Poštnina plačana v gotovini Ste v. 255. V Ljubljani, četrtek 10. novembra 1938. Lelo III Madžarska vojska bo nocoj zasedla vso južno Slovaško Vse slovaške politične stranke so se združile v „Hlinkovo slovaško ljudsko stranko" Budimpešta, 10. ne>v. o. Madžarska vojska natančno po programu zaseda južno Slovaško in bo do nocoj dosegla novo mejo med Češkoslovaško in Madžarsko, kakor so jo določili na Dunaju. Danes popoldne bodo madžarski oddelki zasedli zadnji predel z mesti Levočo, Kožicami, Užhorodom in Mukačevim. Jutri se bodo v Košicab začele sloves* nosti, ki jih bodo Madžari ves teden prirejali v proslavo zasedbe in združiive južnih slovaških krajev z Madžarsko. Ob teh slovesnostih bo Košiče obiskal regent Horthy z vso vlado, diplomat* sitim zborom ter poslanci iz parlamenta in iz visoke zbornice. Jutri bodo zasedbo teh krajev proslavili po vsej državi z dveminutnim molkom ob 11, nakar bodo eno uro zvonili zvonovi po vseh cerkvah v državi. Bratislava, 10. nov. Zastopniki vseh slovaških političnih strank so imeli v torek sestanek v Bratislavi, na katerem so sklenili, da se združijo vse dosedanje slovaške politične skupine v eno veliko narodno stranko, ki bo odslej predstavljala voljo slovaškega ljudstva. O tem sklepu so izdali uradno poročilo, ki pravi, da se bo nova vseslovaška stranka imenovala »Hlinkova slovaška ljudska stranka«. Predsednik vlade dr. Tiso je imel govor, ki so ga prenašale radijske postaje. V njem je poudaril, da so zadnje skušnje imele vsaj ta ugoden učinek, da je prišlo do slovaškega narodnega edin-stva. Slovaki bodo pozabili vse, kar jih je v preteklosti razdvajalo. Z enim edinim narodnim duhom bodo za naprej z enako ljubeznijo delovali za najboljšo bodočnost Slovaške in slovaškega naroda. Dr, Tiso je končal svoj govor z besedami! »Če bomo edini, bomo zmagali, če pa bomo razdvojeni, bomo podlegli.« Bratislava, 9. novembra. AA. DNB.: Slovaška vlada je sklenila premestiti tehnično visoko šolo iz Košič v Prešov. Prav tako je slovaška vlada danes odredila komisijo za točno določitev slovaško-poljiske meje. Končno je vlada odobrila načrt za novo avtomobilsko cesto skozi Slovaško kakor tudi za začetek novih železniških prog. »Narodni Listi« ugotavljajo, da znaša število brezposelnih v vsej Češkoslovaški sedaj 76.674, o.d česar odpade na Češko 42.971, na Moravsko in Slezi,j o 17.495, na Slovaško 14.659 in na Karpatsko Ukrajino 1.745 ljudi. Predsednik turške republike umira Cajrigrad, 10. nov. m. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja predsednika turške republike Kemala Ataturka so bili poklicani v Carigrad vodilni turški politiki, med drugimi tudi predsednik vlade Dželal Bajar, ki je že včeraj sodeloval na sestanku narodne republikanske stranke. Bajar se je pripeljal v Carigrad s posebnim vlakom ter se takoj po svojem prihodu tja odpeljal v palačo Dobna Bakče, kjer leži bolan Kemal Ataturk. V Carigrad je dospel tudi minister za narodno zdravje dr. Atalaš, za njim pa še turški poslanik v Londonu Fati Akjar, ki ga nekateri smatrajo za naslednika Kemala Ataturka. Predsednik Ataturk že od sinoči leži v nezavesti in je njegovo stanje brezupno. Vlada je izdala. vse potrebne ukrepe *a primer njegove smrti. Proslave za obletnico hitlerjevske revolucije 1.195 Munche«, 10. nov. Včeraj je bil tukaj kakor vsako leto na dati 9. novembra pohod nacionalno-aocialističnih oddelkov. Na čelu sprevoda je korakal znani nasprotnik Judov, Julius Streicher, a nato so nosili krvavo zastavo, ki od 9. novembra 1923. leta predstavlja simbolično znamenje nacionalistične pripravljenosti za boj. Izza te zastave je stopal Hitler, na njegovi desni strani Goring, a na levi grof Ulrich. Nato so korakali Frick, Him-mler, Henlein, Rosenberg, dr. Frank, Hess in dru-gi prvaki naoionalno-socialisticne stranke. Dopolnilne volitve v iasedenem sudetskem ozemlju Berlin, 10. nov. m. Dopolnilne volitve v nemški Reichstag v sudetski Nemčiji, ki so bile Prv®1' no razpisane za 20. november, so odložene za 14 dni, t. j. na 4. december. Kot razlog za odložitev teh volitev navajajo tehnične ovire. Pravico glasovanja bo imel vsak, ki je 1. oktobra bival v sudetsko-nemški pokrajini. 400 Indijcev je našlo smrt zaradi verske vneme London, 10. nov. AA. DNB. Hindujci v Indiji so včeraj slavili redko svečanost, ki ji pravijo »Hu-ramoni joga«. To svečanost .prosilavljaia samo tedaj, ko pade lunin mrk na ponedeljek, kar se je letos zgodilo prvi po 17 letih. Milijoni Hindujcev so se v torej zjutraj kopali v sveti reki Gangesu, *da se očistijo grehov«. To romanje k reki Ganges je bilo v Kalkuti -tako veliko, da je v silni gneči izgubilo življenje okoli 400 ljudi. Boi osmih najboljših šahistov Težak boj najvišjih šahovskih generalov sveta počasi poteka in so partije precej dolge ter pa navadi večkrat prekinjene. V torek so v haagu začeli igrati drugo kolo tega, menda res najmočnejšega turnirja, kar jih je dozdaj bilo. Kakor pri vsaki šahovski tekmi, tako se tudi pri tej slišija najrazličnejša prorokovanja, kdo bo prvak. Spričo dejstva, da se zdaj bije osem največjih šahistov sveta, pa je vsako prerokovanje prvaka še težavnejše. Večina je takšnih, ki pravijo, da bo prvi spet Aljehin, vendar ne bo nič čudnega, če enkrat zaostane za ‘kom drugim, kajti vsake pol točke je i'a tem turnirju mnogo bolj dragocene, kot na kakšnem drugem, ne tako močnem turnirju. Na drugi strani pa s svojo igro zelo preseneča Amerikanec Fine. V drugem kolu je Fine premagal Reshevskega, bivši sveto,vni prvak dr. Euwe Flohra, Keres pa je Botviniku mogel vzeti le pol točke. Največje zanimanje je bi.lo vsekakor za igro med sedanjim in nekdanjim svetovnim prvakom Aljehinom in Capablanco. Igra je bila v torek prekinjena, pri včerajšnjem nadaljevanju pa se je končala z remijem. Stanje po drugem kolu je dozdaj tole: Fine 2, dr. Euwe 1 in pol, Aljehin, Capablanca, Keres 1, Botvinik, Flohr, Reshevsky pol. Nameščenci hotelov in restavracij v norveški prestolnici Oslo so začeli stavkati, da bi jim zvišali plače. Italija bi rada dosegla znižanje pristojbin za prehod ladij skozi Sueški prekop. Pogajanja s Francijo, ki ima večino v prekopni družbi, se bodo v kratkem začela. Obisk romunskega kralja in prestolonaslednika v Angliji Vesti 10. novembra Za novega francoskega poslanika v Barceloni je bil imenovan Jules Henry, do sedaj načelnik kabineta v zunanjem ministrstvu. Prejšnji barcelonski poslanik Labonne pa pojde v Moskvo. Italijanska vlada je včeraj na svoji seji sprejela zakonski načrt o regulaciji Addis Abebe, del novega državljanskega zakonika, ki govori o osebnem in rodbinskem pravu ter nekaj sklepov za obrambo italijanskega plemena. Predsednik kanadske republike Mackenzie King je uradno sporočil, da bo trgovka pogodba med Kanado in Združenimi državami v kratkem sklenjena. Letala Francove vojske so obstreljevala in hudo poškodovala republikansko križarko »Cervantes«, ki je bila zasidrana v pristanišču Cartageni. Štirje ljudje so bili ubiti pri spopadu ob predvčerajšnjih volitvah v Ameriki in sicer na jugu Združenih držav v mestu Harlanu. ki slovi zaradi volivnih pretepov že od leta 1903. Tedaj so v nekem takem spopadu ubili 20 ljudi. V mestu prebivajo po večini zamorci. Načelnik francoskega generalnega štaba Ga-melin nadzoruje francoske vojaške postojanke v Severni Afriki in se je včeraj mudil v mestu Constantinu. V irski prestolnici stavkajo uslužbenci vseh Bukarešta, 10. nov. AA. Rador: Maršala! dvora sporoča, da bodo kralja Karla na njegovem potovanju v London spremljali veliki vojvoda Mihael, od strani vlade zunanji minister Comnen in glavni svetnik Ernest llda-riani, ravnatelj protokola Starce, maršal dvora; in opolnomočeni minister F1 on d or, šef vojaške J hiše Nj. Vel. kralja in prvi adjutant general Mihael, pribočnika podpolkovnika Filipi in Mi-, hailescu ter ordonančni oficir major Ilieradu. London, (0. nov. AA. DNB: Danes je bili objavljen program uradnega obiska romun-' skega kralja Karla, ki bo prispel 15. novembra; v Londonu. Kralja Karla in prestolonaslednika? Mihaela bosta sprejela in pozdravila v Dovru vojvoda Kentski, v Londonu pa kralj Jurij. Isti dan zvečer bo prirejen velik banket v Buckinghamski palači. Londonski župan bo priredil 16. novembra opoldne svečano kosilo. Zvečer 16. novembra bo kralj Karel sprejel angleško kraljevsko dvojico na romunskem poslaništvu v Londonu. Takoj za tem bo kralj Jurij priredil na čast kralju Karlu velik sprejem v Buckinghamski palači. Za 17. november je določen ogled angleškega vojaškega letalstva. Isti dan zvečer bo prirejena uradna večerja v Foreign Offic.eu, katere se bodo udeležili angleška kraljevska dvojica, romunski kralj Karel in prestolonaslednik Mihael. Odhod iz Londona je določen za 18. november. ončni izidi volitev V Združenih državah kažejo, da nezadovoljstvo z Rooseveltovo gospodarsko in splošno politiko rase Ncwyork, 10. nov. o. Pri delnih ameriških volitvah pred dvema dnevoma je 40 milijonov Ame-rikancev bila poklicanih, da izvolijo 432 novih poslancev, 35 senatorjev in 32 novih guvernerjev za posamezne zvezne države. Volivna udeležba je bila izredno velika, saj je glasovalo nad 30 milijonov volivnih upravičencev. Pri volitvah je šlo za to, da državljani odobre ali zavrnejo* gospodarsko in splošno politiko predsednika Roosevelta, katero podpira demokratska stranka, proti niej pa «-e bori republikanska stranka. Čeprav je demokratska stranka ipri valitvah zmagala, je vendar treba zaznamovati velik napredek republikancev, ki so dobili večino novih guvernerjev, to jc 17, do,čim »o jih demokrati dobili samo 15. Od 35 senatorjev, kolikor jih je bilo treba valiti, so jih dobili republikanci 15, demokrati pa 20. Z ozirom na celotno število 6edežev v senatu so demokrati nazadovali za osem mandatov. Od 432 poslancev so jih pri predvčerajšnjih valitvah dobili 243 edmokrati, 167 pa republikanci, ki so napredovali za 77 mest. Največ so jih prisojali, da bi utegnili dobiti 60 novih mandatov. Ostale mandate so dobila druge, br.ez-pomebne politične skupine. Novo politično razmerje v Združenih državah ba po teh volitvah naslednje: t poslanski zbornici imajo demokrati 243 mest, republikanci 167; v senatu demokrati 67 mest, republikanci 32 Guvernerjev v posameznih zveznih državah demokrati 80. reoibltkanci 18. Ob volitvah je prišlo do več incidentov. Med drugim 60 ..'ahekvil: tudi primer nagic smrti V trenutku, ka je v Portlandu v državi Oregon neka žena hatela oddati svoj glas, je zaradi srčne kapi padla na tla. Strokovnjaki so razglasili njen glas za neveljaven. V Willianshanu v zahodni Virginiji sta dobila dva bolnika dovoljenje, da smeta glasovati po telefonu. Od tega glasovanja pa nihče ni imel nič koristi, ker sta obadva glasovala različno. V 42, mestni četrti Newyorka, kjer sa večji del tovarne in pisarne, je glasoval cano «n volivec, neki judovski rabin. Okrog 400 uradnikov je vodilo nadzorstvo nad volitvami v tej četrti, kar je veljalo 50 dolarjev. V volivnem okraju Rachester se je pojavil nek človek kot neodvisen kandidat proti svoji ženi, ki je bila demokratka na ameriški listi. Iz Harlana v državi Kentucky pa je zaradi volitev nastal pretep, ki je zahteval štiri smrtne žrtve. Policija je prijela osem oseb. Pri volitvah leta 1933 je prišlo v tem kraju prav taka do neredov. Takrat je bil oubitih 20 ljudi. Palestina ne bo razdeljena Konferenca arabskih In judovskih zastopnikov v Londonu Palestina, 9. nov. o. Danes je angleška vlada objavilo poročilo Woodheatove komisije, ki je proučevala položaj v Palestini. Po toni poročilu je angleška vlada prišla do sklepa, da ne kaže Palestine deliti na arabsko in judovsko polovico, kakor jc sprva nameravala. Taka razdelitev bi prinesla velike politične, zlasti pa gospodarske in finančne težkoče. Zato bi palestinskega vprašanja praktično ne bilo mogoče rešiti po tej zamisli. Poročilo pravi dalje, da Anglija vseeno ne namerava odložiti odgovornosti za Sveto deželo, marveč da si bo t. vsemi silami prizadevala za mir v Palestini. Pogoj za ta mir in za napredek je sporazum med Arabci in Judi. Zato si bo vlada prizadevala vse, da pripravi obe narodnosti do takega sporazuma. Povabila bo prihodnje dni v London zastopnike palestinskih Arabcev in Arabcev iz sosednih držav ter zastopnike vrhovne judovske organizacije na svetli, »Judovske agencije«. Ti zastopniki se bodo ob sodelovanju vlade posvetovali o bodoči politični ureditvi Palestine in pa o judovskem priseljevanju. Vlada pa si pridržuje pravico, da ne bo pripustila na ta sestanek tistih Arabcev, ki so odgovorni za zadnjo krvavo vstajo, za umore in nasilja. V Londonu si obetajo od tega sestanka precej. Če bi se pa pokazalo, da se Arabci in Judje vseeno ne morejo ali nočejo sporazumeti, bo angleška vlada odločila sama in enkrat za vselej rešila palestinsko vprašanje. Vlada jc po svojem sklepu obvestila obe prizadeti stranki v Palestini in arabsike države, ki meje na Sveto deželo. JudovSiko-arab-ska konferenca za ureditev palestinskega vprašanja bo sklicana v London konec januarja ali v začetku februarja. Sklep angleške vlade, da bo začela to težko vprašanje urejevati z novimi sredstvi in po novih načinih, je predvsem razočaral Jude, ki vidijo v tem znamenje, da ne misli Anglija držati obveznosti iz Balfuorjeve deklaracije, s katero je Judom zagotovila ustanovitev narod-, ne države v Palestini. Judovska agencija jc kot zastopnica svetovnega judovstva izjavila, da se bo pogajanj udeležila samo pod pogojem, če bodo ta pogajanja med njo in angleško vlado, ne pa med njo in med Arabci. Judje_ zahtevajo, (la angleška vlada drži obljube, ki jih je dala judovstvu med svetovno vojno. Vodja arabskega zastopstva v Lcmdonu dr. Iz z at Tainnous je izjavil, da Arabci pozdravljajo sklep o tem, cfa Palestina ne bo razdeljena in o tem, da naj o palestinskem vprašanju odločajo vse arabske države. Obžalujejo samo prometnih ustanov. Italijansko gospodarsko odposlanstvo, ki se je mudilo osem dni v Romuniji, je včeraj odšlo domov. Italijanski gospodarstveniki so imeli važne razgovore z zastopniki romunskega državnega in zasebnega gospodarstva glede dobave surovin, zlasti nafte za Italijo. O volitvah v Jugoslaviji in o gotovi zmagi stranke dr. Stojadinoviča obširno pišejo nemški, italijanski, romunski in grški listi. Konec vseh zvez z Anglijo zahteva resolucija, ki jo je sprejela južnoafriška nacionalistična stranka na svojem zboru. Južna Afrika se mora sama pomeniti z Nemčijo glede njenih bivših posestev, če si hoče zagotoviti mir v bodoče. Tzvršni odbor francoske socialistične stranke jfe sklenil zahtevati od predsednika vlade Dala-diera, da skliče poslansko zbornico 15. novembra.. Na tem zasedanju bodo komunisti in socialisti skušali vreči Daladierovo vlado. Češka narodno-socialna stranka, ki jo je ustanovil, vodil in vzdrževal bivši predsednik dr. Be-neš, je sklenila raziti se, češ da nima več pogojev za obstanek. Tretji tajnik nemškega poslaništva v Parizu von Rath, na katerega je pred dvemi dnevi streljal poljski Jud Griinszpan, je včeraj zaradi poškodb umrl, čeprav so si francoski in nemški zdravniki prizadeli vse, da bi mu ohranili življenje. Spomenik Mussoliniju bodo postavili Madžari v Budimpešti in so madžarski listi že začeli nabirati denar za to. Jože Bradeško straši v Poljanski dolini Škofja Loka, 9. novembra. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v uljnjak čevljarskega mojstra Kržišnika Franca iz Zminca pri Škofji Loki, kjer je vlomilec odnesel 5 satov, mnogo drugih pa pokvaril. Domači sin Franc, ki je delal v čevljarski delavnici svojega očeta do pol dveh zjutraj, je ob tej uri sicer čul neko hojo na vrtu in zato vprašal: »Jože, ali »i ti?«, misleč, da je njegov brat. Ko pa ui dobil nobenega odgovora in je tudi šum ponehal, fee ni več 7,a to stvar zmenil. V nedeljo popoldne pa so šele zapazili, da je ponoči nekdo vlomil v čebelnjak skozi okno ter povzročil v njem precej škode. Vlomilec je dobil v Čebelnjaku tudi barvo, s katero je na vrata čebelnjaka napisal: Pozdravlja te Jožef Bradeško. Nad tem napisom pa je naslikal mrtvaško glavo in samokres, enako pa tudi pod temu napisom. Podoben napis je tudi na zadnji strani čebelnjaka. Iz tega bi se dalo sklepati, da je začel v okolici našega mesta gospodariti znani potepin Jožef Bradeško, ki je pred kratkim ušel iz zaporov. to, da angleška država v svojem sklepu ne omenja naravnih npravic arabskega prebivalstva do Palestine. Arabci bodo sodelovali na konferenci, toda pod pogojem, da bo Anglija pripustila nanjo vse tiste zastopnike, ki jih bo arabsko ljudstvo določilo, med njimi tudi jeruzalemskega velikega muftija. Predvolivno politično gibanje Belgrad, 10. novembra, m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je kot predsednik propagandnega odseka JRZ priredil snoči v hotelu »Srbski kralj« večerjo, na katero so bili povabljeni domači in tuji časnikarji. Na večerji sta bila poleg časnikarjev tudi ministra dr. Miha Krek in inženir Nikola Kabalin ter šef Osrednjega tiskovnega urada dr. Kosta Lukovič. Po večerji so člani kr. vlade in vplivni funkcionarji JRZ dajali časnikarjem pojasnila na razna notranja in zunanje politična vprašanja. V Belgradu je bil snoči tudi sestanek belgraj-skih industrijcev in zastopnikov gospodarskih krogov. Na sestanku so belgrajski industrijci naprosili belgrajskega župana in znanega industrijalca Vlado Iliča, naj pri decembrskih volitvah kandidira na listi dr. Stojadinoviča. Vlada Ilič se je za vse govore svojih tovarišev zahvalil ter poudaril, da v resnici gospodarstvo ni bilo do zdaj dovolj močno zastopano v narodni skupščini. Zaradi tega je tudi potrebno, da v skupščino pride čim več gospodarstvenikov, da bi se slišalo tam tudi več gospodarskih razprav kot do zdaj. Končno je Vlada Ilič dejal, da ni bil nikdar politik in da tudi zdaj ni imel namen, da bi posegal v politično življenje, toda če zahtevajo to industrijalci, se bo nji- hovi zahtevi odzval in kandidiral pri decembrskih volitvah, če bo le povabljen k sodelovanju. Iz notranjosti države današnje jutranje bel-grajako časopisje objavlja obširna poročila o živahnem političnem delovanju, ki je zajelo vse pokrajine. Po teh poročilih se JNS med ljudstvom nič dobro ne počuti ter doživlja neuspehe in razočaranja tudi v onih krajih, kjer je do zdaj imela še največ svojih ljudi, t. j. v vrbaski banovini. Včeraj so imeli v Kotar Varošu shod sami šefi JNS. Za ta shod so bili napovedani kot govorniki Živkovič, Banjanin, Baričevič in Srpko Vu-kanovič. Živkovič je bil v svojem govoru zelo kratek ter je politični sporazum z dr. Mačkom pojasnjeval s tem, da so se združili zato, da zrušijo sedanjo vlado. Drugega v obrambo tega sporazuma ni vedel povedati. Dr. Baričevič pa se je v svoji zanesenosti toliko spozabil, da je trdil, da je pravi vodja združene opozicije Živkovič in ne dr. Maček. Na chodiču je bilo tudi več pristašev JRZ, ki so vzklikali predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in JRZ. Ti vzkliki so Zivkoviča tako razjezili, da je takoj zahteval od okrajnega načelnika, naj jih s silo prepreči. Načelnik pa je bivšemu avtoritativcu mirno odvrnil, da je na shodu vsakemu dovoljeno izražati razpoloženje za tega ali onega politika. Stran 2. NvaHaaH1Ba Mnogo poklicanih, malo izvoljenih V mestu in okolici že 21 kandidatov Lfubljana, 10. novembra. »Le — ia nam poslanil ne bo!« Tako in slično debatirajo ljudje ljubljanski in okoličanski, ko se pogovarjajo o kandidatih, od katerih so si celo nekateri nabavili že avtomobile, da bodo mogli lažje agitirati za sebe od vaisi do vasi po okolici. Politična retorta senatorja dr. Kramerja ne more zvariti vseh elementov, da bi sc iz nje pojavil lep in vsem dopadljiv ptič »Feniks« v obliki kandidatne liste. G. senator se trudijo in mogoče se jim vendarle posreči, da bado nekaj stuhtali. Ljubljančani pravijo, da se bosta erečala na listi g. senatorja skrajni levičar in skrajni desničar, buržuj in komunist. Za enkrat je gotovo, da bo g. senator kot nosilec ljubljanske liste na Mačkovi državni listi kan-diiral. Njegov namestnik bo dr. Dinka Puc, ki se je še pred tedni močno otepal g. senatorja. Kot drugi kandidat na tej listi — sic tradunt — nastopa referent DZ g. Stanko, bivši železniški uradnik, njegov namestnik pa bo baje uradnik DZ, bivši mestni svetovalec, občinski finančni strokovnjak, narodni socialist g. Ivan Tavčar, g. Stanko, kakor znano, pa je socialist in vodi mnoge socialistične organizacije, tako železničarje. Tam na hodnikih okrajnega sodišča je bilo vče- raj nenavadno vrvenje, kakrino ni običajno in 6e to zgodi le v dobah volivnih borb. Pisarna v sobi št. 36, ki vodi denarne posle ter evidenco raznih legalizacij podpiso,v in overitev predpisanih listin, je 6edaj obremenjena s posli volivnih zadev, kakor jih zakon predpisuje okrajnim sodiščem. Trije uradniki z ravnateljem g. Lavričem so močno zaposleni. Ga. Jeršetova pa se je s poverilnim in overilnim zapisnikom morala preseliti v sobo št. 32. In v to sobo je bil včeraj velik naval. Gospodje so kar stali v vrstah, kakor med vojno za kruh. Prihajali so gospodje »nastajašči »kandidati in njih namestniki, da jim je ga. Jeršetova legalizirala podpis na posebni izjavi, ki jo mora vsak kandidat priložiti k 6odno-potrjeni svoji kandidatni listi in nato predložiti glavnemu volivnemu odboru v Belgradu. Do 14. ure včeraj je bilo v poverilni zapisnik zapisanih 42 legalizacij podpisov kandidatov in njih namestnikov. Torej je že 21 kandidatov, ki se bore za poslanske mandate v mestu in okolici. Huda bo borba! Nekateri kandidati so zelo borbeni. V vrstah pravih Mačkovcev še ni odločitve. Baje je včeraj prispelo iz Zagreba od dr. Mačka posebno taktično navodilo. Pravi Mačkovci odločno odklanjajo senatorja dr. Kramerja! Socialno skrbstvo slovenskih mest Zupani slovenskih avtonomnih mest so na svojem sestanku 24. septembra v Ljubljani sklenili, naj se socialni referenti sestanejo^ vsaj po enkrat na leto k razpravi o perečih vprašanjih socialnega skrbstva, ki naj pregledajo in primerjajo tudi uspehe socialnega dela slovenskih mest. Socialni referenti vseh štirih slovenskih avtonomnih mest eo se zato 2(>. oktobra sestali v Mariboru in obdelali v največjem soglasju vse točke zelo obširnega dnevnega reda ter tem točkam dodali še nekaj važnih sklepov, ki naj veljajo za smernice bodočega sodelovanja pri prizavedavnju za manj premožne sloje prebivalstva. Sklepi konference se tičejo deloma spremembe sedanjega stanja socialnega skrbstva mest, deloma pa njega izpopolnitve ter tudi sporazuma glede enotnega izvajanja. Tako je bilo sklenjeno, naj vsa štiri slovenska mesta v bodoče sestavljajo socialne proračune na enak način, kar bo omogočilo najlažjo primerjanje socialnega dela posameznih mest. Pri sestavi proračunov naj mesta posvečajo posebno pažnjn mladinski socialni pomoči. Važno vprašanje je tvorilo vprašanje zaposlitve brezposelnih, predvsem pa onih, ki so pristojni v podeželske občine, in v zvezi s tem vprašanjem tudi prispevek banovine k dohodkom mestnih bednostnih skladov. Prav pomembna in poučna je bila tudi debata o beračenju, ki je dokazala nujno potrebo, naj oskrbo beračev previamejo občine. Z milodari in sploh z neposrednim podpiranjem beračev si občani sami nalagajo nova bremna, ker si zunanji berači po gotovi dobi v mestih pridobe domovinsko pravico ter s tem povečajo socialne izdatke mesta, ki jih morajo naposled kriti le občani sami. Posebno poglavje socialnega skrbstva mest je skrty'za zdravljenje jetike. Vedno bolj se kaže potreba skupnega sanatorija *a jetične, ki naj ga ustanove mesta. Nujna je tudi ureditev plačevanja bolniških stroškov za odprto kakor tudi za zaprto jetiko. Za zdravljenje siromašnih bolnikov je pa prav pereče tudi vprašanje izenačenja stroškov v banovinskih bolnišnicah s stroški v državnih bolnišnicah. Zaradi važnosti nfladinske socialne pomoči Mariborski peki so si ustanovili nabavlfalno zadrugo Maribor, 9. novembra. Mariborski pekovski mojstri imajo eno naj-oolj agilnih in podjetnih stanovskih organizacij v naši državi. Danes pa so izvršili zopet važen korak za svoj gospodarski napredek, ko so si ustanovili »Nabavljalno in prodajno zadrugo pekovskih mojstrov v Mariboru«. Danes popoldne je bil v restavraciji Emeršič na Aleksandrovi cesti ustanovni občni zbor te nove zadruge, katerega se je udeležilo zelo številno članstvo pekovskega združenja. Za predsednika je bil izvoljen Jakob Koren, za podpredsednika Franc Koren, za odbornike Ivan Horvat, Karel Rakuša, Franc. Šober, Anton Feiertag; namestniki so Josip Ledinšek, Filip Kaukler in Ferdinand Hartinger. V nadzorstvu so: Hinko Čelan, Ivan Zamuda, Mihael Mikec; namestniki Martin Černec, Leopold Vutolen in Anton Glas. Deleži =*> se določili na 800 din ter so bili takoj tudi vplačani. Zadruga obsega področje Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru — mesto Maribor, oba mariborska in dravograjski politični okraj. Prijave sprejema Jakob Koren v Mariboru. morajo naša mesta pri sestavljanju proračunov predvsem razmišljati tudi o ureditvi lastne vzgo-jevalnice za zanemarjeno mladino. Za kritje stroškov socialnega skrbstva naših mest naj se uvede prisilna socialna davščina in naj bi z njo prenehale vse dosedanje prostovoljne zbirke. Poleg tega so socialni referenti razpravljali še o raznih drugih poglavjih svoje stroke, kjer se je tudi pokazalo, kako potrebni so taki sestanki in koristni. Razmere vseh štirih naših avtonomnih mest so si v socialni strukturi zelo podobne, zato pa tudi zboljšanje in lečenje teh razmer mora biti za vsa ta mesta urejeno na enoten način. Je tudi mnogo potreb, ki jih bodo mogla mesta s skupnim delom lažje doseči, kakor pa posamič. Ker je ta prvi sestanek popolnoma uspel, so bodo taki sestanki redno ponavljali. Pi|anega izzivača utr! Celje, 9. novembra. Danes zvečer so rožniki pripeljali v zapore celjskega okrožnega sodišča Drofenika iz Bv. Forjana pri Rogatcu. Drofenik je namreč ubil 55 letnega delavca Franca Sutlerja iz Cerovca pri Ro-gažki Slatini. Do uboja je prišlo takole: Ko je šel Franc Sutler k svoji ljubici k Sv. Florijanu, je šel mimo hiše posestnika Drofenika, ki ima hišo blizu novega banovinskega mostu in nove banovinske ce-•ceste. Sutler je bil precej vinjen. Ko se je približal Drofenikovi hiši, je začel kričati Drofeniku, da naj pride ven, da bo obračunal z njim, ker ga je prijavil orožnikom zaradi Terezije. Vpil je na vso moč in tako priklical iz hiše Drofenika, ki ga je hotel najprej pomiriti. Sutler pa je bil popolnoma zdivjan in je še bolj kričal nad Drofenikom ter ga obmetaval z grdimi priimki. Drofenik je nekaj časa poslušal pijanca, ko ga je pa pograbila jeza, je skočil po železni drog in ga trikrat udaril po tilniku. Sutler je bil na mestu mrtev. O uboju je bila obveščena orožniška postaja. Drofenik je počakal orožnike na domu in vse priznal. Pripeljali so ga v zapore celjskega okrožnega sodišča. -Sola In dom" v Msrrboru Maribor, 9. novembra. Nocoj se je vršil v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru občni zbor društva »Šola in dom«. Zborovanje je vodil predsednik Skaza, ki je podal obSirnejše poročilo o agilnem delu društva v preteklem poslovnem letu. Poleg predsednika sta poročala še tajnik učitelj Mlačnik in blagajnik žel. uradnik Rožman. Najvažnejše okcije, ki jih je društvo v lanski poslovni dobi izvršilo, so bile naslednje: zavzelo se je za čimprejšnjo zgraditev nove mariborske realne gimnazije, pri mestni občini je posredovalo za preureditev mariborskih telovadnic v higienskem oziru, poleg tega se je zavzelo za ureditev odgovarjajočih otroških igrišč v parkih. Započelo je evoječasno prekinjeno akcijo za ustanovitev vzgojevalne posvetovalnice v Mariboru, zavzelo se je za reorganizacijo pouka ženskih ročnih del ter je stavilo banski upravi predlog, naj bi se v Mariboru ustanovilo dečje vzgajališče, dokler pa tega ne bo, naj se poviša število gojencev iz bivše mariborske oblasti v obstoječem vzgajališču na Selu pri Ljubljani. Biseri slovenske besede — po »Jutru" »Jutro*, patentirani zagovornik vseh protislovenskih pojavov v misli, besedi ali dejanjti, je po svoji časnikarski dolžnosti pograbilo zedinjevalsko zadevo pesnika Gradnika, ki ga slovensko ljudstvo pozna deloma pa dobrih pesmih, deloma pa po njegovih slovitih vprašanjih, ki jih je kot sodnik osrednjega sodišča za zaščito države v Belgradu leta 1933 s tako spretnostjo postavljal ubogim slovenskim ljudem, katere je pred sodišče gnala v slovitem šenčurskem procesu slovenska JNS. Osebnost g. Gradnika je torej v naši javnosti z vseh strani dobro osvetljena in ni bilo za njegov poetični in nacionalni sloves nič potrebno, da je g. L. M. Škerjanec privlekel za besedilo svoje najnovejše skladbe dva slaba Gradnikova, tako imenovana domoljubna soneta iz pozabljene globine »De profundisa*. Ne bomo se bavili z vso to stvarjo in njenim, recimo, pravim narodnim pomenom in namenom v teh dneh, ko bi moral biti vsak, še tako neznaten sunek proti slovenskemu čustvovanju. nemogoč in od javnosti z ogorčenjem sprejet. Današnje »Jutro* piše ob tej priliki, da izražajo Gradnikovi soneti »moč ideje narodnega edin-ttva* in sploh glavne elemente »Jutrove< dosedanje politične ideologije. Ne sprašujemo »Jutra*, kaj bo na to njegovo »nepomirljivo zastopanje ju-goslovenske ideje« dejal njegov najnovejši pokrovitelj in evangelist dr. Maček, le ni sporazum med njim in dr. Kramerjem samo tehničnega značaja. »Jutro* nam po svoji časnikarski dolžnosti na taka vprašanja itak ne odgovarja. Pač pa bi radi pribili »Jutrovo* bahavo trditev, ki pravi, da sta inkriminirana Gradnikova soneta »globokega rodoljubja prežeta razmišljanja, ki tudi po svoji zunanji obliki spadajo med bisere slovenske vezane besede*. Ob tej trditvi bi ugotovili, da je rodoljubje, izraženo v teh pesmicah, seveda »Jutrovega* značaja, da je globoko tako, kakor so pač bile globoke na primer popevčice prvega podslaroste jugoslo-venskega sokolskega =aveza g. Engelberta Gangla pod Avstrijo, ali kakor so globoki rodoljubni proizvodi v šolskih berilih liberalnega izdelka. Glede trditve, da spadala ta dva soneta »med bisere slovenske vezane besedec, pa skromno vprašamo naslednje: Ali je mogoče za biser slovenskega vezanega ali nevezanega jezika označiti pesmi, v katerih mrgoli neslovenskih besedi, kakor »krstna slava*, »prognanstvo, pleme (v narodnem, ne biološkem smislu), prošlost, tujintlvo, propast, prostran, vrelo* itd. itd.? Pri »Jutrovih* jugoslovenih so to res lahko biseri, Slovence in slovenski iezik pa naj Inkih biserov varuje Bogi Dr. Korošec med svojimi volivci Ljubljana, 10. novembra. Voditelj Slovencev, notranji minister dr. Anton Korošec je včeraj obiskal tri kraje v ljubljanski okolici: Dobrovo, Dol pri Ljubljani in St. Vid nad Ljubljano. Povsod je bil dr. Koroec deležen prisrčnih in navdušenih pozdravov slovenskega ljudstva, ki mu je vselej bilo in mu bo vselej tudi ostalo zvesto. Na Dobrovi je bila dvorana vkljub nenavadni dopoldanski uri nabito polna. Ko 6e jo dr. Korošec približal s svojim avtomobilom vasi, so se oglasili številni možnarji v pozdrav. Sestanek, na katerem je hotel dr. Korošec obvestiti svoje volivce in pristaše o uspehih svojega dela, je otvo.nl krajevni predsednik JRZ, ki je najprej pozdravil ministra dr. Korošca, ki je takoj nato povzel besedo in zbranim pristašem z jasnimi stavki očrtal program, ki ga bo stranka šc izvršila za slovenski narod, in potrdil svoje zaupanje v veliko bodočnost naše države toliko bolj, če bomo vsi složno nastopili pri delu za njeno obnovo. Prisotni so govor dr. Korošca pozdravili s silnim ploskom. Končno so govorili še drugi kandidat za ljubljanski okraj g. Miloš Stare, ter namestnika Rudolf Smersu in župan Hren iz Vrhnike. Popoldne se je minister dr. Korošec oglasil v Dolu pri Ljubljani. Tudi tam je naš voditelj razložil zborovalcem pomen decembrskih volitev, prikazal stanje naših notranjih razmer, nato pa pokazal še na uspehe naše zunanje politike. Za dr. Korošcem sta govorila še g. Miloš Stare iu Rudolf Smersu. Zvečer pa je bil šentviški prosvetni dom zaseden kot redkokdaj. Dvorana je bila nabito polna, a pred domom je velika množica ljudi z burnimi pozdravi sprejela ministra dr. Korošca, ki se je pripeljal v spremstvu g. M. Stareta in Rudolfa Smersuja. Ko je dr. Korošec stopil v dvorano, so ga ljudje obsuli s cvetjem. Njegov govor so zbrani zborovalci poslušali z izredno napetostjo in pozornostjo. Odobravanje, ki je sledilo govoru dr. Korošca, je bilo dokaz, da bo Št. Vid strnjeno volil listo dr. Milana Stojadinoviča. Pet mesecev zapora je dobil odvetnik v Zenici dr. Alb Vi zaradi večkratnih krivih priseg, ponarejanja .listin In poneverb denarja svojih strank. Skoraj deset lot je dr. Albini goljufal svoje stranke in jih ogulil za četrt milijona dinarjev. Nazadnje pa je le moral pred sodnike, ki so ga zašili za pet mesecev. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 10. novembra. Po lepih, poznojesenskih duovih ee jo vreme prav pred sv. Martinom, ki nam. vince sladi, spremenilo in preobrnilo na slabše. Polna luna je zadnji dve noči kazala rdeč obrobek, ki napoveduje, kakor zatrjujejo stari vremenarji, da se bo vreme kmalu spremenilo in da bo začelo deževati. Davi eo 6e meglene krpe strnjevale visoko nad gradom in je bil znak, da bo začelo kmalu sprva polagoma rositi. Do 7. davi je že kazal ombrograf, da je padlo v Ljubljani 0.2 m/m dežja. Drugače je temperatura + 6° C. Policiji se je posrečilo vzeti v svoje mreže in vtakniti za železno mreže prav drznega in pustolovskega svedrovca. Vlomilec pri Pezdircu razkrinkan Listi so že poročali, kako so ponoči 9. t. m. kmalu po polnoči ujeli na dvorišču stare in patricijske hiše, stoječe na vogalu Kongresnega in Gradišča, kjer ima svoje trgovske lokale trgovec gosp. Pezdir in svoj vinotoč, vmes pa se nahaja trafika, ki je ena najboljših in ki je vedno prav bogato založena z vsemi tobačnimi izdelki. Vlomilec se je že pripravljal, da bi začel s svojim najboljšim navrtalnim in vlomilskim orodjem odpirati vrata. Poskušal je že, kakšna so vrata. Natančno je proučil ves okoliški teren. S seboj pa je imel pomagača, ki ga je baje izdal. Na policiji je navedel, da se piše Josip Schnei-der, pekovski pomočnik iz Kobiljega pri Dolnji Lendavi v Prekmurju. V Ljubljani je iskal dela. Sumljivo je bilo, da laži - Schneider ni pri sebi imel niti najmanjše listine, niti delavske knjižice, s katero bi pač najlaže dokazal, kje je bil zadnji čas zaposlen in tudi dokazal svojo pravo identiteto. .Ker policiji niso zadostovale aretirančeve navedbe, je začela sama brskati v kriminalnem arhivu in kmalu ji je bilo očitno, da so ujeli prav drznega vlomilca, ki ga zasledujejo še druge oblasti v savski banovini. Ko je Schneider uvidel, da ne more nadaljevati svojega odpora proti silnemu i Pride! Pride l KINO MATICA Sadovi zemlje Veličastna epopeja človeštva, zlata in zemlje! I pritisku indici j, se je udal in priznal, da je v resnici Jože Turner iz Dubrovnika Kmalu so imeli vse njegove osebne in druge podatke. Turner je mlad dečko, star ‘24 let, doma iz Dobrovnika pri Dol. Lendavi, kjer je prebivalstvo tik meje močno narodnostno mešano. Iz raznih objav so ugotovili, da je Turner že dvakrat pobegnil iz sodnih zaporov. Najprej so ga držali v zaporih okrožnega sodišča v Somboru, kjer je bil v kazenski preiskavi zaradi mnogoštevilnih vlomov in tatvin, ki jih je bil izvršil okoli Som-bora in Osijeka. Ima na vesti do 10 velikih vlo,-mov z bogatim plenom. Pozneje se je klatil okoli Zagreba. Bil je aretiran, in odveden v zapore zagrebškega okrožnega sodišča. Tudi iz zagrebških zaporov je pobegnil. Krenil je proti Ljubljani, da bi tu poskusil svojo srečo. Kot lovski pes je hitro izvohal, kje bi dobil velik in izdaten plen. Vlomilci namreč imajo za »plen« prav dobro razvit čut. Iskal je kompanjone, ki pa so ga izdali. Ljubljanska policija je že danes poslala Turnerjeve slike na vse važnejše policijske in orožniške postopanje, odnosno kratek osebni popis Turnerjev. Pričakovati je, da bo v kratkem popolnoma razkrinkan prav drzen vlomilec. Splošno domnevajo, da je Turner v zadnjem času, ko se jo naselil v mestu, izvršil že več vlomov. V interesu preiskave je, da o tem zaenkrat ne poročamo. Na celfskl pošti celonočna telefonska siužba Celje, 10. novembra. 2e pred leti je bila v Celju dnevna’ in nočna telefonska služba, ki pa je bila ulfinjena. Na številne prošnje posameznih uradov m številnih naročnikov, predvsem pa zaradi upoštevanja Celja kot velikega industrijskega in turističnega mesta, je ravnateljstvo zopet vpeljalo poleg redne dnevne telefonske službe in dopolnočne še celonočno telefonsko službo. Potrebno bi bilo sedaj, da bi ravnateljstvo nastavilo vsaj še dve novi moči, ker so vsi uradniki precej zaposleni. Ponoči je n. pr. pri brzojavu, medkrajevnem in krajevnem telefonu le ena moč. Warren Dulf — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman s slikami 22 Misli ali občutkov ti ljudje sploh niso imeli. Okoriščali so se s tujimi, slabo plačanimi načrti, kakor so se okoriščali s tujim delom, katero jim je prinašalo vedno več zlata. Edina misel in želja in načrt in zakon jim je bila rumena kovina, nič drugega. Bilo jim je vseeno, kako jo dobe. Ni jih brigalo, če morajo zaradi zlata, ki teče v njihove blagajne, kmetje zapuščati svoja polja, če umirajo delavci, ki jih zasipa zemlja in duši voda, če uničujejo njihovi rudniki zemljo, do katere so imeli pravico samo tisti, ki so jo obdelovali in ji dajali svoj trud in svoj znoj. Treba je bilo uničiti in spraviti s poti vse in vsakogar, ki bi se bil drznil upirati vsemogočni družbi in njenim pohlepnim lastnikom. Pravico do zlata je po njihovem imel sam Half Moon in nihče drugi v Kaliforniji. Vsa zgodovina njihove družbe je bil en sam brezobziren boj z vsemi konkurenti, katere so preganjali s podkupovanjem, z orožjem, s krivicami, s krivim pričevanjem in plačanimi sodbami. Ce bi bilo pri Whilneyevem načrtu Slo samo zato, da bi dvignili donos rudnikov v Sacramentu, bi ee bili najbrž zbali velikih stroškov za novi jez. Ko pa je inženir omenil, da dobiva vodo iz prav tistega vicu tudi Sunset, so videli, da vsebuje inženirjev načrt zasedo, v ka- tero bo padel nasprotnik in se bo moral vdati za ceno, katero mu bo narekoval Half Moou. Zato so načrt tako soglasno odobrili takoj, ko jim je Harrison pokazal, v čem je njegova prava vrednost in smisel. Z novim jezom bodo prisilili delnice Sunseta k padcu, vzeli jim bodo vrednost, delnice Half Moona pa bodo zrasle in ne bo štirinajst dni potem, pa bodo gospodarji vseh največjih zlatih rudnikov v Kaliforniji. Kalifornijsko zlato bo potem last enega gospoda, ki bo vladal v tej deželi ob morju in vsej Ameriki. Res, Whitneyev načrt je bil tako pomemben, da se je splačalo na njegov uspeh piti... In ko so odborniki Half Moona na poti do bara računali in računali, ae inženir ni več brigal za svoj načrt. Storil je svoje, pridobil je za svojo misel odbor in načrt se bo uresničil. Več mu ni bilo treba. Zdaj eo mu dajale posla čisto drugo misli. Pred očmi je zagledal podobo dragega dekleta. Tako dolgo je že bilo, odkar se je bil poslovil oni večer od Se-rene. Cela večnost! Ni bilo trenutka, odkar je bil prišel v to zmešano mesto, da bi ee ne bil spomnil hiše na polju in dekleta, ki mora zdaj čakati na kakem i oknu in gledati po dolini, če ne prihaja od morja 6em nagel jezdec... Te dni v mestu je bil prišel do jasnega in razločnega spoznanja, da sta s Sereno ustvarjena drug za drugega in da bosta morala čim prej priti za vedno skupaj. Vsebolj Je čutil potrebo, da se oglasi in da ji sporoči o sebi, saj je vedel, kako težko ga čaka. Hitel je v hotel in ji napisal dolgo, toplo pismo. O svojih načrtih in delu ji ni pisal nič, zdelo se mu je premajhno, da bi spadalo v tako sporočilo. Tudi je vedel, da njegovo delo in še bolj njegovi načrti za izpopolnitev dela v rudniku ostro nasprotujejo mislim, ki jih ima o zlatokopih in o rudnikih njen oče. Tudi ji ni v pismu omenil ničesar, da se je oni večer srečal pred pragom s polkovnikom Ferrisom in se z njim razgovarjal tako, kakor si ni želel, da bi se kdaj moral... Zdelo se mu je, da je zaradi vsega tega kriv pred njo, zakaj vse te reči ji bodo vzbujale nezasluženo bolečino. Morda se bo zaradi tega v njej rodila misel, da le ni tak človek, kakršuega si je želela in kakršnega je v njem videla ob redkih dosedanjih srečanjih... Zato je v pismu o vsem tem modro molčal ter se bavil samo z najtišjimi načrti za njuno bodočnost, ki naj njemu in Sereni prinese samo lepo in popolno srečo. Zamislil se je v tiste trenutke, ko sta bila e Sereuo in pred očmi mu je vstala njena slika... Cez dolgo *e je zdramil iz sanjarje nja in poklical strežnika: »Nesite pismo na pošto, še nocpj mora naprej!« Dal je strežniku toliko napitnine, da ga je fant samo začudeno in vprašajoče pogledal, če misli resno, potem pa je planil kakor veter iz sobe in tekel naravnost na pošto. Inženir je bil prepričan, da bo Se-rena dobila pismo in mu nanj tudi takoj odgovorila. Toda dan jo tekel za dnevom. Inženir jo pisal pismo za pismom, toda odgovora ni dobil na nobeno. V začetku se je čudil in so spraševal, kako to. Mar ga je Serena tako hitro pozabila? Ali ne misli več nanj? Kaj so ji bile v - ____ __ (Foto Warner Bros.) Pred oči mu je v6tala slika iz tistih ur, ko sta slonela drug poleg drugega, srečna in vesela..« tiste. ure z njim samo zabava, samo bežno srečanje, čigar čar je minil takoj, ko je minilo nekaj dni brez svidenja? in komu na ljubo je to storila? Mar očetu? Ali komu drugemu? Te misli se je ustrašil. Ne, to ni bilo mogoče. Serenine oči niso mogle in niso znale lagati... Čakal je spet nekaj dni, potem pisal novo pismo. Tudi na to ni prišel odgovor, ki ga je tako težko čakal. Pisal je še dvakrat, trikrat, a ni dobil glasu. Potem mu je začela padati na srce težka, temačna bolest... Deseto poglavje. V dneh čakanja. Medtem so za Whitneyev načrt zvedeli vsi delničarji velike zlatokopne družbe in ga sprejeli z največjim veseljem. Začeli so takoj z uresničevanjem in sklenili, naj se dela precej začno. Pleli so mreže in pripravljali napad na delnice družbe Sunset, katere so hoteli potisniti pod njihovo imensko vrednost in jim tako vzeti ceno na borzi. Potem bi jih na tihem sami pokupili po majhni ceni ter prevzeli še Sunsetove rudnike. Če bi jim pa to ne uspelo, bi čakali, da bo končan jez. Whitneyu pa se ni nič ljubilo; Minila ga je prejšnja delavnost in volja. Ni vedel, kaj je prišlo medenj in med Sereno, ni vedel, da je stari polkovnik prestrezal vsa njegova pisma, da niso prišla Sereni v roke. Starec je pisma sprav-Ijal v svoj pisalnik, kjer so se neodprta in neprebrana nabirala v vedno večji 1 kujk Od tu in tam Ogromno Število kandidatov vseh političnih skupin in strank je že prijavilo svoje kandidature pristojnim sodiščem. Okrajna sodišča morajo najprej potrditi, da so vsi podpisniki na kandidatni listi vpisani v volilne sezname, šele nato more nosilec vsedržavne liste poslati svoj seznam v potrditev kasacijskemu sodišču v Belgradu. V glavnih obrisih so že znani seznami JRZ, združene opozicije pod vodstvom dr. Mačka in Dimitrija Ljotiča. O Boži Maksimoviču pa se je zadnje čase govorjenje nekam poleglo, da je danes težko reči, če bo postavi! svoj seznam ali pa se bo obesil na kako drugo listo. V tem primeru bi našel po vsej verjetnosti zatočišče pri dr. Mačku. Zadnji dan za vlaganje vsedržavnih list pri kasacijskem sodišču v Belgradu je 26. november. Borbo proti nepismenosti so podvojili za zimo hrvatski prosvetarji v okviru Mačkovega hrvatske-ga gibanja. Klub ABC in Seljačka Sloga sta vpregla v svojo akcijo tudi zagrebške hišne posestnike, ki bodo pri svojih najemnikih prodajali posebne znake in pobirali prispevke, iz katerih bodo nakupili čitanke in knjige za tiste Hrvate, ki si zaradi svoje revščine ne morejo sami nabaviti učnih pripomočkov, iz katerih bi se ilaučili brati in pisati. Kralj Italije in cesar Abesinije Viktor Emanuel je odlikoval prosvetnega ministra Dimitrija Magaraševiča z redom viteza velikega križa itaii- | janske krone. Prosvetnemu ministru je to visoko odlikovanje osebno izročil italijanski poslanik na našem dvoru, Mario IriUelli. Zločinske načrte štirih zagrebških gangsterjev razkrivajo sedaj na policiji v Zagrebu. Bila je družba štirih mladih pokvarjencev, med katerimi je bil tudi brcač »viteškega« športa — nogometa Golac. Prvi napad so izvršili v stanovanje zagrebškega zdravnika dr. Kleinkinda, pa niso imeli sreče. Prijeli so jih in zaprli. Tam so jim izprašali vest in ugotovili, da so gangsterji nameravali oropati tudi podružnico Daruvarske banke v Zagrebu. Zmenili so se tako, da bodo trije podnevi vdrli z naperjenimi samokreli v banko in izpraznili blagajne, četrti pa bo moral ta čas delati ropot s tem, da bo na dvorišču žagal drva. Dva sta hodila nekaj dni v banko pod pretvezo, da hočeta dobiti posojilo, in si pri tem natančno ogledovala bančne prostore. Smola pri prvem zločinu pa jim je vso načrte prekrižala. Roparji so hoteli naropati kak milijon dinarjev in si nato postlati boljšo posteljico. 135 milijonov dinarjev je prišlo meseca septembra v državno blagajno več kakor pa je bilo izdatkov. Septembra je bilo vseh dohodkov 1,076,3 milijona dinarjev ali 106 milijonov dinarjev več, I kakor pa je predvideval proračun. Izdatkov pa je bilo 941,2 milijona din (92.73% od proračuna Izdatkov). Lani je bilo v istem mesecu razlike med dohodki in izdatki 65.3 milijona din. V j>rvi polovici proračunskega leta je priteklo v državno blagajno 5.948.4 milijona din, izdatki pa so znesli 5.323.7 milijona din. Razlika znaša torej 624.7 milijona din. Približno enaka razlika je obstojala tudi lana v istem razdobju. vseh večjih krajih Severne Srbije in v Vojvodini so te dni praznovali 20 letnico osvoboditve. Proslavljali so spomin na tisto srečne dni, ko je osvobodilna srbska vojska vkorakala v te kraje. Svečhnostim so povsod prisostvovali zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti. Vsi srbski listi pa v dolgih člankih popisujejo veličastne sprejeme, ki jih je srbska, vojska v teh krajih takrat doživela. 900.000 hektolitrov vina so letos pridelali v Dalmaciji. Vse vino je še doma, ker trgovci ne kažejo za letošnji pridelek nobenega zanimanja. Če pa že kupujejo, pa ponujajo po 20 din za hektolitrsko stopnjo alkohola. Lani je bila trgovina dosti bolj živahna. Se preden 60 vino »krstili«, je šlo rdeče vino že v promet. Zaradi nizkih cen pa tudi vinogradniki ne vsiljujejo vina, Pravi gangsterski napad po amerikauskem vzorcu so v Sarajevu izvršili trije mladeniči. Brezposelna pevka Etelka Balaš je iskala po mestu zaposlitev ter povpraševala od hotela do hotela. Ko se je spet nahajala na ulici, se je pred njo nenadoma ustavil avtomobil, iz katerega so izstopili trije moški, ki so dekle zgrabili, mu zavezali z robcem usta in ga vrgli v avtomobil. Nato so Etelko še zvezali in izvršili nad njo gnusno dejanje. Ko so prišli daleč ven iz mesta, so jo vrgli na bližnjo travo in odbrzeli. Dekle se je komaj izmotalo iz vrvi ter odšlo na policijo prijavit dogodek, čeprav so ji gangsterji zapretili, da jo bodo ubili, če bo stvar naznanila. Policija je prijela dva šoferja in enega mesarskega pomočnika, na katere je padel sum, da so zločin izvršili. 43 dni je peš potoval iz Ljubljane v Gruž diplomirani filozof Ante Vojak. Fant je prispel v Gruž, toda sredi mesta ga je popadla slabost, da so je naslonil na bližnji zid iu obstal. Zagledal ga je stražnik ter ga pripeljal na policijo. Tam iz izmučenega fanta niso mogli ničesar izvedeti, le to je še zmogel., da je na list napisal svojo zgodbo. V Ljubljani je nedavno diplomiral, pa se je odpravil v Gruž peš, ker ni imel v svojem žepu niti beliča. Spotoma se je prehranjeval z milodari, vendar pa je komaj po 43 dneh prišel ves zbit in utrujen v Gruž. Izrazil je željo, da bi šel rad v Grčijo k svoji teti za toliko časa, da dobi pri nas službo profesorja. Ker je imel vse dokumente v redu, mu je ravnatelj »Jadranske plovidbe« podaril vozno karto do Pireja in obenem zbral nekaj denarja, s katerim so Vojaku kupili živil za na pot. Tovarnarja Vorlička iz Stanišiča pri Soinborju je umoril delavec Milan Belič zato, ker je bil odpuščen z dela. Belič je bil nenuvaden prepirljivec, ki se je neprestano prepiral s svojimi.tovariši. Ko so je nazadnje hudo skregal še s tovarnarjem, je moral na cesto. Pred dvema dnevoma pa se je Belič spet pojavil v tovarni in se zglasil pri tovarnarju. Izročil mu je neko pismo. Tovarnar je brez vsake zle slutnje pismo odprl in prebral: — To so zadnji trenutki tvojega življenja. — Ko se je ozrl proti Beliču, je ta že zamahnil z nožem m ga zasadil tovarnarju v trebuh. Tovarnar je padel na tla, a morilec mu je zadal še nekaj udarcev, nato si je pa čisto mirno opral krvave roke. Za-tem je izginil. Ranjenega tovarnarja so kmalu nato 'prepeljali v bolnišnico, toda med prevozom je izdihnil. Morilca so prijeli. Strahovit zločin se je dogodil v Gornji Rjeki pri Varaždinu. 43 letni kmet Franjo Gruber je šel s svojim sinom v bližnjo trgovino Ko se je vračal, ie planil izza ogla hiše nadenj neki fant, preoblečen v žensko, in ga s kolom tako močno udaril po glavi, da je Gruber obležal z razbito glavo .mrtev. Orožniki so ugotovili, da ie bil zločin izvršen zaradi maščevanja Morilec Sabukovšek priznal zlocn Celje, dne 9. novembra. 2e v včerajšnji številki »Slovenskega doma« smo poročali o priznanju Jurija. Sabukovška, ki je priznal, da je 31. oktobra t. 1. umoril 42 letno Ivanko Zakrajšek, rojeno na Vrhniki pri Starem trgu, doma iz Milanovega vrha v čabrskem okraju. Kakor smo že omenili, so Sabukovška orožniki vso noč stražili v celjski bolnišnici. Neutrudljivi orožniki so medtem zbrali ves material in slike ter danes dopoldne razložili na morilčevi postelji v celjski bolnišnici 9 slik pokojne Ivanke Zakrajšek in jih primerjali s 6liko že umorjene. Sabukovšek, ki je bil pri prihodu orožnikov še miren, je postal ob pogledu na te slike in pisma, ki jih je pisal Ivanki, skrajno presenečen. Pogledal jo poveljnika g. Mekinda v oči in skesano takoj priznal, da je morilec. Danes okoli 11. dopoldne so ga odpeljali na orožniško postajo v Celje, kier so ga zaslišali. Sabukoviek pripoveduje o svojem življenju Poveljnik g«p. Mekinda je natančno izprašal Sabukovška ter mu stavil vprašanje za vprašanjem, ki jih je morilec potrto in s tihim glasom reševal. Trdo so šle iz njegovih ust besede o svojem življenju, kako je leta 1909 zapustil domovino in šel v Francijo za kruhom. Tu je potoval od mesta do mesta in pot ga je zanesla z ženo tudi v Nemčijo. Ko je bil leta 1914 poklican v avstrijsko vojsko, je odšel na fronto in ostal tam 4 leta. Po vojni pa se je zopet vrnil v Francijo in odtod v Nemčijo, kjer je živel do meseca marca tega leta. Snoči je Sabukovšek pri zasliševanju lagal, da je njegova žena umrla leta 1935v Franciji, da ima tri preskrbljene otroke, ki so že poročeni in razkropljeni po svetu, on pa da je vdovec. Pri današnjem zasliševanju pa, ko je uvidel, da je vsaka laž zaman, je izpovedal, da njegova žena še živi v Nemčiji. Meseca septembra se je v njegovem srcu porodila želja, da bi dobil kakšno žensko, najrajši kako mlado dekle. Oglasil so Je v upravi »Jutra« in naročil ženitbehi oglas, v katerem je iskal nevesto z doto 10.000 din. 2e čez nekaj dni je dobil 12 pisem od raznih deklet iz Celja, Ljubljane, Zagreba, celo lz Trsta in drugod. Tako so je oglasila tudi 42 letna Ivanka Zakrajšek, ki je služila v Ljubljani. Poslala mu je pismo in sliko z zagotovilom, da ima 10.000 din. Juriju je Ivanka zelo ugajala, zato je takoj pisal dekletu in jo prosil za sestanek v Zidanem mostu, čez nekaj dni sta se tam sešla in se spoznala. Jurij, ki je ]'n krepak mož, da mu ni mogoče prisoditi 53 let, Je znal prikleniti Ivanko nase, da mu je obliubila zvestobo. Bilo Je 29. oktobra. Jurij in Ivanka sta se zmenila za sestanek v Rajhenburgu ob Savi. Odtod sta se odpeljala v Ljubljano, kjer eta prenočila v gostilni Tišler. Ivanka je pobrala vse svoje stvari, nabasala oba kovčka s perilom in obleko, s sabo pa je prinesla tudi težko prisluženl denar 10.000 dinarjev. Jurij je prav dobro znal izrabiti dekle. Kovčka eta vložila v garderobi na ljubljanski po- staji, nato se pa potikala po ljubljanskih lokalih do 31. oktobra in popivala. „Nevesto" pel e v smrt V ponedeljek, 31. oktobra, sta se ob G. zvečer vsedla na osebni vlak, ki pelje v Celje; Jurij je kupil v Ljubljani pol litra pelinkovca in ga vzel s sabo. Dekletu je stalno ponujal^pijačo, kateri je primešal nekoliko arzena. Ob tri četrt na 9. zvečer sta Jurij in Ivanka izstopila na celjskem kolodvoru. Pot ju je peljala skozi mesto, nato po desnem bregu Voglajno za IVestnovo tovarno čez IVestnov most do kraja umora. Danes okoli pol 1. so orožniki odpeljali Sabukovška na kraj umora. Sabukovšek je s sklonjeno glavo hodil z orožniki. Ko so prišli na kraj umora ob Voglajni, jo pokazal, kje je stal z Ivanko injo zastrupil. Pripovedoval je, kako je okoli 9. zvečer prišel na ta kraj in se tukaj ljubimkoval z Ivanko. S sabo jo še nosil nekaj pelinkovca, kateremu je primešal večjo količino strupa. Ivanki je ponudil pelinkovec s strupom ter jo prisilil, da ga je spila. Kakor izpoveduje Sabukovšek, je Ivanka v eni minuti padla in sc onesvestila, nikakor pa noče priznati, da jo jo zadavil. Njegovo zanikanje pa ne bo držalo, kajti sodnijska in zdravniška komisija sta dognali na praznik Vseh svetnikov na kraju umora, da je bila Ivanka zadavljena. Srtbukošek je pripovedoval, da Ivanka ni kričala ali se branila. Tudi la njegova izpoved ne bo obveljala, kajti pričo so izjavile, da so slišale, kako jo Ivanka kričala iu klicala na pomoč. Ko je Sabukovšek izvršil zločin, jo pobral torbico z 10.000 din, vzel srebrno žensko zapestnico ter odšel proti Zepiui pri Vojniku, kjer stanuje njegova prijateljica Sovine Apolonija. Na Sovinčev dom je prišel okoli 10. zvečer. Apolonijo jo ta večer obdaril s srebrno žensko zapestnico, dal pa ji je tudi 300 din z obljubo, da ji bo v kratkem dal še 5000 din in kupil kravo, popravil gospodarsko poslopje, nato pa se z njo poročil. Denar je skril v kleti na Sovinčevem domu. Po njegovih izpovedbah je tu 7000 din, drugo pa jo zapravil. Zanimivo je, da jo v zaporih celjskega okrožnega sodišča zaprtih okoli 17 »junakov«, ki so morilci ali pa so obdolženi uboja ali pa napada iz zasede. V Celju se širijo vesti, da bo Jurij prav gotovo obešen. V kratkem bo tudi razprava proti morilcu Špajznrju iz Lave pri Celju, ki je ubil 82 letnega starčku ob Savinji in ga nato vrgel v vodo. Sovinčeva pobegnila Okoli pol tretje ure sta prišla dva orožnika na dom Apolonije Sovine, Doma sta našla le sina Jožeta, ki ni vedel za svojo mater. Apolonija je že okoli poldneva izginila neznanokam. Orožniki so premetali hišo, nato pa izvršili obširnejšo preiskavo v kleti. Tu so premetali nad 1 vagon krompirja. Na dnu so našli kovinasto škatljico, v kateri Je bilo v papirju zavitih 6500 din. Preiskava je trajala pozno v večer, ko so čakali Apolonijo, ki pa ni prišla do sedmih. Razposlane so bile orožuiške patrule, da jo izsledijo. Vremensko poročilo ^ »Slovenskega doma« Pod udarom kazenskega paragrafa Antonu Zavržniku v drugič zvišana kazen Ljubljana, 10. novembra. Livar Anton Završnik, ločen, doma iz Spodnjih Pirnič pod Šnlarno goro, v najboljših letih, je zapisan v občini kot pretepač, in orožniki ga smatrajo za nasilnega človeka, ki rad išče prepir in je junak noža. Lani konec maja je zvečer na cesti pri Tacnu navalil na kolesarja Ivana Rotarja, poslovodjo, ki se je vozil proti domu v Kranj. Podrl ga je na tla, klečal na njem in mu preiskal vse žepe. Pobral mu je 120 din gotovine in še druge malenkosti. Rotar ie zadevo prijavil šentviškim orožnikom. Dolgo iniso mogli izslediti pravega roparja, naposled J e Rotar nekemu znancu opisal osebo napadalčevo in ta jo takoj uganil, da ni mogel biti nihče drugi ko livar Završnik. Bil je ta aretiran. Završnik je vztrajno in dosledno tajil ter je v svojo razbremenitev in v podkrepitev svoje nekrivde v alibi-dokazu navajal razne priče, ki naj bi potrdile, da je bil kritični večer doma. Priče so sicer nekaj razbremenjevale Završnika, toda prišle so v nasprotja z navedbami točnega casa. Mali kazenski senat je lani 20. avgusta obsodil Antona Završnika zaradi zločinstva ropa ?o §-u 326 k. z. na 10 mesecev strogega zapora, avršnik je bil s sodbo zadovoljen, ne pa državni ttožilec, ki je vložil priziv zaradi prenizke kazni na ljubljansko apelacijsko sodišče. Drugo sodišče je Antonu Završniku zvišalo kazen od 10 mesecev kar na 2 leti in 10 mesecev robije. Završnik je nato nhstopil kazen v mariborski moški kaznilnici. Medtem je prišlo na dan še drugo njegovo junaštvo. Se poprej pred tem ropom, 15. maja lani, je ponoči z nožem oklal delavca Cirila Vehovca in ga na več krajih lahko ranil. Državno tožilstvo je za ta primer obtožilo Antona Završnika zaradi prestopka lahke telesne poškodbe po S-u 181-1. kaz. zak. Mali kazenski senat ga je včeraj sodil zaradi tega delikta. Dva orožnika sta ga pripeljala iz Maribora v Ljubljano na sodišče. Senatni predsednik s. o. s. g. Rajko Lederhas: »Sedaj prestajate kazen zaradi ropa v Mariboru!« Završnik, krileč okrog z rokami: »Še do danes ne vem, zakaj sodim v Mariboru. To se jo zgodilo še poprej!« Predsednik: »Je res, da s-te ga oklali z nožem?« Obtoženec gromko; »Resnica je. Bil sem v sili. Bilo je na soboto ponoči. Okrog smo popivali. Ta »oseba« (Ciril Vehar) je stala na cesti. Sprva sva šla skup domov. Pred hišo sva se spopadla. On je mene prvi, nato sem potegnil nož. Kolikokrat sem ga vsekal, ne vem.« 3 leta 8 meseca robile mu je kazenski senat nato prisodil, ko je prej razveljavil prvotno sodbo 2 let in 10 mesecev, hkrati je senat izrekel izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Anton Završnik je potrt zapuščal dvorano. V kazen se mu je vštel ves čas, ko prestaja kazen v kaznilnici. Na hodniku je zamrmral: »Vidim, da ne bom kmalu prišel iz aresta. Morda nikdar!« Oproščena pred velikim senatom Veliki senat, ki so ga tvorili s. o. s. g. Ivan Kralj kot predsednik in kot sosodniiki gg. Ivan Brelih, Rajko Lederhas, dr. Julij Follaljer in Joža Kokalj, se je včeraj ob 13.30 sestal, da sodi v prisotnosti drž. tožilca g. Frana Severja in branilca dr. Lada Vavpetiča dva obrtnika zaradi pripadnosti h komunistični stranki m Kraj i.2, £ 9 o .2 a * 2® S ” Tempe« ratura v O" Jg 3« r> Oblačnost O-IO ; Veter (smer, jakost) Pada- vine '3-" Sg ca i ** * 2 a a vrsta Ljubljana 770 1 13-8 6-7 91 10 NEj — Maribor 769-9 127 6-0 80 10 0 — — Zagreb 766-3 9 0 1-0 90 m|l. 10 SEi — — Belgrad 765 4 8-0 3-0 90 0 0 — — Sarajevo 769-3 7-0 -1-C 90 mgl 10 0 — — Vis 765-9 12 0 11-0 90 0 NW, — — Split 765-3 180 110 70 C NEt — — Kumbor 7633 18-0 8-0 90 0 N, — — Rab 765-9 13-0 ll-o 90 0 NE, — — Oubpovni* 763-2 20-0 7-0 90 0 NE, — — komunistične propagande. Obtožena sta bila 36-leini samski mehanik' Valentin Marinko fe Spodnjo Zadobrove in 25-lotni. čevljarski mojster France Kumše, rodom iz Matene na Igu, stanujoč v Sneberjih, občina D. M. v Polju, zločinstva po členu 1, točka L in II. zakona o zaščiti javno varnosti in reda v državi. Razprava je bita tatjna. Zanimivo je, da je nad 200 ugledni!) Občanov vseh struj v občini D. M. v Polju podpisulo izjavo, da sta oba obtoženca poštena in marljiva obrtnika in da nista nikdar nastopalo kot komunistična propagatorja. Zaslišanih je bilo 5 prič. Marinku očitajo, da jc bil član nelegalne organizacije, drugemu Kum-šetu pa, da je poslal prvemu po svojem 8-letnem dečku komunističen list »Obzornik«. Branilec dr. Vavpetič je v stvarnem govoru plediral za oprostitev, navajajoč mnoge prav tehtne dokaze za oprostitev. Razprava je bila oib 15 končana. Oba obtoženca sta bila v smislu §-a^ 280 k. p. zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. 100% prihranka Nogavice in Čevlje štedi SANOPEP CDj\kD?n 4'"‘' Drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg Iz športne krošnje Na zadnji seji Jug. nog. zveze so bili za nedeljske sodnike določeni: v Ljubljani Ljubljana: Sparta Zagrebčan Bažant; v Sarajevu Slavija:Grad-janski Skoplje, Vasa Stefanovič; v Belgradu Hašk: BSK, M. Kario; Jugoslavija : Gradjanski (Zagreb), Rakič; v Varaždinu Slavija : Bask, g. Mlinarič; v Splitu Hajduk:Jodinstvo, Lado Maccorati, namestnik Tone Čamemik. Z veseljem ugotavljamo, da nedelja za nedeljo sodijo tekme tudi naši sodniki. To je najboljši dokaz za odlično sojenje in obenem protidokaz za slabe kritike, ki jih je dal našim sodnikom »Jutarnji list«. Na isti seji je zveza tudi zavrnila pritožbo Haška radi tekme proti Hajduku in pritožbo Sparte tudi radi tekme s Hajdukom. Niso pa še rešene pritožbe naše Ljubljane, sarajevske Slavije in pa Gradjanskega (Zagreb). Kolumbova spominska dirka. Številne ameriške države pripravljajo za leto 1942 velike slovesnosti v spomin 450 letnice odkritja svojo celine po Krištofu Kolumbu. Pri teh slovesnostih bodo v programu tudi velike športne prireditve. Argen-tinija namerava prirediti v letu 1942 svetovno nogometno prvenstvo v Buenos Airesu in veliko avtomobilsko dirko v Newyorku na progi, ki znaša 22.000 km. Proga znaša torej polovico obsega zemlje. Izhodišče za dirko bi bil Newyork, pot bi pn vodila preko Washingtona, Saint Louisa, od tam preko rodovitnih dolin Missiseipplja v Srednjeameriško pogorje. Dirkači bi po tem načrtu vozili skozi glavna mesta Mehike, Guatemale, Honduras, Nicarague, Costa Rice in Paname; nato pa preko Panamskega prekopa ob vzhodni strani Južne Amerike skozi državo Ecquador, Peru in Bolivijo, pri čemer bodo morali večkrat voziti po neobljudenih predelih pogorja Andov, in končno v Argen-tinijo in Buenos Aires, kjer bo cilj. Amerikanci računajo, da bo do leta 1942 cesta že dograjena. »Slovenski dom« ie edini katoliški popoldnevnik! Vremenska napoved: Jutranje megle, ves dan precej oblačno vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani c*d včeraj do danes: Iz noči do 7.10 je bila nizka in gosta, do 9.30 srednje gosta megla. Ob 9.40 je posijalo sonce skozi meglo, ki se je redčila in dvigala, dokler ni ob 10.45 popolnoma zginila. Ob 10.50 se je zjasnilo, ter je tako ostalo ves popoldan, zvečer in pozno v noč. Proti jutru pa se je pooblačilo. Koledar Danes, četrtek, 10. novembra: Andrej Avel. Petek, 11. novembra: Martin. Obvestila Nočno službo imajo lokamo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rumor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Razstava Božidarja Jakca je odprta vsak dan od 9 dop. do 7 zv. Lepota Dolomitov Vas vabi na VI. prosvetni vočer, ki ho v petek, 11. novembra, v beli dvorani Uniona. Čudovite oblike gora, tihota lepih jezer, krasno izpeljane avtomobilske ceste, pozorišča svetovne vojne — vse to odlikuje Dolomite pred ostalimi alpskimi grebeni. Vso to lepoto bodo odkrivale številne kolorirane skioptične slike, zgovorna beseda predavatelja g. prof. Janka Mlakarja pa bo odkrivala ona doživetja, ki jih je naš planinski pisatelj shranil v svoj nahrbtnik, ko se je letos vrnil s potovanja po Dolomitih. Ker je že veliko vstopnic rezerviranih v predprodaji, zato opozarjamo cenj. občinstvo, da takoj rezervira sedeže in stojišča pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Strokovna zveza poljedelskega delavstva v Ljubljani opozarja svoje članstvo v Ljubljani in okolici, da je dovolila uprava Narodnega gledališča (opere in drame) 50% popust za obisk gledaliških predstav vsem delavcem, ki so člani strokovnih in kulturnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici. Poljedelski delavci (vrtnarski td.) dobo to ugodnost na podlagi potrdila o članstvu, ki ga izda tajništvo organizacije (Ljubljana, Ulica na grad 5, stanovanje podpredsednika), kjer se sprejemajo tudi še novi člani. Pismenim zahtevam priložite znamko za odgovor. — Odbor. Navje je odprto vsak dan od 8 do 11 in od 14 do 17. V ta gaj zaslužnih pa ni dovoljeno prihajati s psi in s kolesi, prav tako pa že pieteta do naših slavnih mož nam veleva, da na Navju pf). kadimo ali promeniramo pod arkadami. Razen v navedenem času je Navje zaprto, v izrednih primerih pa gaj zaslužnih lahko obiščemo tudi v spremstvu cerkovnika cerkve sv. Cirila in Metoda. Tečaj za notranjo arhitekturo v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi za mizarje, ki so dovršili delo-vodsko šolo ali strokovni risarski tečaj, tečaj za notranjo trhitekturo. Ta bo ob nedeljah od 8 do 12 dopoldne v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani (vhod iz Gorupove ulice preko dvorišča) pod vodstvom strokovnega učitelja Franca Brenčiča in s sodelovanjem inž. arh. Gustava Ogrina ter strokovnega učitelja Adolfa Dolaka. Tečaj se prične v nedeljo, 13. t. m. Interesenti naj se prijavijo ob pričetku tečaja v predavalnici št. 10 v drugem nadstropju. Zamudniki se bodo sprejeli naknadno le po razpoložljivosti prostora.. Martinov večer bo priredila frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani v nedeljo, 13. t. m., ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani. Na sporedu je godba, šaljivi nastopi dr. Morella in Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba«, ki jo režira Milan Skrbinšek. Vse vstopnice so na hrbtu opremljene s tekočimi številkami in bo imetnik izžrebane vstopnice dobil živo martinovo gos. Ker je za ta pester Martinov večer že veliko zanimanje, priporočamo, da si preskrbite vstopnice od 10 din navzdol v predprodaji v pisarni »Paxet bonum«. Ljubljanski komorni kvartet, naše stalno komorno združenje visoke umetniške stopnje, prireja že več let svoje redne koncerte. Prvi njihov koncert v letošnji sezoni ba v ponedeljek, dne 14. t. m. Odveč bi bilo danes ponovno poudarjati tehnično spretnost posameznih članov kvarteta, r.jihovo muzikalno izobrazbo, njihovo ubranost in skupno igro itd. Vsak ljubitelj našega koncertnega življenja mora poznati graditelje naše izvajajoče komorne glasbe in vsi, ki zasledujejo razvoj slovenske kulture, bi morali podpreti njihova stremljenja, če ne i na drug način, pa vsaj na ta, da posečaja njihove redne kocerte. Zato opozarjamo na koncert v ponedeljek, 14. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu so godalni kvarteti skladateljev: Rihard Zika, Ludvik Beethoven, Giuseppe Verdi. Sedeži 6a na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Kraljevska banska uprava v Ljubljani opozarja kmetovalce, naj v nedeljo 13. t. m. ob 5 popoldne v obilnem številu poslušajo radio-predavanje o slinavki in parkljevki, ki grozi našemu kmetu z veliko škoda pri živini. Predava šef veterinarskega odseka kralj, banske uprave dr. Leopold Hribar. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Četrtek, dne 10. novembra: Brezov gai. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 11. nov.: Zaprto. — Sobota, 12. nov.: Potopljeni svet. Red A. Opera. — Začetek ob 20. Četrtek, 10. nov.: Poljub. Red četrtek. — Petek, 11. nov.: Zaprto. — Sobota, 12. nov.: Don Kihot. Premierski abonma. Drevi bodo peli Glozovo opereto »Na sinjem Jadranu«, za red Sreda. Zasedba je običajna z go. 1’oličevo v glavni vlogi. Smetanova opera »Poljub« ima zaradi svoje izredno lepe in inelodiozne glasbe tudi med našim gledališkim občinstvom izredno veliko število prijateljev. Vse dosedanje uprizoritve so bile sprejete izredno dobro Kapelnik Zebre in režiser Zupan sta opero v vsakem pogledu izvrstno pripravila; jako dobra je tudi zasedba vseh vlog. Predstava v četrtek bo za red Četrtek Na danainji dan pred dvafsetiml leti: Beg cesarja Viljema v Holandijo »Nimamo potnih listov, prosimo, da bi nas internirali" »Nimate potnih listov? Obžalujem, toda brez njih ne morete v Holandijo!« S temi besedami je narednik holandske kraljeve vojske Pinkhaers 10. novembra 1918, torej točno pred dvajsetimi leti sprejel bivšega nemškega cesarja Viljema II. in njegovo spremstvo na obmeijni carinski postaji Gromsfeld. Prejšnji dan se ie nemški vladar zaradi razsula na vseh froArio6 tatice«. Mornarji so zdrveli kakor sršeni v hišo, a pes bi se bil kmalu do smrti pretegnil. Preteklo je nekaj sekund, ko so videli, kako sta se dva človeka zaprašila iz hiše in začela teči pred svojimii preganjalci mornarji proti obrežni ograji. Antoniu ee ni posrečilo nastaviti svojega daljnogleda nanju, vendar pa se mu jo zdelo, da je v enem izmed njiju spoznal Ferdinanda. Drugi pa se je zdelo, da je ženska. Očividno je bila mlada in močna, kajti pustila je zasledovalce hitro za seboj in izginila ob goščavi palm na obrežju. Moški je imel manj sreče. Odrezali so mu pot in ga gonili nekaj časa z brezumnim hrupom med listjem za suženjsko ogrado. Sedaj so ga iztaknili v skrivališču, pa je spet nastalo novo vpitje. Nato je vse potihnilo. Nekateri mornarji so še stikali za njim, toda čez deset minut so to opustili in se v majhnih četicah vrnili v hišo na gričku. Kmalu se je ugotovilo, kakšno korist so imeli od tega, da so naenkrat prenehali zasledovati. Njihovi tovariši so vdrli v neko slamnato hišico in prinesli iz nje nekaj sodčkov. Kmalu se je pokazal tudi spoštovani Polifem na verandi, ukazal kapitana odtrkljati slran, zato pa prinesti sodčke v hišo. Tam gori, če sme človek soditi po ropotu, je porabil točno pet minut za to, da je stopil na majhnega psa in ga usmrtil. Tako nekam čudno se sliši, če se reče, da je mrtvaško cviljenje uboge živali več pripomoglo k temu, da sc je posadka »Ariotalice« združila v enoto proti Polifemu in proti mornarjem na kopnem, kakor pa vse Jo, kar se je do sedaj zgodilo. Nobena bojna dogodivščina med vožnjo po reki, niti pogled na rane in pretakanje krvi, ni moglo narediti istega vtisa. »Gospod,< je rekel Ali Bongo, >jutri bomo poslali enookega k AHahu, da se tam zagovarjal« Naredil je s prstom tako kretnjo, kakor da bi rezal vrat. »Torej, moj sin, kako uspevajo sedaj tvoji načrti?« je vprašal skoraj istočasno brat Francois. »Izvrstno!« je na kratko odgovoril Antonio. Ironični zvenk menihovega vprašanja je v njegovih prsih vzbudil celo tropo pomislekov, za katere je mislil, da so žo davno pomirjeni. Bil je že čisto na tem, da bi vprašal brata Francoisa, če bi mogel on sam pod sedanjimi okoliščinami morda kaj boljšega storiti, ko so se za lopami ob pristanišču žo prikazali trije možje in z vso naglico tekli proti obrežju, kjer sta ležala oba zapuščena kitolovska čolniča »Ario-statice« nezastražena. Divje tuljenje z grička je dokazovalo, da so tamkaj zapazili begunce. Od lop in od griča pa do pristajališča je bilo prilično enako daleč, vendar pa so si begunci pridobili že močan naskok. Na nesrečo pa-sta bila oba čolna v pristajališču privezana prilično daleč drug od drugega. Ubežniki so imeli ravno toliko časa, da so se vrgli v enega in odrinili, ko je že tropa zasledovalcev za njimi pridrla iz vrta barake in pripravila čoln za plovbo. Begunci so veslali naravnost proti ladji, kakor hitro so le mogli v vsej naglici. Ze so imeli za seboj precejšen kos, ko jih je začel zasledovati drugi čoln s Polifemom in njegovo tolpo s krepkimi zamahi z vesli. Antonio in Ali Bongo sta medlem odstranila z ladijskih topov varstvene pokrove in sta se obupno trudila, da bi cev naravnala na coln preganjalcev. Ni bilo to lahko, kajti top je bil nastavljen na previsok kot, a ročni vijak, s katerim se je uravnavala višina je bil zarjavel ter se je dal le z veliko težavo sukati. Ko sta višino končno pnnesla na gladino vode ter je bil top pripravljen za strel so zasledovalci že veliko pridobili na razdalji. • mer^ se