CEUE, 5. JULIJA 1979 - ŠTEVILKA 26 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Veliko novic smo nadrobili v tej številki. Tudi z vašo pomočjo, spošto-
vani bralci. Občini Laško in Žalec praznujeta, Celje je v pripravah. Zato
je današnji Novi tednik zajetnejši za štiri strani. Pozornost smo namenili
borčevskemu prazniku in mu v uvodniku Jureta Krašovca skušali dati
nekonvencionalne poglede na njegovo družbeno vlogo. Spet se sreču-
jemo s kruto igro narave. Milenko Strašek je obiskal Pohorje in parti-
zansko kmetijo. Po Savinji so spet plavale ribe s trebuhom navzgor,
ogorčenje narašča. Na zadnji strani vam ponujamo tudi trenutek za
srečanje s pesmico. Zakaj pa ne! Mini kulturna akcija je primerna ob
vsakem trenutku.
VAŠ UREDNIK
KAKO IZVAJAMO PROGRAM? - POMOR RIB!
DOM BORCEV NA DOBROVLJAH
V soboto so na Dobrovljah odprli Dom borcev, ki so ga poimenovali po slavni I. Savinjski četi.
Slovesnosti ob otvoritvi so se poleg številnih občanov in delovnih ljudi žalske občine, udeležili mnogi
prvoborci in borci, član predsedstva SRS Tone Bole ter udeleženec ustanovnega kongresa KPS Albin
Vipotnik. Dom je zametek hitrejšega razvoja v tem hribovitem območju.	J. V.-T. T.
ZGODOVINA NAS UČI
4. julija 1941 je počila prva partizanska
puška. Strel se je razvnel v splošno ljud-
sko vstajo-. S tem je bila odločno preklica-
na sramotna iz izdajalska kapitulacija ne-
Ijudskega režima in ljudstvo je svojo uso-
do prevzelo v svoje roke. Z nadčloveškimi
napori, potoki krvi in žrtvijo vsakega de-
setega Jugoslovana je bila izbojevana svo-
boda, sovražnik poražen in izgnan, name-
sto stare, prosule kraljevine pa je iz pepe-
la vstala nova, Titova, samoupravna, so-
cialistična, ljudska Jugoslavija.
Zgodovina je največja učiteljica za vse,
ki se želijo iz njenega sporočila kaj nauči-
ti. To velja za narode same, kot za njihove
morebitne sovražnike.
Jugoslovanske narode je izkušnja iz mi-
nule vojne prežela z zavestjo, da je ni sile
na svetu, ki bi narod spravila na kolena,
če ljudske množice sprejmejo obrambo
kot svoj najpoglavitnejši cilj, če se v voja-
ke prelevi vse ljudstvo, od mladine do
osivelih mož in žena. To svojo izkušnjo in
voljo smo zapisali v ustavo z določilom,
da nima nihče pravice v imenu naših na-
rodov podpisati položitve orožja. To
ustavno določilo bi morda izzvenelo v gla-
vah krojačev vojnega prava kot krilatica,
če bi ne imeli v splošni vstaji, brezkom-
promisnem boju in dokončni zmagi v
drugi svetovni vojni dovolj zgovornega
dokazila take ljudske volje.
Naša neuvrščena politika je vseskozi
miroljubna, kar pa ne pomeni, da bi bili za
ceno kakršnega koli miru pripravljeni po-
klekniti pred morebitnim sovražnikom
naše samoupravne in neodvisne sociali-
stične usmeritve. Zato smo v naši družbi
izoblikovali in zgradili sistem splošne
ljudske obrambe in družbene samozašči-
te, ki ni samo pripravljenost na morebitno
obrambo v vojni, marveč zanesljiv branik
naših pridobitev tudi v morebitnih kriz-
nih razmerah.
Nič nas ne sme presenetiti! To geslo je
vse bolj čvrsto vsidrano v naši zavesti.
Nikakor ni izraz naše bojevitosti ali mor-
da kakšne bojaželjnosti. Ničesar bolj si ne
želimo kot miru, toda kolikor, bolj ljubimo
svobodo, naš samoupravni socialistični
razvoj in bodočnost, toliko bolj prizadeto
in trdovratno smo pripravljeni braniti
vse, kar nam je najdražje.
Toda bitke se ne dobivajo samo z orož-
jem. Predvsem z delom, z zavestno akcijo.
Zgodovina naj bi učila tudi naše morebit-
ne sovražnike. Od tega, kako gradimo na-
šo družbo, kolikor srečnejši smo v njej od
dne do dne, toliko trši oreh bomo v očeh
tistih, ki bi z orožjem in drugimi sredstvi
želeli ogroziti našo neodvisnost, našo svo-
bodo, naše temeljne družbene pridobitve.
V tej enotni fronti stojimo vsi, tako bor-
ci narodnoosvobodilne vojne, ki v strnje-
nih vrstah korakajo pod svojimi bojnimi
zastavami, tako mladina, ki iz srca prepe-
va svojo pesem; Računajte na nas!
Ničesar bolj si ne želimo kot miru.
Toda nič, prav nič nas ne more presene-
titi. Zgodovina nas je dobro izučila!
JURE KRAŠOVEC
Občani in delovni ljudje občine Žalec praznujemo 7. julija svoj občinski
praznik. Tega dne, leta 1941 so mladi skojevci in komunisti začeli prvo
organizirano akcijo proti nemškemu okupatorju in domačim izdajalcem.
Ta odpor, organiziran v bistvu že na začetku okupacije, ni bil slučajen. To
je bil brez dvoma plod dolgoletnega in ustvarjalnega ter revolucionarnega
dela komunistov, živečih v delavskih središčih naše občine. Občani naše
občine so dali ogromne in neprecenljive žrtve za domovino. Veliko število
je bilo preganjanih, izseljenih, zaprtih v gestapovskih zaporih, v uničeval-
nih taboriščih, od koder se jih veliko ni vrnilo. Veliko je število ukradenih
otrok iz naše občine.
Prav praznik občine je dan, ko se moramo s spoštovanjem spomniti teh
velikih žrtev, ki so bile, da je iz njih vzklilo iz zraslo novo življenje -
svoboda, mir - samoupravljanje in oblast delovnih ljudi. Vsem tem
žrtvam smo dolžni veliko zahvalo in spoštovanje za to, kar imamo danes
in kar bomo imeli jutri.
Lahko ugotovimo, da smo v letu dni na gospodarskem področju dosegli
pomembne gospodarske rezultate. V novih obratih so pričeli delat npr. v
Tekstilni tovarni Prebold, Tovarni nogavic Polzela, Garantu, Keramični
industriji Uboje, Gradnji Žalec, Hmezadu Žalec, LIK Savinja, Zarji itd.
Vendar je v primerjavi z drugimi občinami v celjski regiji dinamika
razvoja malce manjša kot je bila prejšnja leta.
V	letošnjem letu načrtujemo pomembne gospodarske investicije, ki
bodo pozitivno vplivale na nad^nji razvoj gospodarstva in njegovo pre-
struktuiranje. Tako smo prejšnji teden ob proslavi 25-letnice SIP iz Šem-
petra, ki sovpada s praznovanjem občinskega praznika, položili temeljni
kamen za novo tovarno kmetijskih strojev. Pripravljamo tudi veliko
investicijo za iz^adnjo nove mlekarne, Aero TOZD Kemija iz Šempetra
bo tudi v drup polovici letošnjega leta začel realizirati programirano
naložbo v razširitev novih kapacitet.
Naložbe v razširitev pripravlja tudi MIK Prebold. Večina vseh organiza-
cij združenega dela si prizadevajo za modernizacijo obstoječih zmogljivo-
sti. Pomembna so tudi prizadevanja za izgradnjo trgovine in gostinstva v
občini Žalec.
Tudi na področju družbenih dejavnosti smo storili pomemben korak
naprej. V lanskem letu je pričel z delom Osnovnošolski center v Žalcu.
Prav tako tudi Center za usmerjeno izobraževanje, kar je vsekakor po-
memben dosežek pri našem nadaljnjem gospodarskem razvoju. Tudi na
področju otroškega varstva in zdravstva je bilo marsikaj napravljeno. Ob
proslavljanju občinskega praznika smo izročili svojemu namenu nov
odnosno prenovljen Zdravstveni dom v Žalcu, kar bo vsekakor pozitivno
Vplivalo na nadaljnji razvoj zdravstva, izboljšani bodo pogoji dela, obča-
nom in delovnim ljudem pa bo mogoče nuditi hitrejše in kvalitetnejše
zdravstvene storitve.
Vsekakor pa je potrebno ob tej priložnosti omeniti tudi pomembne
dosežke na področju stanovanjske izgradnje in komunalnega urejanja v
občini. Zgrajenih je bilo lepo število stanovanj. Urbanistično urejamo
posamezna naselja, vasi in projektiramo nove soseske na osnovi prostor-
skega plana, delamo tudi na projektih izgradnje celotnega kanalizacij-
skega omrežja. Izredno dinamično teče akcija izp^dnje cest v hribovitih
območjih in povezave hribovskih domačij z dolino.
V	letošnjem letu bo končana žalska obvoznica, kije ena izmed največjih
komunalnih naložb v občini. Rekonstruirano pa je tudi lepo število osta-
lih cest, odpravljene so črne točke na magistralni cesti v Drešinji vasi in
na Gomilskem.
' Veliko nalog še imamo pri urejanju delegatskega sistema in uveljavlja-
nju Zakona o združenem delu. Delegati skupščine so ugotovili, da se
delegatski sistem prepočasi ras^vija ter, da se delegatom, oziroma delega-
cijam za skupščino občine in samoupravne interesne skupnosti posveča
tako v krajevnih skupnostih, kot v organizacijah združenega dela premalo
pozornosti.
Letošnja proslava občinskega praznika je še toliko bolj pomembna, ker
se odvija v jubilejnem letu, ko proslavljamo SO-letnico ustanovitve KP,
SKOJ in naprednih sindikatov. Lahko poudarim, da v naši občini nada-
ljujemo revolucionarna izročila na vseh področjih našega dela in življenja.
Občanom občine Žalec v imenu skupščine najiskreneje čestitam ob
praznovanju občinskega praznika in jim želim veliko delovnih uspehov.
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC
Vlado Gorišek
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
Dom borcev I. Savinjske čete na Dobrovljah pomeni prvi korak pri spreminjanju
življenja v tem hribovitem predelu.
SVEČANOST NA DOBROVLJAH
ZAMETEK RAZVOJA JE TU
Trgovina, gostilna, postaja za odicup mlelfa
Prejšnja sobota je bila za
vse ljudi na Dobrovljah
dan, ki ga prebivalci nikdar
ne bodo pozabili. Nova pri-
dobitev jim bo v marsičem
olajšala življenje. Pred-
vsem pa je res, da ne bo tre-
ba več po vsako malenkost
v Braslovče. Objekt je prvi
konkretni korak v spozna-
nju, da v povojnem obdobju
nismo storili dovolj, da bi
preprostim ljudem zagoto-
vili nekaj najnujnejših
stvari.
Osrednji govornik ob otvo-
ritvi doma borcev, ki so ga
poimenovali po legendarni
I. Savinjski četi, je bil pred-
sednik žalskega Izvršnega
sveta Jože Jan. Menil je, da
cesta, ki povezuje dolino z
Dobrovljami, izgradnja po-
sameznih drugih cest ter
prevoz šoloobveznih otrok v
dolino, še zdaleč ni tisto, kar
bi omejevalo izseljevanje lju-
di s tega območja. Ob vsem
tem ne gre pozabljati obdela-
ve kmetijskih površin ter ži-
vinorejske proizvodnje na
Dobrovljah. Takšna spozna-
nja so še toliko bol] po-
membna ob razvoju koncep-
ta splošnega ljudskega odpo-
ra in izvajanju obrambnih
priprav. Dom borcev je lep
objekt. Lepo se vključuje v
celotno okolje. V njem bodo
našle svoje mesto različne
dejavnosti. V objektu sta tr-
govina in gostilna, tu so pro-
stori za sestajanje prebival-
cev in posebni prostor za od-
kup mleka. Postaja za odkup
mleka je pomembna pred-
vsem zaradi tega, ker so mo-
rali ljudje doslej odvažati
mleko v dolino in to po pet-
najst in več kilometrov da-
leč. Ne gre zanemariti dej-
stva, da je mogoče na tem
območju zelo hitro povečati
proizvodnjo mleka na več
kot 2000 litrov dnevno. Dom
borcev bo, kot kaže, botroval
tudi razvoju turizma v tem
koncu Dobrovelj.
Vrednost celotnega objek-
ta znaša več kot dva in pol
milijona dinarjev. Največ de-
narja zanj sta prispevala
Skupščina občine Žalec in
obrtniki žalske občine, osta-
la sredstva pa 'Kooperacija
Hmezad, Gozdno gospodar-
stvo Celje - TOZD Vransko,
podjetje za urejanje voda Ni-
vo Celje, krajevna skupnost
Braslovče ter krajani Dobro-
velj. Posebno pohvalo zaslu-
žijo obrtniki, ki so s svojim
prispevkom pokazali veliko
razumevanja, da tudi s svoji-
mi sredstvi pomagajo reše-
vati probleme, ki niso ozko
vezani le na področje obrti.
Jože Jan je poudaril, da z
dograditvijo tega objekta še
ni konec prizadevanj za na-
daljnji razvoj Dobrovelj. V
osnutku programa novega
referenduma za četrti samo-
prispevek v žalski občini,
predvidevajo asfaltiranje ce-
ste na Dobrovlje, čim prej bo
treba poskrbeti za vodovo-
dno omrežje in še bi lahko
naštevali. Seveda bodo mo-
rali slej ko prej izdelati tudi
urbanistični program za ce-
lotno območje Dobrovelj ter
v njem začrtati nadaljnji
kmetijsko-gozdarski ter turi-
stični razvoj. S takim pristo-
pom, pravijo v Žalcu, bodo
odpravili neorganizirano vi-
kendaštvo in druge nepri-
merne posege v ta prostor.
Lep je bil sobotni dan na
Dobrovljah. Vesel in poln
upov na lepši jutri. Lep tudi
zato, ker smo ljudem, ki so
med drugo svetovno vojno
utrpeli hud davek, končno
vsaj v majhni meri vrnili dol-
gove. Na slovesnosti so se
zbrali številni borci, prvo-
borci,. občani in delovni lju-
dje žalske občine ter mladi-
na. Med njimi tudi član pred-
sedstva SRS Tone Bole in
udeleženec ustavnega kon-
gresa Komunistične partije
Slovenije na Cebinah Albin
Vipotnik. Dom borcev je
odprl prvoborec Rudi Cilen-
šek, v kulturnem programu
pa so sodelovali mladi iz
Braslovč ter godba na piha-
la iz Liboj.
Besedilo: JANEZ VEDENIK
Slikar TONE TAVCAR
VRHOVO PRI RADEČAH
ZEMUA - BOGASTVO
tz govora sekretarja za icmetijstvo, ing. Iva Marenka
... Očitno je, da se je v zad-
njih letih prav kmetijska in
živilska proizvodnja znašla v
položaju, ko družbena skup-
nost upravičeno pričakuje,
da bodo delavci in združeni
kmetje več prispevali za
ohranitev neodvisnega polo-
žaja Jugoslavije in še zlasti k
odpravi zunanjetrgovinskih
težav naše države. Zato nam
mora postati bitka za odkup
pšenice tudi v Sloveniji del
skupne stabilizacijske bitke.
To še zlasti terja neugodna
letina in nepopolna setvena
struktura...
... Pogosto pozabljamo, da
relativno neugoden ekonom-
ski položaj kmetijstva v Slo-
veniji le delno izvira iz eko-
nomskih pogojev. Pretežen
del težav, zlasti v zasebnem
kmetijstvu, in zadružnih or-
ganizacijah izvira iz dejstva,
da premalo vlagamo v gnoji-
la, seme, boljšo živino, racio-
nalnejšo porabo surovin itd.
To pomeni da rezerve do-
hodka niso samo v poveče-
vanju cen, temveč tudi v
boljšem gospodarjenju z raz-
položljivimi družbenimi in
zasebnimi sredstvi. Obseg
neobdelane in še zlasti slabo
obdelane zemlje narašča...
... Skupno planiranje in
dogovarjanje, skupna proda-
ja ni le geslo, temveč edini
način, kako naj si združeni
kmetje zagotovijo večji in
boljši kos kruha ter večjo so-
cialno varnost. Komasacije,
melioracije, oblikovanje
zemlje v večje komplekse,
skupna nabava strojev in
skupna oprema so včasih še
nespoznani interesi kmeta za
večji dohodek in olajšanje
dela v vzajemnosti z vsemi v
zadružni enoti in krajevni
skupnosti...
... Kmetje želijo večji do-
hodek in večjo pokojnino.
Dosežejo jo lahko le na pod-
lagi vključitve v zadružne or-
ganizacije, ki spreminjajo in-
dividualno polikulturno go-
spodarjenje na zemlji v ra-
zlične oblike zadružne, to je
skupne kmečke proizvod-
nje, kjer se kmet spreminja v
delavca na zemlji z istimi
pravicami in obveznostmi.
Takšen kmet pa ni več vezan
na lastninske omejitve, saj
preko zadruge dobiva v go-
spodarjenje in upravljanje
poleg svojih tudi družbena
sredstva in zemljo, ki ostaja
neobdelana...
... Razume se, da bo po-
trebno še več najbolj sposob-
nih strokovnjakov v zadruž-
nih organizacijah, ki bodo
spoznanje kmetov o nujnosti
ekonomskega in socialnega
napredka znali strokovno
usmeriti in mu dati tako eko-
nomsko in samoupravno
vsebino, da bo združevanje
resnično najširše ljudsko gi-
banje na vasi in pot za osvo-
boditev od garanja. Pri tem
pa bo potrebno še premago-
vati kratkoročne komercial-
ne interese, odpravljati nez-
nanje in krepiti zavest, da
proizvodnja hrane ni obveza
in prekletstvo določenih ob-
močij v Jugoslaviji in Slove-
niji, temveč obveza vseh za-
poslenih v krnetijstvu in ži-
vilstvu ter odgovornost vseh
delovnih ljudi in občanov,
da si zagotovijo hrano kot te-
melj življenja in dela...
... Vsi bomo morali spoz-
nati, da proizvodnja hrane
tudi v Sloveniji predstavlja
enega od velikih surovinskih
izvorov in zemlja eno od veli-
kih naravnih dobrin poseb-
nega družbenega interesa.
Morali ji bomo posvečati do-
sti več pozornosti in se bi-
stveno drugače obnašati, ka-
dar razmišljamo o planiranju
kot celoti.
PREDSEDSTVO SZDL CELJE
PRVIČ V NOVI SESTAVI
Potrjen akcijski program, sveti in KO
Predsedstvo OK SZDL
Celje je na svoji prvi seji mi-
nuli petek potrdilo predlog
sestave izvršnega odbora, ki
naj bi služil kot metoda dela.
Njegovi člani so Milan Bred,
Viki Krajnc, Tončka Mešl,
Sonja Ramšak, Tone Rož-
man. Kari Stakovnik in Mira
Šeško. Potrdili so tudi pred-
log za predsednike svetov. Ti
so: svet za družbenoeko-
nomske odnose v kmetijstvu
bo vodil Jure Podrgajs, svet
za mednarodne odnose Ivan
Seničar, svet za družbeno-
politični sistem Stane Mele,
svet za vprašanja organizira-
nosti SZDL Viki Krajnc,
svet za vzgojo in izobraževa-
nje Ivan Kapš, svet za social-
no politiko Branko Gartner,
svet za zdravstvo, rekreacijo
in telesno kulturo dr. Brane
Mežnar, svet za spremljanje
družbenoekonomskega po-
ložaja žensk Anica Peperko,
svet za kulturo Slavko Pez-
dir, svet za družbenoeko-
nomske odnose Zvone Per-
lič, svet za informiranje Jože
Volfand, svet za raziskoval-
no delo in inovacije Miloš
Pešec, svet za ohranjanje in
razvijanje tradicij NOB in
spomeniškega varstva Rado
Gabrovec in svet za planira-
nje Jože Marolt.
Koordinacijske odbore bo-
do vodili: KO za družbeni
položaj in aktivnost invali-
dov Marija Lamut, KO za
pripravo in i2rvedbo Horti-
kultura 80 Jože Volfand, KO
za vprašanja naših delavcev
na začasnem delu v tujini
Boris Božič, KO za varstvo
okolja Franc Puncer, KO za
družbenopolitično izobraže-
vanje Anton'Pevec, KO za
novoletne prireditve Stane
Polajner, KO za Ljudsko
obrambo in družbeno samo-
zaščito Vid Jerič, KO za vlak
vlak BIE Tone Rožman, KO
za organiziranje in usklaje-
vanje prireditev Milan
Bred, KO za kadrovska
vprašanja Tone Rožman, KO
za celodnevno osnovno šolo
Zinka Tržan, KO za boj proti
alkoholizmu Ana Mayer, KO
za razvijanje socialistične so-
lidarnosti Ciril Marinček,
KO za sodelovanje z družbe-
nimi organizacijami in druš-
tvi Tončka Mešl in KO za
sodelovanje z verskimi
skupnostmi Jože Volfand.
Člani predsedstva so potr-
dili tudi predsednike petih
odborov in sicer bo vodila
odbor za mednarodno leto
otroka Majda Trogar, okrož-
ni odbor aktivistov OF celj-
sko-savinjskega okrožja To-
ne Kotnik, komisijo za stike
z zamejskimi Slovenci Edo
Gabršek, volilno komisijo
Tone Rožman in žirijo za po-
deljevanje priznanj Srečko
Pratnemer.
Preobrazba družbenoeko-
nomskih odnosov in krepi-
tev samoupravnega položaja
delavca ter demokratizacija
političnega dela, to so osnov-
ne smernice akcijskega pro-
grama, ki ga je predsedstvo
OK SZDL potrdilo na ome-
njeni seji in sklenilo delati v
njegovem duhu. Obenem so
sprejeli sklep, da bodo v sep-
tembru preverili doslej
opravljeno delo.
V imenu občinskih konfe-
renc SZDL celjskega ob-
močja je predsedstvo OK
SZDL Celje tudi potrdilo
imenovanje Draga Medveda
za odgovornega urednika
Novega tednika.
STANKO
SATLER
So ljudje, s katerimi se
srečujemo vsak dan, radi
poklepetamo z njimi, saj
vemo, da bomo od njih
skoraj vedno izvedeli kaj
zanimivega, pošteno mi-
sel, nasvet rojen iz izku-
šenj in včasih mora tudi
potrditev lastnih razmiš-
ljanj in mnenj. Mednje
prištevam Stanka Satler-
ja, delavca Aera TOZD
Kemija v Šempetru. Tam
je že od vsega začetka, ta-
ko da imam včasih obču-
tek, kot da jemlje delovno
mesto za del svojega
doma.
Klepetava v njegovi
dnevni sobi, kjer se člo-
vek takoj počuti domače-
ga. Običajen klepet ob
brizgancu je bil to. Brez
kakršnekoli zadrege, kije
prisotna ob takšnih pri-
ložnostih. Stanko Satler
je predsednik zbora upo-
rabnikov pri skupščini
kulturne skupnosti v Žal-
cu. Pravi, da je kulturno
življenje v žalski občini
izredno razvejano. Potem
doda, da bo morda z leti
vse skupaj slabše. Skoraj
v vsaki krajevni skupno-
sti bi radi kulturni dom.
Kot da se vse začne in
konča le z dograditvijo
objekta. Nihče pa ne po-
misli, kako bo potem z
vzdrževanjem. Tudi za to
je potrebno mnogo de-
narja. Če bomo nadalje-
vali s takšnim tempom
gradnje, potem bodo ve-
čino denarja morali sča-
soma nameniti vzdrževa-
nju teh objektov in za sš-
mo kulturno dejavnost ga
bo zmanjkalo. Tudi zato,
ker se bi radi ponekod šli
pravo razkošje. Kar po-
glejmo primer Vranske-
ga. Dom je še sedaj pod
ključi, v notranjosti pa
vse skupaj počasi razpa-
da. Bolj racionalno bo tre-
ba graditi in bolj načrtno.
Sicer pa je Stanko Sat-
ler star »sindikalni ma-
ček*. Že šest let je član
predsedstva občinskega
sveta ZSS v Žalcu, bil je
že predsednik osnovne
sindikalne organizacije v
tozdu in tudi član repu-
bliškega odbora sindika-
tov za kemijo. Lani je kot
delegat sodeloval na kon-
gresu Zveze sindikatov v
Beogradu. Morda lahko
še toliko bolj verjamemo
njegovemu prepričanju,
da sindikalna dejavnost
zadnje čase malce peša in
da ne uresničujemo skle-
pov, ki smo jih sprejeli la-
ni na republiškem in po-
tem še na zveznem kon-
gresu. Morda tudi zato,
ker smo si zadali preveč
nalog naenkrat.
Beseda potem nanese
na samoprispevek v žal-
ski občini. Stanko je
predsednik izvršilnega
odbora referendumskega
sklada in uspehe tretjega
samoprispevka v občini
pozitivno ocenjuje, kljub
temu, da mnogo nalog ne
bodo uresničili. Iz dose-
danjih izkušenj se je tre-
ba učiti. Osnutek progra-
ma četrtega samoprispev-
ka se mu zdi namreč do-
kaj nerealen in prenatr-
pan. Ob tem lahko že v
naprej vemo, da vsega ne
bo moč uresničiti. S sa-
moprispevkom naj bi gra-
dili predvsem objekte za
šolstvo, otroško varstvo,
zdravstvo in morda še ne-
kaj komunalnih objek-
tov, ostalo pa naj bi finan-
cirali iz drugih virov, me-
ni Stanko.
Na nedeljski svečani
seji občinske skupščine
na Gomilskem bo Stanko
Satler prejel za svoje dol-
goletno družbenopolitič-
no delo bronasti grb obči-
ne in denarno nagrado.
To seveda ne bo njegovo
prvo priznanje. Človek
kot je on, sijih prav goto-
vo zasluži. Njemu in
vsem ostalim nagrajen-
cem tudi naše iskrene če-
stitke!
JANEZ VEDENIK
PRAZNIK OBČINE CEUE
Že po tradiciji se bodo mnoge prireditve v počastitev
praznika občine Celje začele že pred uradnim dnem 20.
julijem.
Skokov atletski memorial s pomembno mednarodno
udeležbo, ki se bo začel v četrtek, 12. julija, predstavlja
začetek prireditev.
Šoferji in avtomehaniki bodo praznovali 14. julija. Takrat
bo slavnostna povorka vozil po mestnih ulicah, ob 10. uri
dopoldne pa bo svečana otvoritev avtopoligona v Ljubečni.
Od 17. julija dalje bodo v celjskem likovnem salonu
razstavljali celjski likovni umetniki. Muzej revolucije pa bo
pripravil zanimivo razstavo o foto-reporterski službi med
NOB.
Slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine Celje bo
20.	julija ob 11. uri, ob 16. uri pa bodo na Svetini svečano
izročili namenu nekatere komunalne objekte in po vsej
verjetnosti položili tudi temeljni kamen za novo trgovino.
Na ta dan bo v Slovenskem gledališču v Celju gostoval
gradiščanski folklorni ansambel KOLO-SLAVUJ. Pred-
stava v gledališču bo ob 20. uri.
Osrednja proslava celjskega občinskega praznika pa bo
21.	julija v krajevni skupnosti Svetina. Začela se bo popol-
dne ob 16. uri in bo imela vsa obeležja partizanskega mi-
tinga.
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
PRAZNIČNI DNEVI V LAŠKI OBČINI
TE2AVE, KI SPODBUJAJO
Praznični zbor Je bil v Vritovem pri Radečah
v soboto in nedeljo se je v
laški občini zvrstilo več pri-
reditev in svečanosti ob 2. ju-
liju - prazniku občine Laško.
Občinski praznik praznuje
občina Laško v spomin na
uspešen napad borcev Prve-
ga štajerskega bataljona na
rudnik Laško v noči od 2. na
3. julij leta 1942. Letošnje
praznovanje so povezali s
proslavo 60. letnice ZKJ,
SKOJ in revolucionarnih
sindikatov.
AKADEMIJA V
RADEČAH
V	soboto so v Radečah pri-
srčno pozdravili delegacije iz
pobratenih občin: Trstenika
in Vrbovca. Zvečer je bila v
dvorani doma »Svobode«
svečana akademija, na kateri
so sodelovali člani mladin-
skega gledališča iz Radeč, ra-
deški moški zbor ter godbe-
niki papirnice ter železniške-
ga vozlišča iz Zidanega mo-
sta.
DVANAJST
OBČINSKIH PRIZNANJ
V	nedeljo dopoldne je bila
v Laškem slavnostna seja
vseh treh zborov občinske
skupščine, vodstev družbe-
nopolitičnih organizacij in
samoupravnih interesnih
skupnosti. Poleg delegacij iz
pobratenih občin so bili na
seji kot gostje navzoči tudi
izvršni sekretar CK ZKS
Emil Roje, medobčinski se-
kretar ZKS Janez Zahrast-
nik, sekretar za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano ing.
Ivo Marenk, delegacije so-
sednjih občin, prvoborci,
borci štajerskega bataljona
in član predsedstva SRS
Lojze Diacci.
Kot je običaj so s seje dele-
gacije ponesli vence k spo-
meniku NOB, nakar je pred-
sednik občinske skupščine
Jože Rajh govoril o prazni-
ku, o virih naše zavesti in
moči iz let revolucije in osvo-
bodilnega boja. Nanizal je
vrsto uspehov, ki so bili do-
seženi od minulega prazno-
vanja, hkrati pa se je dota-
knil številnih težav, zaradi
katerih se laška občina naha-
ja v nezavidnem položaju.
Vendar spoznanje proble-
mov, zavest o težavah je že
hkrati tudi spodbuda k večji
prizadevnosti, enotnosti in
solidarnosti, ki naj spet zgla-
dijo pot k hitrejšemu gospo-
darskemu razvoju občine.
Na seji so podelili 12 ob-
činskih priznanj 2. julij in si-
cer: Kolektivu Elektrokovi-
narja v Debru, lovski druži-
ni Jurklošter, krajevni or-
ganizaciji Zveze borcev
NOV v Rečici in strelski
družini radeških papirni-
čarjev. Med posamezniki so
bili dobitniki priznanja: Vik-
tor Jeran iz Rečice, Karlo
Kržan iz Vrhovega, Stane
Medved iz Jagnjenice,'Mari-
ja Novak iz Radeč, dr.
Edvard Pohar - šef zdravnik
iz laškega zdravilišča, Lev
Tičar iz Rimskih Toplic. Ob-
činsko priznanje sta dobila
tudi oba udeleženca uspešne
odprave na streho sveta iz
Rimskih Toplic Frane Knez
in Jože Zupan.
OTVORITEV NOVEGA
ZDRAVSTVENEGA
DOMA
Po svečani seji je bila v La-
škem otvoritev novega
zdravstvenega doma, zgraje-
nega s sredstvi regionalne in
občinske zdravstvene skup-
nosti, samoprispevka obča-
nov in delovnih organizacij
na področju, ki na to zdrav-
stveno ustanovo gravitira.
Občane in goste je pozdravil
dr. Tone Velikonja, ki je ori-
sal potek in težave ter konč-
ni uspeh gradnje, na koncu
pa zaželel občanom, da bi
jim bili treba čimmanj obi-
skovati to stavbo, če pa že,
potem bo zdaj kolektiv vpri-
čo izboljšanih pogojev za de-
lo veliko bolje opravil svojo
dolžnost.
SLAVNOSTNI ZBOR V
VRHOVEM
Popoldne so se v Vrhovem
zbrali krajani radeškega ob-
močja in vseh krajev občine,
delegacije in gosti na slav-
nostnem zboru na novozgra-
jenem športnem igrišču.
Zbrane je pozdravil predse-
dnik sveta KS Ignae Simon-
čič, zatem je govoril predse-
dnik občinske skupščine Jo-
že Rajh, ki je ob tej priložno-
sti posebej poudaril izredno
aktivnost krajevne skupno-
sti, v kateri je potekala letoš-
nja osrednja proslava.
Slavnostni govornik na
svečanem zboru je bil sekre-
tar za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano, ing. Ivo Ma-
renk. Kot je bilo pričakovati
je velik del svojega govora
posvetil nalogam na področ-
ju kmetijstva (izvlečke iz go-
vora objavljamo na 2. strani).
Kulturni del svečanosti so
ispolnili mladi recitatorji iz
Vrhovega, ob njih pa godba
papirnice iz Radeč in združe-
ni moški pevski zbori.
Sledilo je ljudsko veselje,
na katerem je imel »glavno
besedo« odličen partizanski
golaš.
In drobna pripomba. V La-
škem in okoliških krajih je
ob letošnjem praznovanju
vihralo le malo zastav. Res
je, da ljudje praznujejo pred-
vsem v svojih srcih in zave-
sti, toda tudi zunanji znaki
prazničnega razpoloženja ni-
so nepornembni.
JURE KRAŠOVEC
SVEČANOST V PRAVEM KRAJU
Praznični zbor ob občinskem prazniku občine Laško je bil v Vrhovem pri Radečah,* v
krajevni skupnosti, ki sodi med najuspešnejše v občini že dolga leta. Predsednik občinske
skupščine JOŽE RAJH, je v svojem pozdravnem govoru posebej izpostavil prizadevnost
krajanov v tem kraju, ki je v povojnem obdobju močno spremenil svojo podobo in izpolnil
malone vse najbolj pomembne interese ljudi. Na sliki Jože Rajh med govorom.
MED DOBITNIKI PRIZNANJ
VZPODBUDA ZA NEUMORNOST
Veselje in radost ob potrditvi dosedanjega dela.
Prejšnji teden je bila tudi
v Žalcu slovesnost, na kate-
ri so podelili letošnja priz-
nanja srebrne znake Zveze
sindikatov Slovenije in
priznanja samoupravljalee.
Nekatere izmed dobitnikov
priznanj smo povprašali,
kaj jim le ta pomenijo.
FRANC OGLAJNER: »Že
dolga leta sem aktiven v na-
šem delovnem kolektivu,
kljub temu pa sem presene-
čen, ko sem danes prejel sre-
brni znak. Že pred trideseti-
mi leti sem bil med drugim
tudi predsedmk občinskih
sindikatov, danes pa sem
podpredsednik OOZSS v
Ferralitovi tozd Livarna.«
MARTINA GOLOB, pred-
sednica OOS v VVZ Janko
Herman Žalec: »Srebrni
znak sindikata je veliko priz-
nanje za naš delovni kolektiv
in hkrati še večja vzpodbuda
za nadaljnje delo. Predsedni-
ca OOS sem že dve leti in
dela ter odgovornosti je ve-
dno več. No, v kolektivu kot
je naš, se da marsikaj napra-
viti.«
KAROLINA SRAMER:
»Sem delavka v Juteksu.
Tam delam že celih trideset
let. Preživljali smo slabše in
lepše trenutke v rsizvoju te
naše tovarne, danes pa sem
srečna, ko nisem obupala v
najtežjih trenutkih in sem
ostala zvesta svoji delovni
organizaciji. Priznanje Sa-
moupravljalee mi prav goto-
vo precej pomeni, saj vidim,
da je bilo moje delo ce-
njeno.«
RADI TROBINA: »Zapo-
slen sem v polzelskem Ga-
rantu. V letih, ko delam tam,
sem opravljal že vrsto dolž-
nosti. Bil sem predsednik
delavskega sveta, predse-
dnik sindikata, član občin-
skega sveta... Priznanje, ki
sem ga danes prejel, jen^jem
predvsem kot pohvalo vsej
delovni organizaciji, obvezu-
je pa me, da bom delaven še
v naprej.«
Besedilo:
JANEZ VEDENIK
Slike:
TONE TAVČAR
KAJ POGANJA TA
SVET?
Spet smo pri nafti. Ne samo pri nas,
Iti smo uvedli nevozne dneve in zdaj
prvič ugotavljamo rezultate tega
»počivanja«, skoraj povsod v svetu
so problemi z energijo vse bolj pere-
či. Pri tem pa je nafta v središču bitk
za njeno varčevanje, razsipanje, za
njene cene in za delitev razpoložlji-
vih količin. Po nekaterih ocenah zdaj
primanjkuje okoli 1,2 milijonov sodč-
kov (sodček je 159 litrov) na dan, po
drugih pa kar 2 milijona. Zato drža-
ve, gospodarstva in širše skupnosti
iščejo ighode tudi v izkoriščanju dru-
gih virov energije, predvsem premo-
ga, Memeljskega plina, jedrske in v
prihodnosti tudi sončne energije.
Bren vse večje energije se ni mogoče
ruMvijail. Ne razvijati se pa pomeni
stagnirati in izginiti. Zato je to bojna
ilvljenje in smrt. Nafti sta bila posve-
čena tudi dva velika sestanka v pre-
teklem tednu.
V Ženevi so se sestali predstavniki
organizacije izvoznic nafte, ali - kot
jim pravimo s kratico - OPEC dežel.
Zbrali so se zato, da bi razpravljali o
proizvodnji in prodaji nafte ter dolo-
čili nov Pri tem so bila izhodiščna
mnenja zelo različna, obarvana s kal-
kulacijami, povečanimi apetiti in s
političnimi ozadji. Skupen dogovor
je zdaj znan: sodček nafte stane kar
18 dolarjev, doseže pa lahko s premi-
jo in z dodatkom največ 23,5 dolarja.
To pomeni, da je nafta za 52% dražja
kot je bila v povprečju v letu 1978. S
tako novo stvarnostjo je treba živeti.
Ta podražitev brez dvoma najbolj
prizadene prav države v razvoju.
Znano je, da 48 najbolj revnih dežel v
svetu nima svoje nafte; za njen uvoz
so morale že leta 1975 plačati 14,3
milijarde dolarjev, domnevajo pa, da
bodo (če upoštevajo stopnjo inflacije)
morale leta 1985 odšteti za nafto kar
okoli 38 milijard. Da bi OPEC dežele
ublažile udarec, ki so ga z dvigom cen
povzročile deželam v razvoju, so
sklenile, da namenijo v poseben
sklad OPEC dežel za pomoč deželam
v razvoju 800 milijonov dolarjev, kar
bo ta sklad povečalo na okoli 2,4 mili-
jarde. To pa je še vedno le kaplja v
morje, saj dolgujejo dežele v razvoju
razvitemu svetu okoli 300 milijard
dolarjev.
Z višjimi cenami nafte pa so priza-
dete tudi razvite dežele. V Tokiu ao se
dva dni po začetku sestanka v Ženevi
zbrali predstavniki sedmih najrazvi-
tejših zahodnih držav: ZDA, ZR Nem-
čije, Japonske, Francije, Velike Bri-
tanije, Italije in Kanade. Čeprav so
bila na njihovem dnevnem redu tudi
širša vprašanja, je v razgovorih in
sklepih prevladala nafta. Predsedni-
ki teh razvitih dežel so se sestali že
večkrat: leta 1975 v Rambouilletu
blizu Pariza, leta 1976 v Portoriku,
1977 v Londonu, lani pa v Bonnu. Na
vseh teh sestankih so razpravljali
predvsem o denarnih zadevah in o
nafti oziroma energiji. Na vsakem so
sklenili, da je nujno potrebno varče-
vanje z energijo, pa se tega niso vsi
držali. ZDA so lani uvozile okoli 450
milijonov ton nafte (leta 1974 pa 270),
tako da so jo potrošile okoli 880 mili-
jonov ton, kar pa je več kot Zahodna
Evropa, Afrika in Bližnji vzhod sku-
paj. Če potroši Italijan povprečno
letno 189 litrov nafte, Nemec 381 li-
trov, jo potroši Amerikanec kar 1700
litrov.
Članice Evropske gospodarske
skupnosti so predlagale, naj se vvoz
nafte zamrzne do leta 1985 na ravni,
kot je bil lani. Izgleda, da Je pomanj-
kanje nafte dobilo najbolj dramatič-
ne odmeve v Ameriki. Prvič seje zgo-
dilo, da so ceste opuščene od nene-
hnega motoriziranega prometa; na
bencinskih črpalkah se vijejo dolge
vrste razkačenih šoferjev, predvsem
prevoznikov kamionov, prihaja do
pretepov in celo streljanj. Posamezni
prebivalci pozivajo vlado, naj pošlje
po nafto na Bližnji vzhod vojne ladje
namesto tankerjev. Tudi iz Pentago-
na so se čule vesti, da pripravljajo
posebne enote za intervencije na
Bližnjem vzhodu. Skratka, Amerika
okuša nekaj, kar je drugim že zdav-
naj dobro znano. Ob vsej tej drami pa
se Je sestanek v Tokiu relativno mir-
no končal. Pogajalci so dosegli kom-
promis v svojih vrstah, In sicer med
deželami EGS na eni strani ter ZDA,
Japonsko in Kanado na drugi. EGS
bo omejila uvoz nafte letos na 500
milijonov ton, v letih do 1985 pa na
ravni lanskega uvoza. Podobno stali-
šče so sprejele ostale tri države, ki pa
bodo skušale uvoz še zmanjšati.
Vprašanje nafte pa ni le energetsko
In gospodarsko vprašanje. Na svoj
način vsebuje tudi politična razmer-
ja v svetu in sili svet v učinkovitejši
ter pravičnejši gospodarski sistem.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
SREBRNI JUBILEJ
NOVI TOVARNI NA POT
Njena vrednost Je 250 milijonov dinarjev
Misli delavcev šempetr-
skega SIP so prejšnji teden
hitele 25 let nazaj. V leta to-
rej, ko so tu ustanovili
manjši agroservisni obrat
za popravilo kmetijskih
strojev in mehanizacije. Je
kdo takrat sploh pomislil,
da bodo čez petindvajset let
tu polagali temeljni kamen
za novo sodobno tovarno?
Verjetno nihče. 29. junij
1979 bo zato še dolgo ostal v
spominu vseh delavcev te
priznane tovarne kmetij-
skih strojev. Republiški se-
kretar za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano Ivo Ma-
renk je položil temeljni ka-
men iz katerega bo vznikla
nova tovarna. Vrednost na-
ložbe - 250 milijonov dinar-
jev!
Odločitvi za razširitev in
modernizacijo proizvodnega
programa so botrovale ve-
dno večje potrebe po oprem-
ljenosti našega kmetijstva.
Dejstvo je namreč, da SIP
kot eden izmed glavnih pro-
izvajalcev kmetijskih strojev
za manjša kmetijska ozemlja
z obstoječimi zmogljivostmi
ne more zadostiti vsem po-
trebam. Naložba bo imela
dvojni družbeno ekonomski
pomen, je v svojem govoru
dejal vodja TOZD TKS SIP
Šempeter Jože Bratuša. Na
eni strani bo zagotovila
izboljšanje materialnega po-
ložaja delavca, na drugi pa
družbenoekonomski napre-
dek. Polovico denarja za no-
vo naložbo bodo namenili
opremi. Gre za vrsto novosti,
ki bodo zmanjšale izdeloval-
ne čase in storili bodo velik
korak naprej v novi tehnolo-
giji. Sicer pa naložba predvi-
deva tudi dograditev nove
proizvodne dvorane v veli-
kosti 8400 kvadratnih me-
trov, povečanje skladiščnih
prostorov, industrijski tir,
dograditev objekta za druž-
beni standard, adaptacijo
poslopja DSSS ter vrsto na-
peljav. Program prizvodnje
bo pokrival domače tržne
potrebe, del pa bo namenjen
tudi izvozu. Količinski obseg
proizvodnje se bo podvojil.
Povečali bodo proizvodnjo
novejših izdelkov kot so
kombajni za silažo in koruzo,
rotacijske kosilnice in nove
izvedbe obračalnikov. Zara-
di sodobne opreme število
zaposlenih ne bo narastlo to-
liko kot količinska proizvod-
nja. Računajo, da bi se števi-
lo zaposlenih povečalo od se-
danjih 464 na 736 delavcev.
Denar za uresničitev progra-
ma naložbe bodo zagotovili z
lastno udeležbo, z združeva-
njem sredstev poslovnih
partnerjev, s krediti, najeti-
mi pri bankah in krediti
skupnih rezerv občine Žalec,
komercialnimi krediti izva-
jalcev gradbenih del in doba-
viteljev opreme ter kreditom
republiške raziskovalne
skupnosti. Naložba bo, kot
menijo v Sip, dohodkovno
uspešna. Povečana storil-
nost in tehnološki napredek
bosta namreč omogočila
boljše poslovne rezultate.
Brez vsakega dvoma je na-
ložba ključnega pomena za
nadaljnjo ekonomsko krepi-
tev občine ter pomembna pri
uresničevanju občinskega in
posredno tudi republiškega
srednjeročnega razvojnega
programa. Predvidevajo, da
bo nova tovarna zgrajena do
konca leta 1981. SIP torej še
naprej raste vzporedno z ra-
zvojem našega kmetijstva.
Besedilo:
JANEZ VEDENIK
SUka: TONE TAVCAR
Temeljni kamen za novo tovarno je položil republiški
sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo MA-
RENK. Slovesnosti srebrnega Sipovega jubileja pa sta se
udeležila tudi Tone Bole in Milovan Zidar.
IZLETNIK ZA BOLJŠI MESTNI PROMET
Pred nedavnim je celjski Izletnik kupil šest novih avtpbusov za mestni promet. Vsak od
teh velikanov velja nekaj več kot sto starih milijonov dinarjev, v vsakem pa je prostor za 110
potnikov. Avtobusi so zelo dolgi, izdelala pa jih je znana jugoslovanska tovarna motornih
vozil FAP s Priboja na Limu. Naš posnetek prikazuje pet novih lepotcev, šesti pa je že bil na
vožnji. Tako je Izletnik izpolnil še eno nalogo v zvezi s povečanjem zmogljivosti v mestnem
prometu, ki je postal spet bolj popularen po uvedbi parnih in neparnih voznih dni za osebne
avtomobile.
NAGRAJENI »ELEKTROKOVINAR«
OPRAVIČILI SO ZAUPANJE
Od obrtne delavnice do uspešnega industrijskega obrata
Ob lanskoletnem občin-
skem prazniku je bila v De-
bru pri Laškem na svečan
način odprta nova proiz-
vodna hala »Elektrokovinar-
ja« TOZD Dravskih elek-
trarn Maribor.
Dolga leta so proizvajalci
kovinskih konstrukcij in
stolpov za prenos električne
energije delali v slabih de-
lovnih pogojih, večji del kar
na prostem. Nekdanji >»E1-
kov« se je iz preproste obrt-
ne delavnice razvil v sodob-
no organizirano industrijsko
podjetje, kar pa je naposled
omogočila šele izgradnja so-
dobne proizvodne hale z vse-
mi potrebnimi stranskimi
prostori in opremo. Izgrad-
nja te hale je bila plod soli-
darnega vlaganja vseh
TOZD v združeni organizaci-
ji Dravskih elektrarn, kar je
pravzaprav zgleden primer v
naši vsakdanji praksi, ko je
solidarnostnih vlaganj na
osnovi dohodkovnega od-
nosa manj, kot bi si želeli. Ta
nemajhna naložba je seveda
postavila kolektiv pred veli-
ko obveznost do ostalih
TOZD v delovni organizaciji
in do družbe. Kot je bilo pri-
čakovati, je kolektiv svojo
obveznost po enem letu po-
slovanja v novih delovnih in
proizvodnih pogojih povsem
opravičil. Te naloge pa spri-
čo uveljavljanja dohodkov-
nih odnosov niso majhne,
kajti delavci morajo računati
na to, da bodo navzlic pove-
zanosti v združeno organiza-
cijo dela, morali v bodoče še
bolje poslovati, spodbuditi
nove proizvodnje programe.
Glede tega so že na dobri po-
ti, ker se zavedajo, da so ifct
TOZD dolžni predvsem sami
skrbeti za svoj razvoji
Boljši pogoji za delo, pred-
vsem pa možnost boljše te-
hnološke organiziranosti so
spodbudili tudi samouprav-
no prakso v tem kolektivu,
ki je dolgo kot dislociran
obrat uveljavljal to pravico
in dolžnost samo polovično.
Danes delavski svet in drugi
samoupravni organi delujejo
v polnem zamahu in vsej ce-
lovitosti. Pomembno je pou-
dariti, da so kljub obremeni-
tvam, ki so posledica obsež-
ne investicije, poslovali v
uspešno in da se niso pridru-
žili kolektivom, ki se dušijo
v zadolženosti neustreznih
investicijskih naložb.
Ob obletnici otvoritve no-
ve proizvodnje hale, ko so se
tudi po pogojih dela prelevili
v moderno industrijsko po-
djetje, so bili prvi na spisku
dobitnikov občinskega priz-
nanja 2. julij. Razvoj »Elek-
trokovinarja« v Laškem je
hkrati zgled tudi za druge
delovne organizacije v obči-
ni, kakor v praksi naj izgleda
solidarnost, kakršna se je po-
kazala v njihovem primeru s
strani TOZD, ki niso v isti
občini, hkrati pa zgled, da
solidarnost neminovno terja
tudi ustrezen občutek odgo-
vornosti, ki jo je dolžen opra-
vičiti kolektiv, ki bi z lastni-
mi močmi težko stopil na pot
sodobno organiziranih de-
lovnih organizacij. J. K.
POČITNICE ZA DELA VCE 77
PREBOLD
Tekstilna tovarna iz Prebolda je ena tistih, ki name-
nja vso pozornost letnemu oddihu svojih delavcev.
Delavci imajo letos možnost letovati v Novalji na
Pagu, Banjolu na Rabu, Umagu, Poreču in Uvali Scott.
V teh letoviščih bo preživelo svoj letni oddih kar okrog
150 delavcev z družinskimi člani, letovanje pa je ta
delovni kolektiv pripravil skupaj s celjskim Izletni-
kom. Se zlasti veliko povpraševanje je bilo po letova-
njih v Poreču in Uvali Scott, vendar niso mogli vsem
ustreči, ker turistična agencija ni imela na voljo več-
jega števila sob.
Se največ delavcev pa bo kot že leta nazaj v Piranu,
kjer ima tekstilna tovarna svoj počitniški dom, ki so ga
pred dvema letoma temeljito obnovili, letos pa naku-
pili tudi novo pohištvo. Počitniški dom je na Punti,
torej je tudi kopanje prav prijetno, saj morje tu še ni
preveč onesnaženo, Počitniški dom v Piranu so odprli
že konec junija, polno zaseden pa bo vse tja do konca
avgusta. Upravnik doma bo tudi letos Terezija Vegelj,
kar je porok, da se bodo delavci tudi letos v Piranu
dobro počutili,
Precej pa je seveda tudi tistih, ki jim ni do kopanja v
morju in se bolj navdušujejo za zimske počitnice, po-
leti pa vseeno radi skočijo v preboldski bazen< Ni
naključje torej, da sb v preboldski tekstilni tovarni
pokazali veliko zanimanie za sodelovanje pri obnovi
kopališča, ki sicer sodi k hotelu. Manj razumljivo pa je,
kot piše v glasilu TTP Črna mačka, da razen TT, hotela
ih žalske TKS nihče ni pokazal dovolj razumevanja za
sodelovanje pri obnovi. Prav iz TT izvira pobuda za to,
da iz tovarne napeljejo v bazen toplo vodo. Število
kopalnih dni bi se tako povečalo za okrog petkrat. Pri
KS so že imenovali iniciativni odbor za izvedbo te
pomembne akcije in kot trdijo, bodo rezultati vidni že
ob začetku prihodnje kopalne sezone. Temeljito pa bo
treba premisliti o načinu izvedbe del in tudi virih
financiranja.
JANEZ VEDENIK
ANTON TADINA IZ POZD ORODJE-OPREMA ŠENTJUR
KOVINOSTRUOAR JE LEP POKLIC
Tujina Je velika življenjska preizkušnja
Za nekaj trenutkov, da bi
lahko pokramljali, je Anton
Tadina izklopil stroj ob kate-
rem sicer vestno opravlja
svoje delo.
Najprej sva malo poklepe-
tala o skupnih naporih vseh
20 zaposlenih, ki se trudijo,
da bi stroji kar najbolj ubo-
gali roke, ki jih vodijo. »Dela
nam ne zmanjka,« je pripo-
vedoval Anton. »In kar pri-
dni moramo biti, da dohaja-
mo vsa naročila.« Seveda me
je zato v prvi vrsti zanimalo,
kaj in za katere organizacije
združenega dela delajo.
•Predvsem za domači Alpos,
pa za Železarno Sisak, Žele-
zarno Store - tovarno trak-
torjev in Labin progres. To
so naši največji naročniki.«
Anton je vodja skupine pri
izdelavi valjev in profilov ra-
zličnih vrst- Predvsem, tako
nam je zaupal, Je z delom za-
dovoljen in uspeh na delov-
nem mestu lahko dosežel le
tisti, ki svoje delo opravlja s
srcem. Pravi tudi, da se je za
poklic kovinostrugarja odlo-
čil že kot majhen fantič.
Otroška želja je postala re-
sničnost in Anton je vesel,
da se je tako odločil. Izučil se
je v Rogaški Slatini in nekaj
časa je bil zaposlen v Alposu
v Šentjurju.
Kot mnoge mlade ljudi, je
tudi niega zamikala pot v
svet. Želel se je spoznati z
novim delom, ljudmi, kraji.
Hotel je na koncu koncev tu-
di kaj več zaslužiti, si kaj pri-
hraniti. Odšel je v Nemčijo, a
s trdnim namenom, da odha-
ja le začasno. Pri tem je tudi
ostalo. Vrnil se je. Tujina je
velika življenjska preizkuš-
nja in doma, med kozjanski-
mi griči je najlepše.
In tam, kjer je človek sre-
čen in zadovoljen, uspehi ne
morejo izostajati. Čeprav je,
kot pravi Anton, delo kovi-
nostrugarja včasih precej na-
porno, je po drugi strani ta
poklic lep in zanimiv.
Se posebej pa je prijetno
delati v sredini, ki delo zna
prav vrednotiti Ih ceniti-
MATfiJA PODJED
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
SAMOPRISPEVEK V CELJU
KAKO URESNIČUJEMO PROGRAM?
Odstopanja so, a pogojena z objektivnimi težavami
Kljub nekaterim zakasni-
tvam, ki so ob tem objektu
bolj, ob drugem pa manj
opravičljive lahko trdimo, da
se program referendumskih
objektov v celjski občini ure-
sničuje po začrtani časovni
poti. Poglejmo na kratko, ka-
ko je z izgradnjo posameznih
objektov.
Prizdek k Osnovni šoli
Franja Vrunča: Zapletljaji
okoli upravičenosti izgrad-
nje tega objekta so povzroči-
li časovni zamik pri pričetku
gradnje prizidka. A vendarle
je prevladajo mnenje, da re-
ferendumskega programa ne
gre kar tako spreminjati in
kot kaže, bodo jeseni pristo-
pili k njegovi izgradnji.
Osnovna šola Fran Roš:
gradnja objekta je v teku, de-
la pa bi morala biti zaključe-
na do 15. novembra. Delavci
v izobraževanju računajo, da
bi na šoli pričeli s celodnev-
nim poukom v drugem pol-
letju šolskega leta 1979/80.
Na šoli bo 16 oddelkov, zgra-
dili bodo veliko in malo telo-
vadnico ter še več drugih
prostorov, ki bodo služili
uresničevanju programa te
druge celodnevne osnovne
šole v celjski občini. Vre-
dnost objekta računajo na 78
milijonov dinarjev.
Glasbena šola: še vedno ni
dokončnd odločeno, ali bodo
Glasbeno šolo na novo gradi-
h ali pa bodo samo adaptirali
obstoječo stavbo in zgradili
ob njej še prizidek. O tem bo
odločal družbeni svet za pro-
stor in urbanizem. Po pro-
gramu bi morMa biti Glasbe-
na šola zgrajena ali adaptira-
na do konca leta 1981.
Telovadnica v Frankolo-
vem: Čeprav bi morala biti
po programu telovadnica
zgrajena šele leta 1981 raču-
najo, da bo objekt zgrajen že
veliko prej. To je prav goto-
vo v interesu krajanov, ki od
tega objekta pričakujejo, da
bo s prostori zadostil mno-
gim kulturnim in drugim po-
trebam kraja. Poleg osnov-
nega smotra seveda, ki ga bo
opravljal za šolo.
Telovadnica ob Osnovni
šoli L celjske čete: tudi za ta
objekt je vsa dokumentacija
pripravljena. Telovadnica bo
zgrajena do leta 1981.
Dom v Grmovju: objekt
bo zgrajen v rekordnem času
nepolnega leta. Predvideva-
jo, da bo predan namenu v
drugi polovici septembra le-
tos, njegova vrednost pa bo
znašala 42 milijonov dinar-
jev.
Kulturni dom v Socki: ob-
jekt so slovesno odprli v so-
boto ob krajevnem prazniku.
Adaptacija graščine, v kate-
rem bo doslej ta kulturni
hram krajanov Socke pa je
veljala 380.000 dinarjev.
Kulturni dom Zarja Tr-
novlje: ob tem objektu je na-
stala zaradi različnih zaplet-
Ijajev kar enoletna zakasni-
tev. Kljub temu pa predvide-
vajo, da bodo dom slovesno
odprli ob 29. novembru le-
tos. Njegovo vrednost raču-
najo na 4 milijone dinarjev.
Kulturni dom Hudima:
Kaže, da gradnjo tega objek-
ta ne bo mogoče pričeti do
konca letošnjega leta.
Zdravstvena postaja Što-
re: gradnja objekta je v teku,
predvidevajo, da bodo
zdravstveno postajo predali
namenu 29. novembra letos.
Veljala bo med 45 in 50 mili-
jonov dinarjev.
Adaptacija zdravstvene-
ga doma v Celju: prvotno je
bila adaptacija predvidena
za leta 1981 in 1982. A ker se
bo Uprava javne varnosti že
pred časom izselila iz seda-
nje stavbe, v Zdravstvenem
domu že pripravljajo projek-
te za adaptacijo celotne stav-
be Zdravstvenega doma. Ka-
že, da bodo z njo pohiteli že
pred načrtovanim rokom.
Otroški vrtec v Vojniku:
po vseh zapletljajih bo sredi
septembra končno dan v
uporabo nov otroški vrtec v
Vojniku. V njem bo prostora
za 80 otrok, veljal pa bo ne-
kaj čez 12 milijonov dinar-
jev.
Zal podatkov o drugih ob-
jektih otroškega varstva, ki
bodo zgrajeni s pomočjo re-
ferendumskega denarja ni-
smo mogli dobiti in bomo za-
to o njih poročali v eni od
prihodnjih številk.
DS
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI STRMEC
NOVA DVORANA V SOCKI
Tretji obJeM iz programa samoprispevifa
V počastitev krajevnega
praznika so v Socki izročili
namenu obnovljeno kultur-
no dvorano, ki bo v bodoče
še močnejše kulturno, poli-
tično, samoupravno ter de-
legatsko žarišče stalnega
območja Socka v okviru KS
Strmec. Obnovitev je stala
26 milijonov starih dinar-
jev, gre pa za uresničitev
dela referendumskega pro-
grama II. celjskega samo-
prispevka.
Sicer pa je bilo v soboto in
nedeljo v KS Strmec več pri-
reditev, s katerimi so krajani
počastili svoj praznik. Začeli
so mladi pohodniki po poteh
XIV. divizije, nato je bila v
soboto popoldne svečanost
ob odprtju nove dvorane v
Socki. V kulturnem progra-
mu so sodelovali pionirji
osnovne šole Socka, moški
pevski zbor Prosvetnega
društva Strmec, godba na pi-
hala Male Dole, folklorna
skupina osnovne organizaci-
je ZSMS Socka, navdušil pa
je tudi narodno-zabavni soč-
ki kvartet.
Ob tej priložnosti je izšla
tudi prva številka glasila kra-
jevne skupnosti UTRIP, ki
obeta v krajevni skupnosti
boljše obveščanje. Prispeva-
lo pa bo glasilo prav gotovo
k večji povezanosti kraja-
nov, da bodo tudi v prihod-
nje dosegali lepe delovne
uspehe. O pomenu takšne
povezanosti in enotnosti v
okviru frontne socialistične
zveze je na svečanosti govo-
ril tudi sekretar Občinske
konference SZDL Celje To-
ne Rožman.
V	soboto zvečer je bilo
prav prijetno tudi v Lember-
gu, kjer je bil v gasilskem
domu nastop narodno-za-
bavnih ansamblov.
Nedeljske prireditve so se
začele s komemorativno sve-
čanostjo pri spomeniku pad-
lih borcev v Strmcu, nedelj-
ski dopoldan pa je bil name-
njen še vaji civilne zaščite v
Lembergu.
V	praznovanje svojega
krajevnega praznika so se
vključili tudi lemberški ga-
silci, ki so proslavili 30-letni-
co obstoja in delovanja svo-
jega društva. Na svečan na-
čin so prevzeli še nov gasil-
ski avtomobil, svoj jubilej in
ves krajevni praznik pa zao-
krožili s tovariškim družab-
nim srečanjem.
MITJA UMNIK
PO RUDARSKEM PRAZNIKU
SREČNO ZA VSE USPEHE
3, JuiiJf dan rudarjev: za nove zmage!
»Odveč bi bile velike be-
sede in ponavljanje po-
membnosti praznikov dne-
va rudarjev in naše sestav-
ljene organizacije ter dneva
borcev. Oba sta se že zdav-
naj trdno zasidrala v naši
zavesti, pa vendar nam nju-
no približevanje vselej po-
viša utrip naše vzajemne
pripadnosti in vzbudi pra-
vo razpoloženje...« je v za-
četku uvodnika ob praznič-
ni številki glasila kolektiva
Rudarsko - elektroenerget-
skega kombinata Velenje
zapisal Zvone Vidic, sicer
predsednik delavskega sve-
ta SOZD REK Velenje ter
zaključil z »Naj bosta praz-
nik borbe in dela simbolič-
ni mejnik našega današnje-
ga in jutrišnjega obnaša-
nja... Iskrene čestitke z
borbenim ,zdravo' in rudar-
skim ,Srečno'...«
Za letošnje praznovanje, ki
se je končalo na sam 3. julij,
lahko zapišemo, da je minilo
v proslavljanju doseženega
in načrtovanju novega. Ce
kdo, potem se rudarji v po-
polnosti zavedajo, kako je
vse odvisno od njihovega de-
la. Nakopan premog je tisto,
od česar kasneje dobimo
prepotrebno energijo. Če-
prav že dalj časa velenjski
rudarji večino nakopanega
premoga namenjajo šoštanj-
ski termoelektrarni pa to ne
pomeni, da so »slepi« tudi za
ostale potrebe. Prav zdaj, ko
smo pravzaprav ponovno na
robu premogovne krize, saj
tega goriva primanjkuje zla-
sti za najširšo potrošnjo, so
se odločili, da bodo z delom
pomagali pri odpravljanju
težav. Svoj delež do široke
potrošnje so povečali!
Rudarji ne poznajo počit-
ka, saj za njih (vsaj večino) ni
prostih sobot in nedelj. Ni
prostih zato, ker želijo z do-
datnim nakopom reševati si-
tuacijo. Franc Druks, ki je
sodeloval v živi radijski od-
daji in je že trinajsto leto
»knap« (to je bil tudi oče, to-
rej tradicija) je povedal, da
pri njih ni problemov, da ne
bi delali. Zavest po skupnem
dobrem je premočna, da bi
se odrekli na račun lagodnej-
šega življenja delu. Sicer je
pa tako. Žal je rudarjev ve-
dno manj, saj se za ta težaven
poklic odloča vedno manj
ljudi. Pomanjkanje delavcev
pa je treba nadomestovati s^
tehničnimi sredstvi in boljšo
organizacijo dela. Oboje v
velenjskem rudniku dobro
teče.
Kaj vse so pripravili pred
letošnjim praznikom?
Sprejeli so upokojene de-
lavce delovnih organizacij in
delovnih skupnosti SOZD
REK Velenje po lanskem 3.
juliju. V Delavskem klubu
so odprli sedemdnevno raz-
stavo grafik, olj in plitkih lig-
nitorezov Jerneja Krežeta,
upokojenega rudarja in li-
kovnika iz Trbovelj. Pripra-
vili so več športnih priredi-
tev, kot šahovski, rokometni
in odbojkarski turnir. Godba
na pihala, rudarska je ena
najboljših, ne samo doma,
ampak tudi v svetu, je pri-
pravila tradicionalni kon-
cert. Na slavnostni seji de^
lavskega sveta so podelili
priznanja in simbolična dari-
la delovnim jubilantom in
jamskim reševalcem. Na
sam praznik, 3. julij, so pri-
pravili v zgodnjih jutranjih
urah budnico in za njo para-
do po mestnih ulicah z
osrednjo proslavo na kotal-
kališču. Tam so s tradicio-
nalnim skokom čez kožo
sprejeli v knapovski stan
fante, ki so letos končali ru-
darsko šolo. Skok čez kožo
pomeni skok v rudarski po-
klic, spitje vrčka piva, ki so-
di zraven, pa simboliko žeje
in tudi grenkobe po oprav-
ljenem »šihtu« v jami...
Po tem je bilo še srečanje
na Graški gori, kjer so dan
rudarjev združili z dnevom
borca z odkritjem spomeni-
ka pokojnega Antuna Avgu-
stinčiča »Prenos ranjencev«.
TONE VRABL
VEDNO
MIKAVNI KRAJI
Pogled na »Rogovilca« tik pred vstopom v eno najlepših
alpskih vasic pri nas, v Solčavo. Tu pa se začenja tudi pot, ki
pelje v narodni park, v Robanov kot.
Alpsko dolino, Robanov kot, obdajajo visoke apneniške
gore. V zadnji ledeni dobi je to dolino prekrival ledenik, ki je
segal v dolino Savinje in še dlje. Po delu Robanovega kita
teče potok Bela, ki ima zaradi čiste vode kar pravšnje ime.
Prodnata je tudi široka Terasa sredi kota, v glavnem izkr-
čena za travnik in pašnik. Strma pobočja Robanovega kota
razjedajo mnogi hudourniki.
MB
VOŠNJAKOVI NAGRAJENCI
Ljubljanska banka že vrsto let vlaga
veliko napora v načrtno delo pri razvoju
mladinskega hranilništva. Zato so tudi
ustanovili priznanje Vošnjakovo plaketo za
izjemne uspehe pri razvoju mladinskega
varčevanja. To priznanje podeljujejo za
večkratno uspešno delo mentorja v
pionirskih, mladinskih in cicibanovih
hranilicah, za sodelovanje in uspehe pri
ustanavljanju hranilnic, za uspehe pri
razvijanju hranilništva v tujini ter za
bogatitev vsebine dela v hranilnicah in za
uspehe v realizaciji akcij za spodbujanje
mladine k varčevanju.
Vošnjakovo plaketo podeljujejo na
predlog svetov mentorjev temeljnih bank
in sveta mentorjev Združene banke ter
sveta mentorjev pionirskih, mladinskih in
cicibanovih hranilnic. Letos so s celjske
regije Vošnjakovo plaketo prejeli: Janez
Kroflič iz Žalca ter Janko Orožen in Janko
Prislan iz Celja.
JANEZ KROFLIC je kot ravnatelj in
mentor pionirske hranilnice na osnovni
šoli Vransko od leta 1970 do 1978 uspešno
in prizadevno razvijal predvsem
brezgotovinsko poslovanje in namensko
varčevanje v hranilnicah. Kot predsednik
in član sveta mentorjev Kreditne banke
Celje pa je s svojimi idejami pripomogel k
uspešnemu razvijanju predšolskega
varčevanja, zlasti v žalski občini.
JANKO OROŽEN je kot celjski kronist
veliko pripomogel k odkritju doprsnega
kipa Mihaela Vošnjaka in postavitvi
spominskih obeležij in izdal publikaciji,
kjer omenja delovanje in zasluge Mihaela
Vošnjak Vošnjaka za razvoj hranilništva na
Slovenskem. Vloga in delež tovariša
Orožna na področju hranilništva sta
splošno znana in neprecenljiva.
JANKO PRISLAN sodi do svoje
upokojitve med prve organizatorje
mladinskega varčevanja na celjskem
območju. Ze leta 1950 je osnoval na nižji
gimnaziji v Šoštanju hranilno blagajno. Od
leta 1956 dalje je ustanovil pionirske
hranilnice na osnovni šoli v Vojniku in
Hudinji, v Celju ter kasneje nadaljeval delo
kot svetovalec pri ustanavljanju pionirskih
hranilnic na širšem celjskem območju.
Janez Kroflič
Janko Orožen
Janko Prislan
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
ODMEVI
RODI NAJ SE LE ZAŽELEN OTROK
»Devnik nerojenega otroka« je sprožil to razmišljanje
To ni le prazna beseda, je
dejstvo, saj je v naši družbi
urejeno tako, da se to geslo
lahko tudi uresničuje.
Poleg Ustave SFRJ, ki v
čl. 191 pravi: Pravica človeka
je, da svobodno odloča o roj-
stvih otrok. Ta pravica se
lahko omeji samo iz zdrav-
stvenih razlogov, imamo tu-
di v Ustavi SRS v 233. členu
zapisano:
Pravica človeka je, da svo-
bodno odloča o rojstvih
otrok. Ta pravica ^e lahko
omeji samo iz zdravstvenih
razlogov.
V zvezi z uresničevanjem
te pravice zagotavlja družbe-
na skupnost potrebno izo-
brazbo ter ustrezno socialno
varstvo in zdravstveno po-
moč v skladu z zakonom.
Poleg Ustave imamo v na-
ši družbi še druge dokumen-
te, ki urejujej^o področje na-
črtovanja družine, to je Re-
solucija o načrtovanju druži-
ne in družbenih prizadeva-
njih za njen nastanek in var-
nost, ki je bila sprejeta v
Skupščini SRS, 25. 4. 1974,
ki vsebuje predvsem:
-	uresničevanje pogojev
za nastanek in varnost dru-
žine
-	uveljavljanje socialistič-
ne družbeno-moralnih načel
v odnosih med spoloma
-	o odgovornosti do roj-
stva, vzreje in vzgoje otrok
pri vstopanju v spolne in za-
konske odnose
-	omogočanje proste odlo-
čitve glede uravnavanja časa
spočetja in rojstva kot izraza
odgovornosti do otroka, da
se rodi zaželen in da starši
odgovorno sprejemajo nje-
govo rojstvo, kar je osnovni
pogoj za otrokovo srečno
življenje.
Za vse navedeno obvezuje
Resolucija o načrtovanju
družine vse OZD, KS, intere-
sne skupnosti, družbenopo-
litične skupnosti in društva,
da se organizirajo tako, da se
ustvarjajo ugodne razmere
za rojstvo in razvoj otrok.
V letu 1977 pa je bil sprejet
tudi zdravstvni zakon:
Zakon o zdravstvenih
ukrepih pri uresničevanju
pravice do svobodnega odlo-
čanja o rojstvu otrok. Ta za-
kon na prvem mestu urejuje
preprečevanje zanostive in
vse pravice, ki jih imata žen-
ska in moški, da to lahko
uresničita. Poudarjena je
kontracepcija in pravica do
nje, saj je ta metoda najbolj
resnični pripomoček pri re-
gulaciji rojstev. Sterilizacija
pa je oblika trajne zaščite in
zahteva posebne pogoje, ker
ima za posledico nesposobr-
nost za možnost zanositve.
Zakon urejuje tudi umet-
no prekinitev nosečnosti in
jo časovno omeji na 10 te-
dnov trajanja nosečnosti. Po
desetem tednu pa nastopijo
omejitve, ki ščitijo • zdravje
žene, Komplikacij, ki so
možne, je po prekinitvi no-
sečnosti manj, čim krajša je
prekinjena nosečnost. Vse-
kakor pa je deset tednov tra-
jajoča nosečnost tista, ki jo
tudi zakonodajalec omejuje,
kasneje je treba željo po pre-
kinitvi nosečnosti posredo-
vati komisiji.
Ce danes govorimo o načr-
tovanju družine, mislimo na
zavestno in odgovorno star-
ševstvo, mislimo na zavest-
no odločitev ljudi o tem, ko-
liko otrok bodo imeli in kdaj.
Pri tem lahko upoštevajo
svoje možnosti za vzgojo in
vzdrževanje otroka. Zato pri
nas družbena prizadevanja
temeljijo na stališču, da je
načrtovanje družine člove-
kova pravica in dolžnost!
Odnos med moškim in
žensko, družbeno motrimo s
stališča otroka kot konsti-
tuirnega elementa družine.
Izhajamo iz otrokovega in
hkrati iz družbenega intere-
sa, da se otrok rodi zaželen in
da raste v takšnih družinskih
in družbenih okoliščinah, ki
mu najbolje zagotavljajo
zdravo rast.
V svetu imajo različen od-
nos in različne pravne pred-
pise do prekinitve nosečno-
sti oziroma do splava, pone-
kod pa je tudi še prepove-
dan. V zadnjem času pa se v
svetu pogledi in predpisi o
splavu spreminjajo in je žen-
skam vsekakor lažje dosto-
pen kot nekoč.
Tudi pri nas se je odnos do
splava spreminjal. V stari
Jugoslaviji je bil do leta 1929
strogo prepovedan. Kazen-
ski zakonik iz leta 1929 ga je
še vedno prepovedoval in
zanj določal kazen, vendar je
prvič predvidel tudi »dovo-
ljeni splav«, če so z njim reši-
li ženski življenje ali odvrnili
neogibno nevarnost za
zdravje. Ti predpisi so veljali
pri nas do vojne in še nekaj
let kasneje.
Po letu 1948 so začeli spla-
vi naraščati in veliko žensk
je zaradi posledic umrlo, ker
je' bil poseg opravljen nedo-
voljeno in nestrokovno (kri-
'minalni splav).
Tako se je začela razprava
o,spfosli1^ zakonskih pred-
pisov in leta 1951 je bil stor-
jen prvi korak za sprostitev
zakonskih predpisov. Začelo
se je izboljševanje pogojev
za žensko, tako s pravnega
stališča, ker so se pričele kr-
čiti pravne omejitve, kot z
medicinske, saj se je z razvo-
jem medicinske znanosti
izboljševala tudi tehnika
operativnih posegov.
Po letu 1955 so obstoječe
komisije iza dovolitev splava
začele upoštevati tudi širše
socialne razloge.
Po zadnjih zakonskih
predpisih (1977), pa je preki-
nitev nosečnosti (do 10. te-
dna) dovoljena brez omeji-
tve, na zahtevo ženske, ki že-
li nosečnost prekiniti. Svojo
željo oz. zahtevo posreduje
ustrezni zdravstveni organi-
zaciji (ginekol.), ki mora
opraviti poseg pod najboljši-
mi strokovnimi pogoji.
Splav je še vedno operacija,
zato mora biti napravljen v
takih okoliščinah, kot drugi
medicinski posegi, kar je
običajno v bolnici. Zelo
zgodnjo nosečnost (2 tedna)
pa lahko prekine zdravnik
tudi v ginekološki ordinaciji
- to je kratek, neboleč poseg
in ga imenujemo tudi men-
strualna regulacija.
Načrtovanje družine v naši
družbi ni ozko pojmovano,
ampak nam omogoča, da se
odnos med dvema enako-
pravnima osebnostima regu-
lira tako, da sprejmemo roj-
stvo otroka takrat, ko imamo
zanj zagotovljene ustrezne
pogoje.
Zato je pri nas načrtovanje
družine sestavni del novega
položaja .človeka in pred-
vsem novega položaja žen-
ske, ki spreminja celotno po-
dročje odnosov med spolo-
ma. To svobodno in odgo-
vorno odločanje o rojstvu
otroka, pa obvezuje oba bo-
doča starša, da se zavestno
pripravita na starševstvo,
obenem pa je tu tudi družbe-
na odgovornost, ker ne gre
samo za odnos med dvema
človekoma, ampak za roj-
stvo novega človeka, ki naj
ima zagotovljene takšne po-
goje, da se bo razvil v zdravo
in srečno osebnost.
Načrtovanje družine je pri
nas temeljna pravica človeka
in je sestavni del celotnosti z
ustavo določenih družbenih
in osebnih razmerij v sociali-
stični samoupravni družbi.
Koordinacijski odbor za na-
črtovanje
družine pri OK SZDL Celje
NOVE VIZIJE CELJA
KONČAN NATEČAJ »SRCE«
Nekaj zanimivih rešitev o bodoči podobi Celja
v Likovnem salonu je od-
prta razstava, ki prikazuje
načrte in makete, rezultate
splošnega anonimnega repu-
bliškega urbanističnega na-
tečaja za''del središča v Celju
z imenom »Srce«. Ne bi sme-
lo biti Celjana, ki bi prezrl te
zamisli in predloge, te bodo-
če celjske vizijske predstave,
saj so močno vezane na na-
daljnji razvoj mesta.
Natečaj je razpisala Skup-
ščina občine Celje v sodelo-
vanju z Društvom arhitektov
Ljubljane. Kdor je hotel v
natečaju sodelovati, je moral
predati elaborat svojega dela
do 18. maja letos. Dela je oce-
njevalo ocenjevalno razsodi-
šče, ki mu je predsedoval
dipl. ing. JANEZ KOZMUS,
podpredsednik je bil Radi-
slav Popovič, člani pa Tomaž
JegHč, Boris Rosina, Mirko
Ulaga, Maver Jerkič, Mirko
Mrva, Marjan Ocvirk in
Alenka Polutnik, namestni-
ka članov sta bila Leon Gotz
in Jurij Lenard, poročevalec
pa Jurij Sadar.
Na razpis je prispelo osem
natečajnih elaboratov. V na-
tečajnih pogojih je bilo zapi-
sano, da bo izplačan celotni
nagradni fond v primeru, če
bo prispelo vsaj deset elabo-
ratov. Ker jih je bilo samo
sedem, so nagradni fond
zmanjšali za približno 20 od-
stotkov. Komisija je enogla-
sno sklenila, da bo podehla
naslednje nagrade: prvo na-
grado v znesku 120.000 di-
narjev dobi elaborat pod ši-
fro Lijak. Njegovi avtorji so
Andrej Cernigoj, Mojca Švi-
gelj-Cernigoj, konzultant
Breda Mihelič in sodelavca
Jana Umnik in Marko Ster-
gar, vsi iz Ljubljane. Druge
nagrade komisija ni podelila,
tretjo pa je namenila elabo-
ratu pod nazivom Jedro, nje-
govi avtorji pa so Raf Drak-
sler, Dare Lečnik in sodelav-
ci Darja Draksler, Irena Fe-
guš, Monika Fink, Stanka
Jamnik, Višnja Kovačič in
Vesna Vesel, maketo pa je
izdelal Jure Skofič. Vsi so iz
Ljubljane. Enakovredno
tretjo nagrado je- prejel tudi
elaborat s šifro Celje. Njego-
va avtorja sta Jure Kobe in
Aleš Vodipivec, oba iz Ljub-
ljane. Žirija se je odločila, da
se podelijo trije enakovredni
odkupi in sicer za elaborate s
šiframi Cardo, 07905 in Sed-
la. Prvega sta izdelala avtorja
Andrej Mlakar in Tomaž Mi-
helčič, oba iz Ljubljane, pod
šifro 07905 je avtorica Mira
Ruič iz Celja in avtor projek-
ta Sedla je Fedja Košir iz
Ljubljane.
Razstava bo v Likovnem
salonu odprta do 10. julija.
SLG V VELIKI
BRITANIJI
Nekaj igralcev in vodstvo
Slovenskega ljudskega gle-
dališča iz Celja bo prispelo
danes iz Velike Britanije,
kjer so bili na nekajdnevni
strokovni ekskurziji. Ogle-
dali so si znameniti National
Theater v Londonu, tri dni
pa so bili v rojstnem kraju
velikega dramatika Shake-
speara v Stratfordu ob reki
Avon, kjer so si ogledali tri
njegova dramska dela.
ADI VSAVmVEMSALONU
Pred časom smo v Savinovem salonu v Žalcu odprli raz-
stavo najnovejših gravur slikarja Adija Arzenška. O njego-
vem likovnem delu je govoril publicist in likovni kritik
Aleksander Bassin, v otvoritveni slovesnosti pa je nastopil
basist Ladko Korošec. Otvoritve razstave se je udeležil tudi
magister Emil Roje, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS.
Foto: TONE TAVCAR
JOŠTOV MLIN OBNAVLJAJO
Dela pri obnovi zunanjosti Joštovega mlina v Medlogu so
se končno pričela. Remont je postavil odre za obnovo proče-
lja, ni pa še opaziti strojev, da bi zasuli zdaj prazno in
opuščeno staro strugo Ložnice, ki je tekla mimo mlina.
Kot smo že poročali, bo v septembru mesecu pri Joštovem
mlinu osrednja proslava v počastitev letošnjih partijskih
jubilejev in 40-letnice partijske konference, ki je bila v
mlinu pod vodstvom Edvarda Kardelja.	D. M.
NNNP 79 MED TREMI
KINOPODJETJI
Četrto srečanje treh slovenskih kinopodjetij Kopra, Kra-
nja in Celja (pobudnik je bil pred že devetimi leti prejšnji
direktor celjskega kinopodjetja Damjan Brvar) je bilo tokrat
v resnično odlični organizaciji Kino podjetja Kranj na Jezer-
skem. Organizatorji so domiselno pripravili srečanje, kjer se
je zbralo več kot sto delavcev vseh treh slovenskih kino
podjetij, saj so športne igre organizirali na temo letošnje
akcije »Nič nas ne sme presenetiti«. Tretjič zapored (prvo
lieto ni šlo »zares«) so zmagati Celjani ter tako osvojili pokal
v trajno last. Peto, jubilejno srečanje, bo v Celju. Na letoš-
njem srečanju so med drugim tudi podpisali samoupravni
sporazum o tesnejšem sodelovanju na vseh področjih, ne
samo športnem in družabnem. Sicer pa bomo obširneje o
tem srečanju poročali v prihodnji številki. T. VRABL
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
SEDEM STOLETIJ NERODNOVE LIPE
»POGOVOR Z ZRAKOM!«
Na vrsti sd ovce, živina, turizem, preudarjajo na Paškem Kozjaku
Na samini stoji Banov-
škova lipa, tik ob kmetiji,
tako kot sp na saminah
vse kmetije pod obronki
Paškega Kozjaka in po
vsem njegovem pogorju
razsute kajže. Načenja jo
zob časa in tudi lipa ne
more več: sedem stoletij
ji prisoja stari Banovšek,
Nerodnov oče, verujoč
izročilu dedov, ki pravi,
da so jo posadili "Kirki.
Turška lipa! Ta tu ni edi-
na, po Paškem Kozjaku
so razsute na debelo. Ne-
dolgo tega je Cvikel na
Brdcah nad Dobrno,
kakšne pol ure hoda od
Banovška, podrl podob-
no. Vso noč so žagali
trhlo pričo zgodovine,
vso noč so cvilile veje, ta-
ko dolgo, dokler ni žaga
zagrizla v trhlovino in je
drevo, simbol slovenstva,
omahnilo.
Marsikaj je v teh re-
breh, ki naravnost kažejo
zobe obiskovalcu, nevaje-
nemu strmin in pomeh-
kuženemu v dolini, pove-
zano z bojem na življenje
in smrt. Mimo vseh teh
lip, ki stoletja gospoduje-
jo na slovenskih kmečkih
dvorih, se je v hudi,»neiz-
prosni februarski zimi le-
ta 1944, prebijala proti
svojemu cilju legendcirna
XIV. udarna divizija. Pa-
ški Kozjak divizije ni
sprejel prijazno'... Za njo
so ostali ranjenci, padli
partizani, trpke resnice.
Od Banovška in njego-
ve Upe do Strausa, pa Po-
gladiča in Ramšeika, Cvi-
kla in spet Strausa, od
Brdc do Strmca nad Do-
brno in Loko, so v proče-
lja domačij vpete skro-
mne ploščice, človek bi
jih skorajda prezrl v bli-
šču poletnega sonca in
sopare. - .
Na Jurkovi domačiji,
pri Ramšaku:
»V tej okolici je padel
18. 2. 1944 partizan XIV.
divizije.«
Pri Banovšku:
»V tej okolici je 15. in
16. 2. 1944 padlo 13 bor-
cev NOV.«
Na steni domačije
štrausovega Martina:
»V tej okolici je 18. 2.
1944 padlo pet borcev
XIV. divizije.«
Spodaj, pod kolovozom
nekoliko boljše sorte,
slab streljaj od Banovško-
ve domačije, počiva 36
borcev divizije. Pot do
grobišča je pokošena, ob
kolovozu kažipot, od nje-
ga naprej se začenja cesta
XIV. udarne divizije Bo-
risa Kidriča, ki jo je zgra-
dila armada ljudem, ki so
se v tistih dneh soočili s
trpljenjem borcev v nez-
gaženem snegu.
Banovšek se spominja,
da je bilo vroče še dolgo
po tem, ko je divizija že
odšla.
»Julija istega leta je
moralo biti, ko je bila pri
nas radiooddajna postaja,
kod jo je imel, res ne bi
vedel. Z njo so naši imeli
vezo z zavezniki. Kar po
zraku so se pogovarjali z
njimi in kmcilu so privrša-
li avioni in spustili blizu
nas material zanje. Priha-
jali so tudi angleški piloti.
Imeli smo vole doma ti-
stihdob, pa sem fural ma-
terial za partizane, ki so
ga odvrgli zavezniki,«
brska po spominu Nero-
dnov oče.
Svetle ploščice, vzida-
ne na pročelja hiš, so
spremenile Paški Kozjak,
počasi, toda temeljito. Na
njih ni imen, in vedar so
neznanci padli za vse to,
kar ima danes to razrito
in z novimi cestami pre-
predeno gorovje nad Do-
brno.
Večina kmetov se preu-
smerja v napredno živi-
norejo, nekateri se dogo-
varjajo s celjsko kmetij-
sko zadrugo, da bi na te
strmine privedli ovce, ki
jih je v Sloveniji le še ma-
lo, njihovo meso pa je
zadnje čase močno cenje-
no. Skorajda ni kmetije,
ki bi ne imela več kot de-
set glav živine. Po strmi-
nah pojejo traktopi, tele-
vizorji približujejo doli-
no, svet, napredek in na-
predno misel...
Zgledi vlečejo. Na ob-
močju Paškega Kozjaka
gre danes po poti napre-
dnega živinorejstva že
okoli 86 kmetij, polovico
teh pa je že skoraj docela
preusmerjenih. Tu in tam
se je od kmetije odtrgal
sin ali hčerka. Toda le za
nekaj let. Da naredi kme-
tijsko šolo in se vrne do-
mov.
Pogovor v tistem vro-
čem dnevu, polnem goz-
dnih jagod in arnike, se je
vrtel okoli zgodovine in
kmetijstva, toda oboje je
na Paškem Kozjaku zve-
zano z neštetimi vezmi.
Brez enega ne bi bilo dru-
gega, vsaj takšnega ne,
kot je danes. Kmet v str-
minah ni več kolon, kaj-
žar in napol berač, pono-
sen le na več stoletno li-
po, turško lipo in izročilo.
MILENKO STRAŠEK
Tod okoli je vse prežeto z
zgodovino, ne le lipa...
Banovšek tega pač ne
more pozabiti.
Pokrajina okoli Banovškove lipe in kmetije je nadvse primerna za živinorejo.
Cesta je prinesla napredek pa tudi prve izletnike. Banovšek vse češče odgovarja
radovednim obiskovalcem.
GROBELCE-
VOLČJA JAMA
V šentjurski občini si pri-
zadevajo, da bi kar največ
cest dobilo asfaltno prevle-
ko. Prav v tem času oprav-
ljajo dela .na odseku ceste
Grobelce-Volčja jama. Da bi
delo hitreje steklo in da bi
bili krajani čimprej povezani
z občinskim središčem z do-
bro cesto, so na pomoč pri-
skočili tudi brigadirji Zvez-
ne mladinske delovne akcije
Kozjansko 79. Predvidoma
bi morala biti cesta nared do
septembra, vendar pa pred-
stavlja pri delu veliko oviro
klanec, ki bi ga bilo treba
prestaviti. Tudi rast cen je
opazna. Za lokcdno cesto I.
reda, ki bo povezovala Šent-
jur z Loko pri Zusmu in So-
dno vasjo, so za letos v Šent-
jurju namenili 12 milijonov
dinarjev, 3 milijone bo pri-
spevala celjska in 4 milijone
šmarska občina.
MP
ŽALEC
Občina Žalec v seda-
njih mejah obstaja od leta
1958, ko ji je bUo priklju-
čeno ozemlje dotedanje
vranske občine. Žalska
občina meji na osem dru-
gih občin in sicer na celj-
sko, velenjsko, laško,
hrastniško, trboveljsko in
zagorsko ter na kamniško
in mozirsko.
Žalska občina meri
249,22 kvadratna kilome-
tra. Najvišja vzpetina je
Cmi vrh (1206 m v Veliki
planini, najnižje mesto pa
je v Blatniku pod izlivom
Lave v Savinjo (241 m).
Ob Savinji in drugih vo-
dah v žalski občini je bilo
nekdaj 200 mlinov in 64
žag.
V občini je 105 naselij.
Leta 1971 je znašala nase-
ljenost 96 ljudi na kva-
dratni kilometer. Najvišje
ležeči naselji -sta Creta
(630 m) in Limovce (660
do 766 m), najvišje pa so
naseljeni ljudje na Dobro-
veljski planoti, kjer je v
zaselku Jeronima, Plani-
ni, kmetija Planine v nad-
morski višini 1015 m. Naj-
nižjo lego imajo naselja
Leveč, Drešinja vas, Pe-
tro vče. Največji kraj in
edino mesto je Žalec. Po
podatkih iz leta 1971 so
Žalcu po številu prebival-
cev sledili: Polzela, Pre-
bold in Šempeter, naj-
manj prebivalcev pa je
imela med vojno požgana
Creta: komaj 23. Podatek
iz istega leta govori, da je
imela občina Žalec 33.464
prebivalcev, danes je ta
številka precej večja. V
občini je 34.922 hektarjev
obdelovalne površine,' če-
prav delež kmetijskega
prebivalstva stalno upa-'
da. V občini je 3854 kme-
tij, med njimi 889 zaščite-
nih, preko 200 kmetij pa
je v lastnini polkmetov.
Od 1964 leta je v občini 19
krajevnih skupnosti, ki
imajo svoje sedeže v An-
dražu, Braslovčah, Galici-
ji, na Gomilskem, v Go-
tovljah, Grižah, Letušu,
Libojah, Petrovčah, na
Polzeli, Ponikvi, Prebol-
du, Šempetru, Seščah,
Taboru, Tmavi, na Vinski
gori, Vranskem in v
Žalcu.
Občinski preiznik je 7.
julija, spomin na leto
1941, ko so savinjski ko-
munisti množično odšli iz
ilegale v gozdove in je bi-
la prva napisna propa-
gandna akcija proti nem-
ški okupaciji.
AERO IN MLADOST TESNO
SODELUJETA
V okviru praznika občine Celje so pred dnevi podpisali v
Aeru samoupravni sporjizum o poslovnem sodelovanju z
grafičnim podjetjem Mladost Cuprija. Obe podjetji sta prve
stike navezali že pred petimi leti, s podpisom sporazuma o
nadaljnjem sodelovanju pa sta stike še poglobili Sporazum
obvezuje obe delovni organizaciji, da bosta izgrajevali si-
stem dohodkovnih odnosov.
DS
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
NESKLEPČNA
SKUPŠČINA
Sredina skupščina kul-
turne skupnosti celjske
občine (sreda v prejšnjem
tednu) ni bila sklepčna. V
zboru izvajalcev je bilo
dovolj delegatov, v zboru
porabnikov pa jih je
manjkalo do sklepčnosti
kar dvanajst!
Istega dne je bila v
prvem poskusu nesklepč-
na tudi skupščina stalne-
ga seminarja Človek, de-
lo, kultura. Ta je v petek v
ponovnem sklicu ven-
darle uspela.
Nehote se postavlja
vprašanje: ali ne bi mogli
z delom skupščin pohite-
ti, tako, da bi vsaj v začet-
ku junija opravile svoje
telo? Ce odštejemo neod-
govornost delegatov in je
prav, da jo izpostavimo,
je vendarle sklepčnost v
nevarnosti tudi zaradi ob-
jektivnih razlogov. Cas
dopustov je, ob koncu ju-
nija pa so zasedale doma-
la vse skupščine samou-
pravnih interesnih skup-
nosti.
SEMINAR: ČLOVEK, DELO; KULTURA
KALI SO, CVETA NI
Seminar je potrebno vsebinsko še popestriti
Nesporna je ugotovitev,
da je bilo prvo leto delova-
nja stalnega seminarja Člo-
vek, delo, kultura izrednega
pomena za celoten razvoj
kulturne dejavnosti v Celju
in hkrati osnova za širitev
in bogatitev kulture tudi v
prihodnjih letih. Ob tem pa
velja kljub temu opozoriti
na slabosti, popestriti je po-
trebno vsebinski del semi-
narja ter tudi organizacijo
dela izpeljati tako, da bo za-
dovoljila slušatelje.
Dosedanje delo seminarja
Človek, delo, kultura je oce-
nila tudi skupščina CDK.
Delegati so bili mnenja, da je
seminar opravičil svoj na-
men, da pa je potrebno neka-
tere slabosti, ki so se doslej
pokazale pri njegovem delu,
čimprej odpraviti. Največ
razprave so delegati skupšči-
ne namenili vprašanjem šir-
jenja in poglabljanja kulture
v delovnih organizacijah in
krajevnih skupnostih. Mne-
nja so bili, da lahko kulturni
animatorji v teh sredinah res
veliko naredijo za razširitev
kulturne dejavnosti toda le
ob tem, če jim bodo ob strani
stali tudi drugi dejavniki. Ta-
ko družbenopolitične orga-
nizacije^ kot tudi drugi sa-
moupravni in poslovodni or-
gani. Iz ocene, ki so jo pri-
pravili izvajalci seminarja
CDK s pomočjo vprašalnika
pa je razbrati, da so kulturni
animatorji osamljeni pri svo-
jem delu, da v delovnih in
življenjskih sredinah ne čuti-
jo ustrezne podpore za to, da
bi s skupnimi napori kultur-
no dogajanje še razširili. Gle-
de na to so delegati skupšči-
ne sprejeli sklep, da bodo
ponovno opozorili družbe-
nopolitične organizacije na
dejstvo, da morajo vpraša-
njem kulture in kulturne de-
javnosti nameniti več pozor-
nosti. In da morajo hkrati s
tem razmišljati tudi o obli-
kah in načinih popestritve
kulturne dejavnosti ter po-
bude zanje prenesti kultur-
nim animatorjem. Skoda je
namreč, da razpolagajo kul-
turni animatorji z določeni-
mi znanji, ki so jih pridobili
v seminarju, da pa s temi
znanji ne morejo razpolagati
v praksi.
Skupščina CDK je dalje
obravnavala tudi osnutka
dveh dokumentov. Tako se
je izrekla za predlagan in do-
polnjen osnutek samouprav-
nega sporazuma o programu
stalnega izobraževanja de-
lavcev na področju kulture v
Celju in združevanju sred-
stev za njegovo uresničitev
ter o statutu CDK. Spora-
zum in statut bosta v razpra-
vi do septembra, ko ju bo
skupščina v dopolnjeni obli-
ki dokončno sprejela.
DS
LESENA KLJUČAVNICA
Leseno ključavnico na sliki so uporabljali v Flori-
janu nad Gornjim gradom za zaklepanje vrat (če lahko
temu načinu zavarovanja rečemo zaklepanje). Ključav-
nica ali zapah je narejena po vzoru kovinskih ključav-
nic ali pa je podobnost slučajna. Stare ključavnice na
vratih v kleti ali vinske hrame imajo ponekod namesto
enega dva jezička.
Naša ključavnica je bila namenjena verjetno za za-
klepanje vrat v gospodarsko poslopje. Narejena je iz
enega kosa lesa v katerega so vdolbeni vzdolžni trije
žlebovi in prečno še širši žleb. V ta širši prečni žleb se
verjetno porine zapah. Obe luknji sta namenjeni zato,
da so ključavnico lahko pritrdili na vrata ali podboje. V
ožjih vzdolžnih žlebovih leže trije koščki lesa, ki so na
eni strani izžagani (v sredini). Vsak ta kos predstavlja
zase jeziček ključavnice. Ključavnica ima na strani
luknjo v katero se vtakne lesen ključ s katerim so jo
odklepali.	VLADIMIR SLIBAR
NEUMORNI ŠENTJURSKI PEVCI
Razširjen in pomlajen moški pevski zbor skladateljev »Ipavcev« pod vodstvom dirigenta
Edija Goršiča, ki že deset let vadi zbor, je pred nedavnim uspešno koncertiral v Šentjurju in
Rogaški Slatini. Zahteven izbor pesmi je bil dobro pripravljen in izvrstno izveden. Zbor je
navdušil poslušalce v obeh krajih.
E. RECNIK
OB RAZSTAVUANEŠA, STRIEGLA IN ANTOLČIČA
POGREŠAMO TAKE STIKE
Kakovostna deia hrvaških iikovnikov
Razstava, ki nam z današnjo
otvoritvijo posreduje ogled stva-
ritev treh hrvaških likovnih
ustvarjalcev - kiparja Zelimira
Janeša, slikarja Slava Striegla in
grafika Ivana Antolčiča, pomeni
za nas v Celju dosti več kot samo
odziv kulturno turističnega sode-
lovanja med Siskom in Celjem,
saj imamo prav s to razstavo
možnost spoznanja in občudova-
nja dosežkov, ki sodijo med kva-
liteto hrvaške likovne umetnosti.
In ker so take možnosti v Celju
izredno redke, je ta razstava za
nas še posebej dragocena!
Pravi slučaj je, da trojko likov-
nikov (katera je po svojem delo-
vanju in po svojem rojaštvu po-
vezana s Siskom), sestavljajo od-
ličen kipar, akvarelist in grafik,
ki se po svojem ustvarjalnem na-
činu harmonično povezujejo v
estetsko učinkovitost podanega
razstavnega koncepta. Komplek-
snost eksponatov tvorijo namreč
kiparske miniature, akvareli in
grafike, ki se povezujejo v tolikš-
no ubranost, da z razumevanjem
lahko dojemamo in občudujemo!
Vsi trije avtorji so se šolali v
Zagrebu: Janeš na akademiji li-
kovnih umetnosti pri znamenitih
kiparjih - Kršiniču, Meštroviču
in Augustinčiču (zdaj je na isti
akademiji tudi sam profesor),
Striegel je bil učenec znanega sli-
karja Sulentiča, Antolčič pa je
končal renomirano umetnoobrt-
no šolo.
Vsi so doslej razstavljali po raz-
nih krajih naše države in v tujini
- samostojno in v skupinah ter so
za svoja dela prejeli že vrsto na-
grad.
Kiparska ustvarjalnost Želimi-
ra Janeša nam v Celju ni nezna-
na, saj smo jo lahko spoznavali
pred leti na samostojni razstavi v
Krškem in ob delovanju naših
medaljerjev - Stovička in Drem-
Ija!
Akvareli Slava Striegla so nam
lahko posebno dragi, saj nastaja-
jo večinoma ob reki Kolpi, ki je
geografsko slovenska in hrvaška.
Grafika Ivana Antolčiča pa
nam lahko pomeni spoznavanje
posavsko-obkolpskega sveta z
vidikov kot jih kažejo predelane
vrednote dragocene regioncdne
folkloristike...
V zvezi s sedanjo razstavo pa
moramo vedeti, da je Želimir Ja-
neš kipar-miniaturist in meda-
Ijer, ki več kot uspešno nadaljuje
izročilo hrvaškega medaljerstva.
Se več! Ni samo nadaljevcdec
izročila, ki temelji na klasični
ustaljenosti vsebine in oblike pri
medaljah in plaketah! Je preobli-
kovalec utesnjenega okvira ra-
dialne površine v svobodno, ar-
hitektonsko pojmovano formo.
Tako ustvarja v bronu, medenini,
biserovini in srebru poleg običaj-
nih medalj in plaket še spomeni-
ce ter prosto stoječe medalje in
plakete različnih, nepravilnih
form. Specifičnost njegove ki-
parsko medaljerske obravnave je
v taktilnosti - to je v intimnem
kontaktu, ki se odraža v dožive-
tosti v roki, v natipanju naguba-
nosti in hrapavosti površin in v
občutku teže ter debeline vsake
obravnavane kiparske gmote.
Posebnost pa je tudi v spremem-
bi, ki ne upošteva več izključno
samega besedila in podobe lika
na aversu oziroma reversu minia-
ture, pač pa prezentira likovno
idejo, kot na transparentu ali pa
v knjigi... To jelahko pejsaž, pri-
zor skupine ali pa je lahko dru-
gačna izpovedna motivika... In
je lahko simbol!
Z oblikovanjem, ki upošteva
tudi učinek taktilnosti, dodaja
Janeš tradicionalni optični »me-
daljerski vrednosti še dodatno
čutno komponento in s tem pou-
darja skrito, a bistveno lastnost
vsakega medaljerskega umetni-
škega dela...
V kratkem lahko označimo ki-
parja Janeša kot ustvarjalca nove
plastičnosti v medaljerstvu, kot
usklajevalca klasičnega in svo-
bodnega oblikovanja, kot pesni-
ka resnice in vizije, kot arhitekta
monumentalnosti v miniaturno-
sti prostora - predvsem pa kot
umetnika, ki je Uspel vrednotam
medaljerstva dodati svojo kipar-
sko izrazitost in s tem ustvariti
samosvoj kiparski slog. Zato mo-
ramo male eksponate Želimira
Janeša vrednotiti kot Velike
umetnine.
Slikar Slavo Striegel pa se
nam predstavlja s svojevrstno
panoramo tihih, iskrenih likov-
nih izpovedi. S prosojnimi akva-
relnimi barvami nam izpoveduje
svoja doživetja in razmišljanja,
svoje vizije in spomine! Prikazu-
je svoje pejsaže in ljudi, hiše,
vrbe, čolne, most, živali in figu-
ralne silhuete. Opazimo pa tudi
zanj značilno cvetje... Izpovedu-
je tišino mirne, prozorne, čiste in
počasne vode v strugi Kolpe...
In svetlikanje svetlobe med sen-
cami dreves... Kot lepoto in vre-
dnoto večnostne narave... Ali
kot likovni utrinek iz večerne ali
jutranje, deževne ali pa megleno
nežne atmosfere... Ne kot vide-
nje, pač pa podoživljanje resnič-
no obstoječega... Kot zasanja-
nost, ki se preliva v čistost likov-
ne vrednote... Te vrednote pa
zaznavamo lahko v perfekciji
osebne ustvarjalnosti in tenko-
čutnosti za najzahtevnejše finese
rafiniranega akvarela... Veliko
vedenje in poznavanje beline da-
nega papirja, lahkotnosti in hi-
trosti potez pa še barvitosti pro-
sojnih površin... Vse to pa so
značilnosti najboljših tikvarelov,
konkretno takih, kot jih zdaj raz-
stavlja mojster, še več: pravi ple-
mič akvarela in to je Slavo Strie-
gel!
Tudi grafika Ivana Antolčiča
je svojevrstna! Polna je rustikal-
nosti, zlasti pripovednih elemen-
tov iz ljudskega življenja. Pravi-
jo, da je Antolčič pesnik posav-
skega stavbarstva in njegovega
gradiva, ljudske kulture in različ-
nih drugih starožitnosti... Pravi-
jo tudi, da je Antolčičeva risba
včasih stkana, včasih pa sešita ali
zvezena iz iste ljudske motivike
kot je na vezeninah, rezbarijah in
še lectarijah... Opažamo, da je
linija igriva, spreminjajoča se v
poudarjenosti in pritajenosti, da
je poteza spontano hitra... Barva
je posebna. Fantazijska. Čarob-
na. Mračna... Učinkovitost je \
zamisli kompozicije, privlačnost
pa v pripovedi, ki je duhovita
razpoloženjska, napolnjena z mo
drostjo veselih ljudskih zgodb
balad in pesmi... To je umet
nost, ki izpoveduje večstoletnc
začaranost v lepote ljudskih obi
čajev in nas privablja, da se zbli
žamo s folkloro, jo oživljamo ir
posredujemo zanamcem!... Ko
pesem, ki jo lahko prepeva žare
če pisani petelin v sanjski sve
nekdanjosti!... Ali pa kot grafič
ni zapis šaljivih pustnih rajanj, k
jih našemu preresnemu vsakda
nu lahko posebno duhovito po
sreduje Antolčičeva umetnina..
Razstave iz Siska smo nadvs*
veseli. Se več. Počaščeni smo, di
pri tej kulturni manifestaciji so
delujejo s svojimi vrednimi stva
ritveuni trije renomirani hrvašk
likovni umetniki.
In, če pomislimo, je ravn
umetnost tista, ki lahko zbližuj
ljudi in jih povezuje v bratstvu i
prijateljstvu. Tako tudi nas me
Siskom in Celjem!
MILENA MOSKO]
90 LET PROSVETNEGA DRUŠTVA BRASLOVČE
PREPEVAJO IN IGRAJO
Tudi tesno sodelovanje s Šmiheiom
V letošnjem letu mineva
90 let, odkar je bilo ustanov-
ljeno Prosvetno društvo v
Braslovčah in 20 let usta-
novitve moškega pevskega
zbora.
Delovanje Prosvetnega
društva Braslovče se je zače-
lo v letu 1899, ko je bil usta-
novljen mešani pevski zbor,
ki ga je vodil Vinko Rojnik
vse do svoje smrti 1927 leta.
Nato je zboru do začetka
druge svetovne vojne dirigi-
ral Karel Virant, nato pa je
vse do 1950 leta vladalo mr-
tvilo. Leta 1959 je bil usta-
novljen moški pevski zbor,
ki poje še danes, vodi pa ga
že od 1972 leta Ivan Marovt.
To društvo pa ni imelo
med svojimi člani samo pev-
ce, temveč tudi vrsto priza-
devnih igralcev, ki so vsako
leto uprizorili dramsko delo,
predvsem pa razne ljudske
igre in spevoigre. Dpkler ni
bilo kulturnega doma, so
igre uprizarjali na prostem.
Ko je društvo dobilo dvora-
no, je dejavnost postala še
bolj živahna. Daljši presle-
dek v dramski dejavnosti je
nastal po koncu vojne, ko je
društvo postavilo na oder le
nekaj iger. Znova je dramska
dejavnost oživela pred tremi
leti, ko je pričela z delom
Anica Brišnik. V tem času
so uprizorili šest premier in
dvaindvajset ponovitev.
Društvo ima tudi svojo ki-
no sekcijo, ki redno predvaja
filme vsako soboto in nede-
ljo. Letošnje praznovanje ob
90-letnici Prosvetnega druš-
tva Braslovče in 20-letnici
delovanja moškega pevske-
ga zbora bo v novembru in
bo trajalo pet dni. Program
bo naslednji: 24. novembra -
otvoritev in prikaz dela druš-
tva v 9o letih, 25. novembra -
koncert pevskega zbora iz
Smihela na Koroškem ter
krajše dramsko delo, ki ga
bodo uprizorili člani Pro-
svetnega društva Smihel. 26.
novembra - literarni večer;
27. novembra - predavanje
in film o planinstvu; 28. no-
vembra koncert moškega
pevskega zbora Braslovče in
zaključek.
V času praznovanja bo od-
prta tudi razstava o dejavno-
sti društva in razstava del
domačih amaterjev.
TONE TAVCAR
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
Zdaj že uživate na počitnicah. Kjer koli ste. In četudi ste se poslovili od rednega šolskega dela, na vzlic temu
objavljamo nekaj vaših prispevkov, ki ste nam jih poslali zadnje dni šolskega dela. Hvala! In ne pozabite, da
teče vaše življenje tudi med počitnicami. Zato bomo veseli, če se nam boste oglašali tudi zdaj in nam
posredovali svoje zapise in vtise o življenju, ki se mu predajate v tem času.
Prijetne počitnice vam želimo!
l/ CELJU
USPEL
KULTURNI
VEČER
Pred kratkim so dijaki
dijaških domov iz Celja,
Velenja, Rogaške Slatine
in Stor pripravili v dvora-
ni Narodnega doma kul-
turno-zabavni večer, na
katerem so mladi pokaza-
li, kaj delajo v svojem
drugem domu poleg tiste-
ga, kar seveda morajo.
V teh krajih, posebno v
Celju, živi veliko mladih,
ki so na poti k cilju, na
poti v življenje. V tem ča-
su se človek sreča z razni-
mi problemi, težavami in
poskuša odgovarjati na
takšna vprašanja sam ali
s pomočjo drugih. Za si-
vimi, na pogled skoraj ne-
prijaznimi stenami, tako
nastajajo pesmice, tam se
ustvarja glasba. V dolgih
hodnikih, v tišipi večera
ali noči nastanejo razmiš-
ljanja,"ki jih mladi ne želi-
jo obdržati samo za sebe.
Tako nekdo seže po kita-
ri. To je storil tudi naš pri-
jatelj iz bratske republike
Bosne in Hercegovine, ki
nam je na kulturnem ve-
čeru predstavil skladbo
»Kad bi ove ruže male« in
odlomek iz Mozartove
»Male nočne glasbe.«
Dekleta iz Doma Vere
Slandrove iz Celja so pri-
pravile recital »Kako na-
pisati pesmico.« Predsta-
vile so svoje pesmi. Veli-
ko pa je med mladimi
takšnih, ki filozofsko ra-
zmišljajo o družbi itd.
Med nami so takšni, Iči se
počutijo odtujeni in jim je
življenje težko, na katere
posveti le malo sonca. So
pa med nami tudi dekle-
ta, ki bi zavriskala in po-
hitela v prelep gorski
kraj, na svežino današ-
njih dni, v življenje. Tako
so se dekleta iz Kaj uho ve-
ga dijaškega doma pred-
stavile z odlomki iz svojih
proznih razmišljanj, z na-
slovom »Iz nas odseva
vsak dan.«
Mala folklorna skupina
iz Rogaške Slatine pa je
zaplesala tri plese.
Za prijeten konec sta
poskrbela Peter Gorazd
in Tonček Jagodič s har-
moniko. Zaigrala sta ne-
kaj narodnih pesmi. Sre-
čali smo se tudi z Mila-
nom Radičem, avtorjem
začetnikom, ki je prebral
svojo pesem »Volim te.«
Ivan Novak pa je predsta-
vil še eno njegovo pesem
»Put do cilja.«
Mladi, ki jih je treba
usmerjati na pravo pot v
življenje, se udejstvujejo
tudi v izvenšolskih dejav-
nostih. S svojim delom
dvigujejo kulturno raven
današnjega človeka.
VIDA VRES
BISTRICA OB
SOTLI:
SREČANJE Z
JANEZOM
v naši osnovni šoli, v
Bistrici ob Sotli, smo se
učili o mladinskih delov-
nih brigadah, brigadir-
jih...
Pa smo prosili Janeza,
ki vodi brigadirje v na-
šem kraju, za kratek raz-
govor.
Na vprašanje, koliko
brigadirjev je v kraju, je
povedal, da jih je 221 v
petih brigadah iz Cačka,
Celja, Ljubljane in briga-
da Rdečega križa Jugo-
slavije.
Brigadirji delajo ob ce-
sti na Ključicah blizu
Kozjega. Brigadirji Rde-
čega križa pa pazijo otro-
ke, pomagajo pri zdravni-
ku itd.
Iz razgovora smo zve-
deli še vse o delu, pa tudi
to, da bodo brigadirji odš-
li na izlet v Kumrovec, v
Rogaško Slatino in k de-
lovnim organizacijam.
PETRA CUTIC
LAŠKO: DAN
NAŠE ŠOLE
v petek, 8. junija, je na-
ša šola slavila svoj praz-
nik. Ta dan 1508. leta se je
na Raščici pri Turjaku ro-
dil Primož Trubar, kate-
rega ime je prevzela naša
šola. Dan šole smo prosla-
vili s proslavo, na kateri
so sodelovali tudi naši go-
sti - učenci pobratene šo-
le iz Trstenika.
Vsi, ki so vestno delo-
vali v krožkih in v njih
dosegali uspehe, so dobili
posebna priznanja. Odlič-
njaki, ki so vztrajali pri
svojem uspehu vseh
osem let pa so dobili
značko bratov Ribar. Ta
priznanja so dobili: Mar-
jeta Ocvirk (8. b), Tatjana
Župančič (8. a), Irena Kli-
nar (8. d), Mojca Oprešnik
(8. d), Alenka Kos (8. a),
Alenka Kovač (8. c), So-
nja Jazbec (8. c). Milica
Sirk (8. c), Dobran Pren-
tonski (8. b) in Andreja
Stvarnik (8. a - vsi iz cen-
tralne šole Laško) ter Ani-
ca Kumer (Breze) in Ani-
ca Knez (Vrh).
Po proslavi smo si ogle-
dali še razstavo »Vsak
otrok ima pravico...«
S pionirji iz pobratene
šole Trstenik smo imeli
tudi športna tekmovanja.
V rokometu so zmagali
naši fantje in dekleta, v
košarki pa gosti.
Obisk pionirjev iz Tr-
stenika je bil povezan tu-
di z ogledom Pivovarne, s
kopanjem v bazenu in
sploh s spoznavanjem na-
šega mesta.
Slovo od gostov je bilo
težko. Zbrali smo se pri
avtobusu. Ob misli na slo-
vo so po obrazu drsele
solze. Postali smo res pra-
vi prijatelji. Zato bi se
morali z učenci osnovne
šole v Trsteniku večkrat
srečati in ne samo enkrat
na leto.
MILICA SIRK, ALEN-
KA BARTOL,
BERNARDA FLANDER
ŠENTJUR:
DELO MLADIH
ČLANOV
RDEČEGA
KRIŽA
Mladi člani Rdečega
križa na osnovni šoli
»Franjo Malgaj« v Šent-
jurju delujejo v okviru
pionirske organizacije.
Njihova mentorica je to-
varišica Valerija Iskra.
Vse leto so aktivni in
vestno izpolnjujejo nalo-
ge, ki so jih sprejeli na
skupščini Rdečega križa
na začetku šolskega leta.
Dejavnost mladih čla-
nov temelji na principu
prostovoljnosti, samou-
pravnosti, humanosti in
solidarnosti. Njihovo de-
lo se kaže v raznih akci-
jah, zlasti v zbiranju sta-
rega papirja in oblačil.
Prav tako se vključujejo v
akcijo za ohranitev čiste-
ga okolja. Poseben pou-
darek je na razvijanju hi-
gienskih navad. Učenci
višjih razredov pa obisku-
jejo še tečaja prve pomo-
či. Izvajajo tudi medse-
bojno pomoč. Mladi člani
obiskujejo in nudijo po-
moč starejšim in osamlje-
nim občanom.
Poseben dogodek na
šoli je sprejem učencev
prvih razredov med mla-
de člane RK. Letos je bilo
kar 111 novih članov.
Tako je Rdeči križ na
šoli večno mlad.
MLADI ČLANI
NOVINARSKEGA
KROŽKA
CELJE:
»MLADA
RAST«
Bilo je v dnevnih pred
zaključkom šolskega leta.
Sredi pouka sta v razred
stopila dva dečka, ki sta
prinesla časopis »Mlada
rast«. Kupila sem ga in
pričela brati, čeprav šol-
ske ure še ni bilo konec.
Tokratna glavna tema v
glasilu Prve osnovne šole
v Celju je bila posvečena
poklicem. Najprej sem
prebrala spise učencev
nižjih razredov. Skoraj
vsak želi postati zdrav-
nik, učitelj ali miličnik.
Zatem sem prebirala
spise sedmo in osmošol-
cev. Opazila sem, da tu ni-
so glavni poklici zdravni-
ki ali učitelji.
POLONA ŽNUDERL
BISTRICA OB
SOTLI:
ŽMURKOVI
OTROCI
v četrtek smo si ogledali
gledališko predstavo
»Žmurkovi otroci«. Igra
nas je navdušila. Videli
srno zares lepo predstavo.
V imenu učencev naše
osnovne šole »Marija
Broz« Bistrica ob Sotli je
Bernarda Babič podarila
glavni igralki lep šopek
vrtnic.
Želim si še veliko tako
lepih predstav.
PETRA CUTiC
ŠENTJUR:
»NAŠA
BESEDA 79«
Med šolami v šentjur-
ski občini je imela v okvi-
ru slovenske kulturne ak-
cije največ prireditev
šentjurska. V letošnji
»Naši besedi« sta sodelo-
vali dve dramski skupini,
otroški pevski zbor, fol-
korna skupina, lutkarji,
recitacij ska skupina, li-
kovni krožek ter telovad-
ci. Prireditve učencev na-
še šole so bile na osnov-
nih šolah Dramlje, Slivni-
ca in na podružnični šoli
Loka.
Kulturna skupina iz
osnovne šole Ponikva je
nastopila na Planini, kul-
turna skupina s Planine
na Kalobju, pionirska gle-
dališka skupina osnovne
šole Slivnica pa v Šent-
jurju.
Na dveh prireditvah v
občinskem merilu so so-
delovali: pevski zbor in
folklorna skupina osnov-
ne šole Šentjur, ter pio-
nirji iz osnovnih šol Dob-
je, Slivnica in Ponikva. Z
žalostjo pa ugotavljamo,
da na teh prireditvah niso
sodelovali pionirji iz
osnovne šole Dramlje.
Poleg vsega tega je bila
na naši osnovni šoli v
Šentjurju tudi likovna
kolonija »Bohor žari.«
MARJETA KRANJC
MDB MILENKO KNEŽEVIČ
V K02BAN0
Mladi Konjičani so navdušeni
v nedeljo zjutraj, 24. 6., so
brigadirji zadnjič pozdravili
svojo občino, preden so odšli
na MDA Kožbana 79. Letos
bodo delali z brigadirji iz Po-
stojne in brigade Rdečega
križa Slovenije. Zanimivo je
to, da se je ta brigada MDA
Kožbana že udeležila. To je
bilo leta 1977, ko je bila z
brigado Stane Žagar iz Ra-
dovljice.
Pred odhodom so briga-
dirji takole pripovedovali:
Ledinek Marjan, prvič bri-
gadir: »Sem prvič v brigadi.
Ker sem o brigadi slišal ma-
lo, sem se odločil, da sam po-
skusim, kako to izgleda. Moj
namen v brigadi je seveda
predvsem delati. Upam, da
bo na akciji lepo in da bom
šel še drugo leto.«
Pozeb Vida, prvič briga-
dir: »Na akcijo grem zato, da
bi videla, kaj to je. K temu
me je vzpodbudil predse-
dnik OK ZSMS Marjan
Stramšak. Mislim, da bomo
imeU dobro družbo in da bo
vse v redu. Verjetno bom na
akcijo šla še drugo leto.«
Boris Rebemcik, traser, če-
trtič na akciji: »Zanimanje za
brigadirsko življenje in šte-
vilo prijavljenih brigadirjev
se je od 1977 zelo povečalo.
Brigad^e smo morali celo
odklanjati, kar se je prvič
zgodilo. V prihodnosti misli-
mo organizirati dve brigadi,
eno za zvezno in za lokalno
akcijo.
Kot traser upam, da se bo
brigada na trasi dobso odre-
zala in da bo vse v redu.«
Juhart Cvetka, prvič briga-
dir: »V brigado grem zato, da
bi sklenila nova poznanstva,
da bi doživela življenje v
enotnosti, skupnosti. Mi-
slim, da mi doma tega manj-
ka. V brigadi bi rada delova-
la na kulturnem področju.
Rada bi ustvarjalno sodelo-
vala na akciji. Verjetno bom
to tudi dosegla in tega se ve-
selim.«
Marjan Stramšak, predse-
dnik OK ZSMS Slov. Konji-
ce: »Moja želja je, da brigada
dostojno zastopa občino, ki
jo je poslala na akcijo. Mladi
naj dokažejo, da niso odšli
na dopust, ampak bodo dela-
li, kar se tudi od njih priča-
kuje. Želim seveda, da bi se
odrezali tudi v svobodnih
aktivnostih. Prepričan sem,
da se bodo dobro razumeli z
brigadirji iz ostalih brigad in
da bo prišlo do solidarnosti
in medsebojnega sodelova-
nja. Hkrati pa naj vlada tudi
tekmovalni duh.
Zelo sem vesel odziva mla-
dincev za sodelovanje na ak-
ciji. Zato jim še posebno že-
lim uspešno delo na trasi in v
naselju.«
Zaželimo jim še mi uspe-
šen brigadirski HO-RUK!
TEKST IN FOTO MLADEN ROMIH
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
KONJIŠKI BORCI
NA IZLETU
v najdaljših dneh letošnje-
ga poletja smo tudi vojaški
invalidi in borci NOV iz ob-
čine Slovenske Konjice pri-
pravili doklej svoj najdaljši
izlet v Bosno in Hercegovi-
no. Bilo nas je 53. Prvi dan
smo si ogledali Sarajevo. Vi-
deli smo prostor, kjer je prav
pred 65 leti Gavrilo Princip z
atentatom na avstrijskega
prestolonaslednika Ferdi-
nanda neposredno sprožil
prvo svetovno vojno. Drugi
dan smo se odpeljali v Naro-
dni park Sutjesko, kjer smo
ob veličastnem spomeniku
in muzeju dojeli v kako ne-
mogočih pogojih in junaštvu
se je bila ta slavna bitka na-
ših narodov za svobodo.
Skozi skalnate soteske
smo nato nadaljevali vožnjo
do Mostarja po dolini Nere-
tve do tam, kjer se je v četrti
sovražni ofenzivi marca 1943
dogajalo največje junaštvo
naših borcev, ko so preko
narasle Neretve po zasilnem
mostu prenašali ranjence ter
praktično prekanili sovraž-
nika in se rešili iz obroča.
Zvečer drugega dne smo
se pripeljali v Jajce in pre-
spali v hotelu ob Plivskih je-
zerih. V jutru tretjega dne
izleta smo si ogledali muzej v
dvorani II. zasedanja AVNO-
JA in mesto Jpijce.
Po soteski Vrbasa smo se
pripeljali v Banja Luko, ki je
vsa nova in lepa in si ogledali
spomenik na bližnjem hribu,
znamenito delo kiparja Av-
gustinčiča. Obiskali smo še
Kozaro, ki pa je bila žal v
hudi megli in nazadnje Jase-
novac, kjer so se mnogim
orosile oči ob predvajanju
filma o grozotah, ki so se tu
dogajale. Kar težko je verjeti,
da lahko človek človeku za-
da toliko gorja.
Ta izlet pa nas je še bolj
prepričal, da smo v NOB
izbojevali veliko.
JULKA TAJNIKAR
ODMEV NA
PISANJE O
VOVKOVI
GOSTILNI
Večkrat se ne strinjam s
kakšnim člankom napisa-
nem v vašem časopisu, in
pogosto si tudi rečem, pisala
jim bom, da so v zmoti, toda
največkrat ostane le pri tem,
kajti ne najdem časa, da bi
vam kaj napisala. Tokrat pa
se nisem mogla premagati,
tako sem bila ogorčena nad
člankom, objavljenim v No-
vem tedniku dne 14. junija
1979 z naslovom »Se noben
oštir ni propadel«.
Ko sem brala ta članek,
kar verjeti nisem mogla, da
se pritožba nanaša na prijet-
no domačo gostilno Vovko-
vih v Pirešici, kajti jaz bi o
tej gostilni lahko povedala le
vse najlepše. Ko sem bila sa-
ma tam prvič, smo tja prišli z
manjšo družbo neko soboto
zvečer. Gostilna je bila pre-
cej polna, toda prijazna last-
nica nam je takoj poiskala
prostor. Postreženi smo bili
zelo solidno. Večerja, ki smo
jo naročili, je bila pripravlje-
na prav presenetljivo hitro,
količina hrane pa je bila še
bolj presenetljiva. Tako veli-
kih porcij že dolgo nisem vi-
dela v nobeni gostilni in jih
najbrž tudi ne bom, dokler
ne bom spet šla k Vovkovim.
Mislim, da bi bilo treba k
Vovkovim pripeljati v goste
marsikaterega gostinca, da
bi si ogledal, kako naj izgle-
da porcija. Ko pa smo na
koncu prejeli račun, ni bil ta
prav nič pretiran. Nasprot-
no, hrana in pijača sta bili
celo cenejši kot v nekaterih
naših dosti slabših gostilnah.
Ob tem pa moram še enkrat
poudariti, da smo bili izje-
mno prijazno sprejeti ter ze-
lo hitro in solidno postreže-
ni, kar pa je danes že zelo
redka vrlina naših gostincev.
Treba pa je povedati še, da je
tudi lokal sam prijetno, do-
mače opremljen ter zelo čist.
Skratka, rečem lahko le, da
je to gostilna, ki jo lahko vsa-
komur priporočam.
Dovolj sem napisala v tej
gostilrti. Namen mojega pi-
sanja ni bil hvaliti Vovkovo
gostilno. O njeni kakovosti
se vsakdo lahko prepriča
sam. Novinarji Novega te-
dnika so se že. Kot so napisa-
li, so bili prav tako zadovolj-
ni, kot jaz in kot verjetno tu-
di večina gostov, kar tudi po-
trjuje dejstvo, da je v gostilni
vedno veliko ljudi, pa čeprav
še ni dolgo odprta in je torej
med ljudmi še manj poz-
nana.
Prav tako tudi ne mislim
pisati o upravičenosti pritož-
be tov. Stepišnikove, saj o
tem ne vem ničesar. Zdi pa
se mi nepravilno, da se je
tov. Stepišnikova odločila
preko časopisa reševati ta
problem, ki bi ga verjetno z
malo dobre volje in morda z
malo več strpnosti lahko re-
šila z lastnico, sicer pa naj bi
se obrnila na za to pristojen
organ. Nekako že razumem,
da je tov. Stepišnikovi vsee-
no, če bo zaradi tega članka
padla temna senca na gostil-
no Vovkovih, menim pa, da
bi novinarji vašega lista ven-
darle morali malo bolje pre-
misliti, ali je prav, da objavi-
jo članek, napisan na podlagi
ene same pripombe kljub te-
mu, da so se tudi sami pre-
pričali, da je to odlična go-
stilna s solidno postrežbo in
ne previsokimi cenami, pa
čeprav gre, kot so navedli,
tudi za nekatere nepravilno-
sti, zaradi katerih pa zado-
voljstvo gostov pravzaprav
ne trpi.
Dvomim, da boste s tem
člankom pripomogli k reši-
tvi spora med tov. Stepišni-
kovo in tov. Vovkovo, v koli-
kor je kakšno reševanje
sploh potrebno, prav gotovo
pa boste z njim pregnali do-
sti gostov iz gostilne Vovk,
ki pa to prav gotovo ne zaslu-
ži. 2e lastnica sama vam je
povedala, koliko truda so
vložili v izgradnjo te gostilne
in prepričana sem, da je bilo
potrebno dosti žuljev, da so
lahko zgradili in odprli pri-
jetno gostilno. Toda že po
nekaj mesecih prizadevanj
hočete oteškočiti delo prijaz-
ni in ustrežljivi lastnici.
Se enkrat vas sprašujem:
Ali ni krivično zaradi ene sa-
me napake »napasti« tov.
Vovkovo, ko pa vemo, da je
veliko gostiln, kjer se doga-
jajo še mnogo hujše napake,
ki bi si jih bilo potrebno ma-
lo bolj podrobno pogledati.
Vprašanje zase pa seveda je,
ali je to sploh bila napaka
tov. Vovkove. Morda pa tudi
tov. Stepišnikova ni tako
upravičena do pritožbe?! .
Takšno je moje mišljenje.
Morda se ne boste strinjali z
mano. Želela sem vas le opo-
zoriti, da bi zaradi ene same
nezadovoljne gostje ne smeli
otežiti komaj začetega dela
tov. Vovkovi. Najbrž to
sploh ni bil namen vašega
članka, toda ko sem ga pre-
brala, sem dobila občutek,
pa najbrž ne samo jaz, am-
pak še marsikateri od vaših
bralcev, da gre za gostilno,
kjer je treba vedno prekon-
trolirati račun in prešteti vr-
njeni drobiž.
Takšna pa Vovkova gostil-
na prav gotovo ni!!!
ANDREJA JELEN
Oblakova 28
63000 Celje
ODGOVOR
TOZD
PLINARNA
CELJE
Problematika plinoo-
skrbe na sektorju - Ljub-
ljanska cesta št. 10 v Ce-
lju, se v naši delovni or-
ganizaciji rešuje že od
dne, ko smo uvedli v pro-
dajalni »Tehnika« ogre-
vanje s plinom. Star, do-
trajan in prešibko di-
menzioniran plinski
priključek je bilo po-
trebno obnoviti, tu pa so
se pričele težave.
Dne 10. 4. 1979 smo za-
prosili za dovoljenje za
prekop dela cestišča in
po večkratnem posredo-
vanju je dne 17. 5. 1979
Svet za urbanizem Skup-
ščine občine Celje izdal
ustrezno dovoljenje oz.
soglasje. Pri obnavljanju
priključka se je izkazalo,
da bo potrebno prekopa-
ti celotno vozišče, pisme-
no dovoljenje za ta poseg
pa smo prejeli dne 26. 6.
1979. Ekipa Plinarne, ki
dela na tem sektorju, bo
najkasneje do 1. 7. 1979
usposobila omenjeni
plinski priključek in hiš-
no napeljavo za normal-
no distribucijo mestnega
plina.
Stanovalci hiše na
Ljubljanski cesti št. 10 se
lahko upravičeno hudu-
jejo zaradi pomanjkljive
plinooskrbe, vendar mo-
rajo priznati, da smo jih
večkrat obveščali o na-
ših prizadevanjih, da se
ta problem, ki za nas po-
meni tudi zmanjšanje
dohodka, vendarle reši.
KOMUNALA CELJE
TOZD PLINARNA
VESELJE IN
ŽALOST
KMEČKIH ŽENA
18. maja je bil v kmetijski
zadrugi Celje prvi sestanek
kmečkih žena, ki sem se
udeležila tudi jaz. Udeležba
je bila zelo slaba. Pozdravila
nas je mentorica Marija
Kranjc. Zaradi slabe udelež-
be smo razpravljale, kako bi
pritegnile čimveč kmečkih
žena. Sklenile smo, da bi šle
na ogled tovarne Gorenje v
Velenju. Vsaka naj bi prispe-
vala 50 din. Odhod iz Celja je
bil 5. 6. z a^/tobusom. Ob 15.
uri smo bile pred tovarno.
Vodič nam je pri vhodu ra-
zložil, kako se tovarna razvi-
ja, da je največja v Jugoslavi-
ji, da ima 9000 delavcev in da
imajo še tovarne v Nemčiji,
Avstriji in drugod. Dejal je
tudi, da izvažajo okoli 35%
svojih izdelkov. Potem nas
je vodil dobro uro po tovar-
ni. Res so veliko ustvarili v
tem času, na to pa niso pomi-
slili, da brez kmečke žene in
brez kmečkih žuljev ne bi te-
ga zmogli. Vsak delavec se
mora najprej najesti, potem
šele lahko dela. Vsak kilo-
gram mesa, kruha, vsak liter
mleka pride večji del od žu-
ljev kmečkih žena. Malo je
kmetij, kjer bi bila oba polno
zaposlena - žena in mož. Pa
nismo bile vredne, da bi nam
morda ponudili kavico ali
obesek za ključ v spomin.
Nato smo se odpeljale na
jezero. Tam sem imela obču-
tek, da so si mislili: sedaj so
pa »kmetavzarice« tu. Pri
vratih sta sedeli dve dekleti
in fant. Najbrž so bili kuhar-
ji. Naša mentorica je vpraša-
la, kje bi lahko sedli pa so ji s
prstom pokazali tako... no,
saj veste komu se tako poka-
že. Na dvorišču so bile mize
lepo pripravljene, le narezek
in kruh sta bila mačehovsko
narezana. Všaka je dobila en
sok, če pa je katera hotela
kupiti kaj drugega, je morala
plačati sama. Vprašala sem
natakarja, če imajo kaj kru-
ha, pa je rekel, da nimajo.
Tudi žemelj in napolitank ni-
so imeli. Nekatere bi si rade
naročile še drugo kavo, pa so
rekli, da je plin ugasnil. Vino
je bilo drago, saj smo morale
za liter odšteti 80 dinarjev.
To je preveč za naše kmečke
dohodke. Mislim, da bi Kme-
tijska zadruga lahko toliko
prispevala za kmečke žene,
da bi si enkrat na leto privo-
ščile steklenico piva, ne pa
sokec za dojenčka.
Me kmečke žene smo zga-
rane. Naš delavnik traja 16
ur dnevno. Mislile smo, da
bomo popoldne malo pose-
dele in pokramljale, pa smo
pri soku in tako dragem vinu
kaj rade odšle domov. Mogo-
če bi občinska skupščingi tu-
di pogledala na kmečko ženo
in na to koliko kaj prispeva.
Za šport in za razne tekme se
vedno kaj prispeva. Vse de-
lavske žene imajo regres za
dopust, porodniški dopust
in na stara leta pokojnino.
Kaj pa kmečka žena?
Ce čitate ženitne ponudbe
v časopisu, lahko vidite, da
se kmečki fantje težko poro-
čijo, ker imajo kmetijo. Ce
sta dva zaljubljena, pa bo
fant dekletu povedal, da ima
kmetijo, se bo ljubezen kma-
lu ohladila.
Me kmečke žene si želimo
na kakšne strokovne ekskur-
zije, želimo sodelovati tudi v
sekcijah kmečkih žena, sa-
mo, da bi se drugače poču-
tile.
Vas tovariško' pozdravlja
predsednica kmečkih žena
Vojnik
MATILDA VRISK
I venca 16, Vojnik
TOVARIŠKO
SREČANJE PO
18. LETIH
Ta sestavek je namenjen
povsem spontanemu tovari-
škemu srečanju delavcev
nekdanje Zadružne hranilni-
ce in posojilnice Celje, ki je
delovala kot specializirana
bančna enota za področje
kmetijstva širše celjske regi-
je, v času od let^l 954-1961.
Od 58-članskega kolektiva
te Hranilnice, se je tega sre-
čanja udeležilo 70% zaposle-
nih delavcev. Nekaj od njih,
je med časom 1961-1979 že
umrlo.
Vabilu se je odzval tudi di-
rektor nekdanje ZHP Stane
Hudnik in predsednik ta-
kratnega upravnega odbora
Hranilnice Franc Lubej.
Namen srečanje je bil obu-
diti delovne spomine na pre-
teklost te uspešne delovne
organizacije, ki je na splošno
zadovoljstvo vseh komiten-
tov v celjskem in šoštanj-
skem Okraju uspešno delo-
vala 8 let.
Zaradi reorganizacije
bančništva, se je nekdanja
ZHP leta 1961 preimenovala
v Podružnico za kmetijstvo v
sklopu takratne Komunalne
banke v Celju.
Tovariša Stane Hudnik in
Franc Lubej, sta v krajšem
nagovoru udeležencem sre-
čanja orisala delovni značaj,
uspehe, enotnost kolektiva
in tovarištvo v složnem delu
in neštetih prostovoljnih de-
lovnih urah tega kolektiva,
ki je premagoval takratne te-
žave.
V sklopu te Hranilnice je
na področju OLO Celja in
Šoštanja, delovalo 120 Kme-
tijskih zadrug s svojimi obra-
ti in hranilno-kreditnimi od-
seki. Ustanovljenih je bilo
nad 100 šolskih hranilnic, ki
so bile prve tovrstne oblike
mladinskega varčevanja v
osnovnih in srednjih šolah v
Sloveniji. Temu razvoju, je
bila posvečena posebna
skrb, njihov mentor na tere-
nu pa je bil Peter Simoniti.
Za čim boljšo organizacijo
finančnega poslovanja vseh
komitentov na terenu, je
vodstvo Hranilnice namesti-
lo več finančnih inštruktor-
jev, ki so kot organizatorji in
revizorji knjigovodstva skr-
beli za kvaliteto tega poslo-
vanja, za pravočasne perio-
dične obračune in zaključne
račune Zadrug, kar se je
odražalo v pozitivnem smi-
slu celotnega finančnega po-
slovanja Hranilnice.
O tem in še mnogo dru-
gem, je tekla beseda na tova-
riškem srečanju v Celju, ki je
bilo prvo po 18. letih.
Kot udeleženec tega sreča-
nja m dolgoletni aktivni član
kolektiva ZHP, posredujem
ta prispevek Uredništvu
celjskega Tednika v imenu
vseh udeležencev s pozdra-
vom vsem tistim, ki se sreča-
nja niso mogli udeležiti.
FRANJO VOH
KJE STE, MLINI?
Soteska od Globoč do
Stranic je bila nekdaj resnič-
no bogata. Čeprav ozka doli-
na na začetku, ki se od Fran-
kolovega dalje prelije v str-
njeno sotesko, je imela nek-
daj svoj čar. Tu je prostor le
za cesto in potok Tesnico, to-
da soteska je imela svoj go-
spodarski pomen. Mimoido-
či so radi zrli na žage in mli-
ne. Se po zadnji vojni je bilo
ob vodi devet žag in slišal se
je ropot treh mlinov. Voda ni
tod nikoli zamrznila. Nižje
od bazena je izvir termalne
vode, ima okoli 20 stopinj in
greje potok. Danes mlinov in
žag ni več.
Frankolovo, kraj s svojo le-
go ob mednarodni cesti se
želi turistično ponašati. Sa-
mo s čem? ^udi obstoječih
zmogljivosti ne znamo ohra-
niti in izkoristiti. Za turista
ni le dovolj ena gostilna, pa
star, neurejen Lindeški grad.
Kje je spomeniško varstvo?
Tudi oni so zatajili. Se pred
nedavnim je približno dva
kilometra iz Frankolovega
proti Stranicam z desne stra-
ni stal lep mlin. Lastnik ga je
prodal za vikend, gradnjo te-
ga pa bi morala Turistično
društvo in Zavod za spome-
niško varstvo preprečiti. Na
tem mestu bi se moral po-
novno postaviti mlin, takšen
kot je bil, saj bi bil za turiste
verjetno privlačen. Ob mlinu
bi morda lahko stal manjši
gostinski objekt. Z zajezitvi-
jo potoka bi se dalo malo viš-
je urediti mesto za športni
ribolov. Tako bi Frankolovo
lahko dobilo nekaj lepega in
koristnega, obenem pa bi bi-
lo to mlademu rodu v spo-
min na tiste čase, ko je vse to
še obratovalo.
Želim slišati odmev Zavo-
da za spomeniško varstvo iz
Celja, Turističnega društva
Frankolovo, predvsem pa
domačinov.
FRANKOLOVCAN
OREHOVE
REZINE
Pripravimo 20 dkg masla
ali margarine, 10 dkg slad-
korja, 4 rumenjake, 2 žlici
mleka, 32 dkg ostre moke, 1
zavitek pecilnega praška
(lahko tudi malo manj), 4 do
5 žlic marelične marmelade
ali džema, trd sneg iz 4 belja-
kov, 25 dkg sladkorja v pra-
hu ali droben kristal in 15
dkg zmletih orehov.
Maslo ali margarino pena-
sto vmešamo s sladkorjem in
rumenjaki, dodamo 2 žlici
mleka in moko s pecilnim
praškom. Pekač (velikosti
ca. 40 X 25 cm) posipamo z
ostro moko. Vanj damo te-
sto, ki je precej mehko, rahlo
ga posipavamo z ostro moko
in zravnamo s kozarcem. Te-
sto namažemo z marelično
marmelado ter nadevom oz.
plastjo iz trdega snega belja-
kov, sladkorja in zmletih
orehov. Pečemo do 30 minut
pri temperaturi 200° C.
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
MODERNIZACIJA CELJSKE BOLNIŠNICE
NOV ULTRAZVOK APARAT
Nič več na preglede v Maribor
Prejšnji petek je bila v
celjski bolnišnici, tozd
zdravstvenega varstva že-
na, prijetna in pomembna
svečanost. Namenu so izro-
čili nov ultrazvok aparat, s
katerim bodo predvsem ve-
liko pridobile bodoče ma-
mice v celjski regiji, ki so
dosedaj morale zaradi ul-
trazvočnih diagnostičnih
pregledov hoditi v maribor-
sko bolnišnico.
Primarij mag. dr. Slavko
Peterlin je ob tej priložnosti
poudaril izrazite prednosti
tega ultrazvočnega diagno-
stičnega aparata v porodniš-
tvu in ginekologiji, pa tudi v
ostalih vejah medicine. Gre
za aparat, ki s pomočjo ultra-
zvoka omogoča zanesljivo
potrjevanje nosečnosti, ugo-
tavljanje časa poroda, veli-
kosti, lege in višine ploidu ter
mnogih nepravilnosti. Vse to
je mogoče ugotoviti v najbolj
zgodnji dobi nosečnosti, že
od šestega tedna dalje.
Poleg Ljubljane in Maribo-
ra, kjer imajo po dva takšna
aparata, se je Kranju z enim
aparatom pridružilo še Celje.
Aparat, ki daje tako izvrstne
diagnostične rezultate, je
stal dobrih 128 milijonov sta-
rih dinarjev, sredstva zanj pa
je več kot polovico prispeva-
la zbiralna akcija, ki jo je
spodbudil svet za družbeno
Eiktivnost žensk pri celjski
socialistični zvezi, skoraj
enak delež je prispeval sklad
za modernizacijo celjske bol-
nišnice, svoj prispevek pa je
dal tudi tozd zdravstvenega
varstva žena.
Ce upoštevamo, da bodo
sedaj odpadli stroški za pre-
voze bolnic in nosečnic na
preglede v Maribor, se bo ul-
trazvok aparat v celjski bol-
nišnici cmiortiziral že čez tri
leta. Pa to je samo ekonom-
ska računica, ki tudi ni po-
polna, saj vanjo niso vključe-
ni vsi zasebni stroški bolnic
in nosečnic. Morda enako
pomembno, če ne celo bolj,
pa je dejstvo, da bodo ženam
iz celjske regije sedaj omo-
gočeni številnejši in bolj si-
stematični pregledi z ultra-
zvok aparatom, brez dolgo-
trajnega čakanja in napornih
voženj v Maribor.
Predvsem gre torej za po-
memben dosežek v oprem-
ljenosti celjske bolnišnica,
ki bo omogočal še boljše
zdravstvene storitve in re-
zultate pri zdravstvenem
varstvu naših žena in novo-
rojenčkov. In končno! Medi-
cina odkriva skoraj dnevno
vedno znova nova področja
uporabe ultrazvoka v diag-
nostiki, tako v interni medi-
cini, kot v kirurgiji, pa ne-
vrologiji, urologiji in drugod.
Mimogi^e še podatek: lan-
sko leto je moralo v Maribor
na preglede 450 žensk iz celj-
ske regije, približen strošek
za prevoz bolnice z rešilcem
pa se giblje tudi okrog 1800
dinarjev!
Pobuda sveta za družbeno
aktivnost žensk pri celjski
SZDL se je ob razumevanju
sklada za modernizacijo celj-
ske bolnišnice srečno ure-
sničila. 2e pred dvema leto-
ma je bila uspešno uresniče-
na tudi pobuda za nakup ma-
momata - aparata za zgodnje
odkrivanje raka na dojkah.
Vsekakor lahko računamo,
da bosta omenjeni svet, pa
tudi koordinacijski odbor
za načrtovanje družine pri
OK SZDL Celje, ki je imel
svojo 11. redno sejo kar v
celjski porodnišnici, spod-
budila še kakšno akcijo za
izboljšanje zdravstvene^^a
varstva naših žena in otrok-
novorojenčkov.
Letos imamo enkratno pri-
ložnost, tudi zaradi Medna-
rodnega leta otroka, da takoj
preverimo, kako smo oprem-
ljeni v zdravstvu pri skrbi za
najmlajše - novorojenčke.
Po podatkih dr. Jane Barič
se v Celju ne moremo pohva-
liti, da nam ni treba še veliko
storiti na področju zdrav-
stvenega varstva novoro-
jenčkov. Ne mislimo biti plat
zvona, toda le nekaj dejstev,
ob Icaterih se moramo zami-
sliti in ukrepati!
V Celju se letno rodi kakš-
nih 3000 otrok, od tega
okrog 200 s težo pod 2500
grami. Torej gre za nizko
porodno težo! Od teh 200 no-
vorojenčkov sta dobri dve
tretjim nedonošenčkov, to-
rej bitjic, ki se rodijo pred
37. tednom. Najmanj 30 od-
stotkov le-teh potrebuje po-
sebno nego, vire jo v izole-
tah - inkubatorjih. V Celju
imamo trenutno samo en
sodoben inkubator, eden je
naročen, dva pa sta zastare-
la. Lani smo na ljubljansko
kliniko morali prepeljati 24
novorojenčkov-nedono-
šenčkov in še 43 zaradi zla-
tence. Ce bi v Celju imeli
vsaj še en aparat za obseva-
nje zaradi zlatence - stane
mimogrede poldrug star
milijon, in tri sodobne izo-
lete - inkubatorje, kar bi
stalo skupaj okroglih 60 mi-
lijonov starih dinarjev, po-
tem bi v domači oskrbi celj-
ske bolnišnice ostala lahko
najmanj polovica lani v
ljubljanski klinični center
odpremljenih novorojenč-
kov. To pa je ogromno! To
pomeni 35 do 40 novoro-
jenčkov, ki ostanejo pri svo-
jih mamicah v najzgodnejši
dobi svojega življenja. To
pomeni prav toliko mamic,
ki se jim ni treba odtrgati
od svojih pravkar rojenih
otrok! To pomeni ravno to-
liko očetov! Pa to pomeni
tudi ravno toliko babic in
dedkov!
Ali sploh ob tem še mora-
mo razmišljati o nujnosti
ukrepanja?
MITJA UMNIK
POGIN RIB V SA VIN JI IN NEURJE S TOČO
DO KDAJ NEODGOVORNO?
Živeli v Savinji umira zaradi malomarnosti človeka
DRUGIČ
PRIZADET
ŠENTJUR!
OKOLICO
Zadnje neu^e, ki je divjalo
po treh občinah celjskega
območja je znova najbolj pri-
zadelo šentjursko občino oz.
natančneje krajevno skup-
nost Šentjur Center, KS
Šentjur okolica, KS Gorica
pri Slivnici in KS Loka pri
Žusmu. V torek zjutraj je bi-
la izredna seja razširjenega
Izvršnega sveta občine Šent-
jur, kjer so posredovali zbra-
ne podatke o nastali škodi
med zadnjim neurjem s točo.
Martin Aužner, načelnik Ob-
činskega štaba za civilno za-
ščito:
»Zadnje neurje je bilo
močnejše, kot prejšnje. Po-
škodovani so bili vsi elek-
troenergetski viri, ceste, vo-
dovodi, gospodarska poslop-
ja in stanovanjske hiše. V KS
Šentjur Center je bilo poško-
dovanih 54 stanovanjskih
hiš in 14 gospodarskih poslo-
pij, v KS Šentjur okolica 57
stanovanjskih hiš in 27 go-
spodarskih poslopij, v KS
Gorica pri Slivnici telova-
dnica, šola, skladišče in pet
stanovanjskih hiš ter v KS
Loka pri Žusmu dve skladi-
šči, stara osnovna šola, nov
gailski dom, 7 stanovanjskih
hiš in 3 gospodarska poslop-
ja. Poškodovanih je tudi pet
organizacij združenega dela
- Elegant in Toper manj, hu-
je pa Tolo, Alpos in Lip Bo-
hor. Gre za zalitje z vodo in
odkrivanjem ostrešja. Škoda
na dnižbenih objektih je 2
milijona 257 tisoč 500 c^ v
KS Šentjur Center milijon
552 tisoč 465, v KS Šentjur
okolica tri milijone 509 tisoč
560, v KS Gorica pri Slivnici
147 tisoč in v KS Loka pri
Žusmu 270 tisoč. V to škodo
pa niso vštete poškodbe
poljščin, cest, vodovodov in
vsega ostalega.«
V celjski občini je bilo naj-
huje v Bukovžlaku, kjer je
močno narastel potok Ložni-
ca, zaradi zamašitve propu-
stov pod javnimi cestami pa
je voda iz potočne struge po-
plavila travnike, vrtove in
spodnji del Bukovžlaka s še-
stimi kmetijami. V nekaterih
kleteh je voda dosegla višino
tudi f»l metra. Narasli hu-
dourniki so povzročili ovira-
nje prometa na cesti Celje-
-Radeče v Udmatu, na cesti
Sentrupert-Mozirje v Šmart-
nem, na cesti Velenje-Slo-
venj gradeč v Paki, na cesti
Arja vas-Velenje v Veliki Pi-
rešici in cesti Celje-Rogatec
v Prožinski vasi in Vrbnem
ter v Podčetrtku in Pod-
sredi.
Tako so odšli povsod v ak-
cijo člani gasilskih društev,
enot civilne zaščite in drugi,
da bi rešili, kar se rešiti da
oz. da bi preprečili še večjo
škodo.
Zadnji teden junija je bil
na širšem celjskem območ-
ju izredno buren. Tokrat ne
zaradi stanovanj, ampak za-
radi novega velikega pogi-
na rib v Savinji in neurja s
točo in strelami, ki je zajelo
domala celotno celjsko ob-
močje. Oboje, tako zastrupi-
tev Savinje, kot neurje, je
povzročilo izjemno škodo,
ki jo bo stežka odpraviti ali
vsaj ublažiti. Slabo vreme
se nadaljuje tudi v julij, ki
je pravzaprav poleg avgu-
sta edini pravi poletni me-
sec. Vse pa kaže, da tako le-
tos ne bo, saj napovedi o
izboljšanju niso nič kaj op-
timistične. Torej lahko pri-
čakujemo še kakšno nevšeč-
nost, ki bo povzročila ško-
do, jezo in tudi skrb.
»V petek, 29. junija 1979
med šesto in sedmo uro zju-
traj je prišlo do izliva vode iz
deponije sadre v Bukovžla-
ku, katera je odnesla s seboj
usedline piritnih ogorkov po
odtočnem kanalu v potok
Ložnico, ta pa preko Hudi-
nje in Voglajne v Savinjo,
kjer je povzročila pogm rib.«
To so skopi podatki iz de-
p>eše, ki so jo pripravili pri
Upravi javne varnosti v Ce-
lju. Situacija pa je nmogo šir-
ša in bolj žalostna, saj so
mrtve ribe plavale celo pri
Radečah! Strokovnjaki pra-
vijo, da je letošnji pogin rib v
Savinji hujši, kot je bil tisti
maja 1977! Takrat so obljubi-
li, da do tega ne bo prišlo
več, žal pa se je stvar ponovi-
la in to v močnejši obliki.
Ljudje so ogorčeni! V nede-
ljo so v laški občini prazno-
vali, kajti imeli so svoj občin-
ski praznik. Vsa sreča je, da
se praznovanje ni sprevrglo
v demonstracijo, saj je bil v
Laškem žalosten pogled na
ribe, ki so po Savinji tokrat
za spremembo plavale
mrtve.
V ponedeljek zvečer se je
sestal Izvršni odbor Ribiške
družine Celje in njen predse-
dnik Franc Vitanc je pove-
dal:
»Po prvih ocenah ima naša
družina s tem poginom za
okoli 600 tisoč din škode,
verjetno pa prej več, kot
mani. Natančna številka bo
znana prihodnji ponedeljek,
"9. julija, ko bo ob 16. uri v
hotelu Jadran v Radečah ti-
skovna konferenca, katero
sklicuje Ribiška zveza Slove-
nije. Vabljene so tri ribiške
družine Celje, Laško in Ra-
deče, torej tiste, ki so bile ob
zadnjem dogodku prizadete.
Sami smo dali na lastne stro-
ške napraviti dvojno inven-
tarizacijo Savinje, ki bo slu-
žila za ugotavljanje stanja v
vodi. Gre za strokovni poseg
v vodo in ugotovitev stanja v
njej. Letos bomo napravili
natančne analize vseh voda
na celjskem območju, tako
da bo vodni kataster vsebo-
val vse podatke o površinah
vod, pogojih za naselitev rib,
vlaganju itd. Ob tem moram
povedati, da so ribiči pozdra-
vili pripravljenost Cinkarne,
ki je povzročila to tragedijo,
da se pogovarjajo o odško-
dnini in iskanju možnosti, da
se takšne stvari v bodoče ne
bi več dogajale.«
Sicer pa samo toliko: ne
gre toliko za denar in škodo,
kot gre bolj za to, da smo
umrtvili nekaj, kar potrebu-
jemo in kar nam lepša življe-
nje. Žal pa naše reke postaja-
jo smrdljivi in strupeni kana-
li, ki niso niti v okras še manj
pa v ponos
TONE VRABL
KADROVSKA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE
ŠKARJE NEUSKLAJENOSTI
Posvet v Dobrni: poskus, priti dlje od ugotovitev!
Presekati »začarani krog«
uresničevanja politike za-
poslovanja, se udeležencem
posvetovanja o zaposlova-
nju v Dobrni prejšnjo sredo
ni posrečilo. Takšen namen
bi bilo tudi sicer težko ure-
sničiti, ker je prezahteven,
vendar kaže pohvaliti po-
skus, da bi na tem področju
prišli dlje od ugotavljanja
stanja.
Posvet so organizirali kar
štirje: medobčinska sveta
SZDL in sindikatov, svet ob-
čin celjskega območja in me-
dobčinska skupnost za zapo-
slovanje. Pomemben je še
delež Medobčinske gospo-
darske zbornice Celje, katere
predsednik dipl. ing Miro
Jančigaj je imel na posvetu
zelo zanimiv referat.
Čeprav je posvetovanje
ponovno osvežilo aktualne
probleme kadrovskega pla-
niranja in kadrovske neus-
klajenosti med potrebami in
možnostmi - škarje neuskla-
jenosti se tudi na celjskem
območju vse bolj odpirajo,
pa vendar še ni moglo dati
dovolj takojšnjih in konkret-
nih pobud za spremembo
neustrezne kadrovske in za-
poslovalske prakse.
Dejansko je obravnavana
problematika zaposlovanja
izredno kompleksna, nepo-
vezanost na celjskem ot>-
močju tudi pri njenem ob-
ravnavanju (to sicer ni izje-
ma v slovenskem merilu!),
pa nepovezanost med vsemi
dejavniki v procesu uresni-
čevanja kadrovske politike
za potrebe združenega dela,
sta gotovo dva izmed glav-
nih razlogov za dokaj mlaha-
vo obravnavanje zaposloval-
skega področja v celoti in na
vseh ravneh.
Ostrina problema prakse
pri zaposlovanju se kaže še
zlasti v razhajanju med ka-
drovskimi plani potreb zdru-
ženega dela in občinskimi
resolucijami razvoja, tako v
tekočem srednjeročnem ob-
dobju kot prej. In nič dobre-
ga se nam ne obeta v prihod-
nje!
Potrebe po kadrih še ve-
dno izkazujejo polovico po-
treb i>o ozkih profilih pokli-
cev, torej po priučenih in
nekvalificiranih delavcih.
F*ri tem nas še posebej lahko
skrbi dejstvo, da se od leta
1976 takšen slab kvalifikacij-
ski sestav novih zaposlitev
sploh ne spreminja, torej ne
boljša!
Po mnenju mnogih pred-
stavnikov občin celjskega
območja je bilo posvetova-
nje nujno in ciktualno, saj je
dokaj tehtno opozorilo na še
vedno prelahkotno, ne bomo
rekli neodgovorno, pač i>a
preveč površno obravnava-
nje kadrovskih vprašanj v
združenem delu, pri čemer
so, žal, ob gosi>odarskih na-
ložbah prav kadrovski plani
v njihovi izraziti senci.
Vsekakor čakajo sedaj na
novo samoupravno organizi-
rane občinske skupnosti za
zaposlovanje, pa tudi me-
dobčinsko, ki se po zamudi
ustanovi še to jesen, velike
naloge, pri čemer jim bo tre-
ba dajati tudi stalne pobude
in možnosti za celovitejše in
bolj čvrsto vključevanje v
vse planske dokumente na-
slednjega srednjeročnega
obdobja.
Pa še nekaj kritičnih pri-
pomb in poudarkov:
-	bolj medobčinska ozi-
roma regijska priprava gra-
diva
-	boljša opredelitev ci-
ljev posvetovanja in ukre-
pov
-	več dinamike v delo de-
legatov in delegatskih
skupščin za zaposlovanje,
še posebej znanja za obvla-
dovanje celovite problema-
tike zaposlovanja, saj le-to
ni več le skrb za peščico ne-
zaposlenih, ampak gre za
uresničevanje vseh temelj-
nih kadrovskih ciljev v naši
družbi, ki so istočasno te-
meljni vzvodi za večjo pro-
duktivnost dela, za hitrejši
družbeni napredek v celoti.
-	pogrešali smo pred-
stavnike skupnosti za zapo-
slovanje iz občin Laško in
Celje ter predvsem iz gospo-
darstva.
MITJA UMNIK
OBISKALI SMO KS GOMILSKO
Na Gomilskem pravijo, da so dolga leta p
to l(rivi tudi krajani sami?
DeKliški pevsKi zbor z Gomilskega je edini v žalski občini. Mlade pevke, ki jih vodi
tovarišica Ida Cehnarjeva, pa ne manjkajo na skoraj nobeni kulturni prireditvi.
Bodimo iskreni in priznaj-
mo si, da se le malokrat pov-
prašamo po zgodovini svoje-
ga rojstnega kraja. V vsakda-
nji tekmi s časom in mate-
rialnimi dobrinami. To ve-
dno znova ugotavljam, ko
obiščem kraje v Savinjski
dolini in še kje drugje. Kar
nekako preobremenjeni smo
z letnimi, srednjeročnimi in
dolgoročnimi načrti razvoja
naših krajevnih skupnosti.
Ne bi pa bilo odveč, če bi
včasih kakšno urico nameni-
li razmišljanjem o preteklo-
sti. Da bi bolj znali ceniti ti-
sto kar imamo in da bi bili
včasih tudi kritični do tega,
kar morda nimamo ali pa je
slabo. Naj bo dovolj tega ra-
zmišljanja. Priznati moram,
da sem bil pravzaprav prese-
nečen, ko sem obiskal kra-
jevno skupnost Gomilsko v
žalski občini in potem zvedel
za nekaj zanimivih podat-
kov.
Dejstvo je, da so bili prvi
prebivalci na območju da-
našnje krajevne skupnosti že
v rimski dobi. V krajevnem
leksikonu Slovenije lahko
potem izvemo za dokaz, da
so že leta 1884 v okolici našli
rimsko grobnico in v njej
ostanke izkopanega groba.
Gre za fragmente alabastrne
in steklene posode ter opeko
z žigom Regano. Marmornati
bloki te grobnice so danes
vzidani v stavbo narodnega
doma v Celju. V prvi polovi-
ci petnajstega stoletja je bilo
tu šest podložnih kmetij, leta
1635 pa so se blizu Gomil-
skega spopadli kmečki upor-
niki in cesarska vojska. Go-
milsko je utrpelo tudi hud
krvni davek med drugo sve-
tovno vojno. Na to nas danes
opozarja spominsko zname-
nje 54 padlim borcem, tal-
cem in drugim žrtvam naci-
stičnega nasilja.
Toliko torej za uvod. Kakš-
no pa je življenje v tej majhni
krajevni skupnosti v zaho-
dnem delu Celjske kotline,
kjer prehaja dolina Bolske v
široko in prodnato ravnico
Savinje? To je bilo tisto, kar
nas je zanimalo. Tem bolj,
ker bodo tu v nedeljo prosla-
vili občinski praznik.
VES ČAS SO
POZABLJALI NA
GOMILSKO
Že iz prvih pogovorov z
nekaterimi krajani smo do-
bili občutek, kot da se ljudje
počutijo prikrajšani za mar-
sikaj. Mnogo je bilo namreč
tistih, ki so trdili, da je druž-
ba (žalska občina) vsa leta po
vojni na Gomilsko povsem
pozabljala. Ljudje pravijo,
da v kraju niso zgradili prav-
zaprav nobenega pomemb-
nejšega objekta, pa tudi si-
cer, da se je njihov glas na
občinskem nivoju vedno iz-
gubljal v množici tistih, pri
katerih je doma industrija.
Ce se malce ozremo nazaj,
potem pravzaprav ni nobe-
nih vzrokov, da tem tožbam
ne bi verjeli. Leta 1956 so na
Gomilskem zgradili hmeljar-
ski dom s tremi sušilnicami
za hmelj in dvorano za kul-
turne prireditve, leta 1971 so
preuredili zgradbo osnovne
šole, to pa je tudi vse. In če
smo pošteni, potem je treba
priznati, da so ljudje na Go-
milskem med tistimi v žalski
občini, ki so zares dobili naj-
manj. Ko smo predstavnike
krajevne skupnosti in druž-
benopolitičnih organizacij
vprašali v čem naj bi bil
vzrok za to, so povedali, da
jih tepeta predvsem dve
stvari. Prva, kot smo že zapi-
sali je ta, da v kraju ni indu-
strije, druga pa da Gomilsko
leži v nižini in tako ljudje ne
uživajo še tistih nekaj olaj-
šav kot kraji v višinskih pre-
delih občine. Ne bi bili radi
krivični, vprašamo pa se
vendarle lahko, zakaj so se
nekatere krajevne skupnosti
v žalski občini, ki so vsaj v
teh dveh ozirih povsem po-
dobne gomilski, vendarle
neprimerno hitreje razvijale.
Odgovor na to je verjetno ja-
sen. Ljudje drugod so bili
bolj odločni v svojih zahte-
vah. Za to pa je treba biti
enoten. Potrebne so argu-
mentirane zahteve...
Verjetno so to spoznali tu-
di Gomiljani sami. In prvi sa-
dovi tega spoznanja že nasta-
jajo. V tem času na Gomil-
skem že nastajajo novi ob-
jekti v skupni vrednosti več
kot petdeset milijonov di-
narjev. Nekaj objektov bodo
odprli že ob občinskem praz-
niku, nekaj kasneje, toda
mirno lahko zapišemo, da
kraj pričenja doživljati svoj
preporod.
PREOBRAT V KORIST
NAPREDKA
Ce je bil kraj doslej na ro-
bu vseh dogajanj, pa je letos
vendarle nastopila prelomni-
ca. V kraju bodo dobili tisto,
kar so si že najmanj petnajst
let želeli. Že nekaj rodov na-
zaj si je želelo, da bi uredili
strugo Bolske, ki ob vsakem
močnejšem deževju dobese-
dno preplavi pol Gomilske-
ga. Načrti za regulacijo reke
so baje obstojali že v časih
pred drugo svetovno vojno,
dela pa so se pričela šele
pred kratkim. Prva faza del
bo končana v teh dneh, ko
bodo Bolsko speljali v novo
strugo. To pomeni, da bo od-
slej mnogo manj zemlje po-
plavljene, vendar pa je res,
da problem še vedno ne bo
dokončno rešen. Sicer pa
krajani zatrjujejo, da so po-
vsem zadovoljni z Nivojem
kot izvajalcem del, da inve-
stitorja območno vodno
skupnost Savinja Sotla niti
ne omenjamo. Konec kon-
cev je bilo doslej vsako kme-
tovanje v veliki meri že v na-
prej postavljeno na kocko,
saj kmetje niso mogli vedeti
ali poplave bodo ali ne.
Prav v teh dneh zaključu-
jejo na Rezani urejanje križi-
šča. Gre za križišče pri znani
gostilni Košenina, kjer sta
odcepa z magistralne ceste
Celje-Ljubljana za Gomil-
sko in Grajsko vas. Prava
črna točka je bila to doselj.
Samo v zadnjih nekaj letih je
tu ugasnilo deset življenj. Ii
vestitor del je Republišh
skupnost za ceste, medtei
ko je morala za odkup zen
Ijišč poskrbeti kar sama kr
jevna skupnost, ki je za 1
odštela okrog 300 tisočako
Celotna ureditev križišča i
bo veljala okrog štiri in p'
milijone dinarjev.
Sicer pa bodo v vsej kr
jevni skupnosti ob letošnje;
praznovanju bogatejši kar;
okrog osem kilometrov n
vih asfaltiranih cest. Gre ;
cestne odseke domala v vsi
zaselek. Predvsem tu ne g
pozabiti na prostovoljno d
lo krajanov ter prosto volji
zbiranje denarja. Ob tem
zanimiv podatek, s kateri
so nam postregli. Ljudje
gomilski krajevni skupno;
so doslej opravili pri pripi
vah na občinski prazn
okrog 3000 prostovoljnih d
lovnih ur in če k temu dod
mo še zbrane denarne p
spevke, potem gre za vi
dnost kar okrog pet milij
nov dinarjev. Za kraje vi
skupnost le z okrog 850 lju
mi je to nedvomno izredi
visoka številka. Pa ne le i
pravkar teče tudi akcija zl
Skozi Grajsko vas vodijo poti k Šmiglovi zidanici, kjer j
Tito in Edvard Kardelj.
Središče Gomilskega. V zadružnem domu bo v nedeljo tudi svečana seja žalske občinske
skupščine.
Osem kilometrov novih asfaltiranih cest bodo dobili na Gomilskem. Večina se jih veseli,
nekateri pa zaradi ozkih privatno lastniških interesov ne odstopijo niti za ped zemlje.
Htljali na n^ih. Morda pa so la
pred 41. leti I. konferenca KPS, udeležila pa sta se je tudi
mja lesa za gradnjo večna-
snskega objekta. Ob vsem
tn pa ne gre pozabiti še ne-
?sa.
KRAJEVNI
SAMOPRISPEVEK
)
[Morda je prav občutek za-
)stavljenosti botroval te-
}U, da so se na Gomilskem
pt prvi v občini, že leta 1977
^ločili za krajevni samopri-
(>evek. 75 odstotkov zbrane-^
^ denarja bodo namenili za^
i'adnjo večnamenskega ob-
ikta, dvajset odstotkov za
fZna komunalna dela, osta-
^ pa za opremo v domu. Ce
»daj seštejemo krajevni sa-
moprispevek, nabiralne ak-
je, prostovoljno delo ter
^cijo zbiranja lesa, potem
•idemo do številke skoraj
rt milijonov. Ni kaj, Gomi-
[ini si za svojo smelost prav
l>tovo zaslužijo vse prizna-
ti- Zanimivo ob tem je, da
-jub temu nekaj ljudi še ve-
kljub vsemu noče niče-
[ir slišati o kakršnikoli soli-
?rnosti. Seveda, če odšteje-
denar, ki ga plačujejo za
plinski in krajevni samo-
t'ispevek. Zanimiva je bila
ugotovitev, ki so jo nekateri
domačini izrekli na tiskovni
konferenci prejšnji teden. So
še ljudje v kraju, ki se nika-
kor ne morejo sprijazniti z
novimi pridobitvami. Z več-
namenskim objektom na
primer. Temeljni kamen zanj
so položili pred dobrim me-
secem. Vrednost novega ob-
jekta bo znašala skoraj petin-
dvajset milijonov dinarjev, v
njem pa bodo dvorana za
športne in kulturne priredi-
tve, prostori za krajevno
skupnost, družbenopolitične
organizacije in društva ter
mladinski klub. Škoda le, da
je zmanjkalo denarja še za
prostore pošte in-trgovine.
Gomljani zatrjujejo, da se bo
z dograditvijo še bolj razma-
hnila kulturna dejavnost.
Iskreno pa upajo, da bo tudi
delo Partizana postalo takš-
no kot je bilo leta nazaj. Prvi
korak k uresničitvi tega pre-
pričanja bodo na novo zgra
jena športna igrišča pri In-
gradovi TOZD Lesna galan-
terija. Se pa je že takoj na
začetku gradnje večnamen-
skega objekta zataknilo.
Izvajalec del je namreč celj-
ski Ingrad. niecova TOZD
Projektiva pa še do danes ni
izdelala potrebnih gradbe-
nih načrtov, ki so osnova za
vsa nadaljnja soglasja, po-
trebna za gradnjo. Ljudje so
ogorčeni in nikakor ne more-
jo razumeti, zakaj si Ingrad
lahko privošči kaj takšnega.
Ljudje na Gomilskem so
zaposleni predvsem v drugih
krajevnih skupnostih. V
glavnem v žalski občini, zato
tudi ni posebnih problemov
v zvezi z izplačevanjem dolo-
čene vsote denarja krajevni
skupnosti od koder je dela-
vec. Več kot polovica delav-
cev je zaposleno v tekstilni
tovarni Prebold, vse več jih
je v šempeterskem SIP in
nekaj tudi v polzelski tovar-
ni nogavic. Predstavniki kra-
jevne skupnosti so povedali,
da so izredno zadovoljni s so-
delovanjem s tekstilno to-
varno Prebold, ki jih večkrat
povabi medse ter tudi rada
pomaga kolikor je le mogo-
če. Denarna pomoč iz pre-
boldske tekstilne tovarne je
na Gomilsko prihajala že
pred mnogimi leti. Zapisali
smo že, da je na Gomilskem
tudi Ingradova TOZD Lesna
galanterija. V začetku ni bilo
nikakršnega pravega sodelo-
vanja z bivšim obratom, zad-
nja leta pa se je vse skupaj
obrnilo na bolje in sodelova-
nje je iz leta v leto boljše.
Odrciz zavesti, da se je nemo-
goče obnašati v združenem
delu kot delavec, ki ga življe-
nje njegove krajevne skup-
nosti ne zanima in obratno.
Vse manj je takšne dvolično-
sti.
OMEJItl
ODSEUEVANJE
MLADIH
Morda ob koncu le še na-
slednje razmišljanje. Lani
sprejeti prostorski načrt ob-
čine 2alec sicer ne predvide-
va, da bi se Gomilsko kdo ve
kako razširilo. Predvsem za-
radi ohranjevanja rodovitne
zemlje ne. Te pa je v južnem
delu krajevne skupnosti
mnogo. So pa še ozemlja,
kjer bi morda v naslednjih
letih lahko zrastel kakšen
nov industrijski obrat. Z do-
graditvijo nekaterih infra-
strukturnih objektov, o kate-
rih smo pisali, so možnosti
za to mnogo večje. Prav go-
tovo bi bilo to prispevek k
temu, da se mladi ljudje ne
bi v tolikšni meri izseljevali
kot doslej. Brez mladih je
težko vsepovsod in nove pri-
dobitve so v prvi vrsti name-
njene predvsem mladim, bo-
dočim generacijam.
Besedilo:
JANEZ VEDENIK
Slika: TONE TAVCAR
SLAVKO TISELJ, predse-
dnik skupščine KS: »Moti
nas predvsem to, da se mla-
di z Gomilskega vse bolj iz-
seljujejo. Vzrok za to je tudi
v tem, da Gomilsko ni na-
predovalo v povojnih letih
v nobenem pogledu. Novi
infrastruktumi objekti bo-
do morda zajezili izseljeva-
nje.«
DANIJEL BRIŠNIK,
predsednik sveta KS: »Go-
milsko sodi med najmanjše
krajevne skupnosti, večina
ljudi dela v drugih krajih,
vendar je kljub temu precej
aktivnih ljudi, ki jih najde-
mo vsepovsod. Je pa precej
tudi takšnih, ki ne mignejo
niti s prstom in občutek
imam, kot da se celo norču-
jejo iz tistih, ki so prizadev-
ni in delovni.«
DOLFE SAJOVIC, predse-
dnik KK SZDL: »V občini so
sprejeli prostorski plan. Ta
na območju Gomilskega ne
predvideva kakšnih poseb-
nih gradenj, pa čeprav so
marsikje območja, kjer bi
lahko mirne duše zgradili
kakšno individualno stano-
vanjsko hišo. Je potem
sploh čudno, če se mladi po-
slavljajo od tu?«
IVAN STROŽER, predse-
dnik KO ZZB NOV Gomil-
sko: »Finančna konstrukci-
ja za letošnje praznovanje
občinskega praznika dolgo
časa ni bila znana in tako ni
nič čudnega, če dela zelo ka-
snijo in precej truda bo po-
trebnega, če bomo hoteli
urediti vse tako kot bi bilo
treba. Pozivam vse krajane,
da ob prazniku poskrbe za
okolico svojih hiš in izobe-
sijo zastave.«
TONI RANCIGAJ, predse-
dnik OO ZSMS: »Tudi mla-
di se vključujemo v pripra-
ve na občinski praznik. Ta
teden je teden delovnih ak-
cij, pripravljamo pa tudi
kulturni večer. Za delo na
kulturnem področju smo le-
tos dobili posebno prizna-
nje RK ZSMS, pa tudi priz-
nai^e OK ZSMS. V kraju je
aktivnih okrog 40 mladih.«
ANDREJ URANKAR, po-
veljnik POD: »Med zelo ak-
tivna društva v kraju prav
gotovo sodi gasilsko. Tu so
zastopani predstavniki
vseh generacij in še posebej
razveseljivo je, da ne manj-
ka tudi mladih. Z uspehom
nastopamo na številnih tek-
movanjih, v nedeljo pa smo
pripravili tudi Dan gasilca.
V paradi.je sodelovalo 400
gasilcev iz vse občine, obno-
vili pa smo tudi dom.«
FRANC URANJEK,
upravnik zadružne enote:
»Na Gomilskem, v Tmavi,
Zaklu in Grajski vasi ter
Šhiatevžu je danes okrog
šestdeset čistih kmetov.
Njihova osnovna dejavnost
je hmeljarstvo in živinore-
ja. Precej kmetov dosega
velike uspehe pri svojem
delu, zanimivo pa je tudi to,
da so vsa hmeljišča na žično
oporo in ,štang' ni več.«
BOGO ANDOLSEK, na-
čelnik civilne zaščite v KS:
»Končno bomo tudi pri nas
dobili nekaj objektov, o ka-
terih smo sanjali dolga leta.
Je pa tako, da je vlak pripe-
ljal na Gomilsko, raztovar-
jali ga pa še bomo nekaj let.
Kajti dela je še precej. Po-
mislimo le na večnamenski
objekt in konec koncev po-
tem tudi na vzdrževanje
vsega tega.«
Urejanje križišča na glavni cesti Ljubljana-Celje na odseku na Gomilsko bo velikega pomena.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^	fs	■ ^	M M	^ ^
MONTAIM ŽALEC
SMELOST - POROK ZA
NAPREDEK
Takole so montirali ograje na avtocesti Vrhnika-
-Razdrto.
Mnogokrat se je treba na različne načine predstaviti
poslovnim sodelavcem in drugim, ki bodo to šele
postali. Posnetek je s celjskega sejma obrti.
Pogled na del avtoceste Beograd-Niš. Ljudje s celj-
skega območja se včasih vozimo po tej cesti, pa niti
ne vemo, da so ograje nastajale v dolini zelenega
zlata.
BOGATE ZALOGE
BENTONITOV
Površinsko rudarjenje,
ki zajema izkoriščanje ne-
kovin je najstarejša de-
javnost s katero se ukvar-
ja žalska Montana. Tuf še
zlasti potrebujejo naše ce-
mentarne in po njem je
vedno večje povpraševa-
nje. Se večje pa je povpra-
ševanje po bentonitih, saj
njihova uporaba narašča
tako rekoč iz dneva v dan.
Velika možnost za proda-
jo bentonitov je v zahodni
Evropi. Predvsem zaradi
tega, ker ležišč tovrstnih
rudnin ni nikjer v srednji
in severni Evropi. V Zalo-
ški Gorici, kjer se s povr-
šinskim rudacjenjem uk-
varjajo že vrsto let, so
menda izredno bogata le-
žišča teh rudnin in treba
si bo prizadevati, da bodo
zagotovili potrebni denar
za nadaljnje raziskave za-
log bentonitov in tufov na
tem področju. Na eni
izmed zadnjih sej izvršne-
ga sveta žalske občinske
skupščine je beseda tekla
prav o tej nalogi, pred ka-
tero stoji kolektiv žalske
Montane. Del denarja za
raziskave naj bi prispeva-
la republiška raziskoval-
na skupnost in to na po-
budo slovenskega komi-
teja za energetiko. V koli-
kor bi imela raziskovalna
skupnost dovolj posluha
za vse to, potem ne bi bilo
nikakršnih problemov v
zvezi z bančnimi posojili.
Delovna organizacija
Montana se med drugim
ukvarja tudi z izkorišča-
njem naravnega kremen-
čevega peska, vse to pa je
potem vezano na postran-
sko dejavnost kot na pri-
mer storitve pri sondira-
nju in preizkušanju tal za
različne gradnje, ob vsem
skupaj pa seveda ne gre
pozabiti na elektro stroj-
na dela na napravah za
rudarjenje in drugo.
ZA VARNOST NA
NAŠIH CESTAH
Dejavnost druge Mon-
tanine temeljne organiza-
cije združenega dela je
zadnje čase iz leta v leto
večja. TOZD KOVIN-
SKA OPREMA Liboje se
ukvarja s specializirano
proizvodnjo opreme za
ceste, avtoceste in ostale
komunikacije. Gre v glav-
nem za izdelavo in monti-
ranje različnih vrst ograj
za pešce, proti snežnim
zametom, izdelavo siste-
mov montažno armiranje
zemlje, gradnjo nasipov
in drugo. Vse ograje na
avtomobilski cesti Vrhni-
ka-Razdrto so rezultat
pridnega dela delavcev
Montane, oziroma seda-
nje TOZD Kovinska
oprema. Omeniti velja še
ograje na avtocesti Ho-
če-Arja vas, pa Surčin
Beograd in Beograd-Niš,
sicer pa bi bilo preveč če
bi hoteli našteti prav vse.
Montana je opremila mo-
stove čez Donavo med
Beogradom in Novim Sa-
dom, pa v Smederevu,
mostove na Dravi... V
spisek pomembnih de-
lovnih zmag velja uvrstiti
ureditev ankaranskega
križišča, ter dela pri
opremljanju akumulacij-
skega jezera na Pivi v
Bratinju v Črni Gori, kjer
je eden izmed največjih
jezov v Evropi. Zanimiv
je podatek, da so samo za
avtocesto Vrhnika-Raz-
drto porabili 2500 ton ra-
zličnih materialov in
okrog štirideset ton vija-
kov. Marsikoga bo verjet-
no zanimalo, koliko ograj
lahko v osmih urah izde-
lajo v tej temeljni organi-
zaciji. Odgovor je prese-
netljiv: Kar okrog 3000
metrov, medtem ko jih
Icihko dnevno montirajo
okrog 1500 metrov.
SODELOVANJE Z
ŽELEZARNO
JESENICE
Brez dvoma o takih
usp>ehih ne bi mogli pisa-
ti, če Montana ne bi zgle-
dno sodelovala z Železar-
no Jesenice, ki je glavni
dobavitelj reprodukcij-
skega materiala. Seveda
bi lahko pisali tudi o ne-
katerih težavah, te pa se
pri delu vedno in povsod
pojavljajo. Včasih tudi
kot odraz objektivnih te-
žav. Dejstvo pa je, da se
ob primerni smelosti de-
lavcev te zanimive delov-
ne organizacije iz žalske
občine, obetajo še lepši
časi.
V Zaloški Gorici so ležišča bentonitov in tufov. Gre za rudnine, katerih uporab-
nost je iz leta v leto večja. Raziskave bodo pokazale, da so tu še bogata nahajali-
šča.
Posnetek je bil napravljen v TOZD Kovinska oprema v Libojah. Tudi tu se
pričenja akcija za varnost na naših cestah.
ŽELEZARNA JESENICE je v kooperaciji z Montano
po obsežnem raziskovalnem delu osvojila proizvod-
njo cestne ograje za normalne, hitre in avtoceste.
Konstrukcija ograje predstavlja moderno zaščito
potnikov in vozil, poleg tega pa je skonstruirana
tako, da poleg zaščitne funkcije omogoča enostavno
vzdrtevanje.
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
SE PRED LETI NA
REPU, DANES NAD
REPUBLIŠKIU
POPREČJEM
NEKDAJ ZALIV
PANONSKEGA l\10RJA
Morda za začetek najprej
nekaj zemljepisnih podat-
kov, ki bodo dobrodošli tudi
prebivalcem žalske občine.
Okrog 250 kvadratnih kilo-
metrov meri ozemhe današ-
nje občine Žalec. Ce bi žal-
sko občino razdelili v narav-
no zemljepisne enote, bi lah-
ko govorili o Spodnji Savinj-
ski dolini s hribovskimi
obrobnimi vzpetinami, sred-
njem delu doline Bolske,
spodnji dolini Motnišnice ter
južnem in vzhodnem delu
dobrovelj ske planote. Poza-
biti seveda ne gre na osam-
ljeni kras med Goro Oljko in
doline Pirešice, pa na galicij-
sko področje vulkanskih ka-
mnin ter na razvodni del Do-
brnskega podolja. Dolina je
nastala v terciaru, ko so v njo
segali zalivi Panonskega
morja, njegove usedline pa
so odložene na južnem gri-
čevnatem obrobju. Sama do-
lina je verjetno nastala v
kvartaru. Debele plasti pro-
da je v ledeni dobi odlagala
Savinja od Letuša pa vse tja
do Levca. O vsem tem bi se-
veda lahko še na dolgo in ši-
roko pisali, vendar to ni naš
namen.
TITO SE NI ZMOTIL
Morda zdaj nekaj besed o
novejši zgodovini Savinjske
doline. Tu se je takoj po dru-
gi svetovni vojni razvilo
močno razredno gibanje de-
lavcev. Še zlasti v rudarskih
Libojah in Zabukovici ter
kmalu za tem tudi v Prebol-
du. Zanimivo je, da so se za-
bukovški rudarji že leta 1922
pridružili splošni rudarski
stavki v Jugoslaviji. Žarišča
delavskega boja so bUa kul-
turna prosvetna društva
Svoboda. Svobodo so v Za-
bukovici ustanovili že leta
1921, osem let za tem v Libo-
jah, ko pa so oblasti razpusti-
le Svobode, so delavci na
tem območju ustanovili Vza-
jemnost. Kot podružnico po-
tem še v Preboldu. Omeniti
velja tudi društva kmečkih
fantov in deklet, ki so delo-
vala skoraj v vseh večjih kra-
jih današnje žalske občine in
so imela pomembno vlogo
med kmečkimi množicami.
Vse tja do nemške okupaci-
je. In že smo pri organizator-
jih ilegalnih organizacij Ko-
munistične partije. Prvi je s
tem pričel narodni heroj
Slavko Šlander, ki je že leta
1932 ustanovil celico v Go-
tovljah, ter tri v Preboldu,
kjer je bil tudi krajevni ko-
mite. Ob vrnitvi nekaterih
članov preboldske organiza-
cije iz zaporov, so v tem kra-
ju ustanovili kar pet ceUc, le-
ta 1937 pa tudi svojo tehniko.
Nove partijske celice so se
potem rojevale v Zabukovi-
ci, Libojah, Žalcu, v Prekopi
in na Vranskem.
Prvič so delavci organizi-
rano nastopili, ko so bile vo-
litve delegatov v delavsko
zbornico. To je bilo leta 1933.
Ni naključje, da je takrat
zmagal delegat tako imeno-
vane rdeče liste Franc Hri-
bar. Znano je protivojno zbo-
rovanje na Žvajgi nad Pre-
boldom leta 1936 in istega le-
ta solidarnostna stavka pre-
boldskih tekstilnih delav-
cev. Leta 1938 je bila v Šmi-
glovi zidanici nad Grajsko
vasjo prva k konferenca Ko-
munistične partije Slovenije,
ki se je je udeležil tudi gene-
ralni sekretar Josip Broz Ti-
to, leto dni kasneje je bila v
Prekopi okrožna partijska
konferenca, na kateri sta bila
tudi Edvard Kardelj in Miloš
Zidanšek... V različnih akci-
jah, ki jih je organizirala ta-
kratna Komunistična partija
ter v ilegalnih organizacijah
so včasih sodelovali partijski
inštruktorji Aleš Bebler,
Tončka Ceč, Dušan in Sergej
Kraigher, Franc Leskošek,
Miha Marinko in drugi.
Potem se je uresničilo ti-
sto, kar je Tito napovedal že
tudi v Šmiglovi zidanici.
Okupator je prišel tudi v Ju-
goslavijo. Toda v Savinjski
dolini so bili napredni ljudje
na to pripravljeni. Že 24. juli-
ja 1941 so pri kmetu Krušcu
med Migojnicami in Kasaza-
mi ustanovili I. Savinjsko če-
te. V drugi polovici avgusta
1941. leta sta del Savinjske in
Revirska četa napadli zabu-
kovški rudnik... Kmalu po
tistem je nastal štajerski ba-
taljon. Komandant je bil
Franc Rozman-Stane. 1. sep-
tembra 1942. leta so na Do-
brovljah ustanovili četrto
operativno cono, ki je potem
vse do osvoboditve vodUa
vojaške akcije na Štajer-
skem. Med NOB je v žalski
občini sodelovalo 1539 bor-
cev, 311 terenskih aktivistov
in 622 zaupnikov. Kar 379
borcev je darovalo svoje živ-
ljenje za svobodo. Za življe-
nje tistih, ki hočejo živeti. Za
bodoče rodove. Za to, da da-
nes živimo, tako kot živimo.
Tako kot sami hočemo, toda
današnje hotenje ima svoje
kali prav v teh junakih.
Nadaljevanje na 14. strani
Žalec z novim mestnim jedrom spreminja svojo podobo. Postaja sodobno mesto. Še nekaj let nazaj o takšnem razvoju
ni sanjalo mnogo ljudi.
Zares lep je pogled na osnovnošolski center v Žalcu, ki so ga svečano odprli lansko leto. Tu so tudi prostori osnovne
šole s prilagojenim učnim programom, tako da lahko mimo trdimo, da je objekt pridobitev za vso občino in ne samo za
Žalec. V sodobni telovadnici se zadnje čase odvijajo zanimive kulturne in športne prireditve.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
Savinjska dolina, zeleno zlato... Dolga leta je hmelj res bil zeleno zlato, potem so nastopili slabši časi, razmer^ na
svetovnem trgu pa so se sedaj popravile in hmeljarstvu se zopet obetajo lepši časi.
40 ODSTOTNO
ZAOSTAJANJE ZA
SLOVENIJO
Družbenoekonomski ra-
zvoj občine Žalec, piše pred-
sednik žalskega Izvršnega
sveta Jože Jan, je še zlasti po
letu 1970 in še posebej po
letu 1974 dosegel najhitrejšo
rast. Se do leta 1970 je žalska
občina glede na posamezne
kazalce razvoja zaostjala za
povprečnim razvojem SR
Slovenije za trideset do štri-
rideset odstotkov. Takrat tu-
di ni bilo nobenega dvoma
več, da je občinsko gospo-
darstvo glede na strukturo,
zastarelost tehnologije, upa-
danje števila zaposlenih, niz-
ko produktivnost in preskro-
mne naložbe izvor socialne-
ga razlikovanja. To pa seve-
da povzroča slabe posledice
na področju družbenih de-
javnosti, in še posebej po-
dročju osebnega in družbe-
nega standarda delovnih lju-
di in občanov. Leto 1970 po-
meni zaradi teh ugotovitev
preokretnicb pri usmeritvi
celotne aktivnosti v občini.
Predvsem v to smer, da od-
pravijo nekatera žarišča so-
cialnega razlikovanja ali pa
jih vsaj omilijo. Skratka
osnovni cilj, ki so si ga zada-
li, je bil v zagotovitvi čim hi-
trejšega gospodarskega ra-
zvoja ter razvoja družbenega
standarda, da dvigov rezulta-
tov gospodarjanja na po-
prečje republike niti ne ome-
njamo. Mirno lahko že sedaj
zapišemo, da so vse te cilje
do danes v žalski občini že
uresničili. Zaslugo za to ima
pcav gotovo sleherni delavec
v občini, vsak občan...
Poglavitni gospodarski de-
javnosti v žalski občini sta
tudi danes industrija in kme-
tijstvo. Za industrijo je še ve-
dno značilna njena razdrob-
ljenost po strokah in nase-
ljih, za kmetijstvo pa pridela-
va hmelja in živinoreja. Ra-
zumljivo je, da osnovni te-
melji načrtovanega srednje-
ročnega in dolgoročnega ra-
zvoja izhajajo iz nekaterih
prednosti, ki jih ima ta obči-
na. Mislimo na hitri razvoj
kmetijsko predelovalne in-
dustrije ter intenzivno kme-
tijsko proizvodnjo^ ter na in-
dustrijo, ki bo sposobna iz-
koristiti železnico, hitro ce-
sto ter plinovod. Seveda ima
pomembno vlogo tudi vedno
večja kvalifikacijska struk-
tura zaposlenih. V Žalcu se-
veda ne bodo smeli pozablja-
ti na dopolnjevanje z indu-
strijo sosednjih občin, po-
membne uspehe so že dose-
gli pri razvoju trgovine in go-
stinstva, medtem ko bo tre-
ba še precej storiti pri turi-
zmu. IGjub temu, da je dolo-
čen skok naprej čutiti zadnja
leta tudi na tem področju.
VEČJI USPEHI KOT V
REGIJI IN REPUBLIKI
Leta 1974 že ni bilo več
takšnih zaostankov za repu-
bliškim poprečjem kot leto,
dve, prej. Glede na družbeni
proizvod na zaposlenega, je
občina Žalec zaostjala le še
za okrog tri odstotke. Takrat
so si zastavili dve pomembni
logi. Prva je bila v dvigu niz-
ke akumulativnosti nekate-
rih delovnih organizacij,
druga pa je zajemala resno,
strokovno delo na področju
nosilcev gospodarstva. Med
prve so sodile vse tiste, ki so
v letih 1971 do 1973 bile v
procesu sanacije ter preu-
smerjanja modernizacije.
Omeniti velja Zarjo Petrov-
če. Gradnjo, Ferralit, Sigmo,
Juteks in Montano iz Žalca,
pa MIK iz Prebolda, Kera-
mično industrijo Liboje, In-
de Vransko, Avtoprevoz iz
Šempetra ter Garant s Polze-
le. Med nosilci žalskega go-
spodarstva seveda ne more-
mo mimo Hmezada, Tekstil-
ne tovarne Prebold, polzel-
ske tovarne nogavic, Sipa iz
Šempetra, trgovine in go-
stinstva. Za prav vse delovne
organizacije so bile naloge
določene zelo natančno in
konkretno, skupni cilj vsega
pa je bil: 10 ODSTOTNA
REALNA RAST DRUŽBE-
NEGA PROIZVODA. To pa.
je lahko pogojevala le zveča-
na produktivnost dela in
sredstev, sodelovanje z znan-
stveno raziskovalnimi inšti-
tuti, ustanavljanje temeljnih
organizacij združenega dela,
začetek uresničevanja nalog
na področju trgovine in go-
stinstva, pravilna delitev do-
hodka na OD in večanje pro-
duktivnosti.
Prvo polletje leta 1975 bi
lahko pomenilo i porajanje
dvomov v odločitve iz leta
poprej. Razvoj je namreč
močno odstopal od začrtanih
ciljev. Vendar predvsem za-
radi zapletenih družbenoe-
konomskih procesov doma
in v svetu. Že v drugem pol-
letju pa so se pokazali pozi-
tivni rezultati. Tudi kot po-
sledica široke stabilizacijske
akcije. Družbeni proizvod se
je z enakim obdobjem leto
dni poprej povečal za šestin-
trideset odstotkov in je bil
kar za enajst odstotkov višji
kot v regiji in republiki. Že
takrat je nastopila nova teža-
va, ki še danes tare žalske
gospodarstvenike. Premalo
naložb je bilo, premalo ra-
zvojnih in naložbenih pro-
gramov ter pomanjkanje ka-
drov s področja analiz in na-
črtovanja. Naložbe so se na-
slednje leto vendarle pove-
čale. V Žalcu je zrastla vele-
blagovnica NAMA, v Prebol-
du hotel, medtem ko je v in-
dustriji še vedno vladno pra-
vo zatišje. Tega leta je bila
ugodna tudi izvozno uvozna
bilanca. Izvoz je presegal
uvoz kar za dobre tri in pol
milijone ameriških dolarjev.
Vseeno pa je bila realna rast
družbenega proizvoda za
skoraj tri odstotke nižja od
načrtovane in še vedno je bi-
lo kritično z razširjeno repro-
dukcijo žalskega gospodar-
stva.
Ena najbolj uspešnih go-
spodarskih let zadnje čase je
bilo leto 1977. V občini so
dosegli visoke nominalne ra-
sti posameznih kategorij in
razumljivo, tudi visoke real-
ne rasti. 10,2 odstotno realno
rast družbenega proizvoda
so dosegli tega leta. Struktu-
ra naložb kljub vsemu še ni
zagotavljala bistvene širitve
materialne osnove žalskega
gospodarstva, ni je tudi lani
in kot izgleda je še letos ne
bo. Leta 1977 se je močno
poslabšala tudi izvozno
uvozna bilanca, saj z izvo-
zom pokrili le 90 odstotkov
uvoza, medtem ko so bile iz-
gube zares minimalne. Med
pomembnimi akcijami leta
1977 ne smemo pozabiti iz-
delavo rcizvojnega in akcij-
skega programa nalog za po-
speševanje drobnega gospo-
darstva. Tudi lansko poslov-
no leto so v občini dobro
zaključili, saj ni z izgubo po^
slo vala niti ena temeljna or-
ganizacija združenega dela,
značilne so bile zadovoljive
nomincdne in realne rasti po-
sameznih kategorij, res pa je,
da je bilo precej tozdov, ki so
poslovali na meji rentabilno-
sti. Posledice so se že poka-
zale v letošnjem četrtletju,
čeprav je res, da ne gre za
kritično visoke številke.
Vseeno pa ne moremo mimo
ene izmed bistvenih težav.
Opozoriti je namreč treba na
izredni padec produktivne
sposobnosti gospodarstva,
saj sta dohodek in osebni do-
hodek obremenjena do take
mere, da je vprašljiva že sa-
ma enostavna produkcija. In
še nekad velja omeniti. Že
leta nazaj govorijo v občini o
prestruktuiranju gospodar-
stva. Resnici na ljubo - pred-
vsem govorijo.
JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA - V trgu Bra-
slovče so pred dnevi postavili javno telefonsko govoril-
nico. Sredstva zanjo so v celoti zbrali občani sami. To je
prva javna govorilnica v žalski občini.
Pohištvena industrija Garal
mehanizirana tovarna pohij
Dobra tehnološka opremljenost je pomembna za razvoj vsake tovarne. Tega se dobro
zavedajo tudi v tovarni kmetijskih strojev SIP Šempeter. Tu so pred dnevi položili
temeljni kamen za gradnjo nove tovarne, prve stroje pa so že začeli prodajati na
Kitajsko.
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
►olzele je lani slavila srebrni jubilej. Danes je to visoko
ki precej svojih izdelkov tudi izvaža.
Še nekaj časa in obvoznica bo končno zgrajena.
SMOLA Z NALOŽBAMI
Ca bi hoteli napraviti ne-
kakšne ocene izvajanja druž-
benega plana občine Žalec v
obdobju 1976 do 1980, potem
seveda nikakor ne moremo
mimo dejstva, da so se te-
meljni cilji srednjeročnega
plana občine oblikovali v
precej drugačnih razmerah
kot vladajo sedaj, pravi na-
čelnik za gospodarstvo pri
SO Žalec Jože Cerovšek. Še
posebej pa nihče ni mogel
predvideti mnoge spremem-
be, zunanjega vpliva. Misli-
mo na energetsko krizo, defi-
cit plačilne bilance in visoko
stopnjo inflacije. Med notra-
njimi dejavniki ne moremo
mimo nezadostne samo-
upravne organiziranosti
družbe, dolgoročnih struk-
turnih problemov v gospo-
darstvu in družbenih dejav-
nostih, problemov pri zapo-
slovanju in drugega. V vsem
tem je treba iskati vzroke, da
nekatere cilje po vsej verjet-
nosti v občini ob zaključku
tega srednjeročnega obdobja
ne bodo uresničili. Res pa je,
da nekatere naloge sora-
zmerno dobro izvajajo, ven-
dar bo za celotno rešitev po-
treben daljši čas. Sem sodi
uveljavljanje samoupravnih
družbenoekonomskih od-
nosov na vseh področjih
družbene reprodukcije. Prav
tako stalno izboljševanje živ-
ljenjskega standarda delav-
cev in občanov ob krepitvi
družbenega standarda, sta-
bilnejši gospodarski razvoj,
skladnejši odnosi med obse-
gom in strukturo porabe,
uresničevanje družbeno do-
govorjene kadrovske politi-
ke, intenzivnejše vključeva-
nje v mednarodno delitev
dela, krepitev obrambne
spososbnosti in drugo. Usre-
ničevanje teh ciljev pogoju-
jejo realna rast družbenega
proizvoda 10,2 odstotka, rast
produktivnosti dela po stop-
nji okrog osem odstotkov,
dva do triodstotna rast števi-
la zaposlenih ter 22-odstotni
delež družbenega proizvoda
za vlaganje v osnovna sred-
stva gospodarstva. Iz doslej
zapisanega lahko ugotovi-
mo, da so dosedanji kvanti-
tativni rezultati izvajanja
srednjeročnega načrta dokaj
ugodni, ob vsem skupaj pa
vendarle ne smemo pozabiti
preseganja načrtovanih sto-
penj zaposlovanja, slab
izvoz, nizek odstotek uresni-
čenih naložb, neusklajeno
gibanje rasti osebnega do-
hodka s stopnjo rasti pro-
duktivnosti, preveliko odvi-
snost razširjene reprodukci-
je zlasti od bančnih virov ter
padanja deleža industrije v
družbenem proizvodu celot-
nega gospodarstva. Še en-
krat opozorimo na neuskla-
jeno gibanje skupne, splošne
in osebne porabe z rastjo
družbenega proizvoda ter''
neaktivnost na področju
združevanja dela in sredstev
kot osnovi za uresničevanje
nekaterih prednostnih nalog
tega obdobja. Že nekajkrat
smo opozorili na prenizko
stopnjo realizacije naložb.
Kje je treba iskati vzroke za
to?
Jože Cerovšek pravi, da
združevanje dela in sredstev
še ni zaživelo na vseh po-
dročjih gospodarstva, da je
na voljo premalo lastnega
denarja za naložbe in da je
gospodarstvo preobremenje- -
no. Zaradi tega padata tudi
akumulativna in reproduk-
tivna sposobnost in kot iz-
gleda bo tako tudi do konca
tega planskega obdobja.
Prav tako se po vsej verjet-
nosti ne bo izboljšala tudi
kadrovska struktura zapo-
slenih.
JOŽE CEROVŠEK:
POZORNOST
PRESTRUKTURIRANJU
GOSPODARSTVA!
Tudi v Žalcu že pripravlja-
jo izhodišča razvoja občine
za obdobje 1981 do 1985.
Predvsem bo treba v novem
srednjeročnem obdobju od-
praviti vse dosedanje po-
manjkljivosti, v osprednje
pa bo morala priti kvaliteta
gospodarjenja. Stopnja rasti
družbenega proizvoda bo
postala vedno manj po-
membno merilo družbenoe-
konomskega razvoja. Treba
si bo prizadevati za dvig kva-
litete gospodarjenja v mate-
rialni bazi kot v družbenih
dejavnostih. Predvsem za za-
dovoljevanje osnovnih živ-
ljenjskih potreb. Prizadevati
si bo torej treba za boljše
zdravstveno stanje, socialno
in materialno varnost, večje
možnosti za razvoj osebno-
sti, intelektualne in kulturne
usposobljenosti za delo in
samoupravljanje. Že doseda-
nje srednjeročno obdobje in
težave, ki so se porajale, daje
slutiti, da se bo še okrepila
inflacija, kar seveda otežko-
ča intenzivni in dinamični
razvoj v naslednjem ob-
dobju.
Ko opredeljujemo cilje ob-
čine v naslednjem srednje-
ročnem obdobju, seveda ne
moremo mimo republiških
ciljev. Pomembno mesto v
bodoče zavzema prestruk-
tuiranje gospodarstva in
preusmeritev proizvodnje v
tiste proizvode, ki vplivajo
na ustvarjanje višjega do-
hodka na zaposlenega in na
vložena sredstva. Kriteriji za
takšno preusmeritev so:
1.	tehnološko intenzivna
proizvodnja z visoko stopnjo
avtomatizacije
2.	usmeritev v izvoz
3.	Proizvodnja z racional-
nejšo porabo surovin in
energije
4.	Proizvodnja, ki ne one-
snažuje okolje
5.	Kvalitetnejša poraba in
porazdelitev energije
6.	Raziskovalna dejavnost
v združenem delu
7.	Intenzivnejši razvoj
vseh oblik usposabljanja ka-
drov
8.	Hitrejši razvoj informa-
tike
9.	Smotrno gospodarjenje
s prostorom
10.	Sanacija virov onesna-
ževanja
11.	Gibanje OD v skladu z
■obsegom, kakovostjo in
ustvarjalnostjo pri delu ter
pri gospodarjenju s sredstvi
12.	Izboljšanje organizaci-
je dela, vodenja in pogojev
dela.
Glede naložb bo slej ko
prej tudi za žalsko občino ve-
ljala ugotovitev, da ne smejo
sloneti le na podjetniških že-
ljah, pač pa morajo upošte-
vati tudi narodno gospodar-
ske kriterije, ki vrednotijo
ekonomske, socialne, te-
hnično-tehnološke, prostor-
ske, ekološke in druge vidi-
ke v daljšem časovnem ob-
dobju ter hkrati omogočajo
tudi racionalno porabo druž-
benih sredstev.
Da bi sredstva za naložbe
družbeno smotrno namenili,
bo treba med drugim zmanj-
šati delovno intenzivno in te-
hnološko manj zahtevno
proizvodnjo, misliti na do-
mače proizvodne dejavnike
in upoštevati dosežke doma-
čega znanja.
POUDAREK RAZVOJU
KOVINSKO
PREDELOVALNE
INDUSTRIJE
Kako naj bi bilo s pre-
struktuiranjem gospodar-
stva? Industrija bo vsekakor
še v naprej ostala nosilec ra-
zvoja. Poudarek bo treba da-
jati razvoju kovinsko prede-
lovalne industrije, tekstilna
industrija naj bi nadaljevala
proces tehnološke moderni-
zacije in avtomatizacije ter
se hitreje prilagajala zahte-
vam domačega in tujega
trga. Kmetijstvo se bo verjet-
no srečevalo s pomanjka-
njem kvalitetnih zemljišč in
misliti bo treba bolj kot do-
slej na pridobivanje novih
zemljišč z melioracijami,
ustvarjanje novih komplek-
sov v lastni proizvodnji, ko-
masacijo zemljišč v koopera-
ciji in uvajanje nove tehnolo-
gije (tu bo imel pomembno
nalogo Inštitut za hmeljar-
stvo). V gozdarstvu bodo tu-
di v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju namenjali vso
pozornost obnovi gozdnih
površin, gradnji gozdnih
cest ter kooperantskih od-
nosov. Izvoz okroglega lesa
bi veljsilo omejiti in doseči v
povezavi z lesno industrno
višjo stopnjo predelave. Ce
Ingrad ne bo razširil temelj-
ne organizacije združenega
dela v Žsdcu, potem bi bilo
kar na mestu, ko bi v občini
pričeli razmišljati o usta-
novitvi manjše delovne orga-
nizacije, saj so potrebe v
gradbeništvu v žalski občini
iz dneva v dan večje. V zvezi
s prometom in zvezami velja
omeniti predvsem ngiloge
Avtoprevoza iz Šempetra. Ta
bo moral povečati svoj vozni
park ter usposobiti servisno
delavnico. O uspešnosti do-
sedanjega razvoja trgovine
in gostinstva seveda ne gre
dvomiti. Prav bi bilo, ko bi s
procesi integriranja nadalje-
vsili tudi v naprej. Pred krat-
kim se je gostinstvo v občini
združilo, o prednostih te
združitve pa smo v Novem
tedniku že pisali. Omenimo
naj le prizadevanja za enotno
organizirano družbeno pre-
hrano. Veliko pridobitev je
bilo zadnja leta tudi na po-
dročju trgovine. Zapišimo le
to, da bodo v žalski občini po
vsej verjetnosti nadaljevali z
gradnjo manjših lokalov, Ža-
lec pa verjetno potrebuje tr-
govino z avtomobilskimi de-
li in avtomobilski salon.
LETA 1985 DP NA
ZAPOSLENEGA 5200
AMERIŠKIH
DOLARJEV
Ce bi na hitro pregledali
rezultate uresničevanja sred-
njeročnega plana 1976 do
1980, potem je kot na dlani,
da bo treba vrsto nalog pre-
nesti v naslednje obdobje.
Še posebej velja to za nalož^
be. Res je, da so v občini pri-
čeli graditi vrsto objektov z
zamudo (ali pa jih sploh še
niso pričeli). Učinki teh na-
ložb bodo občutni tako šele
v naslednjem obdobju. Mi-
slimo na primer na gradnjo
nove Sipove tovarne, mle-
karne, farme bekonov, razši-
ritev proizvodnje Aera ter
žalskega Juteksa. Ce ob
vsem skupaj pomislimo še
na stopnje rasti družbenega
proizvoda, kot jih predvide-
vamo v Jugoslaviji in Slove-
niji, potem bi lahko rekli, da
je občinska 10,2 odstotna
realna rast družbenega pro-
izvoda v naslednjem obdob-
ju dokaj vprašljiva. Realne
misli se ustavljajo pri števil-
ki osem do devet. Tudi zara-
di energetske krize, ki se na-
daljuje in ne nazadnje aku-
mulativne in reproduktivne
sposobnosti, ki še naprej
upada. In če bo tako, potem
bi lahko konec leta 1985 zna-
šal družbeni proizvod na
prebivalca okrog 5200 ameri-
ških dola^ev, če upošteva-
mo sedanjo povprečno stop-
njo inflacije v Jugoslaviji. Za
ilustracijo naj zapišemo še
to, da je lani znašal družbeni
proizvod na zaposlenga 3800
ameriških dolarjev.
Trgovina se je zadnja leta močno razvila. Zgradili so veleblagovnico NAMA v Žalcu ter blagovnico HMEZAD, na
posnetku pa vidimo novo blagovnico Savinjskega magazina v Šempetru v Savinjski dolini.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
Kljub temu, da je preboldska tekstilna tovarna najstarejša pri nas, pa vsaj zadnja leta
njena podoba tega ne kaže. Nastajajo novi obrati, boljša je tehnološka opremljenost, še
vedno pa je nekaj strojev, ki v današnje tovarne ne sodijo. Ni to krivda izključno
delavcev tega 1300 članskega delovnega kolektiva, ki sicer dosega lepe gospodarske
uspehe.
Savinjski magazin skrbi tudi za trgovino v obrobnih predelih občine. Delavci tega
trgovskega podjetja se dobro zavedajo, da je dobra založenost in solidna postrežba tisto,
kar lahko rojeva uspehe in zadovoljstvo občanov.
Pomemben delež v gospodarstvu žalske občine prav gotovo zavzema polzelska tovarna
nogavic, kjer je zaposleno več kot tisoč delavcev iz vseh krajev občine. Po proizvodnji
nogavic se uvršča na prvo mesto v Jugoslaviji.
|V Preboldu so nujno potrebovali nov zdravstveni dom. Zdaj že nekaj časa »kraljuje« v
centru kraja, kjer je tudi hotel. Novi objekt je nastal tudi po zaslugi občinskega
plačevanja samoprispevka. Sedaj se v občini pripravljajo že na četrti referendum. Le z
vnovič potrjeno solidarnostjo bo možen nadaljnji razvoj vseh krajev.
Vsem ilelovnim Hudem
in oli6amm
žalslie aličine
islaene čestitlie
oi! oličiasifem
prazailai!
SKUPŠČINA OBČINE
ŽALEC
IZVRŠNI SVET
SO ŽALEC
OK SZDL ŽALEC
OK ZKS ŽALEC
OBČINSKI SINDIKALNI
SVETŽALEC
00 nS NOV ŽALEC
OK ZSMS ŽALEC
Čestitkam se pridružuje
(udi KS Gomilsl(o in icra-
jevne družbenopolitične
organizacije
Vse občane ¥aUm v nedeljo,
9. iuHJo na omttfo pmsiaro na
Gomilsko, letošnie mzneiaitfe
pa be zakllučeim popoldne z za-
bane prirediMjo.
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
LETOS MANJ HMELJA
Proizvodnja hmelja za letošnje leto je bila v Sloveniji planirana za 3000 ton. O tem, kakšen
bo letošnji pridelek, je predsednik Izvršnega odbora hmeljarske skupnosti Slovenije
ing. Vinko Kolenc povedal: »Proizvodnja hmelja je letos prizadeta zaradi pomanjkanja
padavin. Hmelj je v vegetaciji zaostal, ker v mesecu maju ni bilo dežja. Ce bo sedaj, ko je
padavin dovolj tudi vreme toplo, se bo najprej normalno razvijal. Po, podatkih iz drugih
krajev Slovenije, kjer gojijo hmelj, je bilo stanje še bolj kritično, saj je na nekaterih mestih
pričel celo cveteti.
Tekst in foto: T. TAVCAR
PAŠNOKOŠNI SISTEM
Izkoriščanje travne ruše
I Dejstvo je, da je pri nas tri
četrt kmetijske zemlje po-
rastle s travno rušo. Večino-
ma so to travniki, ki se ne
dajo spremeniti v sadovnja-
ke ali vinograde, kaj šele v
njive, je pa možnost za gozd,
!kot nekateri mislijo. Vendar
temu ni tako! Travna ruša
ipokriva izključno le tisti
kmetijski svet, kjer se sploh
ne da orati in bo ostal v celoti
Itakšen, kakršen je. Vsak del
travinja zahteva redno letno
oskrbo in izkoriščanje, sicer
se hitro zaraste z grmovjem
'in preraste v gozd. Ta narav-
ni zakon velja za Slovenijo in
enako za našo občino oziro-
ma kmetijsko zadrugo Celje.
Ob tem izjemnem položaju
lin pomenu travinja se pojav-
ljajo prizadetim kme-
tovalcem osnovna vprašanja
proizvodnje na travni ruši.
Le s pašno košno rabo lah-
'ko pridemo do največjega
pridelka travinja. Nedolgo
tega smo omenili, do kakš-
nih izgub lahko pride v času
košnje pri senu. V tem bre-
zupnem položaju, ko zaradi
stroškov in izgub pri spravi-
lu in kakovosti sena pa vze-
mimo še stanje cen za močna
krmila, je treba še posebej
paziti na to. Idealni način je
poletno krmljenje ali paša
goveje živine, za katero je
najbolj primerna štiri tedne
stara trava.
Paša govedi na našem
travnatem svetu je torej edi-
na možna in hkrati najbolj
smotrna rešitev izkoriščanja
travne ruše. Dosedanje izko-
riščanje travnikov s tremi
odkosi je premalo. Pet do
šest odkosov do 120 q in še
več na hektar (preračunano
travinje v seno). Živina po-
Pase travnik tri do štirikrat,
dvakrat pa lahko kosimo.
Najpomembnejši čas paše je,
preden gre trava v latje in je
približno za ped visoka
(15-25 cm). Ce je trava pre-
fnlada, vsebuje preveč vode
in premalo surovih vlaken,
Zato se v vampu živali spri-
te v kepasto maso, ki se sla-
bo prebavlja in hitro gre sko-
zi prebavila. Tudi pridelek
^a pašniku je slabši, če je
presledek med dvema obho-
doma čredink prekratek. Ce
pa je paša prestara, je krave
premalo pojejo in preveč po-
teptajo, kar spet slabo vpliva
^a proizvodnost živali in iz-
koristek paše. Upoštevajoč
suho snov prekaša paša po
nranilni vrednosti, beljako-
y vinah, rudninskih snoveh in
vitaminih drugo zeleno
krmo.
Pašno košna raba travinja
je uspešna le tam, kjer je do-
volj padavin (vsaj 1000 mm
na leto) in so razporejene čez
vse leto.
Vsi ti dosedaj omenjeni
prirodni, klimatski in tehno-
loški pogoji so dani na ob-
močju naše občine. Na ob-
močju kmetijske zadruge
Celje imamo le dva primera
kmetovalcev, ki izrabljata
svoje travinje v pašno košno
rabo. To je vsekakor prema-
lo ob prej imenovanih ugo-
dnostih in ustreznih pogojih.
Naslednje ugotovitve bo-
do veljale za ureditev čredin-
skega pašnika. To je vseka-
kor najcenejša oblika kakrš-
nekoli investicije v kmetij-
stvu. Credinski pašnik lahko
uredimo le, če je kmetija ko-
likor toliko zaokrožena ozi-
roma ima precej površin v
neposredni bližini gospodar-
skih poslopij. Površine ne
smejo biti zamočvirjene, ob-
močje pa, na katerem leži
kmetija, mora imeti na leto
več kot 1000 mm padavin.
Semkaj spada tudi pravilno
in redno gnojenje ter natanč-
na evidenca o paši. .
Kmet potrebuje tudi elek-
tričnega pastirja, ki je lahko
priključen ali na baterije ali
pa na električno omrežje. To
je popolnoma vseeno, po-
membno je le, da ima dovolj
močan sunek električnega
toka. Žica naj bo po možno-
sti pocinkana in debela 1,2
mm. Živali zadržuje tok in
ne le žica, dobro pa je, da je
vidna. V svetu že uporabljajo
rdečo ali kakršnekoli druge
barve žico, prepleteno z naj-
lonom in tankimi bakrenimi
nitmi. Leseni količki naj bo-
do debeli pet centimetrov in
narejeni iz kakršnegakoli le-
sa, dolgi pa do 130 cm. Na
višini od 80-100 cm pritrdi-
mo izolatorje. Na vogalih
čredink naj bodo koli nekoli-
ko debelejši in daljši od obi-
čajnih (do 150 cm).
Za pregrajevanje čredink
za obročno pašo je najlažje,
če kupimo železne količke in
izolirane držaje na žici.
Pa še o velikosti čredink.
Na enem aru dobrega pašni-
ka priraste toliko hrane koli-
kor jo lahko požre ena krava
v enem dnevu. Več kot tri
dni v eni čredinki naj se živa-
li ne pasejo, ker začne trava v
tem času na novo rasti in jo
bodo živali ponovno obžrle.
Prav bi bilo, da bi bil pašnik
oziroma čredinka za eno kra-
vo velik tri are (najmanj 2,5
in največ 4 are).
Za pet krav bi bila torej
čredinka velika petnajst
arov, pri slabši hrani pa dvaj-
set arov.
Preostaja vprašanje, koli-
ko čredink naj bo na pašni-
ku. Vemo, da rastline potre-
bujejo tri tedne, da ponovno
dovolj zrastejo, od 15-25 cm.
V tej višini je trava po volu-
minozni in kakovostni vre-
dnosti za prehrano najboljša.
Po popasenju prve čredinke
mora miniti 21 dni, da se ži-
vali spet lahko vrnejo nazaj v
prvo čredinko.
Ce upoštevamo, da je doba
rasti čez poletje od 15. maja
do 15. avgusta in da je to ob-
dobje najboljše oziroma na-
j intenzivnejše rasti (pred-
vsem od 15. maja do 15. juli-
ja), lahko povzamemo, da
lahko v juliju izkoristimo
18-20 čredink. Toliko zato,
da se živali ne bi vrnile pri
naslednjem obhodu na pre-
nizko travo.
Za pet krav potrebujemo
za pašo in pridelovanje krme
za živino približno dvajset
čredink po najmanj 15 arov,
kar pomeni tri hektare zelo
dobrega pašnika. Od hleva
naj vodijo stalne gonske poti
za živino, da se ruša preveč
ne pokvari.
Čredinko, ki je v paši, pre-
grajujemo tako, da prvi dan
dodelimo šestino čredinke
živalim dopoldan, popoldan
pa drugo šestino in podobno
tudi naslednji dan. Tako do-
sežemo, da se živina racio-
nalneje pase in s hojo ne tep-
ta preostale čredinke. Takoj
po popasitvi čredinko poko-
simo, ker so živali pustile šo-
pe trave, ki so strupeni in
iztrebke. Ti morajo biti po-
grabljeni, saj sicer na teh me-
stih zrastejo močni pleveli.
Preostale čredinke, ki jih v
začetku paše ne popasemo
zaradi bujnejše rasti, mora-
mo kositi in s tem pridobiti
seno za krmljenje v zimskem
času.
Za uvajanje pašnokošnega
sistema je trenutno časovno
prepozno. Vsi, ki bi želeli
uvesti takšen način krmlje-
nja, naj se obrnejo na svoje
pospeševalce v kmetijskih
zadrugah pa tudi na strokov-
njake, ki bodo radi povedali
vse o pašnokošnem načinu
izkoriščanja travinja.
ZVONE TANC
CENE KROJI KORUZA
Kaže, da visoka cena koruze postaja stvarna. Kakrš-
nakoli že bo - pšenica ne bi smela biti cenejša. Zlasti
na letos, ko je bodo naželi tako malo, kot že dolgo ne. V
Sloveniji so tako ceno pšenice potrdilo z dogovorom o
organiziranem odkupu oziroma zamenjavi 1 kg koruze
za 1 kg pšenice tretje vrste. Za drugovrstno pšenico
lahko kmetovalec dobi 1,05 kg in za prvovrstno 1,10^ kg
suhe, kakovostne koruze, če jo bo raje zamenjal, kot
prodal za denar.
Zamenjavo koruze za pšenico želijo kmetovalci, ki
potrebujejo krmila, sicer bi mnogi raje pokrmili svoj
pridelek, kot prodali. Pšenico so posejali zato, ker ne
morejo leto za letom na isti njivi sejati le koruzo za
svojo živino, in ne za prodajo. Predlagana zamenjava
pa jim bo gotovo ustrezala, če jo bodo organizatorji
izvajali brez napak in izkoriščanj.
Koliko bo veljala pšenica v dinarjih? Odkupna cena,,
določena pred meseci - 3,40 din za 1 kg prvovrstne in
3,20 oziroma 3 din za drugovrstno in tretjevrstno - je
prenizka. Največji pridelovalci pšenice v Vojvodini in
Slavoniji menijo, da bi zaradi slabe letine morali dobiti
za tretjevrstno najmanj 4 din, za boljšo pa celo pet din.
Uvožena koruza je tudi po 4 din, z dostavo do oddalje-
nih kmetijskih zadrug pa še dražja in kmetje jo težko
dobijo, ker je ni dovolj. Cena domače koruze pa se suče
okrog 6 din.
Ob zamenjavi pšenice za koruzo za kmetovalce ne bo
posebno pomembno, po kakšni ceni bo pšenica ali
koruza, saj se bosta njuni ceni ujemali. Cena pšenice
bo veliko pomembnejša za mlinske organizacije, ki jo
bodo plačale s koruzo, kmetijskim zadrugam pa še
posebej krile stroške odkupa oziroma zamenjave. Iz
cene pšenice se bo namreč morala oblikovati cena
moke.
Cena pšenice in koruze bosta vzlic temu zanimali
tudi pridelovalce in živinorejce. Želeli bodo vedeti,
kako donosno je pridelovanje in po kaki ceni naj raču-
najo tako zrnje za krmo lastne živine. Poznati morajo
stroške pitanja in prireje mleka. Odkupna cena živine
je bila določena po ceni koruze, oziroma krmil za ka-
tere je porabljena. Po odloku Zveznega izvršnega
sveta, objavljenega letos v februarju, naj bi odkupna
cena koruze bila 2,70 din za kg. Ce bo uvožena koruza
po 4 din ali še dražja, tudi pitana živina in mleko ne
moreta biti tako poceni, kot je bilo določeno z istim
odlokom.
Ce je pšenici moč zvišati ceno - zakaj ne tudi živini
in mleku? Tako kot pri pšenici je treba tudi pri živini
upoštevati spremenjene razmere. Kruh je gotovo
enako pomemben za našo prehrano kot meso. Ce je
letos pšenice malo zaradi neugodne letine, bo pitane
živine in mleka premalo zato, ker je kmetovalci ne
bodo hoteli niti mogli rediti za neustrezno ceno.
JOŽE PETEK
PREVORJE -
KMEČKI TRI M
Na Prevorju v šentjurski
občini so za prejšnjo soboto
pripravili vse za izvedbo II.
kmečkega trima. Pa jih je
zmotilo hudo neurje, ki je se-
daj v kratkem časovnem pre-
sledku ponovno najbolj pri-
zadelo prav šentjursko obči-
no. Prireditev so zato prelo-
žili na sredo, 4. julija ob 10.
uri dopoldne.
UM
KMEČKE IGRE
NA VRANSKEM
Od 13. do 15. julija bodo na
Vranskem sedaj že tradicio-
nalne kmečke igre, ki jih or-
ganizirajo aktivi mladih
kmetov skupno z RK ZSMS,
Zadružno zvezo SRS in RK
SZDL. Letos pričakujejo, da
se bo iger na Vranskem ude-
ležilo preko 300 tekmovalcev
iz vse Slovenije, pa tudi gost-
je iz zamejstva, Srbije in Ma-
kedonije.
Prvi dan bodo odprli raz-
stavo kmetijske mehanizaci-
je in opreme. Naslednji dan
zvečer se prične tekmovalni
del v gradu Podgrad in sicer
Večer kmečke kuhinje..Tek-
movali bodo v mesenju testa
in peki kruha ter pripravlja-
nju jedi. Posvetovanje o
kmetijstvu bo na sporedu 15.
julija, ta dan pa bo tudi raz-
stava živine v organizaciji
žalskega Hmezada in de-
monstracija kmetijskih stro-
jev. Najbolj zanimive bodo
seveda kmečke igre, ki jih
sestavljajo tekmovanja v
košnji, grabljenju sena ter
zlaganju v kope, pa pretaka-
nju vina, kmečka »žehta« in
še kaj.
Mitja UMNIK
OBISKALI SMO MLADA KMETA IZ DRAMELJ
BREZ STROJEV NE BI ŠLO
Štirje kmetje se bodo povezali v strojno skupnost
Na posestvu, ki je sicer
materino, znata Franc in nje-
gova sestra Rozika Križnik
pridno zavihati rokave ali pa
sesti na kakšen poljedelski
stroj, ki jima v veliki meri
olajšuje delo na obširni kme-
tiji.
»Kmetovanje je trdo delo
od zore do mraka«, sta dejala
Franc in Rozika. O tem zgo-
vorno pričajo tudi njune pri-
dne roke. »Za počitek in za-
bavo nama ostaja bolj malo
časa, mnogo manj kot naji-
nim vrstnikom v mestih. Pa
vendar ni težko delati, če
imaš to delo rad, če si na
zemljo navezan.« A 12 ha
zemlje, od tega 8 ha obdelo-
valne, resnično terja veliko
naporov, brez katerih se v
hlevu tudi ne bi oglašalo 19
glav živine. Posebno v tem
času imajo kmetje polne ro-
ke dela in zato tudi Franca in
Roziko čez dan ni najti drug-
je kot na polju, ali v hlevu.
Križnikova kmetija je že
dolga leta kooperant Kmetij-
skega kombinata v Šentjur-
ju. S pomočjo najetih kredi-
tov so si tudi postavili novo
gospodarsko poslopje, ure-
dili so si sodoben hlev in na-
bavili kmetijske stroje. Prav
v tem času pa bodo, kot nam
je pripovedoval Franc, štirje
kmetje ustanovili strojno
skupnost za spravilo silažne
koruze. Od nje si mnogo obe-
tajo in prav gotovo ne bodo
razočarani. Hudo pa so bili,
kot mnogi drugi kmetje v
šentjurski občini, razočarani
nad razdejanjem, ki ga je na-
pravilo nedavno neurje.
Trdo bodo morali prijeti za
delo, da ne bodo silosi ostali
prazni.
In ob slovesu nas je Rozika
še prijazno povabila na tek-
movanje koscev, ki ga za ne-
deljo, 8. julija ob 13. uri pri-
pravlja aktiv, mladih zadruž-
nikov iz Dramelj. Tekmova-
nje bodo popestrili z vleko
vrvi in predstavitvijo kmetij-
skih strojev.
MATEJA PODJED
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
I/ LJUBEČNI
ŽELIJO
ASFALT
v krajevni skupnosti
Ljubečna imajo skoraj
vse krajevne ceste brez
asfaltne prevleke. Želijo
pa da bi tudi te ceste čim-
prej posodobili. Tako ra-
čunajo, da bodo letos po-
sodobili vsaj dva kilome-
tra cestišč. Računajo na
odsek v naselju Začret in
v naselju Leskovec. V
obeh naseljih že delata re-
žijska odbora. Najdlje so
v Leskovcu, kjer so de-
lovni organizaciji CE-KA
že nakazali del sredstev
po predračunu. Ce bodo
zbrali dovolj sredstev še
pri krajanih, bodo cesto
od šole do meje krajevne
skupnosti asfaltirali že v
juliju. V režijskem odbo-
ru v Leskovcu so nezado-
voljni tudi z odnosom
krajevne skupnosti Tr-
novlje, ki kljub vabilom
in dopisom ne odgovarja
na ponudbo, da bi moder-
nizacijo cestišča razširili
še na del cestišča, ki vodi
po tej krajevni skupnosti.
V obeh režijskih odbo-
rih pa upravičeno priča-
kujejo tudi pomoč krajev-
ne skupnosti.
M. BRECL
OBISK
V ZLOGLASNI RI2ARNI
Zdaj Je to taborišče smrti narodni spomenili
v predmetju Trsta stoji
eno najbolj zloglasnih tabo-
rišč iz druge svetovne vojne
v Slovenskem Primorju - Ri-
žarna.
Zgradili so jo 1913. leta kot
tovarno za čiščenje riža, leta
1943 pa jo je nacistični-oku-
pator spremenil v zapor in
zbiralno taborišče za pošilja-
nje političnih zapornikov v
Nemčijo.
Na zunaj na Rižarna nič
posebnega. Njen vhod zapi-
rajo mogočna železna vrata,
nadaljujejo pa se v ozkem, a
visoko segajočem hodniku.
Ko stopi človek skozi ta
vrata, se ga nehote polasti te-
snoba, čeprav, ve, da se bo po
ogledu spet vrnil iz oklepa
sivih zidov. Kakšne občutke
so imeli šele tisti tisoči, ki so
pred dobrimi tremi desetletji
stopali po teh temačnih, z vi-
sokimi zidovi obdanih ho-
dnikih in ki so tu kot jetniki
ostali nekaj tednov, mesecev
ali za vedno.
Med jesenjo 1943 in 30.
aprilom 1945 je.pod kruto so-
vražnikovo roko umrlo v Ki-
žarni od tri do pet tisoč jetni-
kov, veliko več pa je bilo ti-
stih, ki so šli iz Rižarne v
taborišča, na prisilno delo
itd.
Med zločinskim pobija-
njem ni bilo prizanešeno niti
nekaj mesecev .starim otro-
kom in starčkom, kaj šele
pripadnikom narodnoosvo-
bodilnega gibanja in odpor-
ništva.
In usmeritve? S plinom v
posebej opremljenih vozilih,
udarec s kijem po tilniku ali
ustrelitev. Udarec s kijem pa
ni bil vedno smrtonosen. Za-
to so prišli v žrelo krematori-
ja včasih še živi ljudje. Toda
tuljenje naščuvanih psov,
glasba in hrup motorjev so
zadušili brezupne krike umi-
rajočih.
Zunanjost Rižarne so po
osvoboditvi v dopustnih me-
jah adaptirali, notranjost pa
so pustili nespremenjeno.
V pritličju trinadstropne
stavbe, kjer je bilo 17 maj-
hnih celic, so bili zaprti par-
tizani, politični zaporniki in
Židje. V eni celici je bilo nat-
lačenih do šest zapornikov,
ki so spali ali na vlažnih tleh
ali pa po trdih, lesenih poste-
ljah. Te jetnike je čakala
usmrtitev po nekaj dnevih
ali tednih. Vrata in stene teh
čakalnic smrti so bile popi-
sane, vendar je mnoge teh
zapisov vzel zob časa.
V naslednji, štirinadstrop-
ni stavbi, so bili drugi jetni-
ki, člani židovskih družin
itd.
Nasproti celic, na notra-
njem dvorišču, kjer je danes
jeklena plošča, je stala kre-
matorijska peč. Bila je pod
zemljo, z dimnikom jo je po-
vezoval podzemski kanal.
Zgradil jo je aprila 1944. leta
Erwin Lambert.
Da bi zabrisali zločinska
dejanja, so bežeči nacisti v
noči med 30. aprilom in 1.
majem krematorij uničili.
Vendar sledov niso mogli
izbrisati, saj je bilo zločinov
in pepela žrtev toliko, da vse-
ga res niso mogli odstraniti.
Ko so zavezniki zavzeli Ri-
žarno, so našli med ruševina-
mi človeške kosti in pepel,
razen tega tudi kij, ki je zdaj
med razstavnimi predmeti,
poleg raznih pisem in drugih
dokumentov.
Rižarna je bila z odlokom
predsednika republike Itali-
je 15. aprila 1965. leta progla-
šena za narodni špomenik.
IRENA FERME
Napisi, l(i jih je na stenah ene izmed celic zapustila dru-
žina Sereni
Takšne so bile celice v Rižami
MLADI S HUDINJSKE ŠOLE SO RAZSTAVLJALI
PESTRA LIKOVNA RERA
Odprtost muzeja revoiucije Je hvalevredna
Pred kratkim, v sredini
meseca junija, so v Muzeju
revolucije v Celju zaprli raz-
stavo likovne ustvarjalnosti
učencev Osnovne šole Fra-
nja Vrunča Celje - Hudinja.
Zanimivo razstavo so pripra-
vili pedagoški delavci šole
skupaj z Muzejem revolucije
Celje ob mednarodnem letu
otrok in dvjasetletnici šole.
Razstava je po prikazanih
likovnih delih in postavitvi
odstopala od običajnih šol-
skih razstav. Likovna ustvar-
jalnost otrok je bila prikaza-
na od najosnovnejšega čiste-
ga čustvenega likovnega
izražanja do del, ki so poka-
zala veliko likovnega znanja
in razumskega reševanja da-
nih likovnih problemov.
V vseh spodnjih razstav-
nih prostorih Muzeja je kar
zmanjkovalo prostora za vso
bogato likovno dejavnost
otrok saj so bila razstavljena
dela vseh področij: risanja,
slikanja, grafike, kiparstva,
dekorativnega slikarstva -
tapiserija in industrijskega
oblikovanja.
Rast likovnega osveščanja
učencev je bila vidna v vseh
delih mladih ustvarjalcev. V
delih osmošolcev: grafikah,
kipih, tapiserijah, in lepakih
ni bil prisoten samo zdrav
občutek za lepo in uporabno,
ampak tudi že znanje reševa-
nja težjih problemov.
Presenetila nas je količina
in kakovost kiparskih del v
lesu, obdelanih reliefno in
plastično, kiparsko. Kipar-
ska dela v žgani glini so bili
drobni utrinki otrokovega
odnosa do okolja. Grafična
dela so bila preprosta, otro-
ška v šestem razredu in že
iskanje svojega likovnega
izraza v sedmem in pred-
vsem osmem razredu. Tapi-
serije skupine za dekorativ-
no slikarstvo osmih razredov
so bile grajene na reliefnem
geometrijskem izhodišču.
Dela skupine za industrij-
sko oblikovanje so bili lepo,
uporabno oblikovani lepaki
- reklame za določene indu-
strijske proizvode.
Sprehod med zanimivo
postavljenimi likovnimi deli
naših najmlajših soobliko-
valcev okolja je potrdil, da
vzgajamo ob skrbni likovni
vzgoji člane naše skupnosti,
ki bodo znali videti in ceniti
lepo.
Zahvaljujemo se delavcem
Muzeja revolucije, ki so nam
ljubeznivo odstopili prostor
in smo lahko širši javnosti
pokazali svoje delo.
HELENA ARNOL
Nekako do leta 1880 je
bilo v Solčavi veliko voja-
ških beguncev in vojnih
obveznikov, ki so se voja-
ški službi izmikali. Ver-
jetno jih je bilo precej iz
Napoleonovih časov, ko
so Kranjci raje odhajali
na Štajersko, kakor pa v
Napoleonovo vojsko. Slu-
žili so pri kmetih, ki so
jim dali plačo, obleko in
hrano ter jih preživljali
tudi v času, ko se je bilo
treba skrivati pred žan-
darji.
Zanimivo je, kako so
imeli organizirano obve-
ščevalno službo. Kraj bel-
skih na radoški strani Sa-
vinje, malo nižje od seda-
nje domačije Urbana in
Kristine Kramar, je Rado-
ška zijalka, precejšnja
votlina s skritim vhodom.
Tu je prebivala njihova
straža, ki so jo vzdrževali
skupno. Kadar je stražar
opazil, da prihajajo po
stezi iz Luč žandarji ali
vojaki lovit skrivače, jih
je pustil mimo, a ko so se
ob šumeči Savinji pri-
merno oddaljili, je zatro-
bil v rog. Takoj nato se je
oglasil rog na Vršniko-
vem Vršiču, kmalu za
njim pri Tovstovršniku,
nato v Hudi peči, pri Sve-
tem duhu in še na Kle-
menči peči, od Kder so ga
slišali tja do Matka. Tako
so bili v pol ure obveščeni
po vsej Solčavi, ne da bi
»lovci« o tem kaj slutili.
Prvega roga spodaj na-
mreč niso slišali zaradi
šumenja Savinje, drugih,
ki so se glasili s hriba na
hrib že daleč pred njimi,
pa še manj. Begunci in
obvezniki /o takrat po-
brali potrebno obleko in
hrano ter odšli v svoja
skrivališča v gozdih in go-
rah. Ko so »lovci« prišli h
kmetom, seveda nobeden
ni ničesar vedel o kakih
beguncih, čeprav so jih
trdo prijemah. Preiskali
so vsa poslopja in z bajo-
neti presuvali seno v hle-
vih. Dostikrat so ljudje
trepetali v strahu, da naj-
dejo koga, ki se je skril
kar v seno ali steljo. Hudo
je bilo, kadar je bila taka
gonja pozimi in dalj časa,
pa je bilo treba vse sledi
zabrisati za seboj. Poma-
gali so si tako, da so tisti,
ki so skrivačem nesli hra-
no ali obvestilo, gnali s
seboj koze in ovce. Kadar
so lovci odšli, je v bližini
Radoške zijalke spet za-
donel glas roga, in po
istem redu, kakor ob pri-
četku nevarnosti, se je
preneslo obvestilo, da je
nevarnost minila. Vsi so
si oddahnili, skrivači so
prišli domov, in spet seje
pričelo redno življenje in
pridno delo.
Pozimi so skrivači v ne-
varnosti prebivali V zijal-
ki v Ložečki peči. Tu so
bili lepo na toplem in do-
bro skriti, le gaz je bilo
treba zmeraj zakriti.
Poslednji, ki ae je še
skrival, je bil Paličnikov
Gregor. Nekoč je pri Kle-
menšku zibal malo Mici- -
ko, zdaj našo, Robanovo
mater, ko je stopil v hišo
žandar in ga vprašal, če
pozna Paličnikovega Gre-
gorja. Gregor mu je priz-
nal, da ga pozna, na vpra-
šanje, kje da je, pa je re-
kel, da ne ve. Ko je žandar
pričel razgovor s Klemen-
čo materjo, je Gregor lepo
počasi odšel iz hiše.
Drugič se je primerilo,
da je šel po potu iz Logar-
ske proti Solčavi, ko ga je
srečal žandar in vprašal
za Paličnikovega Gregor-
ja. Gregor mu je odgovo-
ril: »Ravno pred nekaj
minutami meje srečal, ko
je šel proti Logarski.«
Žandar je odhitel naprej,
Gregor pa lepo počasi za
prvi ovinek in potem v gr-
movje.
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
SEDMI ZBOR
MARKACISTOV
Konec junija je bil na Meni-
ni planini že sedmi zbor mar-
kacistov savinjskega med-
društvenega odbora planin-
skih društev. Udeležilo se ga
je dvajset udeležencev iz de-
setih planinskih društev.
Udeležba je bila torej boljša
kot lani, a še vedno skromna.
Dejstvo pa je, da je večina
poti zadovoljivo mžikriranih.
Na zboru je beseda tekla o
delu in problemih, ki se s tem
v zvezi porajajo. Pohvalno je,
da markacisti opravljajo vse
delo še vedno prostovoljno,
medtem ko označbe služijo
vsem, ki hodijo po planin-
skih poteh.
Zbora se je udeležil tudi na-
čelnik komisije za pota pri
PZS France VESEL, med go-
sti pa je bil tudi Stanko KOS,
ki se je več kot štirideset let
trudil pri urejanju kartotek
planinskih poti. Vse zbrane
pa je najprej pozdravil pred-
sednik MDO PD SAVINJ-
SKA Adi VIDMAJER, ki je
23. junija vodil tudi delovno
predsedstvo 14. skupščine
PZS v Ljubljani.
Na Meninini planini je be-
seda tekla tudi o transverzali
14. divizije, ki vodi od Sedlar-
jevega do Ljubnega ob Savi-
nji.
Markacisti so se dogovorili
za nadaljnje delo. Poleg vzdr-
ževanja planinskih poti, bodo
še v naprej sproti obveščali o
stanju, dopolnitvi kartoteke
in opise novih poti, ki bodo
nastale. Markacijsko skupino
savinjskega MDO bo še eno
leto vodil Florijan &ON.
ing. B020 JORDAN
NA DOBRO-
VELJSKE
PLANOTE
Ni osamljeno mnenje, da
velja prvenstvo med izleti z
Vranskega, poti na Certo. Ni
strma, dovolj razgibana je,
skratka - lepa! S Creto misli-
mo tu na osrednjo točko
srednjega dela partizanskih
Dobrovelj, na skoraj 1000 m
visoko gorsko okolico z dve-
ma cerkvicama in kjer so je-
seni 1941 štajerski partizani
bOi prvi frontalni boj z oku-
patorjevo vojsko...
Na Vranskem bomo starta-
li med gasilskim domom in
župno cerkvijo in koj zavili
na desno, mimo INDE (inva-
lidske delavnice). Smerokaz-
na tablica na ovinku predvi-
deva 2 uri hoda, toda z dokaj
zmerno hojo je moč doseči
planinsko postojanko I. šta-
jerskega bataljona na Creti že
cele pol ure prej. Ampak, za-
kaj bi hiteli, ko pa je med
potjo več priložnosti za raz-
gled po lepi Savinjski dolini,
za pomenek z zgovornimi do-
mačini ali za počitek!
S Crete je mogoče pot na-
daljevati v smer jugzahod:
Tolsti vrh (107 m), Krešica
(1055 m), Sv. Jošt (955 m), od-
tod pa nazaj na Vransko. To-
da to pot prihranimo za dru-
gič! Mi pa jo mahnimo v na-
sprotno smer - čez vzhodni
del Dobrovelj!
Pod cerkvijo Marije na Čre-
ti (razgled!) zavijemo v gozd,
nato zložno čez samina čez
spominski park NOB Creta
(spomenik padlima borcema
Bračičeve brigade), hitro
navzdol do razpotja (kapela,
lipa). 2e tu bi lahko zavili v
desno, dol čez braslovške Do-
brovlje; mi pa krenimo na.le-
vo, smer - Bezovc (872 m).
Spotoma bo naš pogled pri-
tegnil gorski svet tja do Belih
vod in Uršlje gore, srečavali
se bomo z mladimi in starimi
Dobrovci, se tu in tam ognili
kakšni zastavi, pa tudi tuji
znamki s tujo registracijo, in
se spogledovali s cvetočimi
pelargonijami na oknih ure-
jenih domačij...
Ko se naša pot usmeri zo-
pet navkreber, v pobočje pod
vrh Bezovca, se planinska
markacija deli v levo in v de-
sno; sledimo desni, posebno
če nam je potreben kontrolni
žig Savinjske poti, predvsem
pa zaradi upanja, da si bo
moč v postojanki braslovških
lovcev, vrh Bezovca, pogasiti
žejo... Pri domačiji pod po-
stojanko nam pokažejo stezo,
ki nas zadnjo, a debelo uro
tega izleta privede mimo Hla-
steja, skozi Podvrh v dolino
»zelenega zlata«...
prof. GUSTAV GROBEL-
NIK
Na posnetku, ki ga je pri-
pravil član PD Polzela Stane
STORMAN vidimo markaci-
ste, zbrane na Menini planini.
TESNE VEZh CELJE-GUTERSLOH
GtTTERSLOH - Ob dnevu
mladosti nas je obiskala in-
strumentalna skupina in no-
gometaši ŽTP Celje, ki so bi-
li gostje ŠD Slovenija v Gii-
terslohu, s katerim OK
SZDL Celje razvija tesno so-
delovanje. Srečanje je bilo
tokrat izkoriščeno za prosla-
vo dneva mladosti, ki je bila
v domu SD Slovenije, svoj
vrh pa je dosegla tudi na no-
gometnem igrišču, kjer so
športni program izvajali tudi
otroci staršev-delavcev, ki
obiskujejo dopolnilni pouk v
slovenskem jeziku v Guter-
slohu. Celjani so se v nogo-
metu spoprijeli s SD Slove-
nija in SD Boris Kidrič iz
Herforda. Obe tekmi so Ce-
ljani odločili v svojo korist z
visokimi rezultati, za katere
je bil najbolj zaslužen Hri-
bemik Ivan. Osvojili so po-
kal, pa tudi vse simpatije šte-
vilnih navijačev. Srečanju je
prisostvoval tudi vice konzul
Drobnič Mitja, naš ožji rojak
iz Krškega. Pomočnik direk-
torja 2TP Celje Siljan Dra-
gomir, ki je bil vodja celjske
odprave, se je z vodji ŠD Slo-
venija dogovoril, da bi naj
srečanja Celjanov z delavci,
začasno zaposlenimi v tujini,
iz Giitersloha, postala tradi-
cionalna ob proslavah rojst-
nega dne maršala Tita. Gost-
je iz Celja so bili deležni go-
stoljubja kot ga lahko nudijo
le ljudje, ki daleč v Westfaliji
močno čutijo domovino.
Srečanje je bilo prijetno in
nepozabno.
Takšno pismo sm9 prejeli
od prizadevne naše sloven-
ske učiteljice Daniele Cegov-
nikove, ki že tretje leto v Gu-
terlohu in okolici poučuje
otroke delavcev v našem slo-
venskem jeziku.
V tem tednu pa bodo
športniki-delavci iz Giiter-
sloha gostje Celjanov. V pe-
tek 6. julija bodo od 15.30 na-
stopili na celjski Glaziji v no-
gometnem turnirju s šport-
niki železarji iz Štor in celj-
skimi železničarji, v soboto
7. jiilija pa si bodo ogledali
tovarno TOPER, muzej revo-
lucije in pokrajinski muzej,
popoldne pa še Smartinsko
jezero, kjer bo tovariški raz-
govor in sklepanje o nadalj-
njem sodelovanju Celja s ŠD
Slovenija.
K. JUG
ZAKUUČNI PIKNIK
»ANTON TANC<*
Minulo soboto so kljub nalivu s piknikom pod skalnim
previsom v kotlini Sopote pri Laškem zaključili nekaj-
mesčno uspešno sezono člani kultumo-umetniškega druš-
tva »Anton Tanc« iz Marijagradca. Decembra ustanovljeno
društvo je v teh nekaj mesecih doseglo nekaj skronmih,
vendar za začetnike pomembnih uspehov. Dvomesečne
»poči^ce« so torej začeli z družabnim srečanjem, ki so ga
organizirali s »samoprisp)evkom«. Z delom bodo začeli spet
septembra, kajti čaka jih prireditev za praznik krajevne
skupnosti. S podvojeno močjo pa nadaljuje vaje folklorna
skupina, ki se bo predstavila prvič ob prazniku »piva in
cvetja« v Laškem.
18
m.
Cvetna nedelja. Tisto leto je bila prav zgodnja velika noč.
Po topli odjugi pa je vendar razumenel dren in tudi iva je
snela zimski plašč s svojih mladih mačic. Cvetna nedelja je
pravi fantičji praznik. Že ves teden so stikale gruče šolarjev
iz vseh sedmih vasi pempavelske fare za leševkami po
reških hostah za cvetno butaro. Težko obloženi so se vra-
čali trudni in lačni domov. Kdo bo imel največjo, to je bila
glavna skrb vseh.
Trije bratje, Pepi, Anza in Francelj, sinovi najbolj tr-
dnega latkovskega gruntarja Ocvirka, so za to leto na tihem
pripravljali presenečenje. Že tri tedne pred veselim prazni-
kom sta zlezla Anza in sin cerkovnika Otorepca na cerk-
vene dile. Na dolg trak je navezal Anza svoj železni nožič in
ga spustil iz line v cerkev. Kakor dva pomorščaka sta
merila na cerkvenem oboku globino ladje. Dvanajst me-
trov sta namerila. Anza si je ves vesel mel roke.
»Kaj pa nameravaš?« je silil vanj zvedavo maliVtorepec.
Anza se je le zvito muzal, rekel pa ni nič. Šele komu je dal
Otorepec pest belih oblatov, ki so se skvarili pri peki, mu je
zaupal Anza:
»Veš, ne smeš nobenemu povedati. Jeli, da ne boš?«
»Saj nisem baba!« se je moško odrezal mali Otorepec.
»Prav do stropa bomo napravili butaro!« je tedaj zmago-
slavji Anza. Neverjetno je pogledal Otorepec:
»Ne vem, če jo boste zmogli?«
»Pa jo bomo!« je stisnil Anza zobe in pesti.
In so jo res. Dvoje opor so spojili z glavno butaro. Pod
vrhom so obesili venec iz zimzelena, na vrh pa so pritrdili
šopek zelenike, pomešan z vejicami ive, čremsa, dobrovite,
drena in božjega lesa. Sedem vrst je namreč svetega lesa.
Ves pester šopek je bil opet s pisanimi trakovi iz svilenega
papirja. Na vrhu pa seje končavala butara v svetlo zvezdo.
Kakor pravi fantje s farnim banderom so koračili Ocvirki
samozavestno med drugimi pritlikavimi butaricami. Sredi
cerkve so jo zravnali in res se je šopek v vrhu uklonil pod
cerkvenim svodom. Ko so se ozrli Ocvirkovi po cerkvi, so
videli, da so druge butare le kakor grmovje krog ponosne
smreke. Le Zmetova fanta sta postavila poleg njih za ko-
molec nižjo butaro. Če bi ne bil šel Anza pomerit, pa bi jih
bila ta dva posekala. Še pred mašo je sunil Zmetov Francelj
Ocvirkovega Anza pod rebra:
»Jutri vas pa nakurimo, vi bahači!«
»Kar poizkusite,« so mu odgovorili trije bratje ter stisnili
grozeče proste levice...	,
Od Kolenca ni nihče nesel butare, ker je to izrečna pra-
vica otrok, odrash nesejo le za spomin vejo oljke ah pa
božjega lesa, polnega žarečih jagod. Četrtak je stisnil Tona
Jakovčevemu Tonču za šibje. Prve hlače je oblekel ta dan
Tonče. Oče Martin mu je pomagal nesti pretežko butaro in
ga poslal z leskami k sosedu, da se sin nauči zaslužiti.
»Križce napravi!« je rekel Matija Tonu in tudi že vlekel
oster fovčk iz žepa. Tona je videl to in je porinil predenj
leševke:
»Kar vi jih napravite. Vam gre bolj od rok.«
»Sicer si res ti gospodar in je to tvoje delo, vendar sem
vesel, da me tako spoštuješ,« je odvrnil starec z veselim
usmehom na razoranih licih in se lotil posla. Nihče bi ne bil
prisodil koščenim starčevim prstom toliko spretnosti. Res
je bil tudi nož prav oster in že v nekaj minutah je bilo
naklanih za dvajset križcev platičev. Matija se je stegnil v
zidno omaro za hrbtom in izvlekel kladvič in žebljičke:
»Pribij pa ti. Tona! Bolje vidiš ko moje stare oči.«
Ko so bili križci gotovi, je odbral Matija pet najlepših,
ostale pa je porinil pred Tona:
»Te nesi na polje! Na vrata jih pa sam pribijem. Pomni,
Tona, velika moč je v tem lesu. Danes ves svet s samo
duhovno gospodo vred trdi, da ni prav nič na vsem tem, le
prazna vera je. Ne verjemi jim. Tona! Sredi zime cvete
leska, zato ima moč proti pdzebi. Nobena žival ne mara
njenega perja, zato odganja gosenice in drugo golazen, ki
prinaša neuimo in bolezen. Ne bo dobre letine na polju ne
zdravja v hlevu in hiši, če boš zavrgel to vero, ki je re-
snična.«
Tona sicer ni prav nič verjel v čudežno moč mrtvega lesa,
vendar pa ni ugovarjal očetu. V cekar je dal križce in se
napotil z njimi na polje.
Ni bil sam. Od vseh plati so prihajali vaščani gologlavi in
zatikali med molitvijo in kropitvijo križce v zemljo, na
vsako njivo enega, da bi šle neuime mimo njihovih njiv,
zaznamovanih z križcem in da bi plenili pridelki v zdravo
hrano ljudem in živini...
Matija je povezal ostale konce šib v butarico in jo položil
na polico nad vrati, kjer bo čakal les za nevihto ob hudih
urah pasjih dni. Iz zelenke v kotu je nalil Matija kozarec
vode, vzel križce in šel po hlevih. Po trije, štirje križci so
bih pribiti na vratih vsakega svinjaka, konjskega in gove-
jega hleva še od prejšnjih let Nove je pribil k njim Matija in
poškropil vhod z blagoslovilom.
Ko se je vrnil v hišo, je planilo nanj bridko hlipanje, ki ga
je tako živo spomnilo na lanski dogodek s Polono, da je s
skrbjo v glasu vprašal, še preden je stopil v izbo:
»Kaj pa je spet, Polona?«
Ženski glas je še bolj žalostno zavekal in je Matija spoz-
nal, ko je stopil bliže, Miciko, ki je ležala preko javorjeve
mize in krčevito plakala.
»Kdo je pa tebi, za božjo čast, kaj žalega storil?« se je
starec zares prestrašil. »Morda sta se s Polono kaj spore-
kli?« je pomislil. »Ženske so si hitro navzkriž.«
Pobožal je s tresočo roko Miciko po glavi. Tedaj mu je
padel pogled na sinov delovni suknjič, ležeč na mizi. Poleg
njega pa se je belilo odprto pismo.
»Od Pepce je nemara,« mu je takoj šinila v glavo misel,
da je potegnil iz žepa tul z očali, jih nataknil na nos in se
zatopil v pisanje. Ko je bil prečital, je potisnil Ust nazaj v
ovitek, si šel z roko preko golobučne glave ter na glas
pomislil:
»Kako smo le mogli pozabiti in nismo že takrat vsega,
tega do kraja povedali.« Na tihem pa si je priznal, da so še
tako komaj izvozili s poroko.
Micika je dvignila obraz. Odločen je bil njen pogled
kakor pogled levinje, ko ščiti svojega mladiča.
»Prav tedaj je vstopil Tona. Ženim pogledom je spoznal
ves neugodni položaj. Ena sama misel ga je vsega osvojila:
»Sedaj se bo odločilo!«
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
BI RADI
SHUJŠALI?
TODA KAKO?
PIŠE: BORIS JAGODIČ
Te zaloge je 500 g kot škrob in 36 g v
krvi. Ce bi človeško telo imelo samo to
energetsko zalogo, bi bilo za nas zelo
slabo, saj ne bi vzdržali niti enournega
sprehoda. Glavnina naše energetske za-
loge je naša mast, ki se ob pomanjkanju
čiste glukoze v celem nizu kemijskih
reakcij pretvarja v sladkor (Krebs-Joši-
da ciklus). Zato je razumljivo zakaj se
moramo izogibati ogljikovih hidratov v
vsakodnevni prehrani.
Ste se že zdaj vprašali, dragi bralci,
zakaj shujšamo, če malo jemo in trdo
delamo? Ker imamo v telesu dva zavi-
ralca izločanja insulina. Prvi so t. i. kate-
holamini - hormoni naciledvične žleze,
ki stimulirajo raztapljanje masti. Poma-
gajo torej tvorbo sladkorja iz izvorov, ki
niso ogljikovi hidrati. Kateholamini za-
virajo izločanje insulina med telesno ak-
tivnostjo.
Drugi zaviralec insulina je hormon
trebušne slinavke - glukagon, ki ima
obratno delovanje kot insulin. Ce lenari-
mo, prevladuje insulin, če pa smo fizič-
no aktivni, pa se poveča izločanje gluka-
gona. Zato ga imenujemo tudi hormon
energetskih potreb. S tem da smo fizič-
no aktivni prisilimo svoje maščobne za-
loge da se »cedijo« in naš trebuh izginja.
Ko črtamo iz vsakdanje hrane ogljiko-
ve hidrate, pričnemo počasi hujšati in
istočasno se nam zmanjšuje tudi apetit.
Zakaj, so se dolgo spraševali mnogi
znanstveniki, dokler niso odkrili vzroč-
nik. Enostavno, zmanjšanje apetita na-
stane pod vplivom hormona »FMS« ki
aktivira potrošnjo maščobnih rezerv.
Leta 1960 so odkrili da se ta hormon
izloča tedaj, če se hranimo izključno z
beljakovinami in maščobami brez naj-
manjših količin ogljikovih hidratov.
Sedaj lahko postavimo že prve, moč-
ne temelje našega hujšanja. Najprej mo-
ramo imeti pred očmi dejstvo, da ne
smemo jesti več, kot potrebujemo za
normalno delovanje našega telesa.
Vsem ogljikovim hidratom se moramo
izogibati, oziroma jih lahko uživamo v
čim manjši količini. Povečati moramo
telesno aktivnost. En teden moramo
vzdržati popolnoma brez sladkorjev v
kakršni koli obliki. Lahko pijemo gren-
ko, črno kavo, kislo vodo Donat, meso,
pečeno v lastnem soku, čiste juhe (brez
zakuhe!) nemastni, trdi sir; naslednji te-
den pa si že lahko privoščimo nekaj og-
ljikovih hidratov in to v obliki kuhane
zelenjave (cvetača, grah, korenje) trdo
kuhano jajce.
Mnogi skušajo shujšati s pomočjo ta-
blet. To je popolnoma nesmiselno in ze-
lo škodljivo. Danes se ponekod priporo-
čajo preparati, ki vsebujejo snovi, ki na-
brekajo v želodcu in s tem dajejo obču-
tek sitnosti. Čeprav so ta sredstva ne-
škodljiva, so brez vrednosti. Ker z na-
brekanjem razširijo želodec je takšen
kandidat za hujšanje kmalu zelo lačen
in mimogrede popusti in pospravi svoj
redni obrok in še kaj. Ko se preneha
takšno hujšanje, ostane »raztegnjen« že-
lodec in človek je primorah da »žakelj«
ponovno napolni ter pri tem brunda ti-
sto: »Prazen žakelj ne stoji sam po-
kon'c...« Pri nas je bil takšen preparat
Kilofort.
Druga vrsta zdravil za hujšanje je sku-
pina preparatov iz skupine »amfetami-
nov«. Ta je zdravju zelo škodljiva, ker
ima poleg pozitivnega zaviralnega učin-
ka apetita, mnoge stranske učinke: gla-
vobol, razdražljivost, nespečnost, po-
spešeno delovanje srca, preobilno zno-
jenje, spremembe v obnašanju, živčno
depresijo, vznemirjenost, agresijo, mo^-
gočnost fizične odvisnosti in kar je zelo
zanimivo, pospešujejo procese staranja!
In ko prenehamo jemati takšne tablete?
Le spomnimo se na psihične vzroke de-
belosti!
Nekateri so skušali shujšati s pomočjo
zdravil, ki pospešujejo izločanje vode iz
telesa (diuretiki), vendar niso pri tem
nič shujšali svojih maščobnih zalog.
Zgubili so le vodo in s tem življensko
pomembne rudninske soli. Zato je vsa-
ko jemanje tablet za hujšanje nesmisel-
, no in večinoma škodljivo!
ŠENTJUR
STISKA TERJA REŠITEV
Preobremenitev €HŠdeii€a za notranje zadeve
Na sedežu oddelka za no-
tranje zadeve v Šentjurju so
zaposleni štirje referenti, in
sicer: referent za potne liste,
matičar in dva referenta za
promet. Poleg tega pa je v
sestavu tega oddelka še 7
krajevnih uradov. Glede na
obseg dela, ki sodi v delo-
krog oddelka zanotranje za-
deve in obstoječo sistemati-
zacijo so bili v Šentjurju pri-
morani z notranjo porazdeli-
tvijoorazdelitvijo dela dodat-
no obremeniti referente. Ta-
ko zdaj referent za potne li-
ste »pokriva« tudi področje
osebnih stanj, referent za
promet pa delno zadeve jav-
nega reda in miru in tajniška
dela za svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu.
Taka obremenitev ima seve-
da za posledico manj kvali-
tetno delo. To je poleg pro-
storskih problemov tega od-
delka najbolj pereč problem
v zadnjih letih.
Po drugi strani pa še ve-
dno ostaja odprto vprašanje
organizacije krajevnih ura-
dov, saj v tej občini združuje-
jo v eni osebi funkcijo mati-
čarja, šefa krajevnega urada
in tajnika krajevne skupno-
sti. V enem primeru pa de-
lavka opravlja celo delo
poštne uslužbenke.
Razreševanju naštetih pro-
blemov so na oddelku za no-
tranje zadeve v Šentjurju že
v lanskem letu posvetili veli-
ko pozornosti in tudi opravi-
li vrsto razgovorov s pred-
stavniki krajevnih skupnosti
in vse to z namenom, da bi
čimprej našli čimbolj šo reši-
tev. Vsekakor pa je nujno, so
menili, da priskoči na pomoč
še socialistična zveza in dele-
gatska skupščina.	MP
»ŽALOSTINKA ZA SAVINJO« (4)
VČASIH TUDI DO ČRNEGA MORJA
PIŠE: EDO JELOVŠEK
Sredi 18. stoletja se je že
razvilo plavljenje lesa na Hr-
vatsko, Slavonijo in Srem.
Zaradi vse večjega razmaha
splavarskih prevozov celo
do obal Cmega morja so mo-
rale oblasti izdati stroge
predpise o prometu s splavi.
V	času cesarske Avstrije je
izšla zadnja uredba o spla-
varstvu po Savinji leta 1877.,
ki jo je izdalo namestništvo v
Gradcu. Natančno določa
vse pogoje in način plovbe.
V	občini Mozirje, Celje-
okolica in v Loki pri Zida-
nem mostu so bili namešče-
ni splavarski nadzorniki, ki
so skrbeli za varnost plovbe,
z odpravljanjem ovir in ok-
var na vodnih poteh. Določe-
na so bila mesta za pristaja-
nje. Višino pristojbin za pri-
stajanje je določbo okrajno
glavarstvo v Celju. Na pri-
mernih mestih so bili po-
stavljeni vodomeri.
Plovba od Ljubnega do Zi-
danega mosta je bila dovolje-
na le, kadar je bilo na vodo-
merih vodno stanje najmanj
32 centimetrov in ne več kot
158 centimetrov nad ničlo.
Zaradi zaščite mostov so
smeli do Celja voziti le kratki
splavi, od Celja dalje pa so
spajali po dva kratka skupaj,
pri Zidanem mostu pa že po
štiri. Predpisi so določali
pravilno in zanesljivo sesta-
vo (vezanje) splavov, spla-
varji so morali imeti vso
opremo: krmila, sekire, sve-
dre, kline, zagozde, kije, ko-
le, vrvi, vezivo za debla in
deske itd. Potniki so lahko
stopili na splave samo z do-
voljenjem nadzornika. Za
vse nepravilnosti sta bila od-
govorna lastnik in nadzor-
nik. Splavarji so pristajali na
dolgi poti v naslednjih kra-
jih: v Celju, Laškem, Rim-
skih Toplicah, Zidanem mo-
stu, Radečah, v Krškem, Za-
grebu, Rugovici, Sisku, Gra-
diški, Brodu, Mitrovici, Ru-
mi, Zemunu, Beogradu,
Pančevu, Palanki in še dalje
ob Donavi do Gcdafata, Oršo-
ve in Cerne vode pri Črnem
morju.
Splavarji pa niso vozili sa-
mo tovorov lesa, ampak tudi
drugo blago, ki so ga po juž-
nih krajih dobro prodajali.
Viri poročajo, da so na spla-
vih vozili apno v sodih (laj-
tah), črno lončeno posodo
gornjesavinjskih in zadre-
ških lončarjev, razno leseno
hišno orodje, volno, smolo,
lesno oglje, pletene košare,
brezove in sirkove metle, kr-
tače-ribarice, suho sadje in
drugo.
Ob koncu 19. stoletja je vo-
zilo mimo Celja po 2000 spla-
vov na leto. Mnogi splavarji
so bili zdoma po tri tedne,
nekateri še mnogo dlje. Več-
krat se je primerilo, da se je
splav razbil ob čereh ali ob
mostnih nosilcih. Precej
splavarjev je našlo smrt v va-
lovih. Zlasti nevaren je bil
cestni most v Zidanem mo-
stu, ki ima zelo ozke razpeti-
ne. Zato so imeli splavarji
navado, ko so srečno prevo-
zili skozi oboke, so desnico
ponjočili v Savinjo in se pre-
križali.
Po gostilnah ob rekah sta
se vedno oglašala veselo pet-
je in vrisk savinjskih spla-
varjev. V spominu je ostala
stara flosarska pesem, ki so
jo zapeli v gostilni Zore pri
radeški železniški postaji:
Dežek se že kadi,
flosar se veseli,
za rajžo pripravlja se,
u Mitrouco gre.	,
U Celju je prv' štacijon,
flosar dobi svoj Ion.
Zdaj pa udrinemo,
gremo naprej.
U Rače (Radeče) prisan-
kamo,
deske prekladamo,
tam pri Zoret,
smo za lubo gor vzet.
V Zagreb priplavamo,
deske dol zlagamo:
Kolk pračev lat
boš kupil, Hrovat?
Flosar se lehk spozna,
štrik čez ramo ima,
sveder in kou
je pa handver njegov.
Savinjski splavarji so se z
zadnjimi splavi poslovili od
Savinje leta 1948. Na spla-
varjenje in splavarje so ostali
mnogi spomini. Miklavž je
bil patron splavarjev, pa se
cerkve njegovega imena vr-
stijo od Gornjega grada, v
Ljubnem, Ljubiji pri Mozir-
ju, Žalcu, Celju, Lazišu nad
Rimskimi Toplicami. Priim-
ki Flosar spominjajo na spla-
varje. V Celju je nasproti
parka na levem bregu Savi-
nje spomenik splavarju, delo
B. Kalina. V Laškem je na
primer na desnem bregu Sa-
vinje bila gostilna, ki se ji je
reklo »pri splavarju«.
Na črti Celje-Zidani most
so v najstarejši dobi prevaža-
li ljudi, živino, vozove in bla-
go čez reko z večjimi čolni ali
pa z brodi (prukami), kakor
je še dandanes navada (na
primer v Brstniku in Rifen-
gozdu). Sčasoma so jih za-
menjali najprej leseni, nato
pa še kamniti, železni in be-
tonski. Pogoste poplave in
zob časa je mnoge uničil.
Gradili so nove, nekaterih pa
sploh ni več.
Najbolj znamenit je ka-
mniti most v Zidanem mo-
stu, po katerem nosi kraj tu-
di svoje ime. Zgrajen je bil
leta 1826. Načrt zanj je izde-
lal celjski inženir fViderik
Bylof. Dela sta izvajala stav-
benik Tessitori in njegov po-
lir Dellamea, oba iz Laškega.
Most je stal 31.000 goldinar-
jev. Zaradi poplav so ga gra-
dili skoraj tri leta. Kamnit že-
lezniški most je bil odprt 18.
avgusta 1849. Gradil ga je
ing. Edvard Heider, omenja-
mo ga zato, ker je bil lastnik
steklarn v Jurkloštru in v
Hrastniku. Most je ^ajen iz
1260 klesanih kamnitih blo-
kov. Veljal je 404.000 goldi-
narjev.
Drugi železniški most pro-
ti Zagrebu je iz železobetona
in je bil odprt leta 1931.
Načrt zanj je napravil ing.
Miroslav Kasal. Gradili pa
sta ga podjetji Slavec iz Kra-
nja in Slograd iz Ljubljane.
(se nadaljuje)
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
VELIK USPEH PARTIZANA GABERJE
TITOVA ZASTAVA V CEUE
Prehodno odUčje letos Celjanom — V bitki 6 elfip
Najvišjo lovoriko, ki jo
vsako leto podeljujejo naj-
boljšim partizanskim druš-
tvom v državi, (lani ]o je pre-
jelo TVD Partizan Kovinar-
Store, Partizan Gaberje pa
zvezno priznanje!), je letos
prejelo v Mariboru TVD Par-
tizan Gaberje. Predsednik
Partizana Gaberje Metod
Trebičnik je ob pridobitvi te
visoke lovorike med drugim
dejal, da pomeni to priznanje
za društvo in občino Celje
potrditev visoke stopnje ra-
zvitosti temeljne telesne
vzgoje in športne rekreacije,
spodbudo in obveznost za
nadaljnje delo po novih
usmeritvah Partizana Jugo-
slavije.
TISOČ AKTIVNIH
ČLANOV
»Aktivnost v našem druš-
tvu je iz leta v leto večja. Na-
predek je čutiti na vsej črti«,
je nadaljeval pripoved Me-
tod Trebičnik. »Brez težav
smo se programsko preu-
smerili v aktivnosti na šport-
ni rekreaciji, ki daje obča-
nom in delavcem široke
možnosti udejstvovanja. Šte-
vilo članstva smo v 1. 1979
povečali kar za 200. Sedaj
nas je že preko 1000 aktiv-
nih, ki vadijo v 22-tih oddel-
kih. Zanimivo je, da je od
tega kar 70% žensk! Najmoč-
nejši so cicibani (144), pa pio-
nirji in pionirke (preko 200),
starejših članic je kar 96, čla-
nic in mlajših članic po 70!
Za pestro vadbo in trim ak-
tivnosti so najbolj zaslužni
številni vaditelji(-ice), ki svo-
je delo opravljajo amatersko
pod vodstvom tehničnega
odbora, ki mu predseduje
Ivan Balon (popreje pa Bo-
jan Smrdelj). Prav je, da
omenimo najprizadevnejše
vaditelje(ice): Božič Milojka
že od 1945 prizadevno vodi
članice, Olga Trebičnik in
Irena Hercegonja cicibane(-
nke) tudi z asistenco staršev.
Ida in Ciril Trebičnik vodita
pionirje(-ke) in sta glavna or-
ganizatorja tudi za letovanja
otrok na morju v Pantiželi
pri Puli (letos bo odšlo na
taborjenje kar 96 otrok!). Ba-
lon Ivan vodi mladince, Da-
nica Kocijan mladinke, ki ji
pomaga še Majda Bratušek,
Ciril Trebičnik vadi še člane,
st. člane Konrad Končan,
člane Peter Hribernik, ml.
članice in članice Metod Tre-
bičnik, Rovan Rudi hokeji-
ste na travi, d očim so še vo-
dniki pri pionirjih in pionir-
kah Zupanič Maja, Stopar
Tanja, Končan Andrej, Hart-
man Tomo, Jagodič Helena,
pri cicibankah pa Mirnik Ja-
sna, Grimšič Leonida in Pe-
tek Inge.
VRAŠČENOST V
OKOUE IN
SAMOUPRAVLJANJE
»Naš dom Partizana je v
Gaberju in s tem smo se tudi
povezali z občani KS, TOZD
(EMO, Savinja, Cinkarna, Li-
bela), JLA v kasarni Meniha
Rajka, mladino, partijo in
SZDL. V društvu odlično
delujeta aktiva ZK, ki ga vo-
di Nada Mimik, SZMS, ki ga
vodi Blanka Hartman, svet
staršev pod vodstvom Rosvi-
te Rosina, izvršni odbor, te-
hnični odbor ter vrsta drugih
komisij in odborov. Še pose-
bej bi omenil nekaj prizadev-
nih društvenih delavcev, ki
so zaslužni danes in v prete-
klosti za velike naše uspehe:
Irena Naglav kot tajnica je
marljiva kot čebelica, ki
dnevno povprečno vlaga v
društveno delo po 3 ali celo
več ur amaterskega dela. Je
nosilka tehnično-admini-
strativnega dela, vodi doku-
mentacijo, organizira trim
akcije, opravlja pa še vrsto
drugih opravil; Mirko Tre-
bičnik, društveni delavec že
od 1.1925, ki prevzema nase
različna opravila - od vadi-
telj skih funkcij do gospodar-
skih; Pavle Božič, predvojni
in sedanji delavec, večletni
predsednik in načelnik, or-
ganizator Frenkovega me-
moriala; Konrad Končan, ve-
čletni predsednik, vaditelj in
dokumentarist (foto-film), tu
so še številni starši, ki tesno
sodelujejo z društvom, 3-5
članski odbori pri vseh od-
delkih, ki samoupravno
sprejemajo letne programe,
odločajo o vsebini in oblikah
dele in vsej društveni pro-
blematiki.«
SKRB ZA
IZOBRAŽEVANJE
»Posebno skrb posvečamo
organizacijskemu in stro-
kovnemu izobraževanju
vseh naših vodilnih delav-
cev. Vsako leto imamo 2- 3
dnevni seminar za vse člane
lO in TO ter društvene funk-
cionarje. Vaditelj i(-ice) se ne-
nehno dopolnilo izobražuje-
jo v društvenih vaditeljskih
seminarjih in tečajih, novi
strokovni kadri pa se šblajo
v republiški gozdni šoli Par-
tizana Slovenije v Mozirju.
Letos 5e bo republiških teča-
jev udeležilo kar 10 naših
društvenih članov. Tako ne-
nehno skrbimo za priliv no-
vih, svežih in mladih stro-
kovnih delavcev, ki s svojim
znanjem in pedagoškimi pri-
jemi zadovoljujejo potrebe
našega aktivnega članstva
po temeljni telesni vzgoji in
športni rekreaciji. Ob zak-
ljučku bi še omenil, da odlič-
no sodelujemo s TKS in
ZTKO Celje, da se priprav-
ljamo na dostojno proslavo v
1. 1980, ko bomo v Celju sla-
vili 90 letnico organizirane
telesne kulture. Ob vsem
tem pa prostorske stiske
onemogočajo še razsežnejšo
društveno aktivnost, saj je
telovadni dom že odslužil so-
dobnim potrebam in zahte-
vam vadbe«, je zaključil pri-
poved Metod Trebičnik.
K. JUG
MLADI ATLETI ADK PRVAKI
DVA DRA60CENA POKAUl
Roic Kopitar spet tel€muje — tudi mednarodno
Atleti in atletinje Kladivar-
ja so v tem tekmovalnem ob-
dobju polno zaposleni. Obre-
menjeni so z non-stop nasto-
panji. V središču pozornosti
je bil vsekakor nastop mlaj-
ših mladincev in mladink v
finalu za naslov pokalnega
prvaka Slovenije. Tekmova-
nje, ki je bilo v Kranju, je
kljub dokaj skromnemu šte-
vilčnemu nastopu Celjanov,
tako atletom in atletinjam
prineslo dvojni uspeh - zma-
gi in osvojitev dveh dragoce-
nih pokalov ter naslov po-
kalnih prvakov Slovenije. Za
tak uspeh so zaslužni vsi na-
stopajoči. Pri ml. mladincih
so posebej izstopali Gaber,
Juteršek in tekači štafete 4 x
100 m, ki so osvojili prva me-
sta, pri ml. mladinkah, pa
Regnerjeva in Verbičeva ob-
dvojni zmagi v sltoku v dalji-"
no. Od Velenjčanov so se po-
sebej izkazali s svojimi zma-
gami - Makovšek v hoji na
10 km, Aleš Jug v metu kop-
ja in Klavdija Jug v teku 80
m ovire.
Z lepimi vtisi se je zastop-
stvo iz Celja in Velenja vrni-
lo iz evropskega šolskega
tekmovanja, ki je bilo v me-
stu Lille v Franciji. Konku-
renca iz 16-tih držav pa je bi-
la na tem tekmovanju tako
močna, da za predstavnike iz
SRS ni bilo uvrstitev pri
vrhu. Udeleženci pa so se
marsikaj naučili in nabrali
-potrebnih izkušenj.
Rok Kopitar se je že »po-
pravil« od poškodbe. Uspeš-
no je nastopil na mednaro-
dnih mitingih v Skandinaviji
in Italiji, kjer je zmagoval na
400 m ovire, na PF za evrop-
ski pokal pa je kot član dr-
žavne reprezentance v Žene-
vi dosegel svoj letošnji naj-
boljši rezultat 50.20 in se ta-
ko ponovno približal svoje-
mu državnemu rekordu.
K. JUG
NAJBOLJŠI V SUBpTICI
Od petka pa vse od 20. julija bo v Subotici letošnje državno
prvenstvo v jadralnem letenju. Na njem bo sodelovala tudi
najboljša peterka iz celjskega Aero kluba. V konkurenci naj-
boljših jadTcdcev Jugoslavije bodo tudi Celjani poizkušali
osvojiti najvišji naslov. Največ možnosti imajo veteran Franci
Peperko, dalje mlada in izkušena tekmovalca Vojko Starovič
in Miloš Pešec. Nastopila pa bosta še Bogdan LiUja in Janez
Habjan.
BORIS LAZIČ PRI KLADIVARJU
Član tehničnega vodstva pri NK Kladivar Branko
Dupalo nas je obvestil, da bodo celjski nogometaši že v
prihodnjih dneh pričeli z resno vadbo na novo sezono.
Prišlo je tudi do okrepitve v tehničnem kadru. Trener-
ske posle pete selekcije bo prevzel znani nogometni
strokovnjak Boris Lazič iz Velenja.
PONOVEN USPEH VELENJA
Ob praznovanju Dneva rudarjev je bil v Velenju
rokometni turnir ženskih ekip. Nastopile so igralke
Pazina, Zagorja, Zeline in domačinke. Po odlični igri
*so domače igralke, sicer nove članice druge zvezne
lige, premočno zmagale pred Pazinom, Zelino in
mlado ekipo Zagorja. Vsi ti rezultati pa potrjujejo, da
so Velenjčanke za novo sezono dobro pripravljene.
J. KUZMA
NASTOP KARATEISTOV
Karateisti »Slavko Šlander« iz Celja so pripravili
prijateljski mednarodni dvoboj z ekipo Willicha iz
ZRN. S prvo ekipo so srečanje dobili z 10:4. Za Celjane
so bili uspešni Zorko, S. Špiljak, Ceglar in Pušnik, ki
so zmagali ter T. Špiljak in Žafran, ki sta se borila
neodločeno.
Druga ekipa Celja pa je srečanje izgubila z rezulta-
tom 2:10. Edino zmago za domačine je priboril Zaje.
TRIM AKCIJA ŠE V AVGUSTU
Trim akcija v plavanju »ZA VITKO POSTAVO JE
PLAVANJE PRAVO«, ki je bila v nedeljo v Celju, je
kljub slabemu vremenu uspela. Svojo nalogo je
uspešno opravilo kar 317 občanov Celja in šest družin.
Ker pa tokrat sonce ni bilo naklonjeno plavalcem bo
akcija ponovljena še avgusta.
USPEH MROŽA IZ VELENJA
Na republiškem prvenstvu v streljanju je bivši Ce-
ljan Jože Tržan dosegel nov uspeh in osvojil dva na-
slova prvaka. Med našimi strelci pa so bili najboljši
pištolarji SD Mrož iz Velenja, ki so osvojili v streljanju
z MK pištolo proste izbire prvo mesto med mladinci in
drugo mesto med člani.	j. KUZMA
PLASTIČNA SKAKALNICA
^ V okviru praznika občine Žalec so praznovali tudi člani
smučarskega društva Braslovče in to 30 letnico delovanja!
v tem času so zgradili 25, 30 in 45 m skakalnice, trenutno pa
{radijo 70-metersko v Podvrhu. Tudi letošnji praznik so
Proslavili z delovno zmago, saj so otvorili 25-metersko ska-
kalnico, ki je pokrita s plastično maso. Na otvoritvi je spre-
govoril predsednik IS skupščine občine Žalec Jože Jan, ki
e pohvalil društvo, kot najbolj delovno na tem področju, saj
5o samo pri tej skakalnici napravili nad tisoč udarniških ur,
?a tudi športni uspehi ne izostajajo.
Po otvoritvi je bila tudi meddruštvena tekma, kjer je
Nastopilo 57 skakalcev iz raznih klubov Slovenije, ogledalo
, si je je okrog tisoč ljudi! Največ uspehov so imeli skakalci
j Jubljanske Ilirije, ki so osvojili prvo mesto pri mladincih in
»tarejših pionirjih. Pri mlajših je zmagal domačin Janez
Debelak, njegov brat Marjan pa je bil drugi pri starejših
^^^'Jirjih. Ta skakalnica je prva na Štajerskem in bo za
'adbo, ko ni snega, velika pridobitev.
TONE TAVČAR
SMUČANJE NA OKREŠLJU
Na Okrešlju nad Logarsko dolino je SK IZLETNIK Celje izkoristil
nadvse ugodne letošnje snežne razmere. Pred dnevi sta bila na
programu dva medmestna dvoboja v veleslalomu - Celje: Zag reb in
Celje: Trbovlje. Medmestne dvoboje z Zagrebom je šteti med najsta-
rejše v državi, saj je bilo prvo tovrstno tekmovanje že pred 45-timi
leti! V obeh letošnjih dvobojih, kjer je nastopilo skupno 45 tekmoval-
cev, je zmagala homogena celjska mestna reprezentanca. Celjani so
premagali Zagreb s 312,92:315,69, Trbovlje pa s 312,92:323,41. V
srečanju z Zagrebom je zmagal Celjan Robi Klakočer, mladi Cesar
Janko je bil fretji, v srečanju s Trbovljami pa je bil Klakočer drup.
Cesar pa peti. Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale in
diplome. Zanimivo je, da so kot gostje prisostvovali dvoboju tudi
veterani, 5 po številu, ki so pred 45-timi leti nastopili v reprezentanci
Zagreba in Celja. Med Celjani sta bila navzoča Andrino Kopinšek in
Drago Zadravec. Tudi letošnje srečanje je potekalo v prijateljskem
vzdušju, sklenjeni pa so bUi novi dogovori o nadaljnem sodelovanju
v smučanju z Zagrebom in Trbovljami, s katerimi Celjani že vrsto let
gojijo tovariške športne odnose.
Smučišča na Okrešlju pa so bila tudi prizorišče letnega klubskega
prvenstva SK IZLETNIK v veleslalomu. Na progi dolgi 1000 m je
nastopilo 36 tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah. Naslove
prvakov pa so osvojili: člani - Cene Jovan st., mladinci - Robi
Klakočer, ml. mladinci - Janko Cesar, pionirji - Matjaž Marguč,
cicibani - Aleš Hrastnik, st. mladinke - Barbka Jagrič, ml. mladinke
- Spela Jagrič, st. pionirke - Manca Klepac, ml. pionirke - Nataša
Berginc, cicibanke - Saša Pisanec.	K. JUG
ŽALSKI ŠAHISTIV SR LIGI
Zzdskim šahistom je uspel doslej verjetno njihov največji uspeh,
saj so se po uspelem dvoboju z ekipo Frama iz Slovenske Bistrice
uspeli uvrstiti v republiško ligo, torej med najboljše slovenske ša-
hovske ekipe. To so poskušali že trikrat in so šele zdaj uspeli. Za
žalske šahiste so nastopili: Brinovec, Turk, Zorko, Urisek, Ranzinger
st. in ml., Harinski, Angrežova, Geričeva in Crepan. Upamo, da žalski
šahisti med najboljšimi ne bodo ostali samo eno sezono.
V Šempetru je bilo v organizaciji domačega šahovskega društva
zadnje spomladansko tekmovanje v brzopoteznem šahu. Nastopilo
je šestnajst šahistov, zmagal pa je Storman pred Skokom, Peteme-
lom, Vošnjakom itd.	jo2e GROBELNIK
SREČANJE PTT DELA VCEV
v Logarski dolini pa so se na športnih igrah PTT delavcev Jugosla-
vije zelo dobro odrezali celjski poštni delavci. V konkurenci žensk so
med enajstimi ekipami zmagale strelke pošte Celje v postavi Zdenka
Smolič, Zdenka Fijavž in Silva Supančič. Streljale so z zračno puško
od 200 možnih krogov. Tudi med posameznicami je zmagala Ce-
Ijanka Zdenka Smolič s 165 krogi. Pri moških, kjer je nastopilo
trinajst ekip iz Jugoslavije, so prav tako zmagali Celjani v postavi
Jože Jeram, Dušan Rozman in Franc Grobelnik. Med posamezniki je
prepričljivo zmagal Jože Jeram z odličnim rezultatom 184 krogov ter
tako dostojno upravičil vlogo prvega favorita.
TONE JAGER
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
MATERINA DUŠICA
Rod materine dušice obsega kakih
50 različnih vrst in Mjema širna ob-
močja Evrope in Azije. Večina vrst
uspeva na suhih in vročih pobočjih v
južni Evropi, predvsem v Sredozem-
lju. Cim bolj so tla suha, tem močneje
diši. Znanstveno ime rastline je morda
v zvezi s staro egipčansko besedo
»tham«, s katero so Egipčani označe-
vali neko rastlino, ki so jo uporabljali
pri balzamiranju mrličev.
Za nas sta pomembni dve vrsti in
sicer divja materina dušica (T. serpyl-
lum) in pa vrtna materina dušica (T.
vulgaris). Slednja je do 30 cm visok
polgrmiček. Njegovi listi so na spodnji
strani gosto porastli z dlačicami in je
zato belo polsten. Tako je rastlina do-
bro zaščitena pred premočnim izhla-
pevanjem vode. Rastlina izredno moč-
no diši. Majhni cvetovi so vijoličasto
rožnati in združeni v podolgovata so-
cvetja.
Za materino dušico sta značilna aro-
matičen, limoni podoben vonj in malo
grenak vonj. Poleg eteričnega olja,
vsebuje še močno razkužujoč timol,
nekaj saponinov, glikozidov in čreslo-
vino.
Posušena droga se uporablja kot od-
lično sredstvo za izdelovanje sirupov
proti kašlju in prsnih čajev. Zdravilne
učinkovine mehčajo sluz in pomagajo
da se bolnik lahko odkašlja. Poleg tega
ima močan razkužilni učinek tudi kot
čaj, in je zelo priporočljiva pri zasluze-
nju dihalnih organov, pri kašlju, bron-
hialnem katarju. Nadalje se uspešno
uporablja kot krepilo za želodec in živ-
ce, za zdravljenje slabokrvnosti. »
Dodajamo jo kopeli, ki krepi ude in
poživlja. Lahko si pripravimo mešani-
co materine dušice, zmečkanih brinje-
vih jagod. Rožmarina, šentjanževih rož
in navadnega rmana (po enakih delih).
Skuhamo močan zvarek, ga pustimo
stati nekaj časa in nato odcedimo in
zlijemo v kad.
Dragocena čajna mešanica za zdrav-
ljenje slabokrvnosti pri mladih in sta-
rih se sestoji iz enakih delov materine
dušice in koprive. Eno žličko mešani-
ce prelijemo s skodelico vrele vode,
ohladimo in pijemo nesladkan čaj ali
pa mu še dodamo žličko kostanjevega
medu.
Materino dušico lahko uporabljamo
tudi kot začimbo.
BORIS JAGODIC
V TUJE ALPE
Najboljši potujejo v Italijo, Francijo in Sovjetsko zvezo
Zopet je za celjskimi alpi-
nisti ploden vikend z lepim
številom plezalnih vzponov.
Pozna se, da plezalci še nabi-
rajo kondicijo in plezajo za
trening pred odhodom v tuje
Alpe, pa tudi vsakodnevne
nevihte odvračajo naveze od
daljših tur.
Tako je Knez Franček 22.
6. ponovil smer v severni ste-
ni Skarij - ocena IV (solo).
23. 6. je Knez v navezi z
Mojco čepič plezal SZ raz
Vežice nad Korošico IV -i-,
nato sam ponovil Lukovo
smer v SV steni Dedca - III;
v navezi z Mojco Čepič pa še
isti dan pristopil na Ojstrico
po južnem grebenu in sesto-
pil na bivak pod Ojstrico po
severozahodni" steni (Nem-
ška smer). 24. 6. sta Knez in
Cepičeva ponovila Herleto-
vo v severni steni Ojstrice IV
do V -t-.
26. 6. so Canžek, Trontelj,
Kovačič in Kostavnik (ŠAO)
ponovili Igličevo v Mali Rin-
ki IV-f-; Canžek s tečajnikom
pa še Direktno v Mrzli gori.
Isti dan sta Crepinšek in Bo-
ruške ponovila Direktno v
Štajerski Rinki, Dolžan in
Kovačič pa Vzhodno v Mali
Rinki.
V pogorje Mont Blanca je
odpotovala Sah Marjana, ki
bo tam skušala preplezati
kaj »močnejšega«, nato pa se
. bo priključila zboru evrop-
.skih alpinistk v Danphineji.
Dve navezi ^esta v itali-
janske Dolomite pod steno
Civette in Marmolate, kjer so
plezalcem na voljo samo ek-
stremno težke smeri, kasne-
je pa še z eno navezo v fran-
coske Alpe.
Dva Celjana pojdeta sredi
julija z našo odpravo v Fan-
ske gore (SSSR) - zahodni
Pamir. Prav v tej gorski sku-
pini so najtežje smeri Sovjet-
ske zveze.
Ce bo vreme ugodno, bodo
imeli mladi (tečajnik in pri-
pravniki) ledeniški tabor v
Grossglocknerju od 30. 6. do
4. 7.
Konec avgusta je v načrtu
še tabor v gorski skupini
Wilder Kaiser, kjer potekajo
znamenite smeri VI. in tudi
že VII. težavnostno stopnje.
Opozorilo: Snega je v vseh
grapah in pod stenami pre-
cej. Večinoma je že leden in
so prehodi v kopno skalo na
več mestih problematični.
Cepin in krajša vrv naj bo
obvezna oprema tudi pri vsa-
kem planinskem vzponu.
Na sliki: posebno nevarni
so odseki prehoda iz ledeno
trdega snega v kopno skalo.
Na posnetku je snežna raz-
poka pod zahodno steno Oj-
strice.
CIC
Ml iN ZDRAVJE
O BOLEZNIH SRCA
PISE: dr. JANEZ TASiC specialist internist —kardiolog
Primarna hipertonija ali
esencijalna hipertonija je
splet raznih okoliščin ^i
kompleksne etiologije. Ker
so pri primarni hipertoniji
vzroki nepoznani je tudi
zdravljenje bolj izkustveno
in nespecifično. Specifično
ali usmerjeno zdravljenje
pride v poštev le, kadar je
vzrok poznan ali odkrit. Za-
to, če hočemo hipertonijo
zdraviti jo moramo najprej
odkriti in tu se moramo drža-
ti že navedenih kriterijev.
Višji pritisk od 140/90 je že
hipertonija.
Vedno več je spoznanj, da
je kontrola zelo važna, ne
glede na to ali je vzrok poz-
nan ali ne, če je stalna ali se
še spreminja, ali se pojavlja
pri mladem ali starejšem člo-
veku, pri prevenci ali prepre-
čevanju nastanka ateroskle-
rotične bolezni. Statistike so
pokazale, da obolevnost in
smrtnost raste tu, da se živ-
ljenje krajša že pri minimal-
nem porastu pritiska.
Obolevanje in umiranje za-
radi hipertonije nastane za-
radi okvar na vitalnih orga-
nih. Popuščanje srca, ki je
bilo zelo pogosto zaradi zvi-
šanega krvnega pritiska je
danes precej redko pri
zdravljenem pacijentu. No-
benega dvoma ni več v pove-
zavi med koronarno bolezni-
jo in hipertonijo. Prav tako
ne o vzrokih za nastanek
možganske kapi, saj je hiper-
tonija eden od glavnih vzro-
kov za razvoj anevrizme, to
je drobnih izboklin kot mači-
ca na n^ožganskih žilah, ki
počijo pri povišanem priti-
sku in tu takrat nastopi krva-
vitev.
Idealno bi bilo, če bi pri
zdravljenju povišanega priti-
ska lahko kontrolirali sistol-
ni in diastolni pritisk celih 24
ur na dan in to pri vsakem
fizičnem naporu ali pa pri
počitku. Vendar to je še uto-
pija, saj je pritisk tako spre-
menljiv in odvisen od raznih
okoliščin, da je že uspeh, če
uspemo vzdrževati pritisk
pri sedečem pacientu v me-
jah 150/90.
Tako zdravnik zdravi cele-
ga človeka, ne pa samo zna-
ke bolezni. Isto velja tudi za
hipertonijo, saj je le ta simp-
tom in je lahko le znak pri
posamezniku, saj mnoge
bolnike mučijo razni proble-
mi. Zato mu je v veliko po-
moč, če nekdo razume nje-
gove probleme, strah, nape-
tost, mu svetuje in t^fko akti-
vira njegove mentalne in psi-
hične rezerve, saj je zdravlje-
nje dolgotrajno, pogosto tra-
ja celo življenje in je brez so-
delovanja bolnika neu-
spešno.
Za vsakega bolnika je po-
trebno napraviti program
zdravljenja, ki naj vsebuje
njegov počitek, rekreacijo,
dieto, zdravila in če je po-
trebno operacijo.
Debelost je eden od vzro-
kov za poslabšanje bolezni
žil. Debele osebe z zvišanim
pritiskom umirajo prej kot
suhe s samim zvišanim priti-
skom ali samo debele brez
pritiska.
Znižanje telesne teže z
enostavno redukcijo kalorij
v prehrani, je nasplošno za-
željeno pri hipertonikih. To
je važno predvsem pri mla-
dih in priporočljivo je čim-
bolj zmanjšati količino ma-
ščob in olj v hrani. Verjetno
nihče ne dvomi o pomenu
soli v prehrani, prav tako pa
vsi vedo, da je sol pri hiper-
tonikih škodljiva, saj zaciržu-
je v telesu odvečno vodo. Za-
željeno je, da dobi takšen
bolnik le od 200 do 500 mgr
soli dnevno, kar pa dobi že
ob normalni prehrani, če jo
ob kuhanju ne solimo. Z mo-
dernimi zdravili, ki odvajajo
odvečno vodo in soli iz telesa
pa se ta količina lahko pove-
ča na 1000 mgr dnevno.
Idealno zdravilo ne obsta-
ja; le to naj bi delovalo pri
čim večjem številu bolnikov,
naj bi bilo enostavno za je-
manje in brez škodljivih po-
sledic za organizem.
Sedativi - zdravila, ki po-
mirjajo človeka so važna
predvsem pri psihično nape-
tih ljudeh in je včasih že je-
manje le teh uspešno.
Danes so odkrita mnoga
nova zdravila, ki delujejo na
razne možne vzroke za nasta-
nek hipertonije. Ta zdravila
nima smisla naštevati saj se
lahko različno uporabljajo in
so nekaatera strogo predpi-
sana, druga pa so zelo široko
uporabna. Najvažnejše pri
vsem je, da bolnik spozna,
da je zdravljenje potrebno,
da redno jemlje odgovarjajo-
ča zdravila, da redno kontro-
lira krvni pritisk ter ne pre-
neha samovoljno z jema-
njem zdravil (z dieto ne bi
smel prenehati), saj sta utru-
jenost in omotica lahko prav
tako posledica previsokega
ali prenizkega pritiska. Ob
pojavu težav in problemov,
naj se pogovori z s svojim
zdravnikom, ki mu bo rad
povedal kar ga zanima in mu
je potrebno. Istočasno pa ga
bo vodil skozi vse težave, ki
so povezane s to boleznijo.
PRIPOROČA
Tokrat smo obiskali bogato založeni oddeij
igrač v veleblagovnici T.
Odpravljamo se na morje in za otroke®
dobrodošla ladjica, ki jo poganjajo bateri
Stane 448,63 dinarjev.	,
Bogata je izbira otroških koles za razlii
velikosti.
Tudi avtomobil, ki ga poganjajo baterije
zanimiva igrača, ki lahko nudi precej u
kov. Stane pa 398,64 dinarjev.
Zabavna igra, primerna tudi za odrasli
imenuje Varno-Zabavno. Podobna je pih
velja pa 75 dinarjev.
BIG PLAY igračke so zanimive še zlasti
ker nudijo otrokom možnosti ustvarj
Cene se vrtijo od 50 do 150 dinarjev.
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 25
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 5. julij 1979 i
j^t. 26 - 5. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 27
PRETESNO
PREHITEVANJE
Voznik osebnega avtomo-
bila Miran Cvelfer, roj. 1956
iz Zgornjih Zreč pri Sloven-
skih Konjicah je pripeljal v
Stranice in nameraval zaviti
na stransko cesto proti
osnovni šoli. V tem trenutku
je z nasprotne smeri pripeljal
z neregistriranim mopedom
Jože Jelenko, roj, 1954, ki je
pred srečevanjem zasenčil
luč, ta pa je medtem ugasnila
in je Cvelfer mislil, da je za-
vil levo. Cvelfer je zaradi te-
ga peljal dalje in prišlo je do
trčenja, v katerem je mope-
dist Jelenko bil težje poško-
dovan in prepeljan v celjsko
bolnico. Škode je za 10 tisoč
din. Nesreča je bila v večer-
nih urah 1. julija.
PO SREDI CESTE V
SMRT
Pet minut čez polnoč 1. ju-
lija je šel peš po sredi magi-
stralne ceste čez nadvoz na
cesti Žalec-Šempeter Boško
Šobat, star 24 let, doma iz
Glamoča, sicer trenutno pri-
javljen v Žalcu. Po cesti je
pripeljal s tovornjakom s pri-
kolico Mario Riolino, roj.
1920, iz Trsta. Zaradi dežja in
noči je bila vidljivost izredno
slaba ter kljub zaviranju Rio-
lino ni uspel preprečiti ne-
sreče ter je zbil Šobata tako
močno, da je na kraju nesre-
če umrl. Škode je za 1000
din.
ŠTIRJE POŠKODOVANI
Zaradi neprimerne hitrosti
je prišlo do prometne nesre-
če, v kateri so bile štiri osebe
telesno poškodovane in je
nastalo za 70 tisoč din mate-
rialne škode, na Cesti na je-
zero v Velenju, po kateri je s
tovornjakom peljal Štefan
Gorinšek, roj. 1932 iz Pe-
trovč 22 a. Ko je pripeljal mi-
mo restavracije Jezero ob ve-
lenjskem jezeru je zagledal,
kako mu nasproti vozi drug
tovornjak, s katerim je
upravljal Anton Šmerc, roj.
1945 iz Velenja. Gorinšek je
začel takoj zavirati in pri tem
mu je zablokiralo kolesa.
Ker pa je bila cesta-mokra je
vseeno prišlo do trčenja med
obema tovornjakoma, kjer
so bili lažje telesno poškodo-
vani voznik Štefan Gorinšek
in še trije sopotniki v njego-
vem avtomobilu.
ČELNO V TOVORNJAK
Voznik osebnega avtomo-
bila ljubljanske registracije
Mijo Karlovčec, roj. 1940 je v
Zajesovniku na magistralni
cesti Celje-Ljubljana prehi-
teval kolono vozil v trenut-
ku, ko mu je z nasprotne
smeri pripeljal s tovornja-
kom koperske registracije
Jože Anžič, roj. 1948. Prišlo
je do čelnega trčenja, kjer je
bil lažje poškodovan Anžič
in njegov sopotnik, težje pa
Karlovčec. Materialne škode
je za 20 tisoč din.
STRELA PRED
NEVIHTO
Med zadnjimi nenadnimi
nevihtami je tudi udarila
strela v električno napeljavo
stanovanjske hiše Marije
Kvas na Zgornji Hudinji v
Celju. Požar so pogasili po-
klicni gasilci ter prostovoljci
združeni v društvih Skofja
vas in Gaberje.
PO INDONEZIJI (1)
OTOK PRI OTOKU
Let iz Singapura v Džakar-
to v letalu DC 9 indonezijske
letalske družbe Garuda je
trajal približno uro in pol. Ni
kaj reči, prav prijeten let je
bil to. Dobro so nam postre-
gli, seveda tudi z obveznim
rižem, ki je bil izredno zači-
njen, pa vendarle okusen.
Brezplačno smo si lahko pri-
voščili whisky, Coca colo in
sokove... Kolikor je pač kdo
želel. Od Singapura naprej
proti jugu in vzhodu namreč
velja sporazum med vsemi
let^skimi prevozniki, da de-
le hrano in pijačo brezplač-
no. Tako morajo brezplačno
postreči tudi v Jato vem leta-
lu, ki nadaljuje polet iz Sin-
gapura do avstralskega Si-
deya. Se sreča, da polet do
tja ne traja predolgo. Po pri-
bližno polurnem letu nam je
simpatična indonezijska ste-
wardesa razdelila lična potr-
dila s podpisom kapetana le-
tala, da smo preleteli ekva-
tor. Bili smo na južnem delu
zemeljske oble. Ob takih tre-
nutkih prične človek marsi-
kaj premišljati. V mislih sem
si skušal predstavljati, kako
daleč je sedaj moja domovi-
na, vendar mi to nikakor ni
uspelo. Po drugi strani spet,
pa sem imel občutek, da ni-
sem tako daleč. Predvsem
pa vsakdo ob takšnih in po-
dobnih razmišljanjih spozna,
da je svet vedno volj majhen.
Temnilo se je že in tu in
tam smo v morju pod seboj
zagledali lučko kakšne ladje
ali morda s kakšnega otoka
ali naftne vrtine v morju, po-
tem pa še pravo poplavo luči
pod nami. Džakarta! Glavno
mesto neuvrščene Indonezi-
je, največje otoške države na
svetu s tremi največjimi oto-
ki Sumatro, Borneom in Ja-
vo ter seveda s tisoči drugih
manjših otokov. Okrog 125
milijonov ljudi šteje Indone-
zija, glavno mesto Džakarta
pa dobrih sedem in pol mili-
jonov. Pretežni del Indonezi-
je je gorat, sicer pa predstav-
lja nekakšno kopno in hkrati
morsko povezavo med Azijo
in Avstralijo, ki je verjetno v
davnih časih še bolj prišla do
izraza kot danes.
Zanimivo je, da živi na oto-
ku Java, ki zavzema komaj
kakšnih sedem odstotkov
celotne indonezijske površi-
ne (Indonezija meri 1,9 mili-
jonov kvadratnih kilome-
trov) dve tretjini vseh prebi-
valcev. V vsej državi je do-
brih dva in pol milijona Ki-
tajcev, ki so že zlasti težke
trenutke doživljali ob voja-
škem udaru leta 1965.
Končno smo pristali na le-
tališču v Džakarti. Carinske
formalnosti so trajale precej
dlje časa kot v Singapuru in
občutek smo imeli, da ljudje
tod niso tako prijazni kot v
Singapuru. Tudi sami letali-
ški prostori so delovali neka-
ko mračno, turobno in hla-
dno. Pot je kar lil z nas, saj je
v ozračju vladala kar precejš-
nja vlaga in kljub temu, da je
bil večer, je bil izredno vroč.
Nekako težji zrak se mi je
zdel tu kot v Singapuru. Ko
smo na meji opravili vse for-
malnosti, smo se vkrcali v
avtobus, ki nas je že čakal in
se odpeljali v mesto. Takoj
smo opazili, da se Džakarta
nikakor ne more primerjati s
Singapurom in da je zares
azijsko mesto, , kakršne si
predstavljamo iz knjig, fil-
mov in televizije.
' PIŠE: JANEZ VEDENIK .
Več kot sedem milijonov ljudi šteje danes Džakarta. Tu so prava naselja kolib in<
siromaštva, vse skupaj pa se prepleta z novimi sodobnimi zgradbami in napredkom'|<
Dobro in slabo na enenri koraku.	i
BENCINSKA KRIZA V ZDA
KRI NA ČRPALKAH
'Med tem ko pri nas še kar
mirno in brez izgredov pre-
našamo parne in neparne
dneve ter vikende, se na pri-
mer v Ameriki, kjer so podv-
zeli določene varčevalne
ukrepe, stvari odvijajo bolj
bojevito. V slogu divjega za-
hoda so zaradi nemirov na
bencinskih črpalkah krvave-
le prve žrtve.
Ob ukrepu, da smejo ob
parnih dneh polniti tanke
parni, ob neparnih pa nepar-
ni, so nastale pred bencin-
skimi črpalkami dolge vrste
čakajočih avtomobilistov.
Ljudje izgubljajo živce.
Tako so v Sacramentu mo-
rali odpeljati v bolnišnico šo-
ferja, ki se je hotel pririniti v
vrsto od strani in si »prislu-
žil« strel v trebuh. V San
Franciscu se je pod vbodi z
nožem zgrudil moški, ki je
po triurnem čakanju v vrsti
zašel v spor s svojim spred-
njim sosedom. 26 letno Ma-
bel Ariaz, nosečnico v
osmem mesecu, so izvlekli iz
njenega Forda in jo tako pre-
tepli, da je moreila v bolnišni-
co. Nosečnici je v vrsti posta-
lo slabo in je hotela preskoči-
ti vrsto čakajočih pred seboj.
Visoka nosečnost ji ni poma-
gala spričo brezobzirnosti in
naelektrenosti ostalih. V
Hollywoodu je nek nestrp-
než s puško ustrahoval 50 ča-
kajočih, izsilil prednost in to-
čaj na črpalki mu je bled od
strahu napolnil tank.
V Nemčiji so v predalu
prometnega ministrstva pri-
pravljeni ukrepi za varčeva-
nje z gorivom. Ukrepi vsebu-
jejo omejitev hitrosti in pa
en dan prepovedi v tednu.
Zaenkrat ukrepi še niso v
javnosti, ker računajo, da bo-
do ljudje iz lastne pobude
varčevali. Ce ne - ukrepi so v
predalu. V Nemčiji snujejo
vozniške skupnosti za pre-
voz na delo. Pripravljajo
gradnjo metrojev, ki bodo
porabili deset odstotkov
manj goriva. V avtomobile
bodo vgradili števce porabe
goriva.
Bencinska kriza je razgiba-
la razmišljujoče možgane. V
Nemčiji in Avstriji so zraču-
nali, da bi z ustreznejšo us-
kladitvijo semaforjev veliko
privarčevali. V Nemčiji raču-
najo na 500 milijonov litrov
letno, v Avstriji pa na 143.000
ton goriva, ki ga brez učinka
porabijo vozila v vrstah pred
semaforji.
V bencinsko krizo je pose-
gla tudi znanost. Toplotna
tehnika se silno hitro razvija.
Toplotne črpalke (v Nemčiji)
znižujejo porabo goriv na
eno tretjino. Vedno glasnejši
so tudi zagovorniki izrabe
sončne energije. V posku-
snem prometu so že avtomo-
bili z vgrajenimi sončnimi
celicami na ostrešju. Nemči-
ja, ki je med prvimi ukinjala
rudnike, se očitno vrača k
premogu. Pravijo, da so za-
loge nakopičene še najmanj
za 500 let, da pa je treba izpo-
polniti sistem temelj itej šega
izkoristka tega energetskega
vira.
Na našem posnetku je del
vijugaste kače čakajočih
pred eno od bencinskih čr-
palke v Ameriki. Njihove
osemstezne ceste so malone
opustele.
Nocoj bi se moral veseliti,
ko je tako lep večer,
nocoj bi moral s prijatelji
biti,
nocoj bi moral vino piti,
dekleta ljubiti,
nocoj bi moral s svetom
grešiti,
nocoj bi se moral biti,
boriti,
kri preliti.
Nocoj bi moral pustiti
te črne misli,
nocoj je tako lep večer.
TONE
KUNTNER
»TA MLADA« PRI
NECKERMANNU-
JUGOSLOVANKA
Je plavolasa (kako pomembno za Nemce), vitka in zel(
prikupna. Eno leto skrbi Liljana Stojanovič, stara 29 let, zi
tri otroke najmlajšega dediča Neckermannove trgovske »di
nastije«. Pred letom se je namreč žena Johannesa Neckei
marma smrtno ponesrečila v avtomobilski nesreči. Takrat jt
Johannes iskal primemo žensko, ki bi skrbela za njegov
otroke: Markus U2 let). Julija (10) in Lukas (4). Sedemintri
desetletni Johannes je našel Liljano, ki je bila v podjetji
Nechermann zunanjetrgovinski uslužbenec. Po enem letu j
Johannes spoznal, da med njim in Liljano niso odnosi ve
čisto na službeni ravni, zato sta pred tedni sporočila zaroke
Te dni naj bi bila poroka in Liljana bo poleg treh otro
prvega zakona primožila tudi bogatstvo dediča ene najve«
jih trgovskih hiš v Zahodni Nemčiji.
Pa imamo tudi mi, zaradi vdovskega položaja ženina, n*
kakšno polovično »love-story«.
TRI NAJSLAJŠE ZA FANTE IN DEKLETA
POŽIREK PREJ - IN POTLEJ CIGARETA!
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: MUan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez
Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo.
Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-
31198 - ČGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.