162
ZGODOVINA    SLOVENSKEGA  SLOVSTVA
(Nadaljevanje)
Podobna vprašanja bomo srečali in podobne misli bomo morali zapisati tudi, ko bomo pregledovali in ocenjevali to, kar so naši avtorji v obliki posebnih poglavij ali odlomikov napisali o evropski literaturi od srednjega veka do roinantike/
O srednjeveški evropski književnosti je pisal Lino Legiša, urednik prve knjige Zgodooine slovenskega slovstva. V tem sestavku je naš avtor zagrešil predvsem vrsito hudo neprijetnih in nevšečnih netočnosti, ki so po svoji naravi takšne, da se ob njih bralec začuden vpraša, kako so sploh Oaliko nastale. O
' O tem je razpravljali v zadnji številki revije Jezik in slovstvo že Štefan Barbarič. Primerov, s katerimi dokazuje nezadostnost informacij, ki jih o svetovni literaturi prinaša Zgodovina slovenskega slovstva, v naši kritiki ne bom še enkrat ponavljal. Zaradi tega je treba k dokaznemu gradivu, ki ga najdete v  pričujoči kritiki,  dodati še  Barbariče\e  ugotovit\e.
novih, ljudskih jezikili v srednjem veku piše, :>da so se po mešanju z raznimi elementi že toliko očistili in uravnali, da so vanje sprva prevajali res le najnujnejša cerkvena in dniga \erska besedila (najstarejši nemški zapisi iz začetka 9. stoletja, francoski pa iz leta 842)« (stran 145). Pisec torej trdi: 1. da so pirvi zapisi v novih ljudskih jezikih samO' prevodi imjnujnejših cerkvenih in drugih verskih besedili; 2. da so najstarejši nemški zapisi iz začetka 9. stoletja, in 3. da je najstarejši francoski zapis nastal v letu 842. Od vsega tega je točen samo zadnji podatek. Prvo nemško besedilo namreč ni iz začetka devetega, marveč iz konca osmega stoletja — imenuje se Nemški Abrogans m je ST.OVAR, ne pa prevod kakšnega verskega besedila. Francosko besedilo iz leta 842 je tako imenovana Sermon de Strassbourg. To je res prisega in je torej res v nekakšni zvezi s carkvijo in verskim obredom. Toda: to je prisega treh sinov Karla Velikega iin govori o razdelitvi frankovskega cesarstva na tri dele. Po svoji vsebini pa tudi po svojem značaju je to pravzaprav nekak državniški akt iii g'a skoraj ni mogoče o-značiti samo za prevod najnujnejšega verskega besedila.
Na isti .strani je zapisal Legiša: »...med tem ko so tu [t. j. na zahodu kvropc] nastajale zgodbe o viteških junakih, verskovzgojne in satirične živalske basni in pripovedke (zbirki Phvsiologus in Gesta Romanorum)«. Pisec je torej prepričan, da sta zbirki Vlii/niologus in Gesta Romanorum obe nastali v srednjem veku (recimo v II. stoletju) na evropskem zahodu, recimo morda nekje v Italiji, Nemčiji ali Franciji. Vendar: Physiologus je nastal v AFRIKI, v Aleksandriji, in sicer že v drugem stoletju našega štetja in njegov original je grški.
Največ nerazumiljivili netočnosti je zbranih v drugem odstavku na str. 146. Tu govoiri naš avtor najpTej o tako imenovani viteški epiki in zaznamuje s tem izrazom cel ciklus Chansoiis de Geste kakor tudi vse romane bretonskega cikla. Tu je povsem zamešal dve docela različni zvrsti sirednjevcSke poezije. Po vsem videzu mu ni znano, da so Cliansons de Geste ustvarjali anonimni menihi in žoinglerji, da je ta poezija nastajala in živela predvsem med ljudstvom. DrugO' pa je prava dvorska, grajska poezija, ki ji pravijo' francoske literarne zgodovine »le roman courtois«. Njegovi pisci večinoma niso anonimni (n. pr. Charles de Troyes). Raziskovanju nastanka Chansons de Geste je n. pr. Joseph Bedier posvetil vse svoje življenje in ovrgel znano- germansko Uhlandovo teorijo. Zakaj? Zato, da sme neki slovenski literarni zgodovinar z nenavadno lahkoto prezreti njegovo živ-ljenjsko delo?
Legiša piše: »DoTuačega španskega jnnaka, ki je zaslovel v bojih s Sara-ceni, pa opevajo- španske romance iz 12. stoletja in v kasnejših zbirkah.« V zvezi s Cidom je menda imjvažnejši ep Gantar de Mio Cid, ki ga naš avtor niti ne omenja. Romance pa so nekaj problematičnega — in spet moram povedati: pesmi o Cidu predstavljajo zamotan literarno zgodovinski problem in z njim se je dolga leta ukvarjal španski literarni zgodovinar Pidal. Morda tudi zato. da se njegov slovenski kolega ne potrudi najti primernih in zanesljivih infoirmacij?
Legiša je zapisal: »Epska pesem doživlja te čase [t. j. v 12. stoletju] nasploh največji razmah in prehaja iz okrilja fevdalcev tudi med ljudstvo.« Seveda: ker se ni hotel poučiti, kako so nastajale n. pr. francoske Chansons de Geste, so ostala srednjeveška ljudstva vse do 12. stoletja brez lastne epske poezije in avtor je slednjič le moral poskrbeti, kako bi odpravil to anomalijo.
"¦                                                            163
Po Logiševem mnenju so epsko posem v 12. stoiletju zanesli mod ljudstvo potujoči pevci. O njih pravi: »Potujoči pevci, ki jih |epske pesmi] raznašajo, pa ustvarjajo na dvorih tudi trubadursko liriko, ki poje o ljubezni do dvorske giospe ... Ta lirika je večkrat malo iznajdljiva, nekatere njene podobe pa se kot rekviziti ljubezenske pesmi obdržijo še daleč v naslednje čase. Vendar srečujemo vmes tudi bolj izvirne glasove, zvezo z ljudsko pesmijo, globlji po-g']ed in politično satiro (n. pr. Walter von der Vogelweide iz 12. stoletja).« Nato pride nov odstavek, ki se pričenja takole: »Ta poezija si je v Provenci in Italiji, kjer je prehajala že v mesta, ustvarila nekaj določnih oblik, kakor sonet, kanoono, balado...«
Da ne bo pomote: tu je govora o srednjeveški trubadurski liriki. Ni mogoče, da bi tukaj podrobno razložil, kaj pomeni ta lirika v zgodovini evropske književnosti, zato lahko samo načelno poudarim, da je njen pomen izredno velik in da si brez nje ne moremo razložiti nastanka moderne evropske poezije. In vendar je večina citiranih Legiševih stavkov ne samo skrajno pomanjkljiva, marveč tudi nesmiselna.
Če preberete ponatisnjeni odlomek iz Zgodovine slovenskega dovstoa in vas potem nekdo vpraša, kje in kako jo nastala trubadurska lirika, boste od-govoirili, da je nastala pač nekje v Evropi, da so jo širili potujoči pevci, ki so širili tudi epske pesmi, in da si je kasneje, ko je začela prehajati že v mesta, ustvarila v Provenci in Italiji nekaj določnih oblik.
Toda: to, čemur pravimo trubadurska lirika, je nastalo najprej v Provenci. Tu si je ta lirika ustvarila tudi že tiste določne oblike, pa ne le nekaj oblik, marveč calo vrsto. Šele iz Provence se je trubadurska lirika začela širiti po Eviropi in je preko sicilskega dvora res prodrla tudi v Italijo, kjer je z njo v neposredni zvezi tako imenovani dolce stil nuovo pa tudi Dantejeva lirika. Tako je torej naš avtor nepravilno' in povsem napačno razložil zgodovinski potek nastajanja in razvoja te lirike, kar je še posebej vse obsodbe vredno, ker se v zvezi z vprašanjem o nastanku te lirike zastavlja literarnemu zgodovinarju še vprašanje arabskega vpliva nanjo in tudi vprašanje vpliva arabske kulture na Evropo sploh. To je nenavadno pomembno vprašanje, saj tu ne gre le za lirikoi, marveč za celo vrsto drugih zadev: kako Arabci posTcdujejo Evropi tekste nekaterih antičnih filozofov (Aristotel), kako in v kakšni meri vplivata na Evropo arabska znanost in filozofija (brez arabskega vpliva ni mogoče razumeti n. pr. Spinozc) itd. Prav zaradi tega, ker je to vprašanje tako zelo važno, je razumljivo, da je nastalo okrog trubadurske lirike veliko znanstvenih del in več teorij o njenem nastanku.^
Legiševa misel, češ da je ta lirika »večkrat malo' iznajdljiva«, je spričo očitnega nepoanavanja in zaradi svoje apodiktičnosti vsaj zelo tvegana, če že ne povsem nesprejemljiva. Zanimivo pa je tudi, da se zdi našemu avtorju edini »omembe vredni« trubadur Walther von der Vogehveide in da ravno pri njem odkriva nekaj izjemno pozitivnih lastnosti. Aili naj si to navdušenje za nem-
-' Znanstvena literatura od Dietza do Nvkla je res izredno bogata, vendar v glavnem tudi v Ljubljani dostopna. Glavne informacije z navedbo najvažnejših znanstvenih del pa je možno najti že v monografiji Olschkega Romanische Literaturen des Mittelalters, ki je izšla v znani Walzlovi zbirki Handbilcher.
164
škega Walterja razložimO' z domnevo, da je uporabljal avtor za svoje informacije predvsem nemške vire?
Bojim se, da bi nadaljnje podrobno naštevanje netočnosti postalo preveč utrudljivo tako za bralca kot za avtorja kritiziranega sestavka. Zato naj oimenim le še nekaj drugih pomanjkljivosti Legišcvega prispevka. Opozoril bi namreč rad na vse tisto, kar je naš pisec sploh pozabil in česar niti še tako bežen pregled srednjeveške literature in kulture ne sme prezreti.
Najprej je popolnoma izločil celotno srednjeveško latinsko književnost. Se pravi, da je izgubil izpred oči eno celo poluto srednjeveškega kulturnega sveta. Ta spodrsljaj pa je še tem bolj nerazumljiv in neopravičljiv, ker je E. R. Curtius pred nekaj leti v obsežni monografiji pokazal, kaj vse je moderni evropski duh prevzel iz srednjeveške latinske literature. Če torej s prav posebnim poudarkom omenjam opisano poimanjkljivost, storim to samo zaradi tega, ker gre tu za bistveni sestavni del srednjeveške kulture.
Med take pozabljene prvine srednjeveške literature an kulture sodijo na primer še srednjevciška posvetna drama, tako imenovana meščanska poezija, francoski Roman de la Bose, francoska delovna pesem itd. Nič manj pomanjkljivo pa ni Legiševo pisanje o filozofiji in njenem razvoju. Če je že omenjal Rogerja Bacona, Alberta Velikega in Tomaža Akvinskega, če je že na splošno omenjal razkroj sholastike, bi se moral spomniti vsaj še na Cusanusa in Occama, ne bi smel molče mimo' znamenitega spora med realisti in nomina-listi ter bi zvez med antično, in srednjeveško' filozofijo nikakor ne smel opisati s povsem pavšaJno trditvijo, češ da »srečujemo« v sirednjeveškeni modroslovju »čaščenje antičnih filozofov« — itd. itd. itd.^
Zelo podobne so informacije, ki jih najdemo v uvodu k poglavju o reformaciji. Njih pisec je Mirko Rupel. Najprej nekaj besed o virih. Na strani 194 berem: »Tako je Francesco Petrarca v 14. stoletju odkrival latinske klasike in pisal v njih jeziku z eleganco, kakršne ves srednji -sek ni poznal.« Pravkar ponatisnjena oznaka tistega renesančnega pesnika, čigar delo bi morali iz avtopsije poznati tudi Slovenci vsaj zaradi Prešerna, je po vsem videzu iz Van Tieghemovega priročnika Precis dliistoire litteraire de i'Europe depuis la. renaissance. Na strani 3 tega delca berem namreč o Petrarci tudi tole: »Ce grand poete etait un erudit qui possedait tous les čcrivains latins alors connus, en dčcouvrait d'autres oublies, ecri\ait leur langue avec une elegance inconnue
' Vse, kair sem navedel, še zdaleč ni Ase, kar bi bilo treba pripomniti k Legiševemu razmišljanju o srednjem veku. Kritika bi postala preobširna, če bi hotel biti res izčrpen. Zato ne morem posebej raz]3ravljati o karakteristiki Danteja in o renesančni literaturi, ne morem posebej dokazovati, kako bi lahko pisec na istem prositoTU mnogo jasneje, točneje in primerneje opisal posamezne literarne zvrsti, če bi se zavedal, kakšne so njihove bistvene lastnosti in kako so nastajale. Dodam naj le še dve opombi. Popolnoma nesprejemljivo je, da pričenja avtor razpravljanje o srednjem veku šele s preseljevanjem nair<Klov. Ali prej ni bilo srednjega veka? Nasprotno, brez vseh tistih kuSturnih elementov, ki so se pojavili v času od drugega stoletja dalje, sploh ni mogoče razumeti kasnejšega razvoja (skoraj vsi cerkveni očetje so n. pr. iz časa pred preseljevanjem — zato pri Legiši ne najdemo ne Avguština ne Hieronima, pa tudi ne Boetija in ne Wulfile). Kakor našemu avtorju očitno ni znana provenienca srednjega v'eka, tako si tudi ni povsem na jasnem, kako in zakaj so se začeli uveljavljati novi, ljudski jeziki. Preveč enostransko poudarja vlogo katoliške cerkve, drugi momenti so mu manj pomembni, ali pa jih sploh ne opazi
165
du moven age.« Tudi za stavki, ki jih je napisal naš avtor o Boecacciu, je čutiti iisti priročnik.*
Navedenemu opisu Pctrarce in Boccaccia siedi takle opis reuesaiioue literature: »Tako je za Petrarco največji lirik Francoz Pierre de Ronsard .. ., vodja krožka, imenovanega Plejada. V Italiji je ustvaril Lodovico Ariosto... viteški ep Orlando Furioiso (Besni Roland), njegov rojak Torquato Tasso... pa ep Gerusaleme liberata (osvobojeni Jeruzalem), Portugalec Lu.iz de Camoes ... je z epsko pesnitvijo Os Lusiadas (Luziade, po junaku Luzu) opeval odpravo Vasca da Gania. V prozi je znamenit Francoz Franfois Rabelais...: v romanu Gargantua in Pantagruel je s svojevrstno satiro zagovarjali poj>olno svobodo telesa in duha.« Tam, kjer so tri pike, so v Zgodovini slovenskega slovstva letnice rojstev in smrti. To' naštevanje teče naprej preko Cervantesa do Ed-munda Spencerja in vjjrašati se moramo, kakšen smisel ima? To je seznam imen in naslovov, zbirka letnic, ki jo sem "pa tja prekinjajo take izjave kot je n. pr. trditev, da je Rabelais zagovarjal popolno s\'obodo telesa in duha, kar je seveda vse prej kot resnica.
Nesimotrnosti in neutemcljenoisti pa se pridružuje še pomanjkljivost. Naš avtor je namreč jiozabil na vrsto nadvse pomembnih imen: Pulci, Boiardo. Machiiavelli, Loirenzo Magnifico, LoTonzo Valla, jsozabil je na aso renesančno Anglijo — saj omenja vendar samo Spencerja — in prezrl vso renesančno iitalijansko dramatiko, zlasti tragedijo. Pozabil vse iliterarne teoretike, med njimi Trissina in Scaligerja. Skratka, opraviti imamo z mehaničnim in skrajno pomanjkljivim naštevanjem, o katerem ne moremo reči niti tega, da l>i predstavljalo bežno, na hitro skicirano informacijo.
Skoraj popolnoma tak je Oijjis evropske literature pO' 'reformaciji in a' dobi baroka. Za našo knjigo ga je prispeval isti pisec. Če pustimo ob strani dejstvo, da je iz Van Tieghemovega priročnika sprejel oznako Gongore."' moramo reči, da se mu je njegovo po^znavanje evropske literature spet spremenilo \" tak brezupen seznam imen. Vendar dodaja pisec to pot še nekakšne oiznake. Za zgled naslednje:
»... dramatik CorneiUe je s tragedijami Le Cid, Horace, Cinna, l''olyeucte ustvaril i>sihološko dramo in ji dal trdno zgradbo«  (stran 266);
»... janzenistična strogost Pascalova, izražena v jasni in silni j)rozi njegovih Peusees, pa je vplivala na vso mo^ralo tega stoletja« (})rav tam). Toda Bedier-llazard nas jiouči na strani 593 prve knjige, da .so se ob Pascalovili Pensees  duhovi   vodno ločili,  eni so  bili njegovi navdušeni pristaši,  drugi nič
* Rupel: »Njegov prijatelj [i. j.Petrarcov prijatelj] Giovanni Boccaeeio, začetnik moderne umetniške piroze, .se je pTav tako navduševal za latinske j^isa-telje, jih izdajal in posnemal«  (jjrav tam).
Van Tieghcm: »Boccace, .son intinie ami et son conseilller, passione comme lui j30'ur les ouvrages latins, les recherche, les fait copier, les imite jusqu'au plagiat« (prav tam). — Opozarjam na zanimivo razliko: Van Ticghem jjravi, da je Boccaeeio dal antične tekste prepisovati, naš avtor pa trdi, da jih je izdajal. Ta izraz je vsekakor neprikladen, ker je v naši zavesti vezan na predstavo tiskarne in založbe; in: Boccaeeio je umri deta 1375, Guttenberg pa je izumil tisk okrog 1445, sedemdeset let po Boccacciovi smrti.
^ Rupel: »Tudi Gongora je v svoje verze trpal metafore in hipcrbole. antiteze in druge figure, tako da je njih zverižena misel kar nerazumljiva« (str. 266).
Van Tieghem o istem avtorju: »... il tit de sa poesie, a partir de 1600 en-viron, un arsenal de metapliores, d'hyperboles, d'antitheses, oii la pensee con-toiurnee et violentee devient inintelligible«  (stran 25).
166
manj navdušeni nasprotniki, zato' je formulacija, češ da je vplival na oso mo-¦Talo stoletja, vse prej kot točna.
»Filozof Descartcs je odklanjal vse avtoriitefe, izhajal je samo od zavestnih dcjsitcv v človeškem mišljenju ter tako postal začetnik francoskega racionalizma« (pirav tam). Kdor tej oznaki resnično verjame in meni, da je pllod samostojnega študija, bo najbrž zelo presenečen, ko bo zvedel, da je Descartes v svojem sistemu ohranil še vedno vrojene ideje in da je verjel v boga.
»La Fontaine je v Basnih, obravnavajočih v vezani besedi najrazličnejše snovi, pokazal pravo izvirnost, redko prisrčnost in dobrodušnost z rahlo ironijo«  (prav tam).
»Moliere, avtor številnih burk in komedij [slede naslovi], je bičal ne le napake svoje dobe, temveč človeške zablode vseh časov in krajev, ni predstavil samo značajev, temveč je ustvaril tipe; zato je še danes živ in velja za enega največjih komedioigrafov«  (stran 267).
»Racine je pisal tragedije, kakor so Isledijo naslovi], ki se odlikujejo s pevnim jezikom in preprostim, jasnim dejanjem, razvijajočim se iz značajev nastopajočih oseb«   (prav tam).
»Pesnik Boiieau je utrdil s svojo poetiko [sledi francoski naslov] literaitni ideal klasicizma, pobijajoč v pesništvu vse, kar se je oddaljevalo od narave in razuma«   (prav tam).
»Med klasike gredo še Bossuet, silaven po nagrobnih pridigah...« (prav tam).
In slednjič še VSE O SHAKESPEARU: »Številne dramatike je daleč prekosil William Shakespeare [letnice], čigar delo je izredno po raznovrstnosti in dramatični sili. Pisal je zgodovinske drame [naslovi], tragedije [naslovi] in komedije [naslovi[; tudi soneti so prave mojstrovine. Za vsemi njegovimi deli slutimo kljub skeptični primesi toplo in silno osebnost z nedoisežnim poznavanjem človeške duše; temu se pridružuje še sila, nežnost in neizčrpnost besednega zaklada, Shakespeara imamo za največjega dramatika vseh časov« (prav tam).
Dovolj! Čas je, da si vse te ozTiake nekoliko pobliže ogledamo in določimo njihovo vrednost. Na nekatere najbolj kričeče netočnosti sem opozoril že mimogrede. Vendar to ni bistven«' pri vsej zadevi. Gre namreč za to, da so vse te oznake brez prave vsebine in da nikakor ne morejo podajati prave karakteristike prizadetih oseb in ustvarjalcev. To, kar zvemo O' Descartesu, bi prav tako lahko veljalo za Locka in Spinozo, razen seveda dostavka o francoskem racionalizmu. In sploh je s tem francoskim racionalizmom marsikaj narobe. Saj bi za njegovega začetnika lahko proglasdi tudi Montaigna, ki ga pa prva knjiga Zgodovine slovenskega slovstva sploh ne pozna. Kar smo bralli o Corneillu, lahko velja tudi za Shakespeara, mar ni namreč veliki Anglež prav tako ustvaril psihološko dramo in ji dal trdno zgradbo. Ne le to: isto velja tudi na primer o Ibsenu in sploh o vsakem pomembnejšem dramatiku. Kar smo bra;li o Racinu, bi lahko brez skrbi zapisali tudi O' Sofokleju in o Carneillu, prav tako tudi o Calderonu in, navsezadnje, ali ni tudi Hugo von Hofmanstahl napisal nekaj takih dram, o katerih smemo reči, da se odlikujejo s pevnim jezikom in preprostim jasnim dejanjem, razvijajočim se iz značajev oseb? La Fontainova karakteristika bi se prilegala še Ezopu in morda še komu. Pač pa ostaja zagonetno, kako je Mdliere bičal zablode vseh časov in krajev. Namreč: včasih že kdo napiše, da je ta in ta avtor zajel v svoje delo vse čase in kraje,
167
toda to je žumalistična metafora, za katero je skrito osebno navdušenje, ne pa znanstvena  misel.
Vsi navedeni ugovori opravičujejo trditev, da ponatisnjene »oznake« niso niti literarne zgodovinske karakteristike niti resne estetske ocene. Epiteti, ki smo jih preibrali, so bolj podobni ceneni konvencionalni puhlici kot pa stvarni sodbi. In piav zaradi tega vzbujajo v bralcu upravičen odpor in protest, saj so Descartes, Moliere, Shakespeare vendar tako pomembne osebnosti in njihovo delo je tako dragocenO', da so takšne pavšalne, brezbarvne in ad hoc improvizirane »oznake«, zapisane v knjigi, ki nosi nasllov Zgodovina slovenskega slovstva, v vsakem primeru, pa tudi če gre le za bežno informacijo, povsem nedopustne in neodgovorne."
O evropskem osemnajstem stoletju je pisal Alfonz Gspan. Njegov sestavek je utrudljiv pTedvsem zaradi mehaničnega naštevanja imen. Za primer: »Te v jedru zdrave prvine so hitro sprejeli tudi na kontinentu in z njimi pomladili liriko in opisano poezijo (Brockes, Gtinther, Haller, Kleist, Zachariac, Saint-Lambort, Delille)« (stran 338). Takih naštevanj je kar precej ter pričajo o tem, da avtor ni nameraval — razen pri Goetheju' — opredeljevati posameznih osebnosti in njihovega dela, marveč je raje skušal opisati posamezne literarne tokove ter z golo' navedbo imena opozoriti, katere ustvarjalce smemo vključiti v ta ali oni tok.
Utrudljivost takega naštevanja je najprej posledica njegove neizrazitosti. Ko govori o klasicizmu, pripoveduje med drugim: »V dramatiki je zavzemala odlično mesto tragedija (Addison, Voltaire, Ducis, Maffci, Gottsched, Weisse, Alfieri), takoj poleg nje se uvršča regularna komedija (Steele, Regnard, Daiii-court, Le Sage. Piron. Holberg, Goldoni. Sheridan, Beaumarchais)« (stran 336). Vprašam, kaj pove bralcu pravkar citirani stavek. Ničesar ne zve o tragediji in ničesar ne zve o komediji in ničesar določnega s4 me more predstavljati ob ponatisnjenem .seznamu imen.
Druga pomanjkljivost opisanega naštevanja je v tem, da nam ne more vedno predstaviti historičnega procesa samega. Tako n. pr. zaman iščemo opisa, ki bi povedal bralcu, kakO' je nastal tako imenovani roman v pismih, ki doseže  sivoj vrhunec  v Goethejevcm   Wertherju.' Isto velja  za opisno poezijo
" S tem seveda še zdaleč nisem izčrpal vseh ponmnjkljivosti obravnavanih odlomkov. Niiscm se posebej zaustavljal ob skrajno nepopolni opredelitAi zveze med renesanso in reformacijo (stran 192), nisem se spotaknil ob karakteristiko Erazma Rotterdamskega (prav tam), nisem posebej opozarjal, kako silabo je označena filo-zofija renesanse, ni dovolj prO'Sto>ra. da bi razilagal. kako nesmiselno je obravnavati Lope de Vega in Calderona v poglavju O' baroku, tudi ne bom obširno dokazoval neupravičcTiosti trditve, češ da velja za »najimenitnejšo« Calderonovo dramo saino Sodjiik Zalamejski. Pač pa naj potudarim, da je način, kako obravnava naš avtor franooiski klasicizem, se pravi tisti stil, ki postane vzor vsej Evropi, ne le v vsakem pogledu pomanjMjiv, marveč priča že skoraj o nenavadni brezbrižnosti za največje probleme literarne zgodovine (glej stran 266). Približno tako se godi tudi z barokom. Naš pisec trdi, da je dal tej smeri ime Giambattista Marini. Nerazumljivo mi je, kako je mogel zapisati to trditev. Cc bi vzel v roke vsaj Croccjevo Storia della eta barocca in Italia. bi že na straneh 20 do 25 (torej takoj na začetku knjige) zvedcO. kako je s to stvarjo. Prav tako bi lahko pogledal tudi v kompcndij Questioni e correnti di storia letteraria.
' Naj mi občudovalci velikega Goetheja ne zamerijo, če zapišem, da je Gspanova oznaka vse preveč himnična (glej stran 339).
* Na tako imenovani »gotski« roman pa je naš avtor popolnoma pozabil.
168
nara\e, o kateri ipiše naš avtor: »Tako' se je otajal živ vrelec, iz katerega je zajemala <xsebno izpovedna in opisna lirika (Thomson, Touiig, Grav, Colllins, Goildsmiitli)« (stran 538). Vprašanje namreč je, zakaj je avtor navedel imena posameznih piscev ravno v tem zaporedju, ali je hotel s tem zaporedjem poudariti, da je prvi, ki je vnesel v liriko' opisane inoviacije, Thomson, za njim Young, nato' Collins itd.?
Posledica isteg^a načina obravnavanja je menda tudi to, da v Gspano^vem sestavku nikjer ne najdemo besedice o znamenitem sporu nned mladimi in starimi, prav tako pa tudi ne besedice O' Diderotovi teoriji realistične drame.
Kljub vsem doslej opisanim poimanjkljivostim je Gspanov prispevek pisan z večjoi prizadevnostjo, čeprav je n. pr. povsem po'zabil na Immanuela Kanta, kar je zelo neprijetna ponmnjkljivost, saj o miselnih tokovih osemnajstega stoletja vendar ni mogoče pisati, ne da bi omenili avtorja treh znamenitih Kritik. Posebej pa moram tudi tO' pot spregovoriti o virih, ki jih je za svoj sestavek uporabljal sodelavec nove Zgodovine giovenskega slovstva.
Glavni vur je zopet Van Tlegliemov pTiročnik, ki ga naš avto-r sicer nikjer ne omenja. Ker smo morali o njem v pričujoči kritiki že nekajkrat spregovoriti, je prav, da povemo zdaj o tem delu nekaj informacij. To je 352 sirarn obsegajoč priročnik navadnega formata, ki je napisan po posebnem načrtu. Avtor sicer upošteva posamezna zgodovinska obdobja, vendar obravnava v okviru teh dob vsako literarno zvrst posebej. Zato je treba biti pri uporabi te knjige precej pTCviden. Tako n. pr. obravnava Van Tieghem renesančno italijansko dramo šele v pogJavju o klasicizmu, ne pa že na tistih straneh, kjer opisuje italijansko in splošno evropsko renesanso'. Kdor hoče tedaj pisati o renesansi in se pri tem opira predvsem na Van Tieghemovo delov je v nevarnosti, da bo italijansiko renesančno dramatiko prezrl, če ne bo preštudiral tudi poglavja o klasicizmu. In prav to se je zgodilo tudi naši Zgodovini slovenskega slovstva, saj v uvodu k refoinnaciji, kjer je govora o renesansi, zaman iščemo renesančne dramatike.
Gspan je od Van Tieghema prevzel najprej splošno opredelitev literarnega življenja v osemnajstem stoletju, in sicer tezo, da se v tem času uveljavljata dva nasprotna si tokova: tradicija in pred romantika. In dejstvo, da pri tem ni omenil francoskega pisca, je tem bolj neprijetno, ker je le-ta prvi dosledno iz vedel in utemeljil opisano tezo.
Prav (ako' se je naš avtor močno opirail na Van Tieghcimov tekst, ko je sknšal opredeliti oba omenjena tokova. Gspan piše: »Njen umetniški izraz je vezana beseda, sprva jasna in preprosta, potem pa bolj in bolj okrašena. Ta poezija se vedno zavestneje odmika katoliškemu baroku in črpa iz poganskega šteta. Je učenjaška, odteguje se življenju ali pa le od daleč namiguje nanj« (str. 334). S temi besedami naj bi bil označen tisti literarni tok osemnajstega stoletja, ki je nadaljeval tradicijo. O istih pojavih pa piše Van Tieghem takole: »Le style est embelli de figures, il v^eut etre artistique et devient de bonne henre artificiel; le christianisme en est le plus souvent absent; la mvtologie y regneen maitresse. Cette poesie se tient a dessien loin de la vie reelle, ou nV fait que des allusions voilees par i'elegance du langage« (stran 86).
Nove pojave opiše Gspan takole: »Izrazna oblika jim postane umetniška proza: povest, roman, esej, pamflet, pa tudi znanstvena ali poiljudnoznanstvena razprava. Pisatelji tega gibanja se brez strahu in predsodkov lotevajo vsakdanjih vprašanj ter postajajo zavestni borci za napredek in vzgojitelji novega človeka«   (stran 335).                                                                            •
169
Van Tiegliem piše o istih pisateljih tole: >;Au contraire, la prose cntiere echappe aux genre definis, aux reglcs et au stvle traditionnel. Le sermon ct roTaiison funehre, les maximes et les essais, les pamphletes, les contes philoso-phiques et les romans, les grands ouvrages sur la societc ou l"education, meme en partie rhistoire, ne s'inspirent d*aucun modele ancien et traitent librement, directement, les questions qui interessent le lecteuc«  (stran 86).
Zveze med obema pisccnm so na prvi pogled očitne in ni, da bi jih posebej opisoval. Nič manj zanimive pa niso razlike, toda, če bi jih hotel posebej in podrotono prikazati, bi ta kritika preveč narasla. Na splošno pa lahko rečem, da jie ponekoid naš avtor v sicer točne Van' Tieghemove oznake \nesel take spremembe, da se zdaj njegove trditve oddaljujejo od zgodovinske resnice.
Naj bo tako' ali drugače, dejstvo je, da je naš pisec prevzel iz Van Tieghe-movega priročnika osrednjo misel o dveh literarnih tokovih ter tudi njuno kaTakteristikO'. Nato pa nadaljuje: »Glavne literarne tokove, ki jih razgibava ta ali oiii od obeh valov, predstavlja poleg dediščine, ki neplodna životari in se idejno hrani še iz preteklosti, naslednjih petero smeri«  (stran 535).
Tako imj bi torej v osemnajstem stoletju odkrili dva literarna toko\a in petero smeri. Te smeri so: leposlovni rokoko. razsvetljenski klasicizem, senti-mentalizem in opisna poezija narave, prcdromantika, nemška klasika (glej stran 533 do 338).
Opisana klasifikacija je precej zagonetna. Stvar sama pa je dokaj preprosta. Raziskovanje osemnajstega stoiletja skoz prizmo že večkrat omenjenih dveh osrednjih literarnih tendenc se je v evropski literarni zgodovini uveljavilo šele v zadnjem času. Obsežne in nadvse pomembne študije sta o tem predmetu naipisala Van Tieghcni in Paul Hazard. Iz njunih del pa je razvidno n. pr., da ne moTcmo govoiriti posebej o predromantiki in posebej o sentimen-talizmu ter opisni poeziji narave. Predromantika je namrcič tak pojem — vsaj tako ga uporablja sam Van Tieghem — ki nam ne sme predstavljati strnjenega literarnega gibanja, marveč samo vrsto takih literarnih pojavov, ki so v nasprotju s M as i cistično miselnostjo in ki imajO' take poteze, kakršne so kasneje značilne za romantiko. Med take predro-mantične pojave pa sodi tudi senti-mentalizcm. mednje sodi opisna poezija narave, tako imenovani ossianizem itd. Skratka: po.skus našega avtorja, da bi zajel literarno dogajanje osemnajstega stoletja v petero smeri, je bil povsem nepo^treben napor, ker bi lahko mirno obdržal temeljno Van Ticghenrovo klasifikacijo — seveda s primernim opozorilom na francoskega avtorja.'
Naš avtor je torej osemnajsto' stoletje razdrobil na petero različnih smeri. In ko se je znašel pred to svojo konstrukcijo, je zapisal: »Kakor je bilo druž-beino življenje v 18. stoletju polno nasprotij in kakoT so bili duhovni tokovi te dobe neenotni, tako so, se tudi literature vodilnih in od njih odvisnih narodov iizživdjale v različnih smereh. Enotnega literarnega toka. ali kakor pravimo — šole, ta doba ne pozna. Nasprotno, nikoli prej še ni bila književnost v enem samern stoletju po duhu, vsebini in slogih tako raznovrstna kakor v tej dobi vrenj in duhovnih preosnov« (stran 334). Ta sociološka eksperzita je nastala tudi na podlagi konstrukcije o peterih smereh. Če pa bi naš pisec ostal pri Van Tie-ghemovi koncepciji, če bi upošteval Hazardova dognanja, bi imel zgoraj ponatis-
' Ob tem naj opomnim le še. da naš pisec ni pokazal idejnih izvorov novih, predromantičnih pojavov, čeprav je o tem obširno razpravljal Pauil Hazard in op"azoril na Locka.
170
njeni odstavek precej drugačno obliko. Še vse drugačna pa bi bila avtorjeva sodba, če bi upošteval historični proces in če bi pojavljanje novega toka, če bi uveljavljanje predromantičnih pojavov opazoval v času, v kronotoškera zaporedju. V tej kritiki mi ni mogoče pokazati, kako vse drugače ocenjuje moderna literarna zgodovina književnost osemnajstega stoletja, povem naj le, da literarno zgodovinska dejstva nikakor ne podpirajo zgoraj ponatisnjenih Gspanovih splošnih misli.
Čeprav je v Gspanoveni prispevku čutiti več prizadet iiosti — zllasti tam, kjer opisuje razne filozoifoke tokove — pa se mi kljub temu zdi tak, kakršen je, še vedno nesprejemljiv, zlasti zaradi tega, ker ne ustreza današnjemu stainju literarno zgodovinskega znanja.
Menim, da sem objavil dovolj takega gradiva, zaradi katerega smem zapisati, da niti eden izmed odlomkov, v katerih obravnavajo naši avtorji evropsko literarno ali splošno kulturno življenje, ne ustreza svojemu namenu. Vendar pa s to ugotovitvijo razipravljanja o teh odlomkih še ni mogoče zaključiti. Povsem nedvomno je namreč, da v nobenem primeru ni možno podati kolikor toliko' popolne in v sebi zaključene podobe kateregakoli obdobja slovenske literarne zgodovine, če pri tem ne upoštevamo' v zadostni meri tndi literarnih g'ilianj v Evro]ii in njihovih odmevov na Slovenskem. Zaradi tega se ob neuspešnih naporih našili avtoTJev zastavlja vprašanje, kako ugoditi tej zahtevi?
Jasno je, da bi morali najprej odpasti vsi Uig^otovljeni znaki neznanja in vse druge napake. A tudi v tem primeru vprašanje še ni rešeno. Mislim namreč, da bi biilo povsem nesmotrno, če bi pred vsako poglavje iz slovenske literarne zg'0'dovine postavili sestavek, ki bi v skopih potezah podajal najvažnejše infcr-maaijc o evropskem literarnem dogajanju v isti dobi. Prvič zaradi tega ne, ker lahko vsak dobi takšne informacije v slehernem kolikor toliko dostojnem priročniku. Drugič pa zaradi tega ne, ker ne vem, zakaj moram najprej brati o Shakespearu, nekaj strani za tem pa popis, kako je Hren požigal protestantske knjige. Kakšna zveza je n. pr. med Dantejem, o katerem bi bilo treba pisati v uvodu k slovenski reformaciji, in med Trubarjem? Mehanično prilepljeni »evropski okviri« so po mojem popolnoma odveč. Smisel bi imelO' le tako posebno poglavje o Evroipi, ki bi opisalo osrednji problem dobe, se pravi, da se ne bi trudilo biti vsestransko izčrpno, in ki bi hkrati opozorilo, v kakšni meri je bil isti problem aktualen tudi na Slovenskem in kako je slovenska literatura nanj reagirala, še mnogo bolje pa bi bilo, če bi opisovanje evropskih literarnih razmer postalo sestavni del razpravljanja o slovenski književnosti m njenem razvoju, se pravi, da bi avtor med razlaganjem našega literarnega razvoja nenehoma opozarjal na iste ali pa tudi na povsem nasprotne pojave v Evropi. Šele tako bi postalo tudi res očitno, da je dogajanje na Slovenskem del  življenja Evrope.
Takšno pisanje bi terjalo seveda posebne metode, metode, ki si jih je izdelala primerjalna literarna zgodovina. Dokler tako- imenovani evropski »okviri«  niso v skladu s  temi metodami,  so znanst\eno povsem neupravičeni.
Naši avtorji pa se niso zadovoljili samo s podatki o gospodarstvu, družbenem in političnem razvoju ter o literarnem življenju Evrope. Dodali so tudi kratke odlomke o evropskem slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in glasbi. O tem velja isto, kar sem zapisal o literarnih »okvirih«. Poleg tega najdemo v naši knjigi   še  kratke odlomke  o  slovenskem   slikarstvu,   kiparstvu,   arhitekturi   in
171
glasbi. S tem so hoteli avtorji podati tisto splošno kulturno »ozadje« literarnega razvoja. Toda v splošno kulturno »ozadje« ne sodijo samo likovna in glasbena umetnost. Za res čim popolnejšo opredelitev tega »ozadja« bi bilo treba navesti tudi vrsto podatkov o razvoju znanosti, napredku uporabnih znanosti in civilizacije. Se pravi, da bi bilo' treba napisati — če bi se držali metode naših piscev — še nekaj kratkih poglavij o filologiji, fiziki, kemiji, pa tudi o meteoTologiji in razširjanju železniškega prometa. A vse to bi bili, če bi pisatli tako kot naši avtorji, majhni odlomki brez sleherne neposredne zveze z glavnim predmeto^m in literarno zgodovinska publikacija bi se spremenila v neznosen kompendij, v nekak leksikon, v katerem bi našli vse.
Nikakor ne mislim, da mora videti literarni zgodofvinar zg'olj literarne probleme, toda kolikor razpravlja še o drugih področjih udejstvovanju človekovega duha, mora biti vse to v razumni, smiselni in očitni zvezi z razvojem književnosti. Ravno tega pa naši avtorji, vsaj kolikor lahko sodim po njihovem pisanju, niso razumeli in prav zaradi tega se njihova publikacija že nevarno približuje takemu vsestranskemu priročniku.
S tem smo pregfledali le del prve knjige Zgodovine slovenskega slovstva. Ugotovili smo najprej, da uvodna študija ne ustreza SYOjem.u naslovu. Poglavja o ljudskem slovstvu se nismo dotaknili. Pač pa smO' za vse, kar je še bilo predmet prvega dela pričujoče kritike, dognali vsebinsko in metodološko neustreznost. Ponekod smo lahko opazili prav nenavadno neznanje ter smo odkrili take pretiranosti, ki jih ne moremo drugače označiti kot z izrazom diletantizem.
Tako toirej smem zapisati, da avtorji s\x)je obljube, češ da bodo prikazali gospodarsko, družbeno, politično in kulturno ozadje literarnega razvoja, niso izpolnili.
In še tole: vse dosedanje ugotovitve veljajo le za del naše knjige, zato naj ne vzbujajo vtisa, kakor da je v njej vse vredno tako ostre kritike. Pravico imamo upati nasprotno, kajti problemi, ob katerih se je izkazala nezaneslljivost naših avtorjev, pravzaprav ne sodijo v njihovo specialno področje. Bilo je nesmiselno, da so se jih sploh lotili. Šele v nadaljevanju lx)mo pregledali to, kar je prava zgodovina slovemskega sHovstva.
Pregled odlomkov in poglavij, v katerih so skušali pisci Zgodovine slovenskega slovstva opisati evropske ter domače gospodarske in politične razmere, hkrati pa tudi evropsko kulturno in zlasti literarno življenje, seveda ni mogel biti vsestransko izčrpen. Povsem nemogoče je bilo. da bi opozarjal na sleherno netočnost, zavrnil vsako napačno trditev in razkril prav vse pomanjkljivosti. Vendar upam. da so navedeni citati in precej skope opombe ob njih dovolj tehtno gradivo za zgoraj zapisano končno oceno,                         /o         i ¦.   .   >
Dušan   Pirjevec
172