c. 2, Šentjernej KOŠNJO oddam za več let ali prodam travnik in gozd na Dolenjcih pri Kropi v Beli krajini. Oglasite se na tel. 068/24-754 HIŠO v centru Novega mesta prodam. Šifra: BREG PRODAM zazidljivo parcelo v Kostanjevici na Krki. Informacije na tel. 061/315-031
ZAZIDLJIVO PARCELO z izkopom, v Črnomlju, prodam. Tel. 27-573
VINOGRAD v Jeperjeku prodam. Vinko Vintar, Sp. Vodale, Tržišče VINOGRAD z brunarico na Lapu-tah prodam. Tel. 27-129 VINOGRAD (16 a), s hramom, v Grči pri kartuziji Pleterje nujno pordam. Jože Kuhar, Ostrog 29, Šentjernej. Tel. 40-379 ZAZIDUIVO PARCELO v bližini Novega mesta ugodno prodam. Tel. 068/22-148 popoldne VIKEND v Semiču, z vinogradom, asfalt, elektrika, telefon, primeren tudi za bivanje, prodam ali zamenjam v Ljubljani ali okolici. Tel. 061/ 443-496
STAREJŠO HIŠO na Otočcu pri Novem mestu prodam. Tel. 25-967
STANOVANJA
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE na Šegovi, pritličje, telefon, centralna (47 m2), z balkonom, prodam. Tel. 24-070 SOBO ali enosobno stanovanje v Novem mestu najamem. Tel. 28-116 (Greta), od 12. do 13. ure ODDAM ogrevano in opremljeno sobo v Novem mestu, fantu. Tel. 26-282
ENOSOBNO STANOVANJE (32 m2), v Novem mestu prodam. Tel. 068/27-748
UGODNO PRODAM 72 m2 veliko stanovanje v Črnomlju. Cena
48.000	DEM. Tel. 061/344-214 GARSONJERO (26 m2), s centralno kurjavo, zamenjam za večje stanovanje. Tel. 26-517, od 15. ure dalie
ZAPOSLITVE
ČE IMATE proste vikende, osebni avto in želite dobro zaslužiti, pokličite tel. 85-325
MIZARSKEGA POMOČNIKA zaposlimo. Pogoji dobri. Ribnica, tel. 061/861-272
BELOKRANJCI, DOLENJCI! Odlično delo, odličen zaslužek! Tel. 068/84-654
ZA DELO NA TERENU nudimo dober zaslužek na območju Dolenjske. Informacije vsak dan od 16. do 18. ure na tel. 064/217-200 POZOR! Želite tedenski zaslužek
10.000	SLT? Pridružite se skupini prodajalcev na terenu. Pogoj: osebni avto. Javite se na naslov: Grošelj, Hruševec 19, Straža pri Novem mestu, vsak ponedeljek in petek po 16. uri
NUDIM honorarno delo z lastnim prevozom. Informacije: Gozdna pot 10, Leskovec pri Krškem V BISTROJU honorarno zaposlim dekle. Tel. 43-748, vsak dan od 18. do 20. ure
MLAJŠO NATAKARICO redno zaposlim. Tel. 22-308 DEKLE dobi delo v okrepčevalnici. Naslov v oglasnem oddelku HONORARNO DELO dobi prikupno dekle za delo natakarice v piceriji OAZA. Tel. 26-356 REDNO ALI HONORARNO zaposlitev nudimo potnikom. Lasten prevoz za območje Dolenjske, Bele krajine, Posavja. Tel. 0608/61-437 AVTOPREVOZNIK s kombi ali tovornim vozilom za dostavo blaga na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja dobi zaposlitev. Tel. 0608/61-437
ORGANIZATOR za delo na terenu - prodaja blaga z izkušnjami, možna tudi redna zaposlitev. Tel. 0608/61-437
DOBER ZASLUŽEK v prostem času ob lastnem prevozu. Tel. 0608/61-437
NATAKARICO za delo v kava baru zaposlim. Bife AMZ Otočec ČE STE brez zaposlitve in želite dober zaslužek, se javite na tel. 0608/75-553
VINOGRAD (11 arov), starejši nasad, na Ljubnu, ob asfaltu, prodam, tel. 062/34-119
HIŠO na Ratežu, v IV. gradbeni fazi, obrtni prostor izdelan, prodamo. Tel. 28-850, 21-218 PRODAM večjo količino Cerovih drv - metrov. Jože Vidmar, Gra-denc 25, Žužemberk
V SEMIČU oddam v najem 500 trt, starih 5 let. Tel. 56-138 ZAZIDUIVO PARCELO v Šmarje-ti z vso dokumentacijo za gradnjo (550 m2) ugodno prodam. Tel. 24-070
RAZNO
AVTOMATSKI STROJ za izdelavo zobotrebcev prodam. Tel. 068/45-196
BREZOVA DRVA za odprte kamine prodam. Cena po dogovoru. Tel. 64-080
PRODAM 15 metrov drv po 1700 SLT. Tel. 28-764
PRODAM enoosno kiper prikolico, krožno žago in 40 I viljamovke. Naslov v oglasnem oddelku
STROJ za kemično čiščenje in zastavo 128, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. 068/64-007
primorske
novice
066

STANOVANJSKO PRAVICO za kakršnokoli stanovanje na Slovenski obali, najraje Portorož, kupim. Tel. 062/34-014, 062/34-475. Marino Ritonja, Petnavska 79, Maribor TRISOBNO stanovanje v centru Nove Gorice prodam. Pisne ponudbe pošlji na novogoriško uredništvo pod šifro ugodno do 20. 2. 92 OKUPIM družbeno dvo do trisobno stanovanje v Novi Gorici ali okolici proti ustrezni nagradi. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro stanovanje DVOINPOLSOBNO stanovanje v Goriških Brdih prodam. Tel. 065/ 24-365
4 SOBNO stanovanje, opremljeno, s telefonom v Novi Gorici ali okolici najame tujec. Tel. 065/32-331, od 8. do 18. ure 3,5 SOBNO stanovanje v centru Nove Gorice prodam. Pisne ponudbe Primorske novice 066
DVOSOBNO STANOVANJE, 55 m2 v Kopru, Vanganelska c. prodam za 1000 DEM/m2. Pisne ponudbe na ogL oddelek Koper pod šifro: Vseljivo takoj.
DVOSOBNO stanovanje, v spodnji Semedeli, zamenjam za enakovredno v Izoli. Tel. 066/25-526.
STANOVANJE v bloku, v Kopru, za dalj časa iščem. Nudim 10.000 SLT + stroški. Tel. 066/31-917.
STANOVANJSKO PRAVICO ali informacije o vprašljivih stanovanjih oz. stanovalcih, ustrezno nagrajujem. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Poslovnost.
DVOSOBNO stanovanje v Sežani, telefon, dam v najem ali zamenjam za enako v Ljubljani. Tel. 067/ 72-724.
pod šifro 1.100 DEM/m2 pošljite na novogoriško uredništvo. DVOINPOLSOBNO stanovanje v Novi Gorici prodam. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro Pomlad.
GARSONJERO, eno leto staro,' v Novi Gorici, 34 m2, z balkonom in kletjo, oddam najboljšemu ponudniku v najem. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro enoletno predplačilo.
TRISOSKlO stanovanje v centru Nove Gorice, centralno ogrevano, II. nadstropje, prodam. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro Ugodno.
PRODAM ali zamenjam dvoinpolsobno stanovanje v Tolminu. Tel. 066/82-954, po 20. uri.
DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, lepo vzdrževano, centralna, telefon, prodam. Tel. 066/36-126, popoldan, dopoldan 066/21-854.
DVOSOBNO stanovanje, 40 m2, opremljeno, takoj vseljivo, v Kopru, prodam. Tel. 066/74-571, po 17. uri.
STANOVANJE, 52 m2, v Semedeli, opremljeno oddam. Tel. 066/56-379.
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, v Izoli, kupim. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Izolan.
DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, oddam. Tel, 066/58-297.
STANOVANJSKO HIŠO, v centru Lucije, s tremni etažami. Svojo lastno etažo, s trisobnim stanovanjem, z notranje strani precej adaptirano, sončno, nujno prodam. Marinko Babič, Podvozna 1. Lucija.
TRISOBNO stanovanje, v Kopru, na lepi lokaciji in poslovni prostor na tržnici, prodam. Tel. 066/22-328.
APARTMA, v Kaninski vasi, oddam. Tel. 067/71-097.
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Semedeli, 55 m2, klet, garaža, vrt, prodam za 1100/DEM m . Tel. 066/ 24-801.
STANOVANJSKA OPREMA
DNEVNO OMARO, novo. otroško sobo in pisalni stroj, prodam. Tel. 066/65-016.
VISOKE OMARE, za dnevno sobo. bele barve iz programa E-novi, počet ' prodam. Tel. 066/22-810, pop^/ian.
KUHINJSKO MIZO. s štirimi stoli, ugodno prodam. Tel. 066/25-864.
SEDEŽNO GARNITURO, potrebno manjšega popravila in okroglo mizo - stekleno, poceni prodam. Tel. 066/23-054.
KAVČ, zložljiv, prodam za 2.000 SLT. Tel. 066/58-502.
ALGMEDICAL SISTEM (žimnica + vzglavnik), za eno osebo, original zapakirano, 30% ceneje, prodam. Tel. 066/58-505, po 16. uri.
POSEST
Na relaciji Tolmin-Bovec kupim starejšo vseljivo hišo. Tel. 065/81-737.
KMETIJSKO parcelo, 7777 m2, v Podragi, prodam. Tel. (065) 62-594
MONTAŽNO hišo v Srpenici 38 prodam. Inf. po tel. (065) 86-259 VRT V Ajdovščini ugodno oddam v obdelavo. Tel. (065) 61-345 POSLOVNI PROSTOR za mirno obrt ali pisarne dam v najem. Rožna dolina, Tel. (065) 24-737 OPREMLJENI kozmetični salon dam v najem kozmetičarki ali ročni maserki (maserju), Rožna dolina, tel. (065) 24-737
V	KOZANI v Brdih prodam staro hišo in zemljo po dogovoru. Tel.
(065)	25-854, od 17. do 19. ure
V	SOLKANU oddam v najem poslovni prostor, 40 m2. Tel. (065) 23-301
STANOVANJSKO hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Zabrdu v Grgarskih Ravnah prodam. Tel. (065) 49-130 VIKEND BRUNARICO, s komunalno urejeno parcelo, 900 m2, možnost telefona, pri Golniku, 10 km iz Kranja, ugodno prodam. Tel.
(066)	22-140, od 8. do 15. ure ZAZIDALNO PARCELO ali staro
hišo, v slovenskem Primorju, kupim. Tel. (066) 38-114 HIŠO, starejšo 200 m2 bivalne površine, z ločeno garažo, 100 m2, prodam.Tel. (067) 55-830 ZEMLJO, v najem, za najmanj 1 leto ali več, ca. 1.200 m2 ali več, iščem v bližini Lucije-Malije. Ponudbe od 7. do 9. ure na tel. (066) 70-087, v nedeljo in ponedeljek HIŠO, starejšo, tudi nevseljivo, z veliko zemlje, kjerkoli v obalnih občinah, kupimo. Tel. (066) 51-320, zvečer
3 ha bukovega gozda, prodam, tel. (067) 76-225
MALI OGLAS ZASTONJ |(ypoM
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
HIŠO, novejšo, 150 m2, v Kopru, takoj vseljivo, dodatno poslopje, nekaj zemlje, mirna lega, pogled na morje, primerno za razne dejavnosti, ugodno prodam. Cena 180.000 DEM, lahko v treh obrokih. Tel. (066) 23-596, ponedeljek, sobota od 14. do 20. ure.
VRSTNO HIŠO, nedokončano, z dvema vhodoma, v Ankaranu zamenjam za večje stanovanje z doplačilom, v okolici Kopra. Tel. (066) 51 -389
PARCELO, s temelji za vikend, na Sviščakih, prodam. Tel. (066) 54-298
DELO
GRADBENI OBRTNIK s sodelavci nudi kompletne gradbene storitve za gradnjo. Obrtnikom podjetnikom priskrbi kredit. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: korektnost ŽENSKI (gradbene stroke) nudim sodelovanje - delo. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro; ponudba telefonsko V NOVI GORICI iščemo pomoč pri hišnem čiščenju 4-5 ur ob petkih popoldne. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: za dalj časa IŠČEMO prodajalce tekstila. Tel. (065) 32-028, od 12. do 20. ure FOTOGRAFINJA išče lepa in mlada dekleta za model. Dober honorar. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: FOTO ŠVEDSKA FIRMA IŠČE PRIDELOVALCA koruze na pogodbo. Plačilo v DEM na 2 ha zemljišča, v bližini morja. Vse informacije na tel. (063) 754-232
HONORARNO zaposlim fanta, z odsluženim vojaškim rokom. Ele-tromehanika JTrebec, Sežana. Vse ostalo po tel. (067) 73-152 DELO na domu, iščem. Tel. (066) 24-341
RESNO DELO IŠČEM. Končana ekonomska šola, znam italijansko, slovensko in hrvaško ter pasivno angleški jezik. Lahko tudi v Trstu. Tel. (066) 65-818 DELO, za večjo slovensko firmo, nudimo 30.000 SLT. Tel. (066) 33-052
PARTNERJA, poslovni prostor ali sodelavca, za urejanje poslov s področja gradbeništva, kmetiijstva, vrtnarstva in hišnih opravil doma in v Italiji, iščemo v Kopru. Ponudbe na ogl. oddelek v Koper pod šifro: hitrost
BREZPOSELNI-e, vas za razne zaposlitve doma in v Italiji zaposlujemo. Kratek življenjepis in delovne izkušnje, delo in plačilo takoj. Na razpolago tudi sobe. Biografijo preverjamo. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: priporočilo VEČ AKVIZITERJEV za prodajo vpeljanega artikla za področje Slovenije iščemo. Nudim dober zaslužek. Tel. (067) 78-232
RAZNO
ALU PLATIŠČA z gumami Pirelli 185x60x13, za golfa, prodam. Tel. (066) 64-093
HLEVSKI GNOJ, 10 kubikov, prodam. Miroslav Masten, Vojaščica 30, Kostanjevica na Krasu AGREGAT, 5 kW, 220 in 380 V, starejši stroj za kavo in R-4, za rezervne dele prodam. Tel. (065) 86-159, popoldne
OBRTNIKI! PODJETNIKI! Ugodni krediti iz tujine. Pisne podudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: v devizah
LESENO VRTNO HIŠO, 16 m2, primerno za kiosk, vikend.... s pultom, polico, po sprejemljivi ceni, prodam. Tel. (066) 35-560, po 15. uri
PRIKOLICO ADRIA, staro do 10 let, kupim. Tel. (067) 66-203 R-18, letnik 80, prodam ali zamenjam za R-4 ali 126, novejši letnik. Prodam tudi konjička, težkega cca 180 kg in nekaj koz srnaste paste. Tel. (067) 65-759, od 18. do 20. ure POSLOVNI PROSTOR, v središču Renč, 40 m2 ali več, za trgovino ali mirno obrt, oddamo. Tel. (066) 34-276, po 20. uri GOSTINSKI LOKAL prodam ali oddam. Tel. (066) 63-624 DELAVNICO. 50 m2 in skladišče, oddamo. Iščemo sovlagatelja za gostinsko dejavnosti. Tel. (066) 24-141
SANK, iz mahagonija, ročna Izdelava, prodam. Tel. (066) 56-200 KIOSK, okrepčevalnico, v centru Izole, z nadstreškom, in vrtom, prodam ali oddam. Zaželeno predplačilo. Tel. (066) 63-649 FAIR PLAV - že vplačano mesto z enim soigralcem, odstopim. Tel. (066) 70-152
- MESEC POPUSTOV!
POKLIČITE NASO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST!
Tel,: (063)441-215ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849
GOVEJI GNOJ z dostavo na dom, prodam. Tel. (067) 85-203 RAZNO stanovanjsko pohištvo in opremo, Z 128, letnik 85, zelo ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel. (067) 72-674 HLEVSKI GNOJ prodam. Cena po dogovoru. Čermelj Rudolf. Kamnje 46. Dobravlje
N0Vf|90BA
AVTOMOBILI
FIAT 850 Special, letnik 1875 ter VVARTBURG, letnik 1975, oba vozna, ugodno prodam. Tel.: (063) 714-418
125	PZ, letnik 1978, prodam. Tel.: (063) 711-443
Z 101, letnik 1977, prevoženih 81.000 km, prodam, cena 400 DEM ali menjam za akustiko ali 126 P, R4, po 16. uri. Lipnik Željko, Pustike 5
R 12 TL, letnik 1975, registriran do 11/92, prodam, cena 1.900 DEM ter motor za čoln T 4,5, rabljen eno sezono za 400 dem. Tel.: (063) 852-403
FIAT 132 D, letnik 1982 in nerabljeno hladilno skrinjo gorenje 400 I. Tel.: (061) 341-755, v večernih urah
126	P, letnik 1986, garažiran, prevoženih 32.000 km, prvi lastnik, prodam. Tel.: (067) 82-584
OSTALO
ZAMRZOVALNO OMARO,
100 I, staro 1 leto in rabljen pralni stroj, prodam, lahko na dva obroka. Tel.: (063) 37-210 9000 KG ŽELEZNE konstrukcije za montažno halo
-	90 m2 in 400 m kabla 4x35 m2 POO, prodam za najnižjo možno ceno. Tel.: (063) 852-122
OMARO za obleko, oreh
-	komplet kuhinjo, omare na steni, kot z mizo in klopjo, ročno dela popleskana tudi primerna za orodje. Tel.: (064) 211-882
OKNO, širina 180, višina 140, termebond in podboj za vrata, novo, prodam, 50% ceneje. Volf Kristina, Muvnova 18 (Ljubečna), Škofja vas PLETILNI STROJ Passap Duomatic, dvoredni, prodam. Tel.: (063) 28-837 od 7. do 10. ure
Iščemo zastopnike, akviziterje in sposobne organizatorje skupin za predstavitev in prodajo v svetu visoko priznanega izdelka. Nudimo popolno uvajanje in nadpovprečen zaslužek v tuji valuti. Tel.: (062) 37-902
OPREMO ZA TRGOVINO
prodam ali menjam za avto. Inf. na tel.: (063) 711-135 GARSONJERO, 30 m2 s centralno kurjavo, telefonom in KTV zamenjam za enoinpolsobno stanovanje najraje v Novi vasi - Celje. Tel.: (063) 37-930, popoldan do 20. ure.
TROSED s foteljem, gladki žamet in več vrst gobelinov, poceni prodam, lahko na več čekov ali kredit. Golnar Franc, Čopova 3, 633310 Žalec HONORARNO DELO nudim, če ste delovni se vam obeta dober zaslužek. Tel.: (063) 33-848
ROLAND JUNO 106, mixer 16 kanalni, banjo 4 strunski, ugodno, prodam. Tel.: (063) 772-384 ali 33-958 AVTOMEHANIK išče kakršnokoli delo, nekaj ur dnevno ali po dogovoru. Tel.: (063) 25-841, od 7. do 8. ure V VELENJU ODDAM opremljeno sobo s kuhinjo, sanitarijami in telefonom samski ženski ali paru brez otrok. Cena ugodna. Tel.: (063) 853-432 DVIGALO za nepokretnega, težkega invalida (ambulift) proda. Z dvigalom prestavimo invalida z ležišča na voziček, z vozička v kopalno kad ipd. Tel.: (063) 28-490
G. B. MUSIK, prodaiam učbenike Synthesizer - klaviature, za vse starosti in 47 ever-greeni, uporaben za klavirsko harmoniko, kitaro. Tel.: (061) 712-955
TRIFAZNI DVOTARIFNI števec, nov, ugodno prodam, cena 13.900 SLT in videoplayer Samsung, malo rabljen, cena
21.000	SLT. Tel.: (063) 772-035
LUČI ZA LADO (sprednje) novejši tip, prodam po ceni
8.000	SLT za komad. Tel.: (063) 29-517
SKRINJO 140 L, rabljeno eno sezono, prodam, cena po dogovoru. Celje, Mariborska 42
AVTOMATIK, bele barve, letnik 86, malo vožen, prodam. Ida Sternad, Sp. Gorče 18, 63314 Braslovče ZVOČNIKE za pevsko ozvočenje, 150 W, prodam. Tel.: (063) 25-837, dopoldan ŽENSKO, kateri delo na kmetiji ni tuje, išče devetintri-desetletnik, ki ne pije in ne kadi, bodoča soproga, ki naj bi štela pod 40 let, je lahko tudi mamica. Marjan Gorjanc, Dobovec 22, Ponikva MORDA IMATE stare srečke, čekovne kartice, hranilne knjižice, kartice podarim-do-bim, sploh vse papirje, povezane z bančništvom? Odstopite mi jih ali jih pošljite na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana. Tel. (061) 313-137, od 19. do 20. ure COMMODORE 64, tipkovnico, kasetofon, 6 kaset z igrami, programski knjižici v hrvat-skem in nemškem jeziku, kable prodam, 300 DEM, samo resne ponudbe na tel.: (061) 313-137 - Janez ali pišite na naslov: Zadnikar Janez, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana VARSTVO v popoldanskih urah v Ormožu ali okolici iščem za 4-letnega fantka, vse ostalo po dogovoru. Solina Vika, Kolodvorska 2, 62270 Ormož
RABLJEN TRKATOR Ursus, kupim. Tel.: (0608) 43-046 DVE LEPI SOBI s sanitarijami v Velenju oddam po zelo nizki ceni. Ponudbe po tel.: (063) 858-473
GARSONJERO 24 m2 s centralno kurjavo menjam za večje stanovanje. Tel.:	(063)
38-069, po 15. uri dalje SEDEŽNO GARNITURO Meblo (kavč, raztegljiva postelja in dva fotelja) ter otroški jogi 70x190, prodam. Tel.: (063) 850-343
KNJIGE, več kot 50 kom., prodam (tehnika, romani, uspešnice, knjige za otroke). Borut Kumar, Gonjače 1 c, 65211 Kojsko
VIDEOREKORDER Fisher, nov, prodam, cena 650 DEM. Tel.: (063) 854-181, int. 239 od 18. do 12. in od 15. do 18. ure SEMIŠ-USNJENO moško jakno, št. 54, rjave barve, nova, ter prednje kolo za BT z gumo, zračnico, diskom in ležajema, novo prodam. Jure Kranjc, Hramše 3, Pirešica PEČ, novo, za kopalnico, ugodno prodam. Berdnik Vinko, Mali vrh 65, 63327 Šmartno ob Paki
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK
ugodno prodam. Tel.: (063) 25-763
NAROČILNICA
ZEMLJIŠČE za gradnjo cca 6 arov, prodam. Tel.: (063) 711-049
2 IN POL SOBNO STANOVANJE (51 m2) z lastnim ogrevanjem (II. nadstropje) v Laškem zamenjam za trosobno ali večje stanovanje. Tel.: (063) 732-200
VIDEO KAMERO, Camcor-der, nova, Philips VKR 6820 VHŠ normal kaseta z dodatno in pripadajočo opremo, prodam, v račun vzamem nov videorekorder. Tel.:	(063)
850-678
SAMSKI FANT, 36, 173 iz Bosne, dobre narave in priden išče žensko za skupno življenje ali prijateljstva, ženske s stanovanjem in hišo imajo prednost. Tel.: (063) 856-535, Sreten
PRALNI STROJ, starejši, poceni prodam. Keber Irena. Ul. Frankolovskih žrtev 28, Celje LETNE GUME, 4 kom., nove. 135 SR 13, prodam, cena 6.400 SLT. Tel.: (063) 744-125. od 9. ure dalje
HIDRAVLIČNO krožno žago za železo, maximalni o reza 270 mm, Horizontalni rezkalni stroj delovne dolžine 800 mm, maximalni o rezkarja 400 mm, Stroj za brušenje krožnih žag do o 810 mm, prodam. Bojan Štrlekar, Kompole 101, Štore, tel.: (063) 770-306 PLETILI STROJ Toyota, zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 25-445, po 18. uri BIKCA simentalca. žvice (grobance), rdeče vino ter stebre akacije, prodam. Lipuš Adolf, Zvodno 63, Celje, tel.: (063) 21-481
SLADKO SENO I. in II. košnje ali zamenjam za drva. Tel.: (063) 732-149
ZAZIDLJIVO PARCELO,
1300 m2 v Osrekah na Veliki Pirešici, prodam. Tel.: (063) 850-302
SATELITSKI SISTEM: Pace SS 6060, 90 cm offset, 1,3 dB konvverter, tudi za več televizorjev zelo ugodno. Tel.: (062) 38-296 ali 103-116 4 SOBNO KOMOFRTNO stanovanje v družbeni lasti v Velenju za manjše v Ljubljani. Možnost odkupa. Tel.:	(063)
850-391
TEKAŠKE SMUČI, nove, SR Elan, dolžine 190 cm, prodam 10% ceneje, varilni aparat Gorenje 135/145, malo rabljen, ugodno prodam. Novak Darko, Badovinčeva 18, Debro, 63270 L3ŠR0
DOMAČE VINO in diatonično harmoniko zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 35-290 VIDEO PLAVER, japonski, ugodno prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 37-327, od 18. ure dalje
KAVČ, postejo z jogijem in električni štedilnik, prodam. Tel.: (063) 34-077 ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje, 240 I, staro 16 mesecev, ugodno prodam. Tel.. (063) 24-617
STAR ŠTEDILNIK (4 plin + 2 elektrika), 120 cm, cena
7.000	SLT in rabljena sobna vrata 3 kom, 200x80 (v sredini steklo) s »štokim«, cena
11.000	SLT. Tel.: (063) 24-053, Podergajs, po 12. uri
GUMI CEVI (kisik + plin), dolžine 30 + 30 m, ugodno prodam. Tel.: (063) 31-271
N0V£i30BA
vT-';
Ime ................. priimek
naslov .......................
naročam časopis-tednik Nova doba na naslov
Na gornji naslov mi pošljite ............ izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
_____________ podpis naročnika
KDO BLOKIRA RAZVOJ MALIH HIDROELEKTRARN V SLOVENIJI
ELEKTRARNA ZA 100.000 DEM
V Sloveniji se pojavlja vse več malih hidroelektrarn, ki jih gradijo podjetni zasebniki z željo', da bi se sami oskrobvali z vsak dan dražijo električno energijo. Presežke, ki jih ustvarjajo njihove hidroelektrarne, pa bodo oddajali v omrežje.
Četudi je res, da lastna elektrika in z njo povezana lastna hidroelektrarna ni majhen zalogaj, je vedno več takšnih, ki se lotijo zahtevne in drage naložbe.
Tokrat smo obiskali dva lastnika malih hidroelektrarn v Belih vodah pri Šoštanju, od katerih je enemu že uspelo zgraditi svojo hidroelektrarno, drugemu pa bo lastna elektrika tudi kmalu svetila.
gradnja pomeni veliko investicijo.
Kot sam pravi, je imel največ težav pri pridobivanju in iskanju vseh mogočih dovoljenj. Mapo z vsemi dovoljenji in izjavami, ki še vedno ni popolna, saj nekaterih dovoljenj kljub triletnemu trudu še ni uspel pridobiti, previdno položi na mizo in prične razlagati, kaj vse je potreboval.
Franc Atelšek: To je naredil že moj oče pred 43-timi leti. Zmogljivost je bila sicer majhna, luč v hiši je pa le bila.
Od Šoštanja loči Franca Atelška dvajset kilometrov strme in zavite ceste, ki pelje do njegove domačije na Belih vodah. Domačija je v hudi zimi skoraj nedostopna, saj leži na 940 metrih nadmorske višine.
Že pred tremi leti se je lotil gradnje svoje hidroelektrarne. Odločil se je, da bo zgradil hidroelektrarno z zmogljivostjo 22 kW na uro. Del kljub velikemu trudu in energiji, ki jo je vložil v gradnjo, še ni uspel dokončati, saj iz-
Najprej je moral pridobiti energetsko soglasje, nato pa še elektroenergetsko. Potem so bili na vrsti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt, elaborata električne inštalacije male hidroelektrarne in projekt priključitve na nizko napetostno omrežje. Tudi brez soglasja vodno gospodarske skupnosti ne gre. Težko pa je razumeti, zakaj potrebuje soglasje ribiškega društva, saj v potoku, ki bo poganjal elektrarno, nikoli ni bilo rib in jih tudi ne bo.
Skoraj sem že obupal
»Skoraj sem že obupal nad izgradnjo svoje hidroelektrarne. Stroški so tako strmo naraščali, da kaj takega res nisem pričakoval. K sreči sem veliko naredil sam in s pomočjo prijateljev, kar je precej zmanjšalo stroške, pa še tako lahko rečem, da me bo z vsem, kar je še potrebno narediti, elektrarna stala skoraj 100.000 mark,« pravi Franc.
Za napeljavo vode iz potoka je potreboval kar 400 metrov cevi, ki jih je bilo potrebno najprej zavariti, nato pa položiti v zemljo. Ker največji del cevovoda poteka po skoraj neprehodnem področju, je moral večino cevi položiti ročno. Le malo terena je takšnega, da si je lahko pomagal s stroji. Kljub vsemu pa Francu ne manjka več veliko do zagona elektrarne. Upa, da bo lahko pričel s poizkusnim obratovanjem najpozneje do junija tega leta.
Pri Atelškovih je bila elektrika že leta 1949, ko je njegov oče zgradil majhno hi-droelektrarnico z močjo 0,75 kW. Ni bila dovolj močna, da 'bi poganjala gospodinjske aparate, luč v hiši pa je le bila. Dajala je prvo elektriko na tej oddaljeni hribovski kmetiji, saj so jih priključili na energetski sistem šele leta 1980.
Ogledali smo si elektrarno, v katero je Franc vložil zadnja tri leta svojega življenja. Na prvi pogled ni videti ravno veliko: elektromotor, ki ga je »Rade Končar« izdelal po naročilu, turbine, sad domiselnosti in truda Francovih prijateljev, manjka pa še regulacijski sistem in nekaj ventilov ter nekaj dovoljenj, ki Franca tudi najbolj skrbijo.
Vse je financiral sam, saj si kreditov zaradi visoke obrestne mere ni upal najeti.
Pomagala je edino TO
Edina organizacija, ki mu je pomagala pri tem zahtevnem projektu, je bila teritorialna obramba, ki je pokrila 10 odstotkov stroškov za cevi in je pripravljena sofinancirati zelo drag zemeljski kabel. še posebej velenjska TO in njen vodja Jože Prislan, ki se je angažiral tudi pri pridobivanju potrebnih soglasij.
Roman Rezeničnik, bljižni Francov sosed, se je ravno tako odločil za svojo hidro-
e
Gradnja cevovoda, za Francovo elektrarno je bila zelo naporna. Potrebno je bilo kar 400 metrov cevi.
Roman Rezeničnik: Največ težav sem imel s pridobivanjem elektroenergetskega soglasja.
elektrarno. Po načrtih strojnega inženirja Leopolda Šol-ca iz Ljubljane je zgradil 28 kW hidroelekrarno. Ker že nekaj časa odaja presežke električne energije v omrežje, nas je zanimalo, kako je zadovoljen s plačilom.
Presežke električne energije nam plačajo zelo slabo in še to s trimesečnim zamikom, tako da tudi tisto, kar dobiš, požre inflacija.
Za kW/h dobim plačano od 0,90 do 1,35 SLT«, pravi Roman, pokaže zadnji obračun in nadaljuje: »Po vseh računih izgleda, da se mi hidroelektrarna še v naslednjih 40 letih ne bo obrestovala. Stroški njene gradnje so bili veliki. Samo elektromotor je stal 10.000 DEM, turbine 15.000 DEM, 20.000 DEM zemeljski kabel, da ne govorim o cevovodu, ki sem ga moral položiti kar 500 metrov.
Smatram tudi, da je za takšen majhen objekt pridobivanje soglasij preveč zapleteno, saj jih človek potrebuje več, kot pa če bi se odločil za gradnjo hiše. Za pridobitev posameznega dovoljenja sem moral tudi desetkrat na občino.«
Cena kilovatne ure, ki jo plačujemo potrošniki se giblje okoli 5 ŠLT. Roman dobi za kilovatno uro povprečno 1,10 tolarja. Vsekakor je to celo daleč od 65 odstotkov maloprodajne cene, ki bi jo naj dobil za v omrežje odano elektriko.
Nekdo se okorišča
Zanimalo nas je, kam gre razlika, ki v tem primeru ni majhna, zato smo povprašali pri Elektro Celje. Tam so nam razložili, da plačujejo zasebnikom elektriko po zimski in po letni tarifi.
Zimska cena velja od 1.10. do 30. 3. V povprečju med višjo in nižjo znaša 2,05 tolarja za kW/h. Letna tarifa pa v povprečju znaša 1,35 tolarja za eno kW/h.
Glede na to, da plačujejo elektriko zasebnikom s trimesečnim zamikom, bodo
tudi Romanove številke kar držale.
Tako pridemo do tega, da takrat, ko plačujemo odjemalci elektriko po skoraj 5 tolarjev za kilovat, dobi zasebnik, ki jo oddaja v omrežje, zanjo le 1,10 tolarja za kW/h.
Ob tem pa v Elektro Celju niso pozabili omeniti, da je
meri je država pripravljena sofinancirati izgradnjo majhnih hidroelektrarn.
Ministrov svetovalec Dragan Cvetkovič pravi takole: »Sredi lanskega leta smo objavili natečaj za sofinanciranje takšnih in podobnih gradenj. Interesenti so dobili možnost najetja kredita z devizno klavzulo in s štiri odstotnimi letnimi obrestmi. Kredit je potrebno poplačati v petnajstih letih, podeljevali pa so se v višini do 40 odstotkov predračunske vrednosti investicije. Ti krediti so se črpali iz republiškega proračuna, in sicer je bilo v te namene namenjeno 180 milijonov SLT.
Smatra se, da je investicija upravičena, če se povrne v 10-ih do 15-ih letih, saj so to dolgoročne investicije.
Cena enega kilovata pa ne bi smela presegati 3000 DEM.
Kako pa dobijo zasebniki plačano elektriko, ki jo oda-jajo v omrežje?
»Po spremembah tarifnega sistema, ki bi morale veljati s 1. 2., bi moral dobiti zasebni proizvajalec energije 65 odstotkov povprečne cene, ki jo plačujejo gospodinjstva,« je zaključil gospod Cvetkovič.
Potem, ko nas je jedrska elektrarna v Krškem z redukcijo električne energije zelo nazorno opomnila, da elektriko še kako potrebujemo, lahko le spodbujamo zagnance, ki se lotevajo gradnje malih hidroelektrarn. In nenazadnje, ko se že tako radi zgledujemo po zahodu: v Avstriji ima vsaka druga večja kmetija svojo hidroelektrarno. Ena majh-
zunanja energija, ki jo odkupijo od zasebnikov, celo 30 odstotkov dražja kot tista iz velikih elektrarn.
Krediti z devizno klavzulo
Na ministrstvu za energetiko smo povprašali, v kolikšni
na hidroelektrarna morda res ne pomeni veliko, toda Slovenija ima pogoje za izgradnjo mnogih takšnih elektrarn, ki bi lahko skupaj proizvedle količine električne energije, ki nikakor ne bi bile zanemarljive. J, p.