NO. 161 Ameriška Domovina AiVUEJl I e/% Ul—HOME' AM€RICAN IN SPIRIT POReiGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, AUGUST 22, 1962 SLOV6NIAN MORNING N6W6PAPCR STEV. LX — VOL. LX Konvencija KSKJ uspešno nadaljuje delo Včeraj jo j'e pozdravil guv. D. L. (Lawrence. Nekateri odbori so že podali svoja poročila. Sinoči je bil krasen banket, na katerem je jnastopila mladina s slovenskim petjem. HARRISBURG, Pa. — Včeraj nastopila skupina mladine iz •)e 25. konvencija KSKJ nada- Steeltona s slovenskimi narod- Ijevala svoje redno delo potem k° jo je pozdravil guverner dr-David L. nimi pesmimi. Čeprav vsi rojeni v Združenim državah, so ti mladi ljudje, 18 deklic in 6 fan- žave Pennsylvania Lawrence. Sprejela je poročilo I tov, nastopili v lepi, gladko te-aktuarja C. L. Alford, ki je koči slovenščini. Navzoči so bili bilo podano v ponedeljek. Nato, navdušeni tako nad petjem kot so konvenčni odbori za verske nad krasnimi narodnimi nošami, zadeve, za pozdrave in brzojav-|v katerih so pevke in pevci na-ke ter za mladinske in ženske podali svoja poro- dejavnosti čila. Zvečer je bil banket, na ka- stopali. Danes dopoldne bo konvencija nadaljevala svoje redno delo, I popoldne pa bo odšla ogledat terem je nastopila vrsta govor- znano bojišče iz državljanske nikov. Po uradnem delu jel vojne pri Gettysburgu. SKapilola: Senat ^ poti, Dom počiva Senat izgubil skoro tri tedne ,z jdebato o predlogu za izvedbo satelitskega komunikacijskega sistema, sedaj se mu mudi. Washington, d. c. -- Senat !e zguibil preveč časa z obstruk-CL° proti zakonu, ki daje admi-nistradji pravico, da osnuje za-Ee'bno družbo, ki bo pod njenim nadzorom za rabo satelita Tel-SWr za radijo, televizijo, brez-zično telefoniranje in telegrafi-^nje. Predstavniški dom je rTled tem pridno delal in tako °stal ta teren brez pravega po-delalo je samo par njegovih odborov. Senatni plenum je začel ta te-en z obravnavanjem novega načrta za zakon o podpiranju arrnarjev. Upajo, da bo končal obato v par dnevih in zakon “zglasoval. Zakon gre potem ^ova v predstavniški dom. Ako "° sreča Kennedyu mila, ga bo Predstavniški dom odobril in Predsednik lahko podpisal. Novi on predvideva strožjo kon-c^° 0 nad pridelovanjem pšeni-v, > Za,W se bojijo, da prodstavni-1 dom zakona ne bo odobril ali re ^a,^° sPremenil, da konfe-nca med njim in senatom ne ^ izgladiti razlik v be- 2 ,,1 u’ Lar pomeni smrt sedanje rp ^nodaje v korist farmarjev. 2° ° seveda spravilo v veliko a rego marsikaterega kandidata grmarskib državah, tud °n^reS Se k° leden pečal , 1 z zakonom o kontroli nad dravili. Upaj0) da b0 zakon t4aaS°Van brez večjih političnih ka' ^ bo a61131!'11 ostalo še J caisa, bo začel z debato o dolu ni,.0dškodnini za vojno škodo fud' lb^nib. Na programu je 2u 1 Za'četek debate o zakonu o anji trgovinski politiki. Predstavniškem domu bodo ^dodbori obravnavali v glav-litr ZaL°nske načrte manjše po. Pred1]6 Vaznosln Edino zakonski | 0 kontroli nad zdravili Zadel ob precejšen odpor, ki Podpredsednik Johnson gre na političen obisk v Orient WASHINGTON, D. C. — Podpredsednik Johnson namerava na svojem političnem potovanju po Orijentu obiskati tudi Grčijo in Iran, kjer ga ne bodo čakali z odprtimi rokami. Vedo namreč že naprej, da jim iz novega zakona o podpiranju tujine ne bo prinesel tako velikih podpor, kot si jih želijo. Lani je dobila Grčija okoli $20,000,000, Iran pa okoli $30,-000,000. Za letošnje leto sicer niso podpore popolnoma izklju-čehe, toda vezane bodo na investicije v javna dela, ki jih morata obe državi deloma sami financirati. To stališče bo posebno hudo prizadelo Iran. Iranska vlada ima donosa pri svoji glavni rafineriji in pri izvozu nafte letno okoli $300,000,000 dohodkov, toda ta denar porabi za kritje primanjkljaja v državnem proračunu, to se pravi, razmeče ga za osebne in nepotrebne vojaške izdatke. Naša administracija trdi, da je treba ta denar porabiti za investicije v javna dela, proračunske potrebe pa kriti iz povišanih davkov, o čemur iranski bogataši nočejo ničesar slišati. To je dalo povod za zadnjo politično krizo, ko je demisijonirala vlada dr. Amija. Če bo podpredsednik Johnson uporno vztrajal na stališču Washingtona, se lahko zgodi, da bo pustil za seboj za- Novi grobovi George Simich V ponedeljek je umrl v Garfield Heights bolnišnici 72 let stari George Simich s 1527 Wa-terbury Rd., preje s 1331 Superior Ave., doma v Trstenici pri Karlovcu na Hrvaškem, od koder je prišel sem 1. 1922. Zapustil je ženo Karolino, roj. Koz-dra, preje poročeno Prodan. Pokojni je bil očim Nika Prodana, Ane Kunikis, Georgea in pok. Mihaela Prodan ter brat pok. Wyszynski prolestira Vodnik katoliške Cerkve na Poljskem kardinal Wyszynski je dvignil svoj glas proti novim poskusom utesnitve delovanja Cerkve. VARŠAVA, Polj. — Od jeseni 1956, ko je prevzel vodstvo Poljske V. Gomulka, je obstojalo med državo in Cerkvijo mirno sožitje, čeprav sta obe ostali T T-, , , trdno vsaka na svojem stališču. Jova Pogreb bo iz Grdinovega GomiUlka se je zavedal šibkosti P°fr^ ',ZaV°,a na ' 62 Sl' V svojega položaja in je priznal petek ob enih popoldne v cer-jCerkvi ugodnosti, kot jih ni uži-kev sv. Save, nato na pokopa- vala v nobeni komunistični dr-hsce sv. Teodozija. žavi Kardinal Wyszynski na ] ‘drugi strani se je sprijaznil s Madžarski diktator Ka- stvarnostjo Poljske, ki zaradi dar pometal staliniste iz svojega mednarodnega položaja partije mora sprejeti marsikaj, čemur DUNAJ, Avstr. — Sedanji madžarski rdeči diktator Kadar je cela leta odlašal s čist-, , , ko v svoji stranki. Prizanašali Vlada Je dov0hla tedaJ pouk je stalinistom do zadnjega se. veronaulka v iavnih šoiah- Ko daj pa je udaril po njih še je SV°j .poloŽaj okTepila: hujše kot sam Hruščev. Vrgel !° praviC0 flmla’ nato,Pa sku; je iz stranke 25 vodilnih stali-iSala, laiY?!° T naa,ZOr, nad nistov s tovarišema Rakosijem ,SCanSkega naU a 1^e.n : t-, • . , m , , n sole. Cerkev se je temu odloc- m Ernojem na čelu. Tako hudo' ]a vlada je v Jad. n, postopal s avoj.m, „a9prot-'„jih ^ tl samo „ Var. mk, n,tl Hruacev, spodil Jih je žavi w sam„stMei .!jer s0 . 2 vaznih položajev v upravi in uSevali šoIske otoke'o veri. bi se Poljaki v drugačnem položaju brez dvoma postavili po robu. strankinih organih, toda v stranki so še zmeraj smeli o-stati. Med madžarskimi izgnanci je najbolj znan tovariš Rakosi, prvi madžarski zaupnik pokojnega Stalina. Da je Madžarska postala tako hitro ko- Kardinal Wyszynski je v pastirskem pismu, ki so ga prebrali v vseh cerkvah, odločno protestiral proti novi nezakonitosti in postopanje oblasti javno obso. d:l. Te ta nastop ni prestrašil. Napovedale so, da bodo tekom mun,stična država, je zasluga “ega ** iz rok, redovn,i- Rakosijevega b r e zobzirnega postopanja z vsemi njegovimi političnimi nasprotniki. Sedaj ga je zadela usoda, ki je opisana v pravilu, da revolucija žre svoje otroke. Kadar je kaznoval še celo vrsto drugih madžarskih stali-novcev, toda kazni niso prehude. Obsojenci so dobili slabše službe in take položaje, ki ne pomenijo nobenega političnega vpliva. Prvi petrolejski vrelec Prvi gospodarsko uporabni petrolejski vrelec v Oklahomi so navrtali na področju mesta Bartlesville. Katoliška cerkev kot tudi komunistična džava se zavedata, dr zavisi bodočnost Poljske od mladine, zato se borita tako odločno in vstrajno za vpliv nad njo, za njeno “dušo.” Ta boj ne more prenehat^ je le bolj ali manj oster. Moskva išče pomiritev z Albanijo? rodek Iranu. nove politične krize v TIRANA| Alb. — Zahodni diplomatski predstavniki tu so mnenja, da poskuša Moskva zakrpati svoj spor z Albanijo. V ta namen naj bi prišla sem trgov- ska delegacija iz Bolgarije, ki je posebno belo knjigo, v kateri od vseh satelitov najbolj tesno bo razložila vprašanje Berli-povezana z Rusijo. na in svoje gledanje nanj, po- NAPETOST OKOLI BERLINA VZNEMIRJA ZAHODNE SILE Demonstracije in izgredi v Zahodnem Berlinu v zadnjih dneh ter možnost spopadov oh zidu, ki deli oba dela mesta, soizačeli vznemirjati zahodne sile. Državni tajnik Rusk 'je predložil .sovjetskemu poslaniku takojšnji sestanek vojaških poveljnikov štirih Velikih «il. WASHINGTON, D. C. — Položaj v Berlinu se je v zadnjih dneh zaradi mladega Nemca, ki je na begu v svobodo ustreljen izkrvavel ob “zidu,” in demonstracij, ki jih je ta dogodek povzročil, precej zaostril. Ponovni napadi demonstrantov v Zahodnem Berlinu na sovjetske vojaške avtobuse, so pripravili sovjetskega poveljnika, da je začel pošiljati vojake v Zahodni Berlin na stražo v ©klopnih vojaških vozilih. Zahodne sile so objavile, da bodo imele stalno v pripravljenosti vojaško ambulanco v bližini Friedrich Strasse, da pojde nudit prvo pomoč vsakemu beguncu, ki bi bil ob poskusu prehoda v Zahodni Berlin ranjen. Zavezniška vojna ambulan- —.... ca v bližini prehoda Char- s]Hia jG i)0 vsem vladam, s ka-lie” na Friedrich Strasse, ki je terimi ima redne diplomatske edini določen za vojaštvo, naj ZVeze. bi pomirila Berlinčane nudeč jim zagotovilo, da se ne bo zgodilo več kaj takega kot pretekli petek. V koliko bo zeveznšška vojaška ambulanca mogla izpolniti dejansko svojo nalogo, je seveda še odprto vprašanje. Državni tajnik Dean Rusk je včeraj pozval k sebi sovjetskega poslanika Dobrinina in ga opozoril na nevarnost streljanja ob zidu v Berlinu. V imenu Združenih držav je predložil takojšnji sestanek vojaških poveljnikov štirih sil, k naj poskrbe, da ne bo prišlo do novih izgredov in streljanja na begunce iz Vzhodnega Berlina ,v Zahodnega. Kennedy pisal Adenauerju Predsednik Kennedy je v osebnem pismu razložil kanclerju Adenauerju ameriško stališče v vprašanju Berlina, nemške združitve in še vrste drugih mednarodnih vprašanj, ki zadevajo obe deželi. Pismo je prinesel Adenauerju ameriški poslanik Dowling v ponedeljek. Kancler ga je sprejel z velikim zadovoljstvom in je baje razčistilo večino nesoglasij med obema državama, ki so se pojavila v zadnjih mesecih. Nemška vlada pripravlja Predsednik Kennedy bo danes popoldne na svoji tiskovni konferenci govoril tudi o vprašanju Berlina in Berlinčane zagotovil, da bodo Združene države tudi v bodoče branile njihovo svobodo. Vil. 6a organi'2irale tovarne zdrahe - senM)u niso imeli poseb-So sSret'e s Posredovanjem, zato ^vvgle na predstavniški dom. ec^noina sončno brez poseb-Viš' toPl°tnih sprememb. Naj-Ja temperatura 83. CLEVELAND, O. — Nova al žirska republika še ne obstoja po mednarednem pravu. Manjka ji odgovorne vlade, akoravno ima dejansko kar tri: začasno upravo v smislu sporazuma s Francijo, uporniško vlado in političen odbor Narodne osvobodilne fronte. Naše državno tajništvo zaito še ni uradno priznalo nove republike in se je sporazumelo z upornik^ da bo to storilo, kakor hitro bo ustavodajna skupščina izbrala prvo redno alžirsko vlado. Do takrat vrši posle rednega poslaništva naš sedanji generalni konzul v Alžiru, ki bo najlbrže postal tudi naš prvi redni poslanik. Ne glede na tak položaj v državnem tajništvu že premišljejo, kako bo podpirali novo republiko, ki je pomoči potrebna na vseh koncih in krajih. Način podpiranja je precej zapleten, kajti treba ga bo vskladiti s francoskim podpiranjem, da ne bo zamere pri De Gaullu. Na drugi strani lahko vpoštevamo Ameriška politika do nove alžirske republike C2stro namerava pobrati kmetom vso orno zemljo HAVANA, Kuba. — Castrova agrarna politika sledi zvesto komunističnemu vzorcu. Najprej je pobral zemljo vsem veleposestnikom in večjim posestnikom in jo razdelil med kočarje. Potem je kočarja prisilil, da so šli v “zadruge.” Ker ni bil z zadrugami čisto zadovoljen, je začel sredi lanskega poletja ustanavljati “ljudske farme,” kjer so bili člani farmarji le še delavci in nič drugega. Začetkom tega leta je bilo nekako 600 “zadrug” in 30 ljudskih farm. Sedaj je Castro sklenil, da spremeni zadruge in ljudske farme v državne farme, kjer bodo vsi kmetje postali navadni delavci. Namen nove reforme naj bi bil po Castrovi izjavi večje proizvodnja in večja delovna storilnost. Kubanski kmetje bodo sedaj prišli pod režim sovhozov. Verjetno bodo z njim tako zadovoljni kot ruski kmetije in bo Castro doživel s svojimi sovhozi iste polomije kot njegov vzornik Hruščev. dejstvo, da se Moskva ne žene hrano in Se pri tem naslanjati Alžirski uporniki skušajo biti na ugodne posledice take politi- vsaj sedaj nevtralni v svoji zu-ke, ki smo jih dočakali v Tunizi- nanji politiki. Moskva je na ji. V Tunizijo pošiljamo nam- primer priznala novo republiko preveč, da bi podpirala Alžirijo. Najbrže ni še pozabila na slabe skušnje, ki jih je napravila s podpiranjem Naserjevega seci-jalizma v na Kubi. Naše državno Zadnje vesti Egiptu in Castrovega tajništvo ima reč že precej časa brezplačno in skušala začeti z rednimi di- brano, toda tunizijska vlada jo plomabskim! zvezami, toda vse prodaja za domačo valutoj izku- je nekje obtičalo. V ruskem po-piček pa porablja v sporazumu slaništvu v Alžiru sedi še zme-torej nekaj časa za premišljeva-'z našo diplomacijo v Tunisu za raj samo pomočnik rednega ponje, toda nekaj je treba takoj Cista javna dela, kjer najde za- slanika, rednega poslanika pa še isto riti. Alžirsko prebivalstvo |pcslitev čim večje število brez- ni. Ali bodo uporniki nevtralni je namreč ostalo brez hrane, al-'posebnih delavcev. Alžirskim tudi v svoji notranji politiki, se žinska industrija pa brez suro- upornikom je znan ta način pod- bo pokazalo te dni, če se že ni. vin in pogonskega inaterijala. [piranja, saj so ga gledali od bli- Ta teden so namreč potekli ro-Vse to je treba dobaviti takoj zu, ko so bili tam v političnem ki za vlaganje kandidatnih list ne glede nato, kako se bo jbegunstvu, zato se niso uprli na- za volitve v ustavodajno skup-razvijala alžirska notranja poli- šemu predlogu o začetnem nači- ščino. Kandidatje bodo verjet- tika. Glede zunanje so si v državnem tajništvu na jasnem. Nova alžirska republika bo sku- nu podpiranju. no postavljeni samo na eni listi, Naše podpiranje Alžirije bo ki jo sestavlja politični odbor v olajšano s tem, da naš ameriški sporazumu z vojaškimi poveljni-šala biti nevtralna, jemati po- kapital skoraj nima večjih in- ki. Alžirski komunisti so zahte-moč| odkoder jo bodo ponudili, vesticijd v Alžiriji. Ako bo to- vali od uporniškega vodstva, naj vendar pa ne bo zatajila svojih rej novi “socijalistični” režim sprejme tudi njihove kandidate levičarskih simpatij. Bo torej 'nacijonaliziral tuje investicije, na skupno listo. Menda je vod-sledila bolj Naserjevemu vzorcu ne bodo ameriški državljani in stvo to zahteva odbilo, toda po- njihova podjetja dosti prizadeti ročila o tem še manjkajo, in pogajanja o morebitni od- Ta in podobne politične okol-škodnini ne bodo delala sitnosti nosti bodo seveda močno vpliva-odnosom med Ameriko in Alži- le na način in obseg našega pod-rij°- (piranja alžirskega prebivalstva. kot Castrovemu. V Washing-tonu mislijo, da je to zaenkrat kar zadosti. Naša administracija misli zaenkrat pošiljati v Alžirijo le MOSKVA, ZSSR. — Kozmonavta Nikolajev in Popovič sta povedala, da sta se tekom svojega poleta okoli Zemlje približala drug drugemu na največ tri milje (pet kilometrov). Njuni vesoljski ladji nista bili dosti večji od onih Gagarina in Titova. NAPOLI, It. — Južna Italija je včeraj doživela manjši potres, ki je povzročil nekaj škode in zahteval 6 človeških življenj. Vila, v kateri je na počitnicah žena ameriškega predsednika Jackie Kennedy in njena hčer ka, se je sicer zazibala, ni pa utrpela nobene škode. WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McNamara je dejal, da bodo oborožene sile pohitele z razvojem rakete Titan III., ki bo imela do dvakratno in celo trikratno potisno silo sovjetskih raket, ki so pognale na pot okoli Zemlje McElroya, kozmonavte Gagarina, Titova, Nikolajeva in Popoviča. Iz Clevelanda in okolice Staršem in otrokom Slov. šole pri Sv. Vidu— Otroci Slov. šole — višji oddelek — imajo jutri, v četrtek, cb desetih dopoldne v šoli Sv. Vida pevsko vajo, da bodo peli v nedeljo na Slovenski pristavi. Asesment— Tajnika Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ ne bosta pobirala asesmenta 25. avgusta, ampak šele 27., ker sta na konvenciji KSKJ v Harrisburgu. Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ sporoča, da asesmenta ne bo pobirala 25. avgusta, ampak 27. avgusta, v ponedeljek, od 6. do 8. zvečer. Visoka starost— Mrs. Mary Urbas z 835 East 156 St. praznuje danes 84-letnico rojstva. Njena hčerka Mrs. Mary Fahlstron je za to priložnost prihitela iz New Yorka. Slavljenki, ki je dolgoletna naročnica lista, iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Pozdravi s konvencije KSKJ— S konvencije KSKJ v Harrisburgu pošiljajo pozdrave J. Resnik,1 L. Schuster, John Kaplan, S. Urbanich, Anton Škufca, Josephine Mulh, Antonia Debelak, Josephine Winter, Marjanca Kuhar, Mary Hochevar, Frances Macerol, Dorothy Strniša, Josephine Ambrožič, Anna Godlar, Frances Novak. Na obisku v Clevelandu— G. Izidor Breznikar iz Št. Ruperta na Dolenjskem je prišel v ponedeljek zvečer v Cleveland na obisk k svojima sinovoma g. Feliksu in g. Johnu Breznikar, 1071 E. 64 St. G. Breznikar je bil zadnjih deset mesecev na obisku pri svojem bratu Johanu Breznikarju v Oaklandu, Calif. V Clevelandu namerava ostati nekaj tednov, nakar se bo vrnil na Dolenjsko. Ogledal si je tudi našo tiskarno. Dobrodošel in prijetno bivanje med nami! Rojenice— Mr. in Mrs. Richard Mervar, 29217 Barjode, Wickliffe, Ohio, se je včeraj rodila v St. Ann porodnišnici ljubka deklica, prvorojenka. Mr. in Mrs. Edward Debevec, 24995 Lake Shore Blvd. in Mr. in Mrs. Frank Mervar, 785 E. 232 St., so postali s tem prvič stari starši. Mlada mamica Dolores roj. Debevec, je najstarejša vnukinja pokojnega urednika A. D. Jakoba Debevca. — Prisrčne čestitke vsem! Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Sv. Vida sv. maša za pok. Louisa Judnic ob 18. obletnici smrti. V bolnišnici— Jack Mantz z Miller Ave. je moral v Euclid Glenville bolnišnico. Leži v sobi št. 818. Obiski so dovoljeni. Bil je tornado— Vremenska postaja na letališču je objavila, da je bil vihar, ki je pridivjal v ponedeljek zvečer nad mesto — tornado, še en županski kandidat— Včeraj je okrajni pravdnik John T. Corrigan objavil, da bo kandidiral za župana mesta Clevelanda kot demokrat. Njegov glavni podpornik je okrajni auditor John J. Carney. Izgleda, da ga bo podprlo še več drugih u-glednih demokratov. Demokratska organizacija se je izjavila za sedanji začasni župan R. Locher pa je objavil že preje, da bo kandidiral. '»MEHIŠKA DOMOVINA AUGUST 22, 1962 Ameriška Domovina . at ti i ■ K Iff It VI CSSSSSSSm' 0H7 St. Clalr Ave. >— HEnderaon 1-0021 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdaya, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA« Zedinjene države: §14.00 na leto; §8.00 za pol leta; §4.(0 za § mesece »a Kanado in dežele izven Zed. držav: §16.00 na leto; §9.00 za pol leta; §6.00 za 8 mesece Petkova izdaja §4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: §14.00 per year; §8.00 for 6 months; -4.50 for § months. Panada and Foreign Countries: §16.00 per year; §9.00 for 6 months; §6.00 for 3 months. Friday edition §4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 161 Wed., Aug. 22, 1962 stališča kot Amerika. Amerika se bori proti komunizmu in vsaj v besedah tudi za svobodo, Indiji seveda ni ruski komunizem prav nič všeč, toda je prepričana, da ga bo zmlel čas, kot je še vsako diktaturo, Indija med tem lahk0 čaka. Čakanje je pa Amerikancu tako zoprno kot poraz. Med tem bo pri nas v Ameriki debata o Indiji od leta do leta bolj vroča, kajti Indija bo šla po svoji poti v svoji zunanji politiki, ki bo zmeraj bolj navzkriž z našo. Hvala Bogu, da debata ne bo mogla napraviti posebne škode. V podpiranju Indije smo namreč navezani na takoimenovani Indijski klub desetih držav, ki delno financirajo indijsko petletko; v tem klubu so evropske države, ki imajo več tradicije in skušnje v azijski zunanji politiki kot mi. So za podpiranje Indije in mi smo glasom dogovora obvezani, da podpremo vsako leto Indijo vsaj s tako velikim prispevkom kot vseh ostalih devet držav. Ta obveza zmanjša nevarnost, da bi se naša politika do Indije preveč zaletela. Nočemo trditi, da je indijska zunanja politika pravilna, toda treba jo je razumeti, predno jo kritiziramo. Tega ravno naša politična javnost ne dela in to je tudi znak, da je Amerika mlada vsaj v zunanji politiki. Mladost nam pa nalaga dolžnost, da ne solimo pri vsaki priliki pamet tujim narodom. Te dolžnosti se pa radi otepamo, vzgled: Indija sama! Indijska zunanja politika Indija je druga največja država sveta, toda ne druga najmočnejša. Indija je največja država s svobodno demokracijo ne samo v južni Aziji, ampak tudi na svetu in igra vodilno vlogo v južni Aziji. Ni pa močna, je gospodarsko zaostala, potrebuje pomoči, daje j0 ji tudi naša dežela. Vidimo pa od leta do leta več kritike z naše strani, ki se nanaša na indijsko zunanjo politiko. Povod za stalno naše kritiziranje je stalno isti: Indija nas napada v mednarodni politiki ne samo z besedami, kjer more, se obregne ob nas tudi z dejanji, kot na primer z glasovanji v Združenih narodih. Pred vsem pa prednjači v svetu s svojo nevtralno zunanjo politiko, ki je v veliko moralno oporo tudi ostalim manjšim nevtralnim državam. V tem pogledu jo nehote podpira celo naša zunanja politika, ki se trenutno izživlja v negovanju nevtralnih držav v veliko nezadovoljnost tistih držav, ki so iz nevtralnosti prešle na našo stran potom obrambnih zvez. Ker Indija dobiva od nas večje podpore kot naši lastni zavezniki, jih moramo razumeti, zakaj kriti. irajo našo zunanjo politiko. Vse to najde svoj odmev tudi v naši domači politiki. Ko je Kongres zadnjič obravnaval zakon o podpiranju tujine, je bila poleg par komunističnih držav ravno Indija na tarči: zakaj naj jo podpiramo, ko nam tako nagaja v naši zunanji politiki, to s0 trdili v Kongresu drug za drugim vsi govorniki in nasprotniki podpiranja tujine. S čim pa administracija brani politiko podpiranja Indije? Ne ravno s preveč prepričljivimi razlogi, ki jih tu ne maramo ponavljati. Opozorili bi pa radi na par okoliščin, ki jih debata meu našimi politiki premalo poudarja. Kot v vsaki državi, je tudi v Indiji razlika med mnenjem, ki ga imajo navadni ljudje in mnenjem, ki ga imajo njihove vodilne plasti. Ko je bil Eisenhower v Indiji, so ga navadni ljudje zelo toplo pozdravljali, veliko bolj kot indijski narodni voditelji. Zakaj tako? Indijske vodilne plasti ne marajo Amerike že po tradiciji. Odgovorna za to je vzgoja, ki so jo dobile tekom štu-diranja v Angliji. Politiki kot Nehru so še pred prvo svetovno vojno študirali v Angliji in se tam nalezli ne samo socijalistične filozofije, ampak tudi preziranja vsega, kar je takrat dišalo po Ameriki. To so bili časi, ko je Anglija gledala od zgoraj navzdol na ves svet, tudi na Ameriko. Nekaj se je tega prijelo tudi indijske inteligence, ki je študirala na angleških univerzah. Prezreti ne smemo dalje, da se je indijska inteligenca gibala v svojih mladih letih v glavnem v vrstah angleških socijalistov, ki še prav posebej niso morali za ameriški kapitalizem, ki v tistih časih res ni bil nobenega posnemanja vreden. Indijska inteligenca se je torej vračala domov prepojena s protiameriškim duhom in to ji je ostalo v kosteh do današnjega dne, čeprav so se gospodarske in socijalne razmere v Ameriki spremenile tako eloboko, da jih s tistimi pred 50-100 leti niti primerjati ne moremo. Šele najmlajši indijski inteligenčni rod pozna tudi sodobno Ameriko, toda ta še nima veljave v indijski javnosti. Skratka: dočim navaden človek v Indiji že čuti, da A-meriki nima namena, da bi ga izžemala, se velik del inteligence še ne more osvoboditi nazorov o Ameriki, ki so več kot zastareli. Zato pa v Indiji tako pazijo na vsako politično napako, ki jo napravi Amerika. Med napake žal štejejo tudi ameriško kritiko indijske politike. Tako zelo so postali občutljivi za pravilnost svoje nevtralne politike. Druga okoliščina, ki jo navadno prezremo v indijski zunanji politiki, je zemljepisen položaj indijske republike. Leži ne jugu rdečega kitajskega imperija. Dokler kitajski komunisti niso segli po Tibetu, so se v Indiji vdajali domišljiji, da jim od rdeče Kitajske ne žuga nobena nevarnost. Danes jo že čutijo in še kako. Iščejo zaveznikov proti rdečemu pritisku s severa, ki očitno želi razpad Indije na male republike. Kje naj jih dobijo? Amerika je daleč, v Aziji pa ni nobene države, ki bi jim mogla pomagati. Edina prirodna zaveznica Indije je Rusija, magari tudi rdeča! Saj Rusiji žuga ista nevarnost. Kitajski komunisti škilijo čez mejo ne samo na jugu. ampak tudi na severu. Indija smatra torej Rusijo kot prirodnega zaveznika, ki ima glede kitajskega imperijalizma isti strah in iste želje. Ako je trenutno Rusija pod komunističnim vodstvom, kaj zato? Komunističnega režima bo v Rusiji preje konec kot Rusije same. Zato se vodilne indijske plasti tako trudijo, da navežejo stike z Moskvo. Pri tem mislijo bolj na strah, ki ga ima Moskva pred vdorom Kitajcev v Sibirijo, kor na rdečo zvezdo, ki sveti na Kremljem. Kot je na primer Ameriki neprijetno, da je rdeča Moskva tako močna, tako se to dobro zdi Indijcem. So bili med ptvimi, ki so spoznali, da mora že po prirodi sami priti do spora med Moskvo in Pei-pingom in da tega ne bo mogla preprečiti niti 'skupna komunistična filozofija. V tem svojem predvidevanju se niso zmotili. Indija gleda torej na odnose z Moskvo s čisto drugega BESEDA IZ NARODA 3,294,093 autnih licenc. Število licenc je za skoro 86,000 višje od prve polovice leta 1961. Prebivalstvo države menda šteje nekaj nad 10 milijonov. Število iz_ danih licenc kaže, da v našem Illinoisu ima vsak tretji človek auto, to vključeno z odrastlimi in otroci. Pa godrnjamo, da so slabi časi! Imamo auto-šajtrg, da ne vemo kam z njimi. Vse ceste so jih polne in na cestah se drenjajo) da je vse v zmedi, jc pri nas vedno dosti. Zvemo 'Ampak pardon! Ne zabavljaj-jih sicer navadno še isti ali na- mo preveč, da se ne bomo pre-slednji dan po radio in televiziji grešili. V auta pa vsi radi se- O ]0- damo, si zapalimo cigaro in mo-'dro “furamo” okrog, kakor se v starih časih še sami Franc Jože- ^ 1 &t, »AVI TON* S Joliet, 111. — Lokalnih novic in po lokalnem časopisu, kalnih novicah včasih piše, a le v toliko in o istih, ki se tičejo naše slovenske javnosti. Za to imajo nekaj pomenai če tudi so že stare in zakasnele. Starejši čitatelji še vedno radi bero slovenske dopise, ne samo iz naše naselbine, pač pa tudi dopise iz drugih slovenskih naselbin. Za- fovi ministri niso mogli. Pa re-cite) če ni res tako? Jure je tej moji opazki prikimal, Nick pa vzkliknil: “You beč’ju life, da je tako!” * DAVKI IN DOLGOVI V ŠTEVILKAH. — Neki računarji nima jih kako našim slovenskim So objavih pred nedolgim poro-Ijudem gre po raznih krajih. Ičilo o našem narodnem dolgu, ' * KEDAJ SE BODO LJUDJE ki raste navzgor od leta do leta. ODVADILI segati po tujem bla-J^8ka^n0 zvezne uprave se gu? To vprašanje je zastavil za^ne vsako leto s 1. julijem in naš belokrajski znanec Nick, me- .konča naslednje leto s 30. juni- ko sva vasovala z'iem- Ako bi razdelili poslovne izdatke in stroške zvezne uprave za ravno minulo poslovno leto, na visakeiga prebivalca Z. D. od-rastle in otroke enako, bi prišlo na vsakega posameznika $1,329 davkov, kar je okrog $125 več kakor v predzadnjem letu. Ako bi pa vsak prebivalec vzel nase enak delež našega narodnega dolga, bi ta dolg znašal za posa-kur "in peteli- 'meznega prebivalca Z. D. $4,951 j kar je porast od predzadnjega ni in Juretu Nickom pri Juretu. Slednji je Nicka malo debelo pogledal, potem se mu je pojavil na obrazu nasmeh in pravi: “Hm, to bo takrat, kadar bodo mačkom klobase smrdele, kadar se bodo vrabci ogibali prosu, kadar bodo muhe, ose in sršeni odklanjali med in kadar bodo lisice in lisjaki najbolj pošteni in zvesti zavezniki nov!” Nick je pri tem snel kapo z glave, se po glavi popraskal in odvrne: “To so že cele litanije pogojev!” Nato malo pogleda v tla in nadaljuje: “Ampak to bo takrat o svetem “Nikoli,” mojem patronu.” “Najbrže, najbrže!” je odvrnil Jure. To je bil uvod, po katerem (poslovnega leta za okrog $158. Te številke pravijo so bolj razumljive, kakor pa številke o bilijonih v poročilih o našem narodnem dolgu. Te številke pa tudi povedo zakaj nas privijajo z davki bolj in bolj vsako leto * “MEDICARE” — BOLNIŠKO OSKRBO pod okrijlem Social Security uprave, kakor je to predlagal predsednik Kenne- smo objavili med seboj dogodek, dy, je zvezni senat porazil in odda je bil na dan sv. Bonaventu-j klonil z 52 glasovi proti 48. Pred ra, 14. julija okraden naš rojak Jsednika ta poraz boli. Razlogov Glavni razlog pa Louis J. Avsec, ki ima svoj dom'za to je več. v bližnjem Troy Township, to'je) da je Kennedy še kot kandi-je med staro Norton Tavern in dat pred volitvami 1960, ko je pa Okrajno mejoj ki jo tam tvo- bil na agitacijskih turah po ri County Line Bridge. Pokra- ^Pennsylvaniji, West Virginiji dli so mu celo vrsto raznega po- Ohio. po krajih jeklarske in pre- :exer hištva. Odnesli so šivalni stroj, mogarske industrije in je videl, televizijski aparat, radio, nekaj da po mnogih krajih so stari one-zlatnine in drugega, kar vse mogli prepuščeni glede zdravni-skupaj predstavlja nad $2,000. ške oskrbe in postrežbe zelo ne- tično vprašanje, o katerem bodo ameriški volilci v novembru odločili, ali “Medicare” hočejo ali ne. Politična borba o tem vprašanju bo huda. Proti predlogu ni le samo zveza zdravnikov, pač pa še cela vrsta raznih zavaro-valninskih družb, ki prodajajo razne zavarovalnine za bolniške oskrbe in teh je na stotine. V tem zavarovalninstvu je silen business, ki bi šel nazaj, če bi bila zajamčena zvezna bolniška oskrba. Vsi ti se bodo vrgli z vso agitacijsko propagando proti predlogu. Zanimivo pred vsem bo to, kdo bo zmagal pri volitvah, ali mali ljudje, ki take oskrbo potrabujepjo( ali pa oni, katerih privatni business bi bil v tem prizadet, če bi zmagal predlog. Tirad in namiga van j, s katerimi bodo strašili politikarji bo mnogo. POVEJTE MI. KAKO BI PRIŠEL IZ TE KEJHE?” — To se je dogodilo v tistih letih, ko so dogradili tulkajšno državno jetnišnico “StateviUe.” Preje je bila jetnišnica doli ob cesti, ki vodi proti Lockportu. V vsaki večji jetnišnici imajo kaplane in duhovnike raznih sekt, v večjih stalne, v manjših pa le pridejo tu in tam, kakor so že glede tega potrebe. V staro jetnišnico je hodil neki protestantovski duhovnik iz Lookporta, neki Johnson. Ko so pa preselili kaznjence v novo sedanjo državno jetnišnico, je hodil nekaj let v to. Navadno je prihajal nekako do enkrat na teden, ali kakor je že bilo. Ko se je v poletnih dneh vračal iz jeitnišnice se je rad ustavil v salunu starega “Pla-lača,” pristnega žužemberčana, ter si je navadno osvežil grlo z vrčem mrzle pive. Kot “preach, er” je bil dokaj zgovoren človek, posebno še če je bil dobro razpoložen, kar navadno človek ob pijači tudi postane. Prav tiste čase se je v “millu” nekam slabo delalo in smo bili delavci marsdkak dan doma. Za mizo smo sedeli v salunu in vstopi omenjeni “preacher” v salun. Naroči vrček pive in Plahaču, ki je točil pivo v vrč pravi: “I went to see my boys again!” Kaznjence je klical vedno: “My boys, my boys!” Stari Plahač ga je pogledal z njegovim suhim obrazom in ga vpraša: “Well, how are your boys?” “Fine, as ever and ever.” Nato mu je pa malo bolj obširno povedal njegov dogodek tistega dne: Začel je tako le: “Veš, danes sem jim govoril o potrpljenju in božji vsemogoč-nositi.” Plahač ga je zvesto poslušal, kaj mu bo vse razodel. “Preacher” pa je nadaljeval: “Ko sem jim tako razlagal božje skrivnosti so nekateri s sklonjenimi glavami poslušali. Prav zadaj je eden kazal posebne pobožen obraz. Ko sem končal z mojim govorom in so se vsi razšli, je on še ostal na svojem sedežu in ko sva bila sama se mi približa in me resno vpraša to le: “Moj dragi reverend, vi ste zelo moder mož, vse veste, za to imam do vas eno prošnjo in to je ta-le: Povejte mi dragi reverend, kako bi jaz prišel iz te le , # A. Italija dala Titu posojilo Clan jugoslovanske vlade S. Krajger je v Rimu podpisal sporazum z Italijo, po katerem bo Italija nakazala Jugoslaviji 12 in pol milijard lir (okoli 24 milijonov dolarjev) posojila. Jugoslovanski minister Krajger je izrazil veliko zadovoljstvo nad doseženim sporszumom, ki da “še bolj utrjuje sodelovanje obeh držav.” , - Pri tem italijanske oblasti ste-žajo vedno dalje roke po slovenski zemlji na Tržaškem in skušajo slovensko narodno manjšino čim prej spraviti s sveta. Tamkajšnji Slovenci se pritožujejo, da se Italija ne drži Londonskega dogovora, v katerem je bilo zajamčeno tedanje narodnostno stanje na Tržaškem. Glas tržaških Slovencev v tem nc pomeni dosti, pomenil pa bi glas Beograda, ki je z Rimom za. devni sporazum podpisal, žal pa Beograd k vsemu temu le molči, zakaj molči, pove najlepše dogovor, ki ga je podpisal Krajger v Rimu. Titovci potrebujejo denar, zanj so voljni tudi plačati zahtevane obresti, če tudi s slovensko zemljo . . . — V Argentini je bila komunistična partija prepovedana leta 1936. mili usodi. Obljubil je, da bo skušal najti za take potrebe pomoč v tem oziru. “Medicare” škode. Tako je bilo poročano v tokajšnem “JHN.” Obžalovanja vreden dogodek. Uči pa to, da je treba biti skraj-|riaj bi prinesel to pomoč. Toda no previden pri zapiranju in za- predsednikov predlog za to po-klepanju domov. Ne puščati moč je naletel na odpor kakor- zlatnime na vidnih krajih, pohištvo pa imeti tudi primerno zavarovano proti raznim poškodbam, nezgodam pa tudi proti tat- šnega predsednik ni pričakoval. Kennedy kot potomec odločnega irskega rodu je na poraz cdločno odgovoril, da bo s tem vini. To so najboljša zagotovi- predlogom šel te prihodnje mesece pred narod-volilce in bo apeliral, da mu volilci v jesenskih kongresnih volitvah izvolijo taike poslance (kongresnike in la. Drugih ni. * A U T O M O BILOV KOT MRAVLJINCEV! — Registracijski urad za automobile, ki iz- daja v državni prestolnici v senatorje), ki bodo znali upošte-Sprirtgfieldu vozne licence, je objavil predkratkim, da je urad v prvi polovici leta 1962 izdal vati potrebo oskrbe. Tako bolniško oskrbo zvezne bolniške je ta predlog za In tedaj vpade z vprašanjem vmes Plahač: “In kaj ste mu odgovorili?” “My dear boy, I said.” je dejal “preacher,” to bi ti moral vpjrašaiti mene, predno si sem noter prišel, pa bi ti povedal!” Vsi smo se zasmejali in tudi “preacher” se je smejal, ker je duhovito pojasnil njegovemu “boysu,” kako se pride iz “kej-he.” Vidite tako je bilo nekoč tod okrog in po našem hribu. Vse čitatelje lepo pozdravlja, Tone s hriba. Pomanjkanje dokazov Cenijo, da je okoli 60 milijonov v Združenih držaVah rojenih ljudi, ki nimajo nobenih pisanih dokumentov o svojem zdaj javo poli- rojstvu in rojstnem kraju. Slovenski begunci pri papežu V slovenski skupini, ki je prišla na proslavo desetletnice papeške konstitucije “Exul fami-lia” v Rim. so bili med 150 rojaki in rojakinjami zastopniki iz Francije, Nemčije, Belgije in Holandske, iz Velike Britanije, Argentine in Amerike. Slovenci so sv. očetu Janezu XXIII. poklonili krasen kelih s pateno in šopek rdečih nageljnov, roženkravta in rožmarina ovit s slovenskim trakom. Papež je bil darila vidno vesel-Približal se je slovenskima deklicama v narodnih nošah in ju pokrižal po čelu. Po zaključku slovesnosti so si Slovenci ogledali baziliko sV-Petra, popoldne pa so imeli cerkvi na trgu Buenos Aires pete litanije z blagoslovom, ki jih jfi imel olb številni asistenci izseljeniških duhovnikov jezuitski asistent za slovanske narode P-Prešeren. Nesreča v rudniku v Velenju Po poročilu Katoliškega glasa od 16. avgusta je prišlo v rudniku Velenje v Sloveniji v petek, 10. avgusta, do nesreče, e,kspi°' diral je metan, štirje rudarji so bili mrtvi, eden pa težko ranjen-Poročilo pravi, da spada pre' mogovnik Velenje med najm0' dernejše rudinike. v Jugoslaviji’ Debata o deželni avtonomij1 v goriškem mestnem svetu Na sejah mestnega sveta Gorice je dr. Sfiligoj zavračal trditve, da bi bili Slovenci v Italiji “razkrojevalni element” in P°' Waukegan, 111. Cenjeno u da ostanejo miši v pripravi tudi po več tednov, mesecev ali celo let hkrati, medtem ko vzdržijo astronavti le po nekaj minut. Kaj se dogaja z mišmi doktorja Wunderja? V nekaj tednih se privadijo na razmere, v katerih je njihovo telo sedemkrat težje kot sicer. Tek jim sicer spočetka upade, vendar se kmalu vrne. Živali ne nehajo rasti, pač pa se njihova anatomija nenavadno spremeni. Nekateri organi, zlasti srce, se znatno povečajo, verjetno zato, ker potrebuje srce večjo moč, da poganja kri po telesu. Tudi oblika nekaterih kosti se spremeni. Tako se na primer stegnenica bolj zaobli, široke, ploščate kosti nasploh postanejo bolj okrogle. Kljub temu se živali v nenavadnem okolju obnašajo povsem normalno. Jedo, skakljajo in se celo plodijo. Nekatere miši so se rodile in preživele vse življenje na tem vrtiljaku. Vse to je dobro znamenje za ljudi, ki bodo šli na druge planete. Če se bodo tako kakor miši privadili visokotežnostne-mu okolju, bodo lahko živeli na primer na Jupitru, kjer je tež- nost dvakrat tolikšna kot na Zemlji. Lahko pa se zgodi, da se bo pri tem njihovo telo spremenilo. Pri raziskovanju raka so zdravniki vsadili rakaste tvorbe na mišje telo in opazovali, kako se razvijajo. Ugotovili so, da tumorji rastejo počasneje pri miših, ki so bile na vrtiljaku, kot pri onih, ki so živele v normalnih razmerah. Domnevajo, da je temu vzrok pomanjkanje teka. Miši se vrte 23 ur in 50 minut na dan, ostalih deset minut pa jih krmijo in preiskujejo. V letu dni tako prepotujejo 250,000 kilometrov. Strokovnjaki menijo, da je sedemkratna zemeljska težnost največ, kar lahko vzdrži mišji organizem, kajti pri večjem pritisku precej živali pogine. Ljudje pa verjetno ne bi vzdržali niti toliko, ker je človeško vezno tkivo šibkejše od mišjega. ------o------ Oskrba s studenčnico v me« stih redka Samo 19 večjih mest v vsej deželi se oskrbuje z vodo iz studencev. boš čula prečudno povest, ki ji zdaj še ne vem konca. Glej, zdaj pa moram na pot. Mudi se mi. Nestrpen sem. Teta, moli zame! Vem sicer, da je sam Gospod Bog z menoj in mi je dal močno orožje v roke, a lahko delo vendar ne bo. Daj, tetice! Samo še objamem te. Ti pa moli zame in zdravstvuj.” (Dalje prihodniičl OSTANEK PRETEKLOSTI — V Londonu na Angleškem so nedavno zopet odkrili kos starega rimskega obzidja, ki je bil več let “izgubljen.” Zid, di gavi-dimo na sliki, bodo ohranili kot zgodovinski spomenik. GRDINA POGREBNI ZAVOD 17002 Lakeshore Blvd. 1053 East 62 St. Pokličite podnevi IIEnderson 1-2088 Moderno podjetje — ali ponoči KEnmore 1-6300 Zmerne cene nik vanj. “Daj mi knjigo, vnučič,” je prosila teta v drugo. Tedaj se je Križmanič zavedel in vzkliknil: “Teta, Bog bo pričal!” “ča deš?” je vprašala zavzeto. “Bog, pravični in vsevedni, ki je vse videl, mi ga je dal v oblast,” je govoril še vedno kakor sam,emu sebi duhovnik, dočim je žena strmela in vpraševala: “Pa ča je tebi, vnučič? Eto, ča govoriš? Ne urnem te. Reci, daj, po istrsko! Ali se šališ?” “Teta,” je stopil Križmanič tesno k ženi in dejal kakor da se je prebudil: “Kako naj ti povem, teta? Ne morem, ne znam! z besedo, da bi koj umela. Pozneje, teta, ko se vrnem iz Žminj a, OB VODNJAKU V VROČEM DNEVU — Poldrugi leto stara Susan Stottlemire v Howlandu v Ohiu se je v vročem vremenu prišla hladit k domačemu vodnjaku. "Leteči zmaj" v vesoljski rabi Kljub raketam in letalom, ki zmorejo nad zvočno hitrost, posegajo snovalci novih zamisli tudi v zgodovino. V dobi vesoljskih raket so v modernizirani obliki uresničili malone pet stoletij staro zamisel Leonarda da Vincija in podobne osnutke, ohranjene iz kitajske preteklosti: nad kalifornijsko pokrajino kroži prototip “letečega zmaja,” letalne naprave “Flex Wing” (prožno, pregibno, zložljivo šrilo). To krilo so izdelali iz zelo močne in prožne plastične snovi, po zaslugi katere je zmaj mnogo lažji kot vse dosedanje letalne naprave z enako nosilno ploskvijo. Ogrodje za “Flex Wing” je mogoče izdelati iz votlih, torej lahkih kovinskih palic ali pa iz napihljivih plastičnih cevi. Prototip, katerega propeler poganja motor s 100 KM( krmari pilot izključno s prenašanjem težišča. V ta namen je pilotska kabina tako obešena na nosilno ogrodje, da se lahko nagiba. Različno rabo napovedujejo “letečemu zmaju.” Prvo nalogo so dobili konstruktorji od ameriške komisije za vesoljske raziskave. Sedanjo podobo “Flex Winga” naj bi tako spremenili, da bi vračal na Zemljo izkoriščene dele večstopenjske vesoljske rakete. — Helikopter, ki bi nastopil v vlogi zračnega vlačilca, bi vlekel ustrezno spremenjenega letečega zmaja kot neke vrste jadralno letalo, pod katerim bi visel tovor, težak do 50 ton. — Z motorjem opremljeni tip letalne naprave bi nosil televizijske in filmske snemalce, na primer v javi z obliko modernih letal. Za zdaj je leteči zmaj na preizkušnji, konstruktorji mu še niso dali najpopolnejše oblike, ki se bo glede na potrebe bržkone tudi kasneje močno spreminjala, v principu pa je novost grajena po zamisli, kakor jo je v grobem zasnoval Leonardo da Vinci (1452-1519) pred mnogimi stoletji. ------o------ Blizu Prosser Ave. 6-sobna enodružinska hiša, garaža, plinski furnez, lep lot. Za pojasnila kličite MRS. ROME, slovenska prodajalka. MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St. EX 1-7976 HE 1-8181 (22, 24 avg) Stanovanje oddamo Pet neopremljenih sob, zgoraj in garažo oddamo. Na 19075 Meredith Ave., Euclid, Ohio, telefon KE 1-1549. —(163) Iz narave: školjka Turisti se navdušujejo za školjke, mornaarji pa imajo zanje na zalogi krepke kletvice. Pomorščaki se že od davnih dni bojujejo proti njirc^ kajti na ladijskem dnu se jih kmalu nabere prava kolonija. Ti slepi potniki povzročajo vrsto težav. Hitrost ladje ali čolna se zaradi večjega trenja Občutno zmanjša. Po šestih mesecih potrebuje 35,000 tonska ladja za 45 odst. več goriva, če hoče Obdržati hitrost dvajset kilometrov. Te školjke se izredno naglo množijo. Znanstvene postaje so ugotovile, da se na nekaterih obalah zaredi y, dolžini tisoč metrov okoli tisoč milijard mladičev. Na zasidrani ladji se nabere v mesecu dni na kvadratnem metru tudi do pet kilogramov najrazličnejših nadležne-žev, ki ladji zmanjšujejo hitrost. Odstranjevanje je silno zamudno, težavno in drago. Te školjke so drobna, rožnata bitja, podobna rakcem, imajo apneni-geodetski časte hišice, oblikovane kot šo- Sobe oddajo Sobe oddajo pečlarjem na 5410 Stanard Ave. Kličite EN 1-5606. (161) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje oddajo mirni družini brez otrok na 1562 E. 45 St. Za pojasnila kličite IV 1-3564. (163) Hiša naprodaj 7-sobna hiša, vse na enem. plinski furnez, je naprodaj na E. 59 St. Oglasite se na 6016 St. Clair Ave., ali kličite EN 1-3113. (163) službi) v izvidništvu ipd. Kor. Oklep iz apnenca nastane. Zdaj že 450 let stare risane zaradi notranjega izločevanja in osnutke Leonarda da Vincija jje močno pritrjen sta Octave Chanute in Otto Li- lienthal pred 70 leti izpopolnila in jih prvič uporabila v praksi. Kmalu potem, ko se je Li-lienthal smrtno ponesrečil (1896), je Anglež H. G. Wells v znanstveno-domišljijskem romanu “Vojna v zraku” označil letečega zmaja kot povzročitelja množičnega razdejanja. Leta 1904 pa sta brata Wright zasnovala letalo s krili. Leteči zmaj po Leonardov! zamisli in v izboljšanih inačicah se je moral umakniti drugače oblikovani tehnični novosti, v času človekovega prodora v vesolje pa se ponovno vrača v ospredje. Letalska tovarna v San Diegu (Kalifornija) je izdelala protitip, ki je uspešno prestal preizkušnjo V laboratorijih so njegove modele proučili v vseh razmerah do petkratne hitrosti zvoka in do višine 60,000 m. Leteči zmaj ni otroška igrača, kakor bi se zdelo na prvi pogled spričo nemogoče konstrukcije v primer- na podlago. Zaradi tega jim zlepa ni moč do živega. V naravi imajo te živali malo sovražnikov. Z njimi se sladkajo nekateri polži; glavni njihov sovražnik pa je človek, ki jih že od nekdaj preganja. Izdelovalci ladij so poskušali vse, da bi preprečili njihovo naselitev. Oblagali so ladijsko dno z bakreno pločevino, z gumijem ali s smolo in naposled z umetnimi snovmi, vendar je bilo pri vseh poskusih le malo uspeha. TOVARIŠA — Charley,' tjulenj v akvariju v Miami, Fla., je zelo prijazna žival. Voljan je daiti svojemu vež-balcu Dellu Windersu “poljub,” če dobi za to kak poseben priboljšek. Narodna prosvetna zveza o stroških za ljudske šole WASHINGTON, D. C. — Iz poročila Narodne prosvetne zveze za avgust posnemamo, da so znašali stroški 1. 1960 12.3 bilijo na dolarjev na naše javne ljud ske šole. Stroški za vsakega učenca so znašali povprečno $341, učiteljske plače pa povprečno $5,527. Učiteljskih moči so imele javne ljudske šole 1,503 000. V zasebne šole je 1. 1960 hodilo že 5.6 milijonov otrok. Poročilo se pritožuje, da naša dežela troši premalo za izobrazbo mladine. Ako bi šlo po njenem, bi stroški morali biti skoraj trikrat večji. Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating HE 1-0965 ali VT 1-4234. Mrs. M. K. iz Morgan, Pa., piše: Pošljite mi po pošti še eno steklenico od 100 LOVIAN CAPSULES, kajti te, ki sem jih sedaj uporabila, so mi tako dobro storile, da ne želim bit: več brez njih! — Počutim se sedaj močnejša in vedno dobre volje. Že dolgo let sem uporabljala razne druge preparate, vendar moram reči, da so mi LOVIAN CAPSULES edine pomagale. Počutim se mladostna, energična in mirna. Priporočam jih vsakomur. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. MAU OGLASI NAPRODAJ HIŠA ZA 3 DRUŽINE, 4, 5 in 3 sobe, v okolici Grovewood Ave., SAMO $19,500. 8-sobna ENODRUŽINSKA HIŠA — na Holmes Ave., blizu cerkve Marije Vnebovzete. — $14,500. 5-sobni BUNGALOW, kakor nov, star 8 let, na Lake Shore Blvd. in East 185. cesta. . — iOT blizu cerkve Marije Vnebovzete, 40x128. $3,500. LAKELAND REALTY CO. KE 1-6681 KE 1-3662 IV1-8088 (22, 24 avg) Družabnica Starejša ženska išče družab-nico. Stanovanje in plača po dogovoru. Kličite IV 1-9074. (163) Lastnik prodaja Dvodružinsko hišo na Bonna Ave., 5 spodaj, 4 zgoraj, plinski furnez, garaža. Zmerna cena. — Kličite 431-8523, po 6. uri pa 842-4708. (163) Stanovanje v najem Pet na novo dekoriranih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer. (163) Izredna prodaja Dve dvodružinski hiši na ločenih lotih, blizu cerkve in šole Marije Vnebovzete. Se proda skupno ali ločeno. Dober dohodek. Kličite UL 1-2127. (i6i) Prosto stanovanje Prosto stanovanje se odda v zameno za stanovanje na farmi v bližini jezera blizu Geneve. Kličite IV 1-6662. (163) Oddajo v najem 4 sobe, spredaj in zadaj, spi daj, na 1001 E. 66 Place. Tuk; podnevi. —(le: Sobe oddajo Lepo 3-sobno stanovanje v Euclidu. Zmerna najemnina. — Kličite RE 2-8598. (163) 15702 Waterloo Rd.. Cleveland 10, Ohio Razpošiljamo vsepovsod! 25 za Sl.95. 50 za $3.69. 100 za $6.49 Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah. DELO DOBIJO Kuhar ali kuharica (Short order cook) za ponoči. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (X) Hiša naprodaj Grovewood in E. 177 okolice, f-iastnik prodaja dvodružinsko hišo. $19,900. Garaža za 2 kare, poln cementni dovoz. Zaprta 24x 7 porča. Plinska gorkota, poplc-ščene kopalnice, vetrna okna in mreže. Blizu vsega. Se lahko takoj vselite. Kličite HI 2-7457. (17, 22, 24 avg) Prebarvam hiše znotraj in zunaj. Strokovno delo, nizka cena, hitra postrežba. Pokličite 361-1298. V najem 4 sobe zgoraj, plinski furnez, spredaj porč. Vse lepo urejeno. Oddajo mirnim, odraslim na 1134 E. 76 St. (163) « AMERIŠKA DOMOVINA HENRY BORDEAUX; Zametene stopinje Odprl je veliki vozni red: simplonski brzi odhaja ob osmih zvečer in se drugo jutro ob šestih ustavi v Lausanni, uro pozneje pa v Martignyu. Ves dan ga še loči od nje, če se odzove njenemu zadnjemu klicu in gre k njej. Toda čemu naj se sper sestane z njo? Še tretjič je prebral brzojavko. Prepozno bi prišel. Toda, če bi vendarle šel? Kdo ve, kako dolgo še lahko brli ugašajoče življenje? On odlaša, razmišlja in se ustavlja, smrt pa, tista edina, ki je ni moči odpc-diti, stoji že poleg. Kaj neki zahtevajo od njega? Samo besedico miru, odpuščanja? Jo bo li odrekel umirajoči, ki hlepi po tej besedi, preden premine za vedno, preden preide skrivnostno na drigi svet? Le nekakšna spodobnost je, ki jo ta prehod zahteva od njega. Najsi je bilo čustvo tako ali tako, bi se ga 11 mogel znebiti brez nasilja, ki bi bilo povrh še zastonj? Ni li sprava v zadnjem trenutku brez smisla? Kako naj se torej v tem pogrebnem sprevodu brani te vloge, ki ni prav nič važna in zahteva od njega samo trohice usmiljenja? Tako mu je polagoma zoper lastno voljo dozorel v duši nov sklep. Ko ga je popolnoma prevzel, je brezbrižno napisal odgovor: “Prior Dornaz, hospic Veliki Sveti Bernard. Pridem jutri zvečer. Obvestite bolnico! Rome-nay.” Ali jo bo obiskal? Ni se še odločil. Rad bi bil brzojavki do stavil še nekaj besed, ki bi pojasnile njegovo dozdevno velikodušnost; toda zbal se je posredovalcev. Ni maral, da bi zapletal tujca v svojo družinsko nesrečo. Nato je hitro pozvonil slugi, da mu da povelja, za katera še sam ni dobro vedel, ali mu jih bo res dal; ko pa je sluga vstopil, jih je moral izreči: odnese naj brzojavko, napolni košaro s toplimi oblekami, pripravi večerjo nekoliko prej kakor CHICAGO. ILL. REAL ESTATE FOR SALE PARK RIDGE — BY OWNER Prof, man’s beautiful all face brk. cor. ranch home, att. gar. Stunning cir. glass brk. window. Attrac. front crab orchard, stone fireplace from ceiling to floor spacious foyer. Lge. liv. rm., formal din. rm. Attrac. kit. picture wind. 2 twin size bdrms. ceramic tile bath, dry bsmt. hot wtr. gas ht. Nice shrubbery flowers, Prop. 9 yrs. old. Well kept and Ircvaintairved. $30,000. — 823-8771. (101) PARK FOREST — BY OWNER 5 Bedrooms, 2(4 baths, family rm. 2 car gar. acre corner landscaped lot. Storms and screens throughout. $25,000. PI 8-3411. (162) Iobičajno in naroči šoferju, naj bo avto pripravljen. Tako je pripravil vse za odhod. Odločitev ga je iznenadila, kakor bi bil storil nekaj napačnega. Potrt zaradi te odločitve se je zatopil v spomine na preteklo življenje. Se je li prestrašil teh spominov? Kotel je vstati, hoditi sem in tja, pa je začuden spoznal, da se opoteka, kakor bi bil ranjen. Notranji nemir je bil torej tako strašen, da je ob njem celo telesno trpel. Vznemirjen in razburjen še bolj, ker se ni mogel več obvladati, je zapustil kabinet, in šel, da sam ni vedel, kam. Na hodniku je zaslišal tenek glasek, ki je v naglici prebiral kakor na molku imena: Španija, glavno mesto Madrid, Portugalska, glavno mesto Lis-bona ... Julka se je z vso ihto vglobila v pouk in je v diru preletavala Evropo. Že čez nekaj hipov bo zahtevala plačilo. In njena mati umira. Toda ni li zanjo že umrla? Tereza umira ... te dve besedi sta mu kakor zvenenje brneli po ušesih. Ubežal jima je v tesno, popolnoma zaprto sobo in dvignil zavese. Bila je ženina soba, zelo moderna; kar blestela je. Ena stena je bila široko odprta svetlobi. Opremljena je bila z iznajdljivostjo, ki je že vna- CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY LAUNDROMAT—Self service. W. Sub. IV2 yrs. Parking. LI 4-9647. (163) REAL ESTATE FOR SALE OAK LAWN — 7 Room house, 4 bedrms. att. gar. 26x36. Lot 30x 125', Crptg. gas heat, Close to schools, churches, and shopping. By owner $12,500. GArden 3-9814. (161; LAKE VILLA — BY OWNER Wz Story house, 3 to 4 bedrms. IV2 tiled baths. Paneled dining and liv-ingrms. Natural gas hot water heat. Utility rm. Washer, dryer, Vz Blk. from lake. Un. $20,000. JU 7-4901. (160) CLARENDON HILLS—BY OWNER 4 BEDROOMS, 2 baths, Colonial Cape Cod. Full basement, garage. Low taxes. $32,900. — FA 3-8757. (161) Oak Lawn — LOOK! Owner must sell 2 bdrm. home. Best location. Furnished or unfurnished. Priced for immediate sale. — GA 4-3517. (164) BY OWNER. iy2 story in St. Sabina’s. 5 dn., 4 furn. up., w-w carpet. 2 car brk. gar. TR 4-0628. (163) Berwyn — By owner, 4 bedrm., 2 story, 1% baths, carpeting, drapes, gas heat, many extras, near schools, shops, trans., imm. poss., $26,500. GU 4-4891. 3241 Maple Ave. (161) BRICK BUNGALOW — By owner. 5 large rooms, full bsmt. fin. attic, gas ht. cabinet & tile kit.-bath, w-w crptg., 2 car gar., new overhead door. Nr. schools, churches. R. 1. Shopg. — RA 3-7429. (163) CHATHAM 2 STY Georg. 4 bdrms., 2 cer. ba’s., lge. fam. rm., liv., din., powder rm., lge. lik. Idrv. rm. steel cab., gas ht., must see to apprec. Mid. $40s or reas. offer. Must sell. Owner. — TR 3-1832. (162) BY OWNER — 6 rm. Engl, home — 3 bedrms., 2 baths, cptg., 2 car gar. Vic. Addison and Oak Park. Mid $20s. A REAL BUY. — AV 3-6578. (163) GLENVIEW — By owner. 3 rm. 4 bdrms. 2% baths, split level. 2 car gar. Bsmt. Nr. Everything. 1/3 acre, Many extras. Mid $30s. — PArk 9-0742. (162) PARK RIDGE — Owner selling — 2 Bedroom Brick and Stone., Ranch. Att. gar. 20x20 family rm. Fireplace. Immediate possession, or will rent furn. or unfurn. Price $22.000. — 823-9501. (164) prej videla vse, kar bi jo moglo olepšati, in ni niti kotička prepustila za ure sanj, nežnosti in prisrčnosti: razkošna, svetla, pa hu ostala Tereza tako resna? Hitro se je bi Ih privadila vsem udobnostim bogastva, v srcu pa ni bila nanj prida navezana. Ko brezizrazna soba, ki ni nosila v ga je zcjaj vsaj deloma izgubila. sebi znake osebnosti; paradna soba, odločena za veselje in zabavo, in ki ni imela prostora za zbranost, razmišljanje, sanje in žalost. In zdelo se je, da se je pod poševnimi sončnimi žarki, ki so prodirali skozi veje, pravkar prebujala iz dolgega sna. Samota se je pela kakor most od okna preko ceste do parka Muette. Kaj je iskal tu ^ Mark Romenay? Preteklost, ki ji je smrt vtiskala odločilni pečat? Okoli njega je bilo vse novo, ubrano in veselo. Zakaj se je ni mogla biti zanjo ta posebne težka odpoved. Zakaj se je zdaj tako rad spominjal teh prizorčkov, ki so govorili v njen prilog, in zakaj mu je bilo ob njih tako sladko žalostno? Ko se je po prelomu večkrat nehote spominjal preteklosti, je želel, da bi bila ona že mrtva. Zdaj, ko je umirala, ko je morda že umrla, se je izpraševal, če se v trpki zavesti, da ona še živi, ne skriva kljub vsej grozoti še neka nežnost. Jo je še ljubil? Prepodil je to nepotrebno misel. Naj jo že Iju- njemu zdela vsa ta ubranost kn-|^j a]j nej nj ^jj izmecj tistih sla- vična? Ni li on sam baš pred svojo poroko in vprav zanjo sezidal te hiše, naročil oprave in postavil vsake reči na njen prostor? Po ženitovanjskem potovanju je pripeljal ženo v te sobe, ki jih ji je bil posvetil v svoji goreči ljubezni. Hotel jo je iz-nenaditi, zakaj takšnega razkošja ni bila vajena, in ob tem presenečenju je hotel uživati. Ona pa je kar trepetala in nekoliko nezadovoljna rekla s pojočim glasom: “Joj, preveč je lepo! Preveč me razvajaš”, toda nekaj trenutkov pozneje, ko je sobo pregledala in se načudila njeni udobnosti, se je hipoma ustavila in boječe vprašala: “Torej ne smem tu ničesar premeniti?” Ni se posmejal temu vprašanju: v njenih besedah je čutil grajo. In vendarle ni bila ta skromna sodba, ki jo je ljubko izrekla, odkrita in prisrčna? Na vse je bil mislil; le na to ne, da bi smela tudi sama razpolagati s stvarmi po svoji mili volji. bičev, ki jih srce zavaja v še gr-še slabosti. Sočustvoval bo z njo ob zadnji uri, igral bo vlogo človeka, ki odpušča, in nesel bo ra Sveti Bernard zadnjo popotnico. Okoliščine to od njega zahtevajo; sicer ni bi bil nikoli vo- ljan suiti se z njo. Nikoli, nikoli, niti ne po tem odhodu ... Jo bo videl? Cez nekaj ur jo bo videl. To je bila stalna točka, okoli katere se je vrtel in h kateri ga je vleklo tisoč vezi, ki so se bolj in bolj zadrgovale. Nagonsko je iskal njeno sliko. V svoji sobi jih je imel več, po vsej hiši so visele. Kadar obešamo takole na stene spomine svoje sreče, menimo, da smo so te sreče polastili za zmeraj, ker smo jo pač uživali. Naša je bila in nobena stvar na svetu, mislimo, je nam ne more več ugrabiti. Toda niti naša preteklost ni stalna: vedno niha. Le če smo še vedno srečni, je tudi naša minula sreča trdna. In izdajstvo je predvsem zato tako strašno, ker nas ne muči samo s sedanjo bridkostjo, ampak se dotika tudi preteklosti in jo spreminja v kup razvalin. Zdaj je iskal v preteklosti Terezin obraz, ki se ga je bal; hipoma pa se je domislil, da mu Julka vsak dan sproti kaže nje- -Vse trajno kodiranje SAMO ENA GENA Izberite od najboljiih COLD WAVES • MACHINELESS 4 • MACHINE 45 vključivfii umivanje las kodranje in rezanje laa NP Garantirano ▼IM* Reg. $10 do $25 NajboljSi licenzlrani operatorji Posebna ražtopina za tetke lase Izberite si iz naše velike nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kndranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več. Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje glave, kodranje in striženje, za manj denarja! 406 Euclid, drugo nadstropje. SU 1-3161. Edini tak salon v Clevelandu z samo eno ceno. ANDRE DUVAL Nekega jutra je Tereza ustavila beračico, ki je šla mimo hiše. Ni ji dala le miloščine. Še danes se spominja njunega nenavadnega razgovora: “Zelo sem vesela, da Vas vidim”, je zagotavljala Tereza. “Dolgo že nisem videla nobenega.” — “Koga vendar?” — “Reveža. Nikdo ne pride tod mimo.” — “Jaz pridem še, gospa! Zelo dobri ste. Kako imenitno je nri vas ” — “Bi radi videli?” —'“Ne, ne!” — “Le pojdiva!” In vodila je starko po vsej hiši, končno pa'ji je dejala: “Vidite, včasih bi bila tudi jaz rada revna.” — Beračica se je smejala. Šala premožnih ljudi beračev ne razjezi, še v do bro voljo jih spravi. Le z nesramnostmi jim moramo prizanesti. Toda zakaj je ob tem sme- V blag spomin OB 43. OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA Joseph Struna ki je umrl 22. avgusta 1919. leta. Prešla je v večnost dolga vrsta let, odkar si Ti zapustil nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš! V raju pa poprosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, pri Bogu v rajski večnosti! Žalujoči: OTROCI in SORODSTVO. Cleveland, 22. avgusta 1962. SV. OČE PRI MOLITVI — Stika kaže sv. očeta Janeza XXIII. pri molitvi pred izpostavljenim Najsvetejšim tekom procesije v Rimu. V ozadju je vidna kupola cerkve sv. Petra. NA DOPUSTU IZ JEČE — Slikarja G. M. Papo, ki je bil zaradi neplačanih dolgov obsojen v ječo, so izpustili za en dan na svobodo, da se je mogel udeležiti razstave svojih slik v Rimu v Italiji. Na stiki ga. vidimo, ko drži na razstavi v rokah eno svojih umetniških del — “Mati.” gove poteze. Njeni lasje so mehki in lahki, vendar nekoliko svetlejši, kakor so bili mamini — ah, kakšne čudovite lase je imela Tereza! Bili so težki, živi in le s težavo jih je vezala v kito, bili so rjavi kakor kostanj, preden dozori in začne rjaveti. In njene oči, posebno še njene oči, njene svetlorjave oči, iz katerih je odsevalo toliko laskanja, takšna globina, in zlasti še neka divja mehkost, kakršno občudujemo v gorskih ribnikih, kadar jih obsveti sonce. Otrokov obrazek je bil bolj podolgovat, brada bolj odločna in poteze bolj zaprte; to je Julka podedovala po njem. Toda čemu ta primera? In že je slika nezveste žene, ki jo je tako nerod- no priklical v življenje, postala določnejša in se večala, kakor tisti obrisi, ki se mahoma pojavijo ob koncu drevoreda, se bližajo in nam rastejo pred očmi. Da bi ubežal tej sliki, je zapustil sobo, v kateri je preteklost oživela, in so zrcala, zgibana od svetlobe, znova odsevala njene sliko. Zatekel se je v svoj kabinet. Odklenil je miznico in izvlekel kup zmečkanih pisem. Ob teh pričah je netil svoje zaničevanje in svoje sovraštvo. Prejšnje čase se je dan za dnevom opajal ob njih in se polagoma tako nekako pomiril; bil je kakor bolnik, ki se mu zdravje vidno boljša. (Dalje prihodnjič) i Sb •g •S mP gg Draga nevesta! 2 Poročni dan naj bi bil najsvetejši, * najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. | Poročna vabila, s katerimi boš | povabila k temu velikemu dogodku svoje S sorodnike, prijatelje in drage znance, so 2 največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. S Pridi k nam in izberi poročna 2 naznanila iz pravkar dospelih najnovejaih 1 katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, 5 papirja in črk. S Naše cene so zmerne, postrežba £ uslužna. • Na svidenje! S9 1 $ i S 1 i S 8 i i 3 1 I a sl AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. || Cleveland 3, Ohio ^