Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • GZ 02Z030863 W VEŠTOK Celovec « četrtek * 5. december 2002 štev. 49 (3198) * letnik 57 «cena 0,75 evra Simpozij: spomin na 30 let »Ortstafelsturma« 40 LET SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA PRAZNIKA 2002 Martin MCDonagh Q reteklo soboto je v Celovcu I potekal poldnevni simpozij ob 30-letnici organiziranega pohoda na dvojezične krajevne napise. Na simpoziju so predavali strokovnjaki različnih strok. Univ. prof. Karl Stuhlpfarrer s celovške univerze se je posvetil avstrijski jugovzhodni politiki in manjšinskemu vprašanju, advokat Sepp Brugger je osvetlil avstrijsko ustavno pravo in manjšinske pravice, univ. prof. Gero Fischer z dunajske univerze je referiral o vlogi slavistike v konfliktu s slovensko manjšino, Valentin Sima s celovške univerze je razmišljal o dilemi slovenskih manjšinskih organizacij, Mirko Messner pa se je bavil s socialdemokracijo in njeno manjšinsko politiko na Koroškem. Glavni referat pa je imel univ. prof. Peter Gstettner, ki je izčrpno in na osnovi publicističnih virov (koroško časopisje, tiskovine KHD, dokumentacija deželne vlade o »Ortstafel-sturmu« idr.) in žandamerijskih protokolov in zapisov zasliševanj ter intervjujev in osebnimi rešeršami prikazal poniževalne dogodke v zvezi s postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov in s protizakonito odstranitvijo s strani »razjarjenega ljudstva«. Gstettner je v svojem referatu razgalil mit pohoda na table kot SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SPD »Kralj Matjaž« vabita na predstavitev knjige »Hoja za mavrico« avtorja Toneta Jelena v četrtek, 5. decembra 2002, ob 19. uri v Libuče, v galerijo Falke Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev knjižnega daru SPZ za leto 2003 spontano vstajo ljudstva, ki je še danes razširjen na Koroškem (po zaslugi medijev in politikov). Nočne akcije Nadalje je dejal, da so bili pohodi na table jeseni leta 1972 organizirani in da so imeli logistično strukturo: zbiranje avto- mobilov, poveljstvo, cilj pohoda, smer poti, brzina avtomobilov, postaje, parkiranje itd. (po strokovni oceni nekega oficirja avstrijske vojske). Konvoji avtomobilov pa so se v glavnem pomikali po južnem Koroškem v nočnih urah. Dalje na 2. strani Kripl z Inishmaana Režiserka: Mateja Koležnik Nedelja, 8. 12., 19.30 Mestno gledališče Celovec Karte v predprodaji v pisarni KKZ (Telefon 0463/516243 ali 0676/7063483), pri zastopnikih krajevnih društev in v obeh slovenskih knjigarnah. www.kkz.at Čestitke SPZ in KKZ: predsednik Gustav Brumnik, Jozej Starc, Mirko Ogris, Hanzej Lomšek in Nužej Tolmajer. Zelo svečano in hkrati prisrčno je bilo praznovanje 30-letnice moškega pevskega zbora »Trta« v Žitari vasi. Več na strani 3. PREBLISK ■ Sondirajo, pravijo. Tak lep izraz za otipavanje, preskušanje, kdo bo koga, kdo bo s kom, kdo bo koga varal in kdo bo popeljal ovčice drtavljanske v svetlo bodočnost. Zanimivo, da so vsi najboljši, vsaj po lastni oceni. Pa reforme je treba speljati »do konca », pravijo. Le kakšnega, se sprašujem. Ljudska stranka bi silno rada še enkrat legla pod odejo s svobodnjaki, le koroški navadni član jim ne diši kaj preveč. Pa se bodo svobodnjaki znašli, postavili so itak te po prisilno odsto-pleni Riess-Passer koroškega glav ... o, pardon, Haupt se piše, nekaj takega kot glava. In Haider se bo za kakih štirinajst dni umaknil (upam., da bo zdrial) in izjavil, da sploh in za nobeno ceno noče več predsedovati in se vmešavati in pristavljati svoj lonček in sploh je sit politike, ljubi samo svojo Koroško in pika. Vsaj do večerje. In pričakovati je, da bo ÖVP radevoljno verjela, čeprav bo ve- Koalicije dela drugače. In bo desna politika laho še naprej jemala iz tepa malim, da bodo velike ribe lahko imele več. In še naprej bodo izvajali obupno azilantsko politiko in še naprej kratili pravice manjšinam. Od te vlade si ne moremo pričakovati ničesar. Schüssel je kot riba tudi hladen. Kaj bo z obema radiema? Ga ne briga. S. w. ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA vabi na predstavitev knjige »Moč šibkih« avtorice Irene Destovnik v sredo, 11. decembra 2002, ob 19. uri v k & k center v Šentjanž Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev knjižnega daru SPZ. Avtorica je raziskala polpreteklo zgodovino kmečkih žensk na primeru vasi Šentjanž in Šentjanških Rut. Prisrčno vabljeni! SLOVENIJA Drnovšek je novi predsednik Republike Slovenije |Xot je bilo pričakovati, je Ja-l\nez Drnovšek, doslej ministrski predsednik v Sloveniji, bil v drugem krogu izvoljen za predsednika države. Milan Kučan, ki je to funcijo opravljal skozi dve volilni periodi, po zakonu ne more nastopiti še tretjič zaporedoma na volitvah. Njegova protikandidatka je bila pravnica Barbara Brezigar, ki pa je dobila kar precejšnje število volilnih glasov, namreč 44 odstotkov (Drnovšek 56 odstotkov). Volilna udeležba je bila za 8 odstotkov nižja kot v prvem krogu 10. novembra. Drnovškov odstop s položaja šefa vlade bo povzročil nekaj rošad v parlamentu. Po koalicijski pogodbi je predvideno, da tudi bodočega ministrskega predsednika predlagajo liberalni demokrati. Govori se, da naj bi bil to zdajšnji finančni minister Rop, na njegovo mesto pa bo seveda prišel spet kdo drug. GALERIJA ŠIKORONJA vabi na otvoritev razstave del CAROLINE »Einschlüsse 2002« v soboto, 7.12.2002, ob 18. uri v galeriji v Rožeku (Semislavče) Razstava bo odprta do 22. 12. 2002 od petka do nedelje med 15. in 18. uro Prisrčno vabljeni! MEDIJI Iskanje rešitve za Radio 2 oz. Agora in Korotan R /I inuli teden so zastopniki IVI obeh omenjenih radijskih postaj skupaj s predsednikoma osrednjih političnih organizacij ,dr. Marjanom Sturmom in Bernardom Sadovnikom, vabili na tiskovno konferenco, da sporočijo javnosti grozeče zaprtje obeh radijskih postaj. Kot je znano, je država z začetkom naslednjega leta odpovedala vsakršno sodelovanje in financiranje privatnega slovenskega oz. dvo- in večjezičnega programa. Na kratko iz preteklosti: Leta 1998 je vlada pristala na privatni radio oz. na to, da bo na frekvenci 105,5 program za slovensko narodno skupnost, kajti prošnje in težnje po razširitvi enournega programa v okviru lokalnega ORF niso obrodile uspeha. Bili smo zadovoljni, kajti država je obljubila tudi redne podpore za program, ki sta ga prevzeli dve društvi: Agora in Korotan. Že dve leti kasneje so finančno podporo krepko znižali, kar za eno tretjino. Po zakonu je za oskrbo manjšin s programi v njihovih jezikih pristojen ORF; tam pa zdaj pravijo, da jim je nemogoče, da bi financirali dodaten program. Zvezni kancler Schüssel je mnenja, daje vlada (oz. parlament) opravila svojo nalogo, kajti zakon je bil sprejet. ORF pa spet pravi, da bi moral dobiti dodatna sredstva za manjšinski program. Odgovornost se vali torej z enega na drugega. Te igrice poznamo, vendar jih zato še ne sprejemamo. Dejstvo je, da bo manjšina ostala z novim letom spet le z bornimi 50 minutami programa dnevno. Pri tem je treba poudariti, daje avstrijska vlada podpisala dva evropska dokumenta, ki zadevata manjšine: okvirno konvencijo in listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. Tam je tudi zapisano, da se položaj manjšin nikakor ne sme slabšati in da se ne sme sprejeti nobenih ukrepov, ki bi manjšini odvzeli pridobljene pravice. Poleg tega pa ORF še do danes ni izpolnil že sprejetih in podpisanih obveznosti. Radio Agora že dlje kot pol leta ni dobil nobenega denarja, pri Korotanu pa kaka dva meseca manj. Menda zato, ker je deželni glavar natolceval, da so pri obeh postajah poneverjali denar, zato so doživeli natančen pregled, ki pa seveda ni mogel najti nobenih nepravilnosti. Mag. Marjan Pipp je izjavil, da ORF zakon le nezadostno izpolnjuje, saj na primer Cehi, Slovaki, štajerski Slovenci in Roma nimajo v radiu niti minute. Pri Korotanu in Agora je položaj nevzdržen, kajti s prenehanjem delovanja se bodo razšli tudi sodelavci in dober in že izurjen kader si bo moral poiskati delo drugod. V skrajnem primeru bo potrebna pritožba na evropsko sodišče za človekove pravice, vendar bo do razsodbe mnogo uničenega. Odnos Avstrije do medialnega položaja manjšin je zelo slab, saj je v primerjavi z drugimi državami v EU v tej zadevi na repu. Zastopniki so napovedali podpisno akcijo na podeželju. Angelika Hodi, poslovodkinja Agora, pa je sicer zelo vesela teoretične podpore, vendar si pričakuje od zastopnikov narodne skupnosti konkretnejših korakov, da »svež veter v koroški eter« ne bo zamrl. Politični zastopniki so obljubili, da si bodo še nekoliko belili glavo in ugibali, če bi se dalo kje dobiti kakšen »premostitveni kredit«. 5. W. Nadaljevanje s I. strani Simpozij: spomin na 30 let »Orts-tafelsturma« Q o Gstettnerjevi oceni je bilo v I noči na 10. oktober, torej ob 52-letnici koroškega plebiscita na nogah okrog 1.000 oseb s približno 600 avtomobili. Po 10. oktobru ni bilo niti ene dvojezične table ob cestah južne Koroške. S fotografskih in filmskih posnetkov pa ni razvidno, da so sodelovale pri teh akcijah tudi ženske. Pri pogromih na table so sodelovali pristaši KHD, KAB, člani študentskih korporacij in celo nek župan, ki je dal podiralcem še določeno potuho in korajžo. Pod tem nasiljem, ki je bilo naperjeno proti legitimnim pravicam slovenske manjšine in pravni državi, je klonila deželna kot tudi zvezna politika in celo kancler Kreisky, ki so ga v Celovcu ozmeijali kot »Sau-jud...« Kljub številnim ovadbam s strani žandarmerije noben podi-ralec ni bil kaznovan, kazenski postopki proti storilcem pa so bili ukinjeni. Zanimivo je tudi, tako prof. Gstettner, da je deželna vlada pod tedanjim glavarjem H. Simo napisala obsežno dokumentacijo o »Ortstafelsturmu«, ki pa do danes še ni bila objavljena, tudi ne s slovenske strani. 11. EINSPIELERJEVA NAGRADA Tristrankarski pakt je pakt proti Slovencem I etošnja 11. podelitev Ein-L. spielerjeve nagrade v petek, 29. novembra 2002, je izzvenela z jasno politično izjavo in zahtevo odlikovanca prof. Hansa Mosserja o sožitju v deželi. Navzoči politični predstavniki dežele, med drugim podglavar Peter Ambrozy in deželni poslanec Gallo, svojega zapre-paščenja ob tako odkritih besedah sploh niso mogli prikriti. Prof. Hans Mosser, ki je najtesneje povezan s petjem in je pošten prijatelj koroških Slovencev, je naglasil, da je koroško dvoglasje (slovenska in nemška pevska kultura, op. pisca) »notranja topografija dežele. Če priznamo to dejstvo, potem velja, da se priznavamo tudi k vidni dvojezični topografiji dežele«. Oboje, tako Mosser, je »neodtujljiv del Koroške. Koroška je oboje, saj sloni na obeh temeljih. Zato je potrebno, da je navzočnost slovenske narodne skupnosti vidna in slišna in treba je storiti vse, da bo njen obstoj za stalno zagotovljen. To pa je naloga večine«. Potem je, vidno prizadet ter spominjajoč na neznosno gonjo deželnega glavarja proti razsodbi ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih, povedal: »Če deželni glavar stoji pred dvojezično tablo s prečrtanim slovenskim krajevnim imenom, me to zmrazi. Prečrtati slovensko krajevno ime ni nič drugega kot amputacija dežele, je črtanje in brisanje slovenskega dela dežele.« Mosser je, obrnjen proti navzočim deželnim političnim predstavnikom, pribil: »Politika naj končno odstopi od tri-strankarskega pakta, ki ni nič drugega kot pakt večine proti manjšini. Deželni politiki naj končno spoznajo, da so ljudje v svojem mišljenju daleč pred njimi, da so naklonjeni vidni dvojezičnosti in za enakopravno sožitje.« To trditev je Mosser podkrepil z lastnimi izkušnjami, med drugim v celov- škem Domu glasbe. Zahteval je, naj »politiki končno pokažejo pogum in profil in postavijo dvojezične krajevne napise. To je še posebej v smislu mladine in nas vseh, ki smo na poti v Evropo.« Po teh jasnih in pogumnih besedah, po katerih bi se naj zgledovali tudi politični predstavniki koroških Slovencev, so ljudje Hansu Mosserju stoje aplavdirali. Franc Wakounig Strah do kosti Večina koroških Slovencev je bila skozi dva meseca gonje in sovraštva proti krajevnim tablam ustrahovana, prestrašena do kosti, ponoči se niso upali zapustiti domovov. Slovencem sovražne mazaške akcije na osebnih stanovanjskih hišah, javnih poslopjih in protifašističnih spomenikih so strah še stopnjevale. Profesor Gstettner je svoj referat sklenil z ugotovitvijo, da je bil »Ortstafelsturm« teroristična akcija proti manjšini in organom države. Diskurs koroške vrhovne politike pa se na Nagrajenec je prof. Hans Mosser W petek, 29. novembra zve-V čer, sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza letošnjo, že 11. Einspielerjevo nagrado podelila prof. Hansu Mosserju iz Grebinja. Slavnostni govornik je bil odlikovančev stanovski kolega, kulturniški somišljenik in osebni prijatelj, nadzornik Tomaž Ogris. Glasbeni okvir podelitvi sta prispevala MePZ »Danica«, ki ga vodi Stanko Polzer in Gemischter Chor iz Grebinja pod vodstvom Gerti Poßegger. Podelitev nagrade je bila pomemben družbeni dogodek, po zaslugi odlikovanca pa je zadobila politično težo in razsežnost, ki jo je ta dežela prav v vprašanju dvojezične topografije že dolgo pogrešala (glej uvodni članek na strani 1). Po kratkih pozdravnih besedah predsednika NSKS Bernarda Sadovnika je predsednik KKZ Janko Zerzer orisal zgodovinsko in kulturnopolitično ozadje nagrade, imenovane po Andreju Einspielerju, in poudaril, da slovenski element v tej deželi ni nič tujega, kar lahko pozdraviš ali odklanjaš, temveč integralni del koroške bitnosti, h kateri se je treba priznavati brez pridržkov in na katerega smo vsi Korošci lahko ponosni. Tomaž Ogris je svoj govor spletel okoli osebnih in kulturnih stikov, ki sta jih on in slavljenec navezovala v teku let in ki so se končno razvili v globoko prijateljstvo. Ogris je o odlikovancu in o njegovem odnosu do slovenskega rojaka v deželi dejal takole: »Občinstvo dosledno obvešča o slovensko-nemških skupnih dobrinah na Peter Gstettner je stavrno osvetlil temne lise koroške realnosti Foto: Štukelj Koroškem v zadevi slovenske manjšine v preteklih tridesetih letih ni bistveno spremenil. Mimo katastrofe V diskusiji je bilo povedano, da je strpna in trezna drža koroških Slovencev preprečila tedaj malo ali celo veliko katastrofo (Marjan Sturm), nekdanji občinski odbornik plebiscitnega mesta Velikovec Udo Männer je poročal o pritisku s strani svoje frakcije (SP) na njegovo osebo, ker je v občinskem svetu zagovarjal upravičene zahteve koroških Slovencev. Franci Serajnik je menil, da Haider podobno argumentira kot politiki leta 1972, nek podiralec pa je dejal, da je sodeloval na pohodih proti tablam iz jeze, ker nemških v Mežici in Jezerskem ni bilo. KHD pa je spoznal šele pozneje. Mirko Kert je priznal, da je imel silen strah in jezo hkrati. Mag. Angela Schellander je pretresljivo poročala, da so nekateri občani pred nekaj leti v dvojezični občini Bilčovs s plinom simbolno zažgali dvojezične table! Dr. Peter Gstettner je zaključil zanimiv simpozij s stavkom, da je koroški »Ortstafelsturm» del koroške povojne zgodovine in globoka žalitev in ponižanje koroških Slovencev in pravne države. P. S. Na zgodovinskem simpoziju je slovenske šolska in študirajoča mladina blestela v številni odsotnosti. Le zakaj? Mirko Štukelj Koroškem živečih ljudi in opozarja na tesno prepletene korenine ter na kulturno izročilo, ki izhaja iz dvojezičnosti. Noče pokroviteljsko ošabno z večinske pozicije zbujati pomilovalnih občutkov za zatirano manjšino. Enakovredno in enakopravno partnerstvo v skupni domovini je njegova misel. Njej sledi korajžno, dosledno, prijazno in prepričljivo!« Podelitev, ki so se je med drugimi udeležili podglavar Peter Ambrozy, deželnozbor-ski poslanec Gallo, generalni konzul R Slovenije Jure Žmauc, predsednik ZSO Marjan Sturm, predsednik EL Andrej Wakounig, škofijski kancler Mihael Krištof, je iz-venela s skupnima pesmima obeh zborov. Občinstvo je krepko sodelovalo. Franc Wakounig Konec kulturnega mrtvila Začetki moškega pevskega zbora segajo v čas, ko je slovenska kulturna dejavnost v Zi-tari vasi in okolici kljub obstoječemu društvu »Trta« bila zanemarljivo skromna. Pa so se vigredi leta 1972 na Drabuna-žah zbrali fantje in moški iz okolice s Pevcarjevim očetom na čelu in se odločili, da bojo kulturnemu mrtvilu in molku napravili konec. Ustanovili so moški pevski zbor »Trta«, njegovo vodstvo pa zaupali mlademu in strokovno podkovanemu Joziju Starcu. Prvi nastop zbora je bil 5. marca 1972 v Šent-lipšu. Zbor je takoj zbudil zanimanje in pozornost, da o navdušenju ne govorimo. Koncerti v Rutarjevi dvorani so bili vselej dobro obiskani, vrstila so se gostovanja in nastopi doma in širom po svetu. Menda ni kraja ne dvorane na južnem Koroškem, kjer MoPZ »Trta« ne bi nastopal in navduševal občinstvo. Najdaljša turneja je zbor vodila v poljski Wroclav. MoPZ »Trta« je postal sinonim kvalitetnega moškega petja. Plemenita dediščina V teku treh desetletij sta se sestav in tudi podoba zbora spremenila, razširil pa se je tudi repertoar pesmi. V zboru danes poje 18 pevcev. Od prvotne posadke pojejo še trije člani: Jo-zej Starc, ki je vodstvo zbora predal v mlajše roke Pavlija Sterna, Mirko Ogris, ki je bil tudi dolga leta predsednik SPD »Trta«, in podjetnik Hanzej Lomšek. Skupaj z njimi pojejo v zboru tudi njihovi sinovi, kar je nedvomno ena najlepših dediščin, ki so jo dali svojim naslednikom. Moški zbor ni bil le znanilec lepše prihodnosti društva »Trta«, ampak tudi signal k skupnosti in sožitju v občini in preko nje. Kulturna dejavnost SPD »Trta« se je zadnja leta razvejala, med drugim imajo igralsko skupino, tradicionalen je že postal vsakoletni open air »Trte«, ki iz leta v leto privablja kvalitetnejše skupine in vse več poslušalcev, svoj kulturniški delež pa je moški zbor doprinesel k rušenju predsodkov in k gradnji mostu sodelovanja s so-deželanom in sovaščanom, ki se je opredelil za nemško plat deželne kulturne dediščine. Kvartet ustanoviteljev zbora MoPZ »Trta« je doslej posnel tudi kaseto in zgoščenke, izjemno odmeven pa je bil stilni koncert Kernjakovih pesmi. Slavnostni koncert MoPZ »Trta« v nedeljo, 1. 12. 2002, v žitrajskem Kumstu je bil kakor sobotni koncert v KD Pliberk, seveda razprodan. Med častnimi gosti je predsednik društva Slavko Einspieler pozdravil žitrajskega župana Jakoba Straussa, podžupana in vodjo EL dipl. trg. Jožo Haber-nika, kulturnega referenta občine Hanzija Slanitza, predsednika SPZ Gustava Brumnika in tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja ter seveda vse bivše pevce zbora. Koncerta se je udeležil tudi predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuchar. Po pozdravni pesmi jubilanta, napisala jo je Milka Hartmanova je na oder stopil kvartet ustanovnih članov. Mirko Ogris, Jozej Starc, Franc Urank in Joža Golavčnik so zapeli lirično »Zabučale gore«, vedoč, da čas »Trte« ni minil. Zahvala župana Zupan Strauss je v svojem govoru poudaril, daje občina ponosna na zbor »Trta«, saj je prvovrstni in glavni kulturni am- nost, ampak izraz veselja in razvedrila. Za Slovence pa petje in drugo kulturno delovanje pomenita »tudi naš doprinos h kulturi naše skupne Koroške in krepitev podlage za naš nadaljnji obstoj v teh krajih. Je pač tako, da tam, kjer je to delovanje prenehalo ali ga skoraj ni več, tudi naš domači jezik počasi zamre«. Isto, tako Habernik, velja tudi za samostojno občinsko politiko. Kjer ni kulturnega delovanja, ni samostojnega političnega nastopa Slovencev. »Tako živi eno od drugega, bolj važna pa je kultura in s tem ne- zična - slovenska. »Dvojezični občani že dolgo želijo dvojezične krajevne napise, ker so viden izraz njihove identitete. S tem nikomur ničesar ne vzamejo, ampak bogatijo občino. Dvojezični občani so prav tako občani te občine in upravičeno pričakujejo postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, ki so izraz in znak mirnega in bogatega sožitja v tej avstrijski in evropski regiji«. Za vidno dvojezičnost Habernik je župana pozval, naj podpre te težnje in želje in naj podpre postavitev dvojezičnih Kulturni centrali, SPZ in KKZ, v kateri je »Trta« vključena, sta tokrat družno in skupno prišli čestitat in odlikovat. Predsednik SPZ Gustav Brum-nik in tajnik KKZ Nužej Tol-majer sta zboru čestitala in mu zaželela vse najboljše, družno pa sta odlikovala ustanovna pevca Jozija Starca in Mirka Ogrisa, ki še pojeta. Tretji še aktivni ustanovni član Hanzej Lomšek bo diplomo dobil naknadno. Elegantno v četrto desetletje »Trta« je vseskozi gojila prijateljske in delovne stike s sosed- Moški pevski zbor »Trta« iz Žitare vasi v sedanjem sestavu 30 LET MoPZ »TRTA« Tri desetletja v službi ubranega petja Več sto ljubiteljev ubranega petja je minulo soboto, 30. 1 L, in nedeljo, 1. 12. 2002, prišlo v Kulturni dom Pliberk in v žitrajski kulturni dom KUMST na koncerta Moškega zbora »Trta«. Vzrok masovnega obiska sta bila koncerta ob njegovi 30-letnici delovanja. Občina čestita zboru: podžupan Joža Habernik, predsednik Slavko Einspieler Izraz tesnega sodelovanja so bile čestitke predstavnikov MePZ »Danica« in zborovodja Pavli Stern, župan Jakob Strauss in kult. referent Hanzi Slanitz iz Šentprimoža. basador občine. Posebej se je zboru in pevcem zahvalil, da gojijo tisočletno domačo, slovensko kulturno izročilo in ga tako ohranjajo poznejšim rodovom. Strauss je zboru obljubil posebno jubilejno podporo občine. Kulturni referent Hanzi Slanitz je zboru »kar po domače« čestital za vse, kar je v treh desetletjih storil na kulturno-pevskem področju, in mu zaželel še mnogo ustvarjalnih let. Klene besede podžupana Odmeven in klen ter v svojem sporočilu nedvoumen in potreben je bil govor podžupana Joža Habernika. Zboru je zaželel vse najboljše v imenu občine in EL Žitara vas in se pevcem zahvalil za kvalitetno petje ter jim čestital k doseženi vrhunski kvaliteti. Habernik je dejal, da petje ni le požrtvoval- govanje in ohranjanje naše domače govorice«. Habernik je dejal, da je »Trta« najbolj kvaliteten kulturni dejavnik v občini. Občinsko vodstvo ji je pred leti kot priznanje podelilo pravico uporabe občinskega grba. V nemškem delu svojega govora pa je Habernik prav v zadevi dvojezičnosti povedal jasne besede in jih posebej naslovil na navzočega župana Straussa. Kulturna dediščina Pozval ga je, da naj tudi v tem vprašanju zastopa vse občane in da krajevna imena in krajevne napise sprejme kot dragoceno kulturno dediščino dvojezične občine, v kateri občani drug drugemu in na vidnem mestu priznavajo krajevna imena v njihovem jeziku. Upoštevati je treba, da je bila pred 80 leti občina skoraj izključno enoje- krajevnih napisov. Tako bi podprl tudi svojo kulturno dediščino. »S tem korakom ničesar ne boste izgubili, ampak boste samo pridobili na ugledu tudi preko občinskih meja,« je Habernik dejal županu. Hkrati bi bil pozabljen nepremišljen podpis, ki ga je napravil župan v Velikovcu ob navzočnosti Haiderja, ter neprijateljski večinski sklep žitrajskega občinskega sveta proti dvojezičnim krajevnim napisom. Za svoje besede je podžupan Habernik požel bučen aplavz in glasno odobravanje občinstva. MoPZ »Trta« je ponudil roko nemškemu zboru v občini in ta je vanjo segel. V nedeljo je zbor seveda prišel s pesmijo in z darilom čestitat jubilantu, potem pa sta skupaj zapela slovensko in nemško narodno pesem. njimi slovenskimi društvi. V nedeljo sta ji zato čestitala predstavnika SPD »Danica« predsednik Kristijan Sadnikar in odbornik Vladimir Polzer. Praznovanje obletnice je seveda tudi pravšnja priložnost za spremembo zunanjega videza. To je med drugim povedala Mira Grötschnig-Einspieler, ki je odlično povezovala. »MoPZ »Trta« se je na pot v četrto desetletje odpravil v elegantni novi opravi in s slovenskim nageljnom v gumbnici. Na ustih pa s klasično, sodobno, narodno in tradicionalno pesmijo, ki jo, po potrebi, aranžira zborovodja Pavli Stem. V kulturniškem vzdušju je izzvenel koncert ob 30-letnici MoPZ »Trta«. Bil je pomemben mejnik na poti pomembnega zbora. Franc Wakounig Urednica Novega Matajurja in mladinske revije »Galeb« Majda Železnik z Matildo Boročnik in Nado Malle (z leve) Foto: Štukelj LJUBLJANA Knjiga je še vedno posoda duha l/Tjub rastočemu vplivu elek-l\tronskih medijev na družbeni, ekonomski in kulturni razvoj današnje družbe je branje knjige v postelji, listanje časopisa v kavarni še vedno prijetno doživetje in užitek posebne vrste. Minulega 18. knjižnega sejma od 27. 11. do 1. 12. v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani seje udeležilo preko 100 založnikov, med njimi tudi mali in samozaložniki. Na sejmu pa sta nastopila tudi Mohorjeva založba in prvič založba Drava iz Celovca, ki sta širši javnosti predstavili svoj program in knjižne novosti. Na letošnjem sejmu je bilo na ogled nad 4.000 novih knjig oziroma naslovov z vseh področij knjižne produkcije. V okviru knjižnega sejma je Dr. Helga Mračnikar Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri GZ Slovenije podelilo kot priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knji-gotrštva ter kot priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture med Slovenci Schwentnerje-vo nagrado Zorki Peršič. Nadalje so podelili še nagrade za najlepšo slovensko knjigo, za najboljši literarni prvenec in nagrado Krilati lev. V okviru sejma je potekala še založniška akademija za strokovno javnost, spremljevalni program za mlade, dražba starih knjig in tiskov in debatna ka- NARODOPISEC 2 DOBRU DR. FRANC KOTNIK (120-letntca rojstva.} Hü»®» RAVNE NA KOROŠKEM Razstava ob jubileju dr. Franca Kotnika 1# Koroški osrednji knjižnici V dr. F. Sušnika so nedavno odprli razstavo o življenju in delu rojaka dr. Franca Kotnika, jezikoslovca in etnologa, rojenega pred 120 leti v bližnjih Dobrijah. Po študiju slavistike je opravil še doktorat filoloških znanosti v Gradcu. Opravljal je pedagoško delo v Celovcu in na Ptuju. Sicer se je posvečal narodopisju slovenskih krajev, s tem pa mu je postavil temelje pri nas, je uvodoma dejala bibliotekarka Simona Šuler Pandev, avtorica razstave skupaj s Simono Vončina. Znanstvenik je vodil etnografsko ekipo, ki je nekaj let zapovrstjo dokumentirala (z zapisi, fotografijami, risbami) in raziskovala kulturo krajev: naselbin, stavbarstva, poljedelstva, živinoreje, obrti, trgovine in podobnega; del slikovnega gradiva je postavljen na ogled. Poleg tega je razstavljeno knjižno gradivo, dragocenosti, stare nekaj sto let, ki jih je dr. Kotnik zbiral. Po njegovi smrti leta 1955 pa jih je knjižnica odkupila in sodijo v domoznansko zbirko. Razstavljena je tudi njegova disertacija: Andreas Schuster-Drabos-njak: Sein Leben und Wirken, ter fotografije o znanstvenikovem življenju in delu. Razstava bo na ogled do 20. decembra. S. Š. varna s številnimi okroglimi mizami in diskusijami o aktualnih temah. Ena debata je bila posvečena tudi zamejstvu: Z obrobja v središče tarče: knjižna produkcija iz »ekscentričnega« zamejstva. Moderacijo je opravil Fabjan Hafner, diskusijo pa je organizirala založba Drava s sodelavci. Na debati je sodeloval tudi profesor za primerjalno književnost Tomo Virk. V središču odmevne debate je bilo, kaj prispevajo zamejske založbe k potovanju knjige v svet. Urednica založbe Drava dr. Helga Mračnikar o prvem nastopu na 18. knjižnem sejmu: »Zelo pomembno je bilo, da smo na sejmu skupno nastopili z založbo Slovenski Matajur iz Čedada. Delili smo si tudi stroške, ki so bili v preteklih letih strašno visoki. Dobava knjig med obema državama je žal zelo otežkočena in nepremostljiv problem.« Citat: »Dve knjigi poslati v sosednji Celovec je bolj zapleteno kot prodati tri slovenske banke Avstrijcem. Dvojna cena, strašen postopek...« (Zdravko Duša). »Za slovensko knjigo v nemškem prevodu smo mi prvi naslov. Slovenija oziroma velike slovenske založbe nas preprosto podcenjujejo«. Knjižni sejem so v okviru izobraževalnega izleta obiskali tudi učitelji in učiteljice z južne Koroške__________Mirkn Štukelj PREMIERA MLADIH »ZARČK0V« Pred polno dvorano v Železni Kapli žoganje in igranje z igračami iz pliša, v lirični otroški svet pesnika Toneta Pavčka, katerega izbrani tekst je za to prireditev uglasbil Boris Rošker. Ob koncu se je predsednik »Zarje« Ošina Wili iskreno zahvalil vsem nastopajočim in sodelujočim in vsakemu podaril mapo s fotografijami, ki so nastale med vajami. Ob ogledu le-teh pa je na odru še enkrat vzplamtela poštena in vesela »čenčanja«. Režiserki in koreografinji Alenki Hain je uspelo povezati otroško razigranost in odrsko disciplino v predstavo, ki je navdušila mlade in stare in kar je najbolj važno, osrečila nastopajoče. To pa so bili Andi, Anja, Ana, Darja in Dominik Smrtnik, Timea, Nadja in Martina Ošina, Janez in Marjeta Brumnik, Fabjan Benetik, Lena Hribar, Kolja Kauer in Andreja Rozman. Korepeticijo je opravil Erhard Oschina, za scenografijo in kostumografijo je bila odgovorna Petra Alič, kostume je izdelala Darinka Rovan, sceno so poslikali Adrijana, Janja, Fabijan, David, Filip in Andi, oblikovanje luči je imel na skrbi Martin Moschitz, za tehniko pa je bil odgovoren Tomi Ošina. Tudi po tej poti se prireditelj iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri uresničitvi tega projekta, predvsem pa tudi staršem otrok in vsem, ki so projekt finančno podprli. BJ Sproščeni »Zarčki« na odru v Železni Kapli Foto: A. H. IV JI ed veliko volilno kampan-IVI jo so se nenadoma tik pred volitvami pojavili majhni plakati z okroglimi slikami mladih nasmejanih obrazov. Ko sem prebral še izstopajoči naslov, sem mislil, da so ustanovili novo stranko ali pa kako posebno opozicijo, ki ostalim očita, da govorijo čenčarije. Pa ni bilo tako! Bilje plakat mladih »Zar-čkov«, otroške skupine Slovenskega prosvetnega društva »Zarja«, ki je vabila na premiero otroške plesno-gledališke predstave »Čenčarije«. Volitve so minile in čakal nas je večer, na katerem smo prvič videli, kaj vse so se mladi zagnani talenti iz kapelških grap naučili. Ko smo se iz Celovca pripeljali pred farno dvorano, iz posameznikov in majhnih skupinic pred njo nisem mogel sklepati, da bo dvorana bogve kako polna. Pa sem se pošteno zmotil. Potem pa so luči v dvorani ugasnile, gledalci, med njimi vsaj polovica otrok, so utihnili, močan žaromet pa je poiskal majhno luknjico v zavesi. Iz nje se je prvi pritihotapil na oder, za njim pa ostalih trinajst, oblečeni v pravljične kostume. Oder je zaživel. Z igro, plesom in pesmijo so pričarali v dvorano svet čenčarij in tudi mi starejši med gledalci smo brez prigovarjanja prestopili v tabor otrok. Na odru pa je bilo od vsega začetka čutiti sproščenost, igrivost, veselje in veliko porcijo korajže. Slike so se prelivale iz navadne otroške igre, kot so poštevanka, izštevanje, BOROVLJE ADVENTNI KONCERT Vso zemljo tema krije... 1 # nedeljo, 1. decembra 2002, V zvečer je v boroveljski župnijski cerkvi, ki je posvečena sv. Martinu, bil prvi letošnji adventni koncert. Prireditelja sta bila SPD »Borovlje« in pa domača mestna župnija. Sega adventnih koncertov je v Borovljah že dolgo doma, po daljšem premoru pa je bil letos na pobudo Komornega zbora SPD «Borovlje« spet slovenski adventni koncert. Na začetku sta mestni župnik Jakob Ibounig in predsednik Komornega zbora Herman Kelich pozdravila številno občinstvo in mu zaželela čim več adventnega pričakovanja in veselja ter globokega predbožičnega vzdušja in doživljanja. Pri prvi prižgani sveči na adventnem vencu so glasbe-no-instrumentalni spored dobro obiskane prireditve oblikovali Komorni zbor SPD »Borovlje« pod vodstvom Romana Verdela, Ženski kvartet »Borovlje« in slovenski cerkveni zbor pod taktirko Edija Oražeta ter instrumentalna skupina prečne flavte in godal. Na orglah je nastopajoče spremljal Roland Popatnik. Repertoar zborov je obsegal znane in manj znane slovenske ter adventne pesmi drugih narodov. Viktorija in Niko Küpper pa sta brala vmesna besedila na vsebino upanje, človečnost, strpnost in ljubezen do bližnjega. F. W. Boroveljski slovenski cerkveni zbor na adventnem koncertu PREMIERA V BILČOVSU Prizor iz Domafe naloge na potepu Predstava za božično-novoletni čas Qretekli petek je mladinska I skupina Slovenskega prosvetnega društva Bilka v Bilčov-su premierno uprizorila otroško igro Janeza Žmavca Domača naloga na potepu. Predstava je bila kot bi jo vzel iz jaslic. Za igralce je to vsekakor največja pohvala, za režiserko Bernardo Gašperčičevo pa morda vendar majhna pobuda za razmislek, ali predstava za to starost nastopajočih (10 do 13 let) ni bila nekoliko premalo zahtevna. Seveda pa bi jo lahko vzeli tudi tako, da so jo malo starejši otroci oz. najstniki igrali za mlajše. Igrali pa so jo z vso zavzetostjo in tudi uspešno. Zgodba je v bistvu pravljična. Na potepu štirih deklet, od katerih ena igra kar Piko Nogavičko, je bilo treba napraviti domačo nalogo. V gozdu se pojavijo pridni in poredni škrat, gozdne živali, gozdna babica, divji mož, čarovnica Metla in seveda še marsikdo. Otroci na potepu iščejo dedka Mraza, kar je aktualno v tem prednovoletnem času predvsem za prejšnje obdobje v Sloveniji, bolj malo pa na Koroškem. Gozdna babica Piki pomaga narediti domačo nalogo, dedek Mraz pride in vse se lepo reši. Mladi igralci zelo usklajeno plešejo in pojejo, njihov jezik je lep, brez zatikov, scena je preprosta, vendar učinkovita, tehnika teče odru in sceni primerno gladko. Igrali so: Sara Ogris, Anja Boštjančič, Christina Gasser, Milena Kropiunig, Darja Mischkulnig, Damjam Reich-mann, Andrej Reichmann, Nina Kropiunig, Jana Hedenik in Kristina Mischkulnig. Mentorici skupine sta Melitta in Ani Reichmann, Za glasbo je poskrbel Jarko Cefera, za sceno Gregor in Damjan Reichmann, za oblačila Hermi Kropiunig, tehniko pa je vodil Andrej Reich-mann. Gostovanje te bilčovške skupine bi bilo zagotovo zelo zanimivo v prednovoletnem času, kajti po novem letu se bo dedek Mraz prav gotovo spet za eno letu umaknil v svoje severno kraljestvo. J. R. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ 60-letnica Tevža Wakouniga Matevž Wakounig prejema čestitke pevcev in društvenikov n red nedavnim je slavil Ma-I tevž Wakounig iz Ladin pri Svečah svojo 60-letnico. Do-raščal je pri Bognarju v Mlinčah v zavedni in ozaveščeni slo-venskokoroški družini. Slavljenec šteje med tiste naše rojake, ki so jim splošni razvoj in dobrobit slovenske narodne skupnosti na Koroškem neizmerna srčna zadeva. Tevž, kot ga vsi kličemo, nikoli ni čepel za zapečkom udobnosti, ampak se je z vsem srcem in prepričanjem ter z zavestjo in zavednostjo postavil za stvar svojega naroda. To je storil kot pevec, igralec, društveni odbornik, kot politično misleč državljan in kot gospodarstvenik. Tevž se je zavedal, daje pozitiven in celovit razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem zagotovljen le, če bojo k temu pripomogli svoj delež vsi dejavniki. Vodilo njegovega plemenitega angažmaja mu je bila Gregorčičeva misel, daje treba storiti več kakor pa to veleva stan. Kot pevec je Tevž pel najprej pri zborih SPD »Danica«, kjer se je začela njegova pevska kariera, potem pa pri moškem zboru »Kočna« v Svečah, pri cerkvenih zborih v Žitari vasi, Šentvidu, Škofičah in Svečah, zdaj pa je poln elana že vrsto let močan steber Komornega zbora SPD »Borovlje«, poprej pa moškega zbora. Petje in povezanost v prijateljsko družbo pevk in pevcev sta mu dajala in mu dajeta moči, iz njiju črpa zadovoljstvo ter zagon za vso pestro kulturno ustvarjalnost. Ta ugotovitev še posebej velja zdaj, ko mu je opešal vid, pa kljub temu z neverjetno kulturniško trmo spremlja in sooblikuje kulturni utrip koroških Slovencev. Tevž je naročen na vse slovenske koroške časopise in ni ga knjižnega daru, ki ga kljub križem in težavam ne bi prebral. Sploh pa velja za velikega ljubitelja in poznavalca likovne umetnosti. Minulo soboto, 30. novembra 2002, je Tevž Wakounig sopevke in pevce Komornega zbora ter odbornike SPD »Borovlje« in SPD »Kočna« vabil na prijateljsko srečanje k Adamu v Svečah. V imenu SPD »Kočna« se mu je predsednica Tatjana Feinig zahvalila za vse, kar je kot odbornik in kot pevec storil za društvo, v imenu SPD »Borovlje« in Komornega zbora pa sta mu prisrčen boglonaj izrekla in mu vse najboljše za prihodnost zaželela predsednik Melhijor Verdel ter Anja Šlemic. Seveda je ta večer Tevžu v čast še dolgo zvenela domača pesem. Čestitkam za 60-letnico in da bi ostal pri zdravju in pri ustvarjalni pevski moči se pridružuje tudi uredništvo SV. Na mnoga leta, Tevž. Franc BRNCA - ŠENTJOP Uspel adventni koncert [Jod geslom »Kedaj Zveličar r prišel boš« je na prvo adventno nedeljo zvečer, 1. decembra 2002, bil v podružni KPD DRAVA Adventni koncert za orgle W omite za orgle na Humcu l\je preteklo nedeljo priredil čudovit adventni koncert. Oktet Suha in Vokalensemble Völkermarkt (prof. Christine Winkler) sta navdušila številne poslušalce. Vokalni ansambel šteje nad 40 pevk in pevcev in je vrhunski zbor. Posebno presenečenje pa je bila skupina flavtisk iz glasbene šole Pliberk pod vodstvom Hildegard Petritsch. Za primerno povezavo je poskrbel dekan mag. Ivan Olip, ki je izrekel tudi nekaj kritičnih misli. Ob koncu koncerta so pevci čestitali župniku z venčkom pesmi za rojstni dan. Predsednik komiteja Joško Nachbar je v nagovoru razložil projekt restavriranja orgel, ki bo trajal več let. Najprej bodo sanirane dragocene freske na stenah. Komite bo v bodočnosti tudi podpiral mlade talente, ki se bodo odločili za učenje orgla-nja. Izkupiček koncerta je bil v celoti namenjen restvriranju orgel. Pevci so se po koncertu srečali v Posojilnici Pliberk, kjer so Elfi Nachbar in ženske iz Vidre vasi pripravile okusno malico. Komite bo adventni koncert organiziral tudi prihodnje leto. CELOVEC Slo. gimnazija je vabila npradicionalni dan odprtih A vrat na slovenski gimnaziji je pretekli četrtek obiskalo preko 200 šolarjev s celotnega dvojezičnega ozemlja. Otroci so prišli z učitelji in ravnatelji, nekateri pa v spremstvu staršev. Pod geslom »Z živo večjezičnostjo v novo Evropo« so profesorji in dijaki pripravili mladim gostom in bodočim dijakom izredno zanimiv spored. Pri vhodu v avlo je goste prijazno pozdravila in sprejela Magda Errenst in staršem predala mapo z osnovnimi podatki o šoli (predmetnik, izobraževalne možnosti itd.). Šo- larji so imeli priložnost da spoznajo Kugyjev razred s težiščem tuji jeziki, razširjeni pouk angleščine in francoščine, informatiko v 1. razredih, praktično delo v laboratoriju, izvenšolsko dejavnost (ekskurzije po Avstriji in evropskih državah), dijake, učiteljsko osebje, ravnatelja in vzdušje na šoli, ki je za odločitev staršev in otroka primarnega pomena. Slovensko gimnazijo obiskuje 505 dijakov in dijakinj, šola ima petdnevni teden, na izbiro so neobvezne vaje v zborovskem petju in športu (košarka, nogomet) in popoldanska oskrba v Mladinskem domu. Mladi gostje so lahko sodelovali pri nagradni igri in bili skupno s starši povabljeni na bife. M. Š. Mladi gostje so napeto spremljali fizikalne poskuse v laboratoriju F: Štukelj cerkvi pri Šentjopu advetni koncert. Nanj je vabil župnijski svet brnške fare. Nastopajoče skupine in zbori, otroški zbor Jepca« SPD »Jepa - Baško jezero, ženski zbor iz Blač, brnški cerkveni zbor, violinistka Suszanna Stark, organist Roland Kazianka ter Elfriede Zettinig, ki je povezovala, so v idilično podružno cerkev vnesli precej adventnega vzdušja in pričakovanja in z njima obogatili same sebe in poslušalce, ki so se zelo številno udeležili adventnega koncerta. Da je prireditev tako dobro uspela, pa se je treba zahvaliti tudi domačemu župniku Petru Olipu in Janku Ojclu. PRIREDITVE ČETRTEK, 5. 12.________________ RADIŠE - SPD Radiše 17.00 Miklavževanje po domovih. Prijave po tel.: 740309 ali 0664/42831115 PETEK, 6. 12.__________________ BOROVLJE, glavni trg - Mestna občina Borovlje 13.00 Kmečki trg BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 16.00 Miklavževanje. Gostuje lutkovna skupina Pika iz Celovca s predstavami »Miške tako in drugače« in »Grdinica« DUNAJ, v kulturnem centru Korotan, Albertgasse 48, 8. okraj 19.00 Razstava Slovenska umetna obrt - kraški kamnoseki LIBUČE, galerija Falke - SPZ in SPD »Kralj Matjaž« 19.00 Predstavitev knjige »Hoja za Mavrico - spomini Toneta Jelena iz temnih dni pričakovanja. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev knjižnega daru SPZ za leto 2003. BILČOVS, pri Miklavžu 19.30 Razstava slika Ivana Klariča »Prepih v duši« DUNAJ, v klubu - KSŠŠD 20.00 Miklavževanje NEDELJA, 8. 12.________________ PLIBERK, v farni dvorani -Društvo Kulturni dom Pliberk, Mlada Podjuna Pliberk 11.00 Igra za otroke in starše »Zgodba iz Ulice na Jasi« ali Kdo je srnici Pikici poteptal gredice. Gostuje otroška igralska skupina SPD »Danica« Šentprimož ŠENTJAKOB, farna dvorana -Društvo upokojencev Šentjakob 14.00 Občni zbor in božičnica. CELOVEC, mestno gledališče - KKZ 19.00 »Kripl z Inishmaana. Gostuje mestno gledališče ljubljansko SREDA, 11. 12._________________ ŠENTJANŽ, k & k - Zveza slovenskih žena 19.00 Predstavitev knjige Irene_ Destovnik »Moč šibkih - Ženske v času kmečkega gospodarjenja«. Ob tej priložnosti bo ______tudi predstavitev knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze za leto 2003. ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel 19.30 Predavanje »Miteinander reden«. Referent dr. Josef Klingler ČETRTEK, 12. 12._____________ ŽVABEK, v farni cerkvi 18.00 Advent v Žvabeku, koncert. Sod. cerkveni zbor, ljudska šola in pevsko instr. skupina DUNAJ, v klubu - KSŠŠD 20.00 Občni zbor PETEK, 13. 12._______________ ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, Višja šola 08.30 do 12.30 »Dan odprtih vrat« ŠENTJANŽ, k & k - k & k 19.30 Diapredavanje Hanzija Weissa o Mongoliji SOBOTA, 14. 12.______________ KOTMARA VAS, v farni cerkvi -SPD Gorjanci 18.45 Adventno petje. Nastopajoči: Pevke in pevci iz Slovenjega Plajberka, ansambel Rožmarin, solistka Gudrun Mehringer-Thaler in na orglah mag. Andrej Feinig NEDELJA, 15. 12.______________ ŠMIHEL, v farni cerkvi -KPD Šmihel 14.00 Adventno petje. Sodelujejo: MePZ Gorotan, Petzenquintett, vokalna skupina z Raven, Gospels Quartett Bleiburg/Pliberk BELA, pri Podobniku -Alpski klub Obir 19.00 Redni občni zbor SOBOTA, 21. 12._______________ ŠENTILJ, v farni cerkvi 18.30 Šentiljski advent. Sodelujejo: Šentiljski cerkveni pevci, ljudska šola Šentilj, otroška skupina Šentilj, dekliška skupina Ascolti, MGV St. Egyden, Vaščani pojo ŠMIHEL, farna dvoranan -KPD Šmihel 20.00 JazzChristmas. Nastopajo Stefan Thaler & Caroline de ______Rooy & Band___________________ SLOVENSKI VESTNIK PRAZNUJEJO: Micka in Kristijan Kotier s Čememice nad Šentjakobom -40. obletnica skupnega življenja; Čili Sabotnik s Potoka pri Bilčovsu - 50. rojstni dan; Franc Lamprecht iz Železne Kaple - 55. rojstni dan; Štefka Apo-vnik iz Borovij - 73. rojstni dan; Hanza Dovjak iz Galicije - rojstni dan; Mira Oraže - Vrtikova iz Sel - 60. rojstni dan; Pavla in Karl Kulterer iz Rakol -osebni praznik; Gabriela Fugger iz Šentpetra - 50. rojstni dan; Elizabeta Lipuš iz Železne Kaple - 75. rojstni dan; Katarina Apovnik iz Šmarkeža -rojstni dan; Kristijana Sienčnik iz Dobrle vasi - rojstni dan; Beti Haber-nik iz Gorič - rojstni dan; Marija Jernej iz Sel pri Škocijanu - rojstni dan; Mici Kropfitsch iz Šmarjete pri Kotma-ri vasi - rojstni dan; Franc Hafner iz Večne vasi - rojstni dan; Cilka Mikula iz Svaten - 92. rojstni dan; Marija Mi-kusch iz Celovca - rojstni dan; Marija Kvančnik iz Slovenjega Plajberka - 80. rojstni dan; mag. Andrej Feinig iz Sveč - 40. rojstni dan; Fridi Flödl iz Črgovič - rojstni dan; Franc Hafner iz Večne vasi - rojstni dan; Frida Hudi iz Globasnice - rojstni dan; Barbara Mi-kusch iz Pliberka - rojstni dan; Štefka Kert z Letine pri Šmihelu - rojstni dan; Štefka Visočnik iz Nonče vasi - rojstni dan; Marija Kuhar iz Črgovič - rojstni dan; Marija Domej iz Konovec - rojstni dan; Breti Kutschnig z Obirskega - rojstni dan; mag. Roman Vefdel iz Borovelj - rojstni dan; Veronika Kušej iz Šmihela - rojstni dan; Majki Ši-koronja iz Rožeka - rojstni dan; Franci Smrtnik iz Kort - rojstni dan; Danilo Prusnik iz Tretrama - rojstni dan; Han-zi Kežar ml. iz Galicije - rojstni dan; mag. Peter Waldhauser iz Podgore -rojstni dan; Berti Kaiser iz Žoprač - rojstni dan; dr. Ivan Ramšak iz Sel pri Miklavčevem - rojstni dan Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Iščemo Odvetniška pisarna v Beljaku išče pripravnico / pripravnika. Ob znanju nemškega je zaželjeno tudi znanje slovenskega, eventualno tudi italijanskega in hrvaškega jezika. Javite se prosim pri gospe Sima, telefon 0 42 42/23 6 67-12 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SOBOTA, 4. l. 2003, 20.00 CELOVEC, v domu sindikatov 51- Slovenski ples Za ples igra »Štajerskih 7« KOŠ vabi na KOŠARKO za rekreativce kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. 30 ure kraj: Zvezna gimnazija za Slovence Slovensko planinsko društvo Celovec razpisuje natečaj Planine v sliki Kot vsako leto tudi letos vabimo vse, planince - fotografe k sodelovanju. -Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pa pošlite do 20. 1. 2003 na: Slovensko planinsko društvo, Tarviser Str. 16; A-9020 Celovec/Klagenfurt Iščem dvojezično, starejšo gospo, zanesljivo in relativno fleksibilno, da bi pazila na mojo 6-mesečno hčerko in prevzela lažja dela v gospodinjstvu, približno 20 ur na teden. Po možnosti iz bližine deželne bilnišnice. Kontakt po te. 0463/500608. Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at UREDNICA Sonja Wakounig...............................(-50) Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40) Prireditve ................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 5. 12.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 6. 12.1 18.10 Utrip kulture________ SO 7.12.118.10 Od pesmi do pesmi, ... NE 8. 12. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 118.00 Glasbena PO 9. 12. I 18.00 Kratek stik_________ TO 10. 12. I 18.10 Otroški spored_____ SR 11. 12. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 8. 12. | 13.10 ORF 2 • DOBER DAN KOROŠKA • S knjigami v novo leto: knjižna darova Mohorjeve in Slovenske prosvetne zveze • Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic: dr. Feliks Bister je z bogatimi izkušnjami zapustil mesto generalnega tajnika Avstrijske lige za človekove pravice • Miklavž brez meja: otroci vrtca Ringa raja iz Ledine so povabili vrstnike iz Slovenije na posebno miklavževanje v Grebinj • V letu svetega pisma 2003: stalna knjižna polica ter razstava skulptur in slik Petra Gotthardta v Mohoijevi knjigarni._______ PO 9.12. | 15.55 TV SL01 (Pon.)_________ TO 10. 12.18.30 TV SL02 (Pon.)__________ RADIO DVA - 105,5 DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA: 6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žur-nal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant_______ NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narod-nozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 6. 12.1 19.00 Zrcalo kulture 0 koncertih v kavarni Theatercafe v Celovcu (pon. 7. 12., 01.00) 23.00 Rdeči Boogie glasbeni magazin s koncertnimi termini in glasbenimi poročili 24.00 Soundtrack Trapped_________ SO 7. 12. I 19.00 Special: Pustolovščina vzgoje - Lojze Wieser v pogovoru z univ. prof. Josefom Klinglerjem (pon. 8. 12., 01.00) 20.06 Yugo-Rock oddaja z glasbo s področja bivše Jugoslavije_________________________ NE 8. 12.119.00 Musič for the Masses nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 For those about to Rock PO 9.12.118.00 Zdrava ura oddajo vodi dr. Franz Wutti 21.00 Take the Jazz-Train 24.00 Forum Karl-Heinz Kohl: barbari kot rešitelji TO 10. 12. I 19.00 V pogovoru Naši pogovorni partnerji prihajajo iz vseh vetrov, težišče pa je na izobraževanju, umetnosti in socialnih zadevah (pon. 11. 12., ob 1.00) 20.06 Kakkoi Oddaja o japonskih risankah in stripih 23.00 Vešča Oddaja z glasbo vseh sti-lističnih in zemljepisnih smeri.__________ SR 11. 12.119.00 Literarna kavarna Raznolikost - da ali ne? Slovenske knjigarne in založbe na Koroškem (pon. 12.12, ob 01.00) 20.06 Voz latina oddaja o španski in portugalski glasbi 21.00 Ruff Radio oddaja z drum'n bass, trip hop, breakbeat, jungle and ragga 22.30 Mad Force Da Hip Hop radio Show __________ ČE 12. 12.1 19.00 Po Koroškem 0 tujem v nas samih (pon. 13. 12., ob 1.00) 20.06 Yesterday & Today glasba 60ih, 70ih, 80ih in 90ih let 22.00 Izven zakona glasbeni maga-zin z novo ameriško glasbo._______________ IX lub prijateljev lova, stanov-l\sko in strokovno zastopstvo slovenskih lovcev na Koroškem, je minuli četrtek, 28. novembra 2002, vabil k Cingelcu na Trati na svečano podelitev priznanj in odlikovanj. Po sklepu letošnjega občnega zbora je Klub podelil častno članstvo in plaketo osebam in ustanovam, ki so zaslužne za krepitev in uveljavitev združenja slovenskih lovcev na Koroškem in za razvoj strokovnih in prijateljskih stikov med lovci Koroške, Slovenije in Furlanije -Julijske krajine. Zaslužni odlikovanci Častno članstvo so prejeli: Janez Bulc, član UO Lovske zveze Slovenije in dolgoletni funkcionar Zveze lovskih družin Novo mesto; Karlo Furlan, predsednik društva Doberdob, ki združuje slovenske lovce Furlanije-Julijske krajine; Dušan Jukič, podpredsednik LZ Slovenije; Franc Koščak, predsednik ZLD Notranjske; Bogdan Krivec, tajnik LD Trnovski gozd; Zoran Lešnik, predsednik LZ Maribor; Aleksander Marič, član UO Zveze lovskih družin Prekmurja; Vinko Otoničar, član vladne komisije za lovstvo; Vojko Rutar, tajnik LD Sabotin; Janez Steržaj, dolgoletni tajnik ZLD Notranjske in prof. Branko Vaša, podpredsednik LZ Maribor ter član UO Lovske zveze Slovenije. Plaketo pa je Klub prijateljev lova podelil najstarejšemu avstrijskemu lovskemu zboru, to je Lovskemu pevskemu zboru Železna Kapla za zasluge na področju gojitve slovenske lovske pevske tradicije in za zasluge pri krepitvi prijateljskih stikov med lovci celotnega slovenskega kulturnega prostora Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, (odlikovanje je prevzel predsednik Erni Župane) ter Lovski zvezi Maribor in Zvezi lovskih družin Notranjske. Slovesnost je bila odraz močne zakoreninjenosti Kluba prijateljev lova v družbenem, PODELITEV PRIZNANJ IN ODLIKOVANJ KPL Lovci so orali ledino čezmejnega sodelovanja kulturnem in družabnem okviru dežele in preko njenih meja. Med častnimi gosti so bili generalni konzul R Slovenije Jure Žmauc, novi predsednik Lovske Zveze Slovenije Bojan Lepičnik, lovski mojster okraja Celovec Dietmar Egger, ki je zastopal tudi koroškega deželnega lovskega mojstra Ferdi- ti zamisel o prekomejnem sodelovanju in prijateljstvu ne glede na državne meje in svetovni nazor. Pa tudi v deželi sami je Klub prijateljev lova pomagal podirati zapreke med lovci obeh narodov. Z vstopom Slovenije v EU bo čezmejno sodelovanje postalo še laže, slovenščina bo postala uradni jezik Evropske vanje in delo lovskih družin bistveno olajšalo. Klub bo vsekakor ta predlog vložil tudi v pisni obliki. Vodja deželnega lovskega referenta Brandstätter je dejal, da se zaveda problematike v zvezi z lovskimi kartami in da bo predlog Kluba posredoval naprej. On in pa okrajni lovski 'I ' a mpr ^ yg§ ijl ’ 4 * ij ||j. H Hk. : 1 ayS Odlikovanci družno na Cingelčevem odru nanda Gortona, vodja lovskega referata pri deželni vladi Brandstätter, vodja lovskih čuvajev okraja Velikovec Beno Kraut, predsednik ZSO Marjan Sturm, vodja vladnega urada za Slovence Vladimir Smrtnik, vodja lovskega referata pri veli-kovškem okrajnem glavarstvu Janez Kajzer in zbornični svetnik SJK Franc Jožef Smrtnik. Prisrčen pozdrav z zahvalo, da je društvo dalo na razpolago prostore, je veljal predsedniku SPD »Borovlje« Melhijorju Verdelu in za podporo Posojilnici Bank Borovlje, ki jo je zastopal kot predsednik njenega nadzornega odbora. Lovci-pionirji sodelovanja Predsednik Kluba prijateljev lova Fric Kumer je v svojem nagovoru na kratko obrazložil namen podelitve častnih odličij. Prav lovci so bili med prvimi, ki so v času hladne voje začeli širi- unije. V skupni Evropi lovce čakajo nove naloge in izzivi. Zato, tako Kumer, »moramo lovci biti odprti za sodobne in pametne spremembe, ki koristijo naravi, divjadi in lovcem«. Odločno je nastopil proti krčenju lovskih pravic, za kar je še posebej zadolžil Koroško lovsko zvezo. Člane lovske bratovščine pa je pozval, da vsak po svoje prispeva k ugledu lovcev. Zahteve KPL Izrecno je predsednik KPL zahteval, da Koroška lovska zveza »upošteva slovenski element oz. našo dvojezičnost tudi v svojih gremijih in v poslovanju«. Od Lovske zveze Slovenije pričakuje organizacijsko in strokovno pomoč. Zelo odmevna je bila zahteva predsednika Kluba prijateljev lova, da pristojne oblasti uvedejo tudi eno- oz. dvodnevne lovske karte, kar bi poslo- mojster Egger sta se Klubu zahvalila za povabilo in mu čestitala za uspelo srečanje lovcev iz alpsko-jadranskega prostora. Bojan Lepičnik, predsednik Lovske zveze Slovenije, je obljubil vso strokovno in siceršnjo podporo Klubu prijateljev lova in obenem izrazil svoje veselje, da je bil gost koroških rojakov. Posebno priznanje Klubu Janez Bulc je v imenu Zveze lovskih družin Novo mesto podelil Klubu prijateljev lova posebno priznanje za utrjevanje slovenstva in za dolgoletno ter uspešno sodelovanje z ZLD Novo mesto. Zoran Lešnik, predsednik Lovske Zveze Maribor, se je zahvalil v imenu vseh odlikovancev in spomnil na čase, ko je kot novinar in kot lovec navezal stike s Klubom prijateljev lova, in na zasluge ustanovnega predsednika KPL, partizana Karla Prušnika-Gaš- perja. Sledile so zahvalne besede predstavnikov drugih lovskih družin. Klub prijateljev lova pa se je ta večer poklonil tudi trem za-slučnim članom, ki so praznovali osebne jubileje: ustanovni članici in dolgoletni odbornici KPL, tajnici Marici Pradetto, ki je praznovala sedemdesetletnico, Francu Sumniču za sedemdesetletnico in Jakiju Potočniku, ustanovnemu članu in dolgoletnemu odborniku, ki je dopolnil 80 let. Prispevek kulturnikov Da je slovesna podelitev odlikovanj KPL tako dobro uspela, se je treba posebej zahvaliti številnim kulturnikom, ki so doprinesli svoj pomemben delež. Kot prvi naj bo omenjen mladi slikar lovskih motivov, dijak Dvojezične trgovske akademije in član KPL Luka Kraut iz Dobrle vasi. Pri Cingelcu je razstavljal majhen izbor svojih del in bil deležen splošnega priznanja. Dela Luke Krauta že visijo v številnih zasebnih in javnih zbirkah. Ustanovni član Kluba je tudi Tonči Haderlap iz Radwega pri Trgu/ Feldkirchen. Vsak odlikovanec je dobil tudi signiran izvod njegove pesniške zbirke »Pesmi«. Kaj bi bila proslava brez ubranega petja. Kar trije zbori, in sicer Komorni zbor SPD »Borovlje« pod vodstvom Romana Verdela, Ženski kvartet »Borovlje« in odlikovanec večera, Lovski pevski zbor Železna Kapla, ki ga vodi Joži Starc, so olepšali srečanje pri Cingelcu. Med posameznimi točkami je povezoval Franc Wakounig. Podelitvi je sledilo družabno srečanje ob srninem golažu, ki ga je pripravila družina Franca Hirma, člana KPL, ob domači kapljici ter seveda v strokovnem pomenku. Franc Wakounig ŠENTJANŽ Kvadratne obline - lebdeči kamni Predbožična razstava v k & k centru še do 15. decembra 2002 1 #soboto, 30. 11. 2002, so v V k & k centru v Šentjanžu odprli razstavo del umetnikov Franca Merkača in Beate Fabian. Ko prideš v prvi prostor, oko takoj pritegnejo objekti Franca Merkača - ročno struženi leseni izdelki, katerih značilnost bi morala biti pravzaprav ta, da so okrogli. To navidezno utesnjenost v krožne oblike Franc Merkač s svojo željo po izstopanju iz utečenosti in hrepenenju po spajanju nezdružljivega manifestira v preprosti združitvi kroga s kvadratom. V svoje objekte je umetnik vložil tudi vso svojo osebnost, svoje poklice - znanstvenik, pesnik, rokodelec, umetnik, galerist in podjetnik. Druga razstavljalka je učiteljica za posebno šolo Bea- te Fabian, ki pove, da svojo krativnost črpa tudi iz poklica. Izdeluje nakit iz kamnov in steklenih biserov. Iz različnih umetniško obdelanih materialov, kot so poldragi kamni, semena, školjke, gline in stekleni biseri nastanejo orglice in zapestnice. Velika izbira nakita in raznolike variacije so primerne za kakršnokoli priložnost. Za glasbeni okvir ob odprtju razstave je poskrbel pianist Karen Asatrian in je z improvizirano glasbo še posebno poudaril čar razstavljenih objektov. Na tem mestu vam tudi priporočam ogled spletne strani www.fran.at (Franc Merkač) in seveda ogled razstave v Šentjanžu, kjer boste gotovo tudi še našli kakšno božično darilo za vaše svojce. : Pismo bralcev # Skupni list koroških Slovencev Koroški Slovenci smo v večini z ve-seljem vzeli na znanje, da je vodstvo NSKS in ZSO pripravljeno izdajati skupni list in s tem omejiti izdatke za oba tednika. Vendar je združitev dveh duhovno različnih redakcij velik problem. Da bi prišli kljub temu do skupnega lista, predvsem pa tudi do financiranja tega, predlagam sledeči model. Novo skupno glasilo koroških Slovencev bi naj bilo dvojezično. Mogoče pod imenom »Dvojezični tednik«. V prihodnji dobi bi ta list redaktirala en teden sedanja redakcija Tednika, en teden pa Slovenski vestnik. Enako bi bilo s m tiskarno. Za financiranje tega glasila se naj obe organizaciji oz. SloMedia obrneta tudi na deželno vlado, da •«••••••*••••••• bi uradne objave plačevali kot in-serat. Enako kmetijska zbornica in gospodarska zbornica. Ker bi bil list dvojezičen, bodo sigurno dosegljivi oglasi od raznih podjetij -predvsem tudi od naših zadrug oz. bank. Novi skupni list bi se zaenkrat poslal brezplačno na vse družine južne Koroške - to z vabilom, da naj »Dvojezični tednik« abonirajo. V mestih pa v trafike in druge prodajalne časopisov. Osebno smatram za zelo važno, da prinaša ta tednik prispevke v nemščini, ker to je edina možnost, da se neodvisno in stvarno predstavimo pred nemško večino na Koroškem in tudi z dodatnim argumentom terjamo financiranje iz »Pressefonda« - torej od avstrijske vlade. List naj bo tudi glasilo biroja za Slovence pri deželni vladi, ki naj skrbi za nemško besedilo. Kom. sv. Franc Rutar, 9141 Dobrla vas, Lido 1 SLOVENSKI VESTNIK KOŠARKA KOŠ je goste pometel s parketa Qekordno zmago so zabeležili l\ognjeviti košarkaši slovenskega kluba KOŠ v srečanju proti sotekmecu Pasut II iz Beljaka s 127:52 (56:26). Zagnani in izredno razpoloženi igralci trenerja Bojana Grzetiča so viharno startali v prvi četrtini in dajali točko za točko. Rezultat pa se je glasil 26:12 za gostitelje. Fantje so ognjevito nadaljevali v drugi četrtini, v kateri so nastopili tudi že juniorski igralci, in prispevali pomembne točke. Gostje so bili presenečeni nad hitrim tempom domačinov in dosegli so samo 14 točk (56:26). V tretjem delu srečanja pa so domačini še stopnjevali tempo in povišali na 86:43. V zadnji četrtini so igrali samo še domačini in dali še 41 točk! Številni navdušeni gledalci in navijači so glasno hrabrili košarkaše na poti do zaslužene in najvišje Gledalci so z velikim navdušenjem spremljali tekmo. Desno ognjeviti Jurij Brezavšček Jagodič odstopil, bo njegov naslednik? K lekaj ur pred začetkom klav-l\l zure Slovenskega atletskega kluba pretekli petek je dosedanji trener Lojze Jagodič nepričakovano sporočil svoj odstop. Jagodič je člansko ekipo prevzel po izpadu iz regionalne lige 2001 in jo je po enem letu spet uspešno pripeljal nazaj. V jesenskem delu prvenstva v regionalni ligi pa mu je izostal zaželjeni uspeh in klub je dosegel samo predzadnje mesto na lestvici. Jagodič je utemeljil svoj odstop z argumentom, da po neuspešnem tekmovanju v prvi polovici prvenstva ne vidi več možnosti potegniti ekipo iz trajne krize. Odborniki so bili seveda potisnjeni ob zid, ker so do zadnjega podpirali njegov položaj trenerja. Odborniki pa so na klavzuri še pretresli vprašanje izgraditve infrastrukture na novem stadionu pri gimnaziji, nadalje so sklenili, da se bodo še bolj dosledno posvetili delu z naraščajem. Napovedana okrepitev bo kmalu izpeljana, od novega trenerja, ki bo tudi že znan konec tedna, pa pričakujejo sistematično vključevanje nekaterih igralcev pod 19 v člansko ekipo. Za zaželjeni obstoj v regionalni ligi torej čaka odgovorne kluba veliko dela. M. Š. SLOVENSKA GIMNAZIJA prireditve pa je bil slavni slovenski smučarski skakalec Primož Ulaga. Svoj vrhunski uspeh je Ulaga slavil leta 1988 na velikanki v Oberstdorfu, kjer je postal svetovni vice-prvak. V svetovnem pokalu je bil tretji in enkrat sedmi. Kar devetkrat pa je osvojil naslov državnega prvaka. Prireditev na Qretckii četrtek so v okviru ak- SG je moderiral predsednik SŠZ I cije »Festival šport in medi- Marjan Velik, v Zahomcu pa ji« prikazali na slovenski gimna- Ludvik Druml. Na obeh prire- ziji nagrajene vrhunske filme in ditvah je publika imela možnost programe s področja športa v pogovora z vrhunskim športi-svetu v letu 2002. Častni gost kom iz Slovenije. /. L. Festival šport in mediji Primož Ulaga in Marjan Velik roio: Lukan Juniorski igralec Jan Brumnik je Skočil najvišje Foto: Štukelj zmage, odkar igrajo v koroški ligi. Odličen nastop je imel spet mladi Jasmin Trifunovič (26 točk). Celotna ekipa pa je pod vodstvom kapetana Štefana Hribarja igrala zelo homogeno. Jasno, da so bili trener in pa tudi gledalci z nastopom zelo zadovoljni. M. Š. Termini: PETEK, 6. 12. Namizni tenis: Sele-Kelag Celovec, Ljudska šola v Selah, ob 19.30 SOBOTA, 7.12. Šah: Weitensfeld-SŠZ/Zve-za-Bank I, ob 15. uri, SŠK Obir-Šahmaty Ruda/Velikovec, espresso Zuze, ob 15. uri Odbojka: Dob-Hypo VBK, KD, ob 19. uri, predtekma Dob pod 21 proti Hypo, ob 17. uri Športni novici iz Slovenije Peterka vodi Slovenski skakalec Primož Peterka je letošnjo sezono svetovnega pokala v finskem Kuusamu pričel v velikem slogu. Najprej je v petek zmagal štirinajstič v karieri in prvič po letu 1998, dan kasneje pa osvojil še tretje mesto in tako s 160 točkami celo vodi v svetovnem pokalu. Naslednja tekma bo v soboto v Trondheimu. Slovenija z eno nogo že na EP Slovenska moška košarkarska reprezentanca je prejšnji teden v Mariboru v kvalifikaciji za EP 2003 na Švedskem z 88:76 premagala Rusijo. Slovenska reprezentanca bo igrala januarja 2003 v gosteh z vodilnimi Italijani in doma s Čehi in potrebujejo (vsaj) eno zmago, da se šestič zapored uvrsti na EP. D. T. ZAHOMC - OBČNI ZBOR ŠD Zahomc pred velikim jubilejem Q retekli petek je bil na do-I bro obiskanem občnem zboru v večnamenski hiši ponovno izvoljen za predsednika Martin Wiegele. Novi predsednik je v svojem delovnem poročilu še posebej izpostavil gradnjo in slovesno otvoritev novega večnamenskega poslopja, v katerem ima svoje društvene prostore tudi ŠD Zahomc, ter izgradnjo nordijskega centra s skakalnicami in tekaškimi progami. Na športnem področju pa je bil uspešen Stefan Kaiser, ki je na preteklih SP juniorjev osvojil naslov svetovnega prvaka v ekipnem tekmovanju in tudi več medalj. Nadvse uspešen pa je bil v pretekli mandatni dobi tudi naraščaj, katerega trenirajo Franc Wiegele st., Franci Wiegele ml., Janko in Niko Zwitter (v okviru šole). Mladi zahomški orli so osvojili nekaj avstrijskih in koroških naslovov, izredno uspešna pa so bila dekleta. Za letošnjo sezono pa si prav tako pričakujejo spet lepe uvrstitve, je dejal novi predsednik. Športno društvo Zahomc pa je bilo dejavno tudi na informacijskem področju. Dru- štvo se predstavlja z lastno dvojezično stranjo na internetu, pripravljajo pa še angleško verzijo. Nadalje so posneli 12-minutni video clip o društvu, izdali so tudi dvojezično brošuro »Naša pot - Unser Weg«, v kateri niso le zapisani uspehi v preteklih 50 letih, temveč tudi zgodovina vasi Zahomc, ki je po zaslugi vrhunskih skakalcev, olimpijskih in svetovnih prvakov, postala znana po vsem svetu. V jubilejnem letu 2003, ko bo društvo slavilo 50-letnico svoje ustanovitve, je Martin Wiegele napovedal osrednjo proslavo jeseni 2003, na katero bodo povabili vse nekdanje in sedanje športnike in funkcionarje. Kot gosta sta se občnega zbora udeležila župan Straje vasi Josef Tschikoff in tajnik SŠZ Ivan Lukan, ki sta zaželela društvu vse najboljše tudi v prihodnosti. Plaketo Janka Wiegeleta pa je prejel zaslužni dolgoletni odbornik Franz Millonig. Novi ožji odbor sestavljajo: Martin Wiegele, Ludvik Druml (podpredsednik), Franci Wiegele ml. (tajnik), Judit Scheriau (blagajničarka), Hans in Veronika Wallner, Franc Wiegele, Franz Millonig, Ignaz Wiegele, Alois Rausch, Martin Kaiser, Janko Zwitter, Janko Zwitter ml., Norbert Mörtl, Hannes Frank in Johann Moser. I. L Predsednik Martin Wiegele z blagajničarko Judith Scheriau ŠAHOVSKI OREH Št. 225 Silvo Kovač Kasparov-Krasnenkov (Olimpijada Bled 2002) V španski otvoritvi je beli razvil vse figure in vztrajno brani kmeta na polju e5, ki je pod udarom črnih figur in vezave na poševnici dl - h5. Kako je velemojstru Kasparovu, ki je na potezi, v nadaljevanju uspelo navtralizirati napad črnih figur na središčna polja in partijo pripeljati v do- abcdefgh bljeno pozicijo? Najboljši ša-hist zadnjih dveh desetletij je to opravil v velikem slogu. Rešitev štev. 225 Za uspešen napad črni žrtvuje skakača in igra 1 ...Te2!! 2.Db4: Dd5 3.Tgl Se4 4.h3. Velemojster Mohr vleče edine poteze, ki pa ga ne rešijo pred nevihto, ki prihaja! V partiji je Sušnik nadaljeval 4...Sf2+ 5.Kh2 Sh3:!! 6.Kh3 : Tc6 ! In dosegel dobljeni položaj, vendar je v časovni stiski le remiziral. K učinkoviti matni sliki je vodilo nadaljevanje: 4...Sg3+ 5.Kh2 Sfl+ 6.Khl Df3!! / z grožnjo Dh3:+! in nato Th2 mat / na 7.Db3 pa sledi 7...Tc3!! z neubranljivim matom. Zares fantastična matna slika!