Pred gosposkimi vrati
(nna jc. huda zima.   Mrzel sever brije.   Sneg siplje.  Večer.
Iz predmestja polagoma stopa v mesto sirota. V roci ima košarieo. Oh, ko bi ta svet bil usmiljea, bi Ijndje ne §11 tako brezskrbno minio male sedemletne sirote. ki gre v raesto, da bi si izprosila skorjico krulia. Da, za boluo mater.
—  Usmilite se! Nihče je ne pogleda.
Zaman je njen glas, vcdno mileji kakor angeljska molitvica, nihee je ne pogleda!
Zmračilo se je.   Veter še huje divjsi.   Sneg do pasu.
Sirota ozebla koraca po kamenih pločah ob mestnili hišali ter krene po nekih ulicah naravnost pred dvorec bogatina.
Tam je vsega dosti, tam si izprosi košček krulia, da ga ponese bolnej materi.
Deklica poti*ka na vrata.   Pes zalaja.
Po viharuej, mrzlej noči napoeilo je hladno zimsko jutro.
čakala je mati heerko svojo, eakala. Saraa je v ubožnej sobiei. Ura udari osem, devct--------Prileti k njej stnrtiii angelj in — zatisne jej oči.
Istega dne pa so prinesli vsi v mestu izhajajoči časopisi nasledaji vesti:
(Zmrznila je.) Danes so našli pred vrati gi-ofa X. deklieo, ki jo je sneg zarael.  Sirota je menda prosjaeila.   Ne ve se, čigavo je to dete."
(Umrli so:)-----------------—¦--------— V predmestji v ,,ubožnih ulicah"
hišno štev. 708. unirla je bolj od gladi in bede, nego li od bolezni —jedna sirota."
Tukaj so J.judje" pač ubogo malo zvrševali svojo človeško dolžnost s tem, da so objavljali, kaj je novega v mestu.
—  In poprej ?
—  Pustiva, prijatelj pustlva o tem razgovor.
—  Pravo govoriš.
—   Tedaj ob unem------------------•                                              Jos. Milaković