Močnikova in Cigaletova slavnost. Kar slavnih mož povestnica nam kaže, Ni jednemu poklic ni bil legak! Josip Gimperman. "^ujci, ki potujejo po naši lepi domovini, občudujejo našo hvaležnost, ki jo imamo do slavnih mož, ki so delovali v prid in blagor naroda slovenskega. In res ima naš narod to lepo lastnost, da delavnih mož tudi ne pozabi, ko so že mrtvi. Temu priča so razni spomeniki in spominske plošče po raznih krajih naše lepe domovine. Skoroj ne mine leto, da se ne odkrije spomenik v rojstnem kraji, ali pa spominska plošča na rojstni hiši naših zaslužnih prvoboriteljev. Tudi letos srno proslavljali dva slovenska velikana, ki iraata oba polno zaslug za svoj rod. Dne 18. vel. srpana odkrili smo slovenski učitelji v C e r k n e m sporainsko ploščo na rojstni hiši velikega matematika M o č n i k a. Našim čitateljem je zasluge in delovanje učenjaka Močnika opisalo že spretno pero veleučenega profesorja Frančiška Levca, zato ni naš namen danes vstavljati se pri Močniku, arapak baviti se nameravamo nekoliko dlje pri Mateju Cigaletu, kojerau smo dne 26. vel. srpana odkrili krasen spomenik v GrnemVrhu nad Idrijo in spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Loraeh. Obe slavnosti — v Cerknem in Crnem Vrhu, oziroma v Lomeh — so za nas slovenske učitelje terabolj častne, ker smo prvo slavnost vprizorili zgolj učitelji in pri drugi slavnosti je bil načelnik slavnostnega odbora tudi učitelj, namreč nadučitelj Pipan s Grnega Vrha. Ponosni smenio biti slovenski učitelji na svoje delovanje in zasluge za narod, ponoscn sine biti pa tudi slovenski narod na svoje ueitelje, kajti dokler ima narod zaslombo v učiteljstvu, se mu ni treba bati pogina. Preidemo k M. Cigaletu. M. Cigale ni bil toliko vnlik učenjak, da bi bil kazal znanosti nova pot.a in smeri in bi bil tako proslavil naš narod; tudi ni bil unietni pesnik, ki bi se bil ovekovečil z nesrnrtnimi pesniškinii uinotvori; a delal in trudil se je toliko na književnem polji, da ga šteje njegov življenjepisec, Ivan Navratil, ,,med poglavitne stebre mili slovenščini in največje dobrotnike slovenskenni ljudstvu". In to po pravici! M. Cigale je v dobi našega narodnega preporoda, v viharnih letib 1848. in 1849., urejeval prvi večji politični slovenski časnik ,,Slovenijo", ki je tedaj budila in dramila Slovence k narodnemu delu in ki ima za preporod naše narodne zavesti nevenljivih zaslug. V oni dobi je bil M. Cigale iz golega rodoljubja tedanjemu »Slovenskenni društvu", ki je imelo namen piliti in bogatiti slovenski jezik, delaven tajnik in duša društvu. M. Cigale ima glavno zasiugo, da je izšla »jiiridično-političnatenninologija" za jugoslovanska narečja (hrvatsko, srbsko in slovensko) 1. 1853., pregledal je in za tisek pripravil občni državljanski zakonik in je bil blizu štirideset let urednik slovenskemu državnemu zakoniku in vladnemu listu. Skorej štirideset let torej je do malega sam slovenil vse zakone in ukaze. NaŠe pravniško imenstvo je v veliki večini njegovo delo. Vsi pisatelji, ki pišejo o pravdoznanstvu, se okoriščajo s Cigaletovitn trudom, in prezaslužno društvo ,,Pravnik" zida na temelju, ki ga je postavil rajni M. Cigale. Pa še z druge strani je bilo važno ravnokar opisano delovanjo. S t-em svojim delovanjem je on gladil pot slovenščini v urade. On ni sarao prevajal zakonov, poskrbel za potrebno iraenstvo, ampak je tudi slovenil vse potrebne tiskovine za slovensko uradovanje, kot sodna vabila, odloke itd. In ker je on na tem polji oral ledino, zasluži posebno našo hvaležnost. Vender bi se motil, kdor bi menil, da ima pisatelj, ki smo ga slavili dne 26. vel. srpana, zaslug samo za pravniško imenstvo, on je tudi najbolj pomnožil slovenski besedni zaklad sploh; njegovo delo je »Nemško-slovenski slovarw izdan ob troških škofa Wolfa, ki je neprecenljivega poraena za razvoj našega slovstva. Poleg tega slovarja zložil je pozneje še nemško-slovensko in slovensko-nemško ,,znanstveno terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča". Kakor je preje s slovarjem zdatno koristil vsem pisateljem slovenskim, tako je s terminologijo naredil pot na poprejšnji pusti ledini slovenskega znanstvenega slovstva. Leta 1880. je izšla terminologija in takoj je v treb letih (od 1. 1881—1884.) prišlo na svitlo več znanstvenih del in uenih knjig za srednje šole, kot preje v desetletjih. Našteli smo nekaj zaslug za rajnega Cigaleta. Nikakor pa ne mislimo danes ocenjevati dolge vrste njegovih jezikoslovnih spisov, priobčenih v ,,Bčeli", ,,Glasniku" in ,,Novicah", tudi ne naštevati njegovih šolskih knjig. Ocenili so njegova dela in podali dobro pisarie življenjepise: L. Navratil v koledarji družbe sv. Mohorja za 1. 1894., dr. D. Majaron v ,,Slovanu" 1. 1887., Marn v »Jezičniku" 1. 1890. itd Iz črtic, ki sino jih podali, bode vsakemu jasno, da je rajni Cigale s svojim slovstvenim delovanjem res jederi izraed stebrov, ki nosijo duševni hram slovenskega naroda, hram ornike in prosvete. Zato je bila srečna misel, proslaviti zaslužnega pisatelja, saj slava velja štiridesetletnemu neiuriornemu književnemu delovanju in neomadeževanemu rodoljubu! Takih vedno dolavnih rodoljubov potrebuje dom o v i n a ; t a k i n a j b o d o u z o r n a š i n a d e b u d n i m 1 a d i n i. — Močnik in Cigale bodita uzor tudi nam slovenskim učit e 1 j e m ! Zato kl ičemo : SlavaMočnikovemu in Cigaletovemu s p o m i n u !