y0810 <5 I, »III.MWs3V Krat, prilog. Poštnina platana w ■ gotOTlnl. Cena Din 2‘ Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din 1’—, na 16 straneh Din 2 —■, mesečna naročnina Din 20 , za tujino Din 30 —. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoni. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica ▼ Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju, Samostanska ulica št. 4. St. 77 Ljubljana, nedelja, dne 31. avgusta 1930 Leto L Uspešen zaključek varšavske konference Popolno soglasje interesov agrarnih držav - »Enienie cordiale« udeleženih narodov - Velik korak naprej po poti Briandovih predlogov o Panevropi Varžava, 30. avgusta. AA. Včerajšnji dan varšavske mednarodne poljedelske konference je bil v glavnem posvečen delu posameznih komisij. Prva komisija, ki ji predseduje šef ju-goslovenske delegacije minister Juraj De-metrovij in ki se bavi z vprašanjem izmenjave poljedelskih pridelkov, je končala razpravo o analizi trgovske bilance posameznih držav glede na poljedelske pridelke. Komisija je poslušala poročilo Poljaka Kluczinskega o racionalizaciji in centralizaciji izvoza posameznih držav ter o možnosti, da bi se po teh metodah sklenile mednarodne pogodbe. Prav tako je poslušala poročilo poljskega delegata Fitdakovskcga o potrebi opustitve sistema premij na izvoz poljskih pridelkov. Ukinitev premij pa naj sc izvrši na mednarodni konferenci. V toku razprave se je pokazala popolna soglasnost med delegati. Na koncu je prva komisija izvolila pododbor, ki mu je bilo poverjeno izdelati načrt posameznih resolucij. Druga komisija se je bavila z veterinarskim vprašanjem. Referiral je poljski delegat Novak, ki je obrazložil načrt predloga o potrebi mednarodnega sodelovanja na polju izmenjave domačih pridelkov, kakor tudi potrebo koordiniranja veterinarskega zakonodajstva v duhu navodil prve podkomisije Društva narodov. Nato se je začela razprava o končnem besedilu resolucije. Tretja komisija, ki se bavi z vprašanjem mednarodnih odnošajev, je poslušala poročilo poljskega poslanika v Sofiji Tarnov-skega o bodoči organizaciji sodelovanja dr- Češkoslovaški glasovi o varšavski konferenci Gospodarsko zbližanje bo rodilo z Malo Praga, 30. avgusta. AA. »Narodni listi« in »Bohemia« pišeta o agrarni konferenci v Varšavi in naglašata, da se ta konferenca vrši pod novim kabinetom, da pa sprememba vlade ni povzročila spremembe v zunanji in notranji politiki Poljske. Poljska težko trpi na agrarni krizi. Listi na-glašajo zasluge Pilsudskega, ki je to krizo ublažil. Konferenca ne namerava ustanoviti agrarnega bloka, temveč želi le sodelovanja in obrambe proti Ameriki na svetovnem tržišču. Države, ki so poslale svoje delegate na varšavsko konferenco, imajo 80,000.000 prebivalcev. Češkoslovaška_ je edina industrijska država med samimi agrarnimi državami, ki so zastopane na konferenci. Konferenca bo uredila konku- diplomatsko sodelovanje Poljske antanto renco in učvrstila položaj agrarnih držav v Društvu narodov. »Bohemia« ugotavlja, da je varšavska konferenca nadaljevanje sinajske. Trdi, da bo gospodarsko zbližanje služilo kot uvod v diplomatsko sodelovanje Poljske z državami Male antante in z baltskimi državami. Jugoslovanski minister dr. Frangeš je posetil češkoslovaškega ministra za kmetijstvo Bradača, s katerim je razpravljal o aktualnih vprašanjih. Dr. Frangeš je izjavil, da na sinajski konferenci ni bil sprejet noben sklep, ki bi mogel povzročiti nesoglasje s Češkoslovaško. Isto velja za konferenco v Varšavi. Vse nadalj-ne gospodarske konference bodo sklicane v sporazumu s Češkoslovaško. Angleži o aferi nadporočnika Allingerja »Reichswehru« očitajo ofenzivne zveze z drugimi državami London, 30. avgusta, n. O nadporočniku Allingerju, o katerem piše glede na tragični samomor njegove žene ves svetovni tisk, pravi danes službeni laburistični list, »Daily Herald«, da sami Nemci nimajo niti pojma, kaj vse dela državna obramba. Nemška vojska je prava država v državi. Nobeno drugo oblastvo, niti ministrstvo ne more prodreti v tajnosti nemškega generalnega štaba, ker ga ščiti osebno predsednik republike maršal Hindenburg. Angleški »Intelligence Service« ve mnogo več o delu nemške državne obrambe, kakor pa nemški ministrski predsednik ali nemški zun nji minister. Tako vedo v Veliki Britaniji, da je dokumentarično ugotovljeno, da jo ne.nška državna obramba sklenila formal. . v:‘no ofenzivno pogodbo z Italijo in s Sovjetsko zvezo. List zahteva, da države zaveznice revidirajo svoje stališče o vojaški kontroli nad Nemčijo ali pa da revidir;'5'' versaillesko mirovno pogodbo, ker je politika, ki jo izvaja nemška vojska, trajna in silna nevarnost za svetovni mir. London, 30. avgusta, n. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« zelo ostro napada upravo nemške »Reichswehr« in ji očita, da stoji v zvezi s sovjetsko Rusijo in Italijo. Isti dopisnik trdi, da bo bodoči načelnik uprave »Reichsvvehrac Hammerstein, ki je znan kot pristaš vojnega sodelovanja z Moskvo in Rimom. Ta je bil baje v Moskvi, kjer mu je sovjetska vlada prirejala velike bankete. Revolucije in nemiri v Južni Ameriki Argentinski poslanik v Parizu pravi, da se je položaj v njegovi deželi popolnoma pomiril Newyork, 30. avgusta. AA. Iz Buenos Airesa poročajo, da je bila mestna garnizija znatno ojačena. Po nočnem streljanju je prišlo do prask med pristaši in nasprotniki Irigoyena. Danes kaže mesto sliko kakor v vojni. Čete so razmeščene na vseh krajih mesta. Pariz, 30. avgusta. AA. Brazilsko poslaništvo demantira vesti o izbruhu revolucije v deželi. Lima, 30. avgusta. AA. Bivši peruanski predsednik Leguia je bil deportiran na otok San Lorenzo. Leguio so zaprli v isto temnico, ki je vanjo zapiral svoje politične nasprotnike. Bordeaux, 30. avgusta. AA. Argentinski veleposlanik v Parizu, ki je bil v Buenos Airesu, je prispel v Bordeaux. Dopisniku Havasa je izjavil, da so je politični položaj v Argentiniji popolnoma pomiril. Poslanik je dodal, da se zastran zadnjih dogodkov v Buenos Airesu ni treba vznemirjati. To so bile samo manifestacije stavkujočih. Jugoslovansko-madjarska zbornica Budimpešta, 30. avgusta, n. Te dni se bo osnovala in konstituirala madjarsko-jugoslovanska zbornica. V upravni svet te zbornice vstopijo mnogi ugledni zastopniki madjarskega gospodarstva. Za ustanovitev te zbornice ima mnogo zaslug tukajšnji jugoslovanski generalni konzul g. dr. Pavlinovic. Tudi v Beogradu se bo osnovala jugoslovansko-madjarska zbornica. Velik požar v pristanišču v Gruzu Dubrovnik, 30. avgusta. 1. Danes ponoči ob 12’30 je nastal v pristanišču v Gružu požar, ki je v kratkem času zavzel ogromne dimenzije. Požar je nastal v lesnem skladišču firme Anton Žago in I. dalmatinskega trgovskega društva. V 30 minutah se je vnelo preko 30 železniških vozov natovorjenih s lesom. Požar so komaj omejili. Škoda se ceni na en milijon dinarjev in več. žav, ki so zastopane na konferenci. Govora je tudi bilo o odgovoru, ki ga je treba dati na vprašanja Društva narodov. Komisija je spri jela resolucije, ki bodo predložene plenumu konference. Sklenjeno je bilo, da se plenumu predlaga ti!r,i sklicevanje perijodičnih konferenc in ustanovitev stalne komisije, ki naj bo v bodoče centralni organ za gospodarsko akcijo poljedelskih držav na mednarodnem terenu v svrho koordiniranja njihovega dela. Četrta komisija se je bavila z vprašanjem poljedelskih kreditov ter jo soglasno sprejela predlog rezolucij, ki bodo predložene plenumu konference. Vse štiri komisije so delo nadaljevale danes popoldne. Varšava, 30. avgusta, d. Danes popoldne se je vršila zadnja plenarna seja varšavska konference. V skupni resoluciji je bilo izraženo, da je varšavsko zborovanje dovedlo do popolnega soglasja interesor agrarnih držav. Glavna točka naj bo bodoče sodelovanje vseh na konferenci udeleženih držav. To sodelovanje naj se izraža v politiki trgovinskih pogodb. Madgearu ja izjavil, da je to zborovanje dovedlo do »en-tente cordiale« udeleženih držav. Sklepi, ki so bili sprejeti, pomenijo velik korak naprej na poti, ki jo je pokazal Briand s svojim predlogom o Panevropi. Varšava, 30. avgusta. AA. Predsednik poljske republike Mošicki priredi zvečer na čast delegatom, ki se udeležujejo varšavske mednarodne konference, večerjo. Poljski sejm in senat sta bila včeraj razpuščena Nove volitve so določene na 16. in 23. novembra Varšava, 30. avgusta, d. Kakor se je že napovedovalo v dobroinformiranih političnih krogih o razpustu poljskega sejma povodom imenovanja maršala Pilsudskega za ministrskega predsednika, je to sedaj postalo izvršeno dejstvo. Predsednik Poljske republike grof Moszicki je davi podpisal ukaz, s katerim se razpušča poljski sejm s senatom vred. Včeraj jo trajala več ur seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik utemeljeval razpustitev poljskega sejma. Hkratu z ukazom o razpustitvi sejma je bil izdan davi tudi ukaz o razpisu novih volitev, ki se bodo vršile za sejm 16. novembra. Izdana je bila hkrati s tem ukazom kratka utemeljitev, zakaj je prišlo do razpusta sejma in senata. V utemeljitvi naglaša predsednik republike: Ker sem se prepričal, da kljub vsem mojim stremljenjem ni mogoče, da dosežemo to, kar hočemo, namreč, da se izboljšajo temeljne prilike naših državljanov, odločil sem se, da na podlagi člena 25. ustave in sklepa ministrskega sveta razpustim s 30. avgustom sejm in senat ter da določim kot rok za volitve sejma 16. november, in za senat 23. november. Prihod naše rečne Flotilja se udeleži zgodovinskih svečanosti novih polkovnih zastav Ta ukaz je vzbudil v poljskih političnih krogih precejšnje presenečenje, kajti poslanci so računali, da bo mogoče še nadalje delovati v sejmu. Mnogo poslancev je prišlo v Varšavo, da bi dvignili svoje dnevnice pri blagajni sejma. Tam so poslancem uradniki blagajne kratkomalo izjavili, da nimajo nikakega pooblastila za izplačilo di-jet. Poslancem niso bile dijete izplačane ter so se morali vrniti domov. Politični krogi živahno komentirajo proglas o razpustu sejma. Vlada naglaša, da je bil razpust sejma popolnoma utemeljen po danih prilikah v Poljski. Potreba je tudi, da se končno odstrani politični kaos, ki vlada v državi. Vse stranke so se že danes začele živahno pripravljati na bodoče volitve ter so načelniki posameznih parlamentarnih klubov sklicali za prihodnje dni klubske seje, da določijo volilno taktiko. Varšava, 30. avgusta. 1. Podmaršala poljskega sejma Dom paškega, ki je pripadal radikalni kmečki stranki, so danes ponoči, ko se je vračal domov, napadle štiri neznane osebe v vojaški uniformi. Zadet od več udarcev se je Dompski težko ranjen zgrudil na tla. Napadalci so neznanokam pobegnili. flotilje v Beograd Beograd, 30. avgusta. 1. V Beograd je prispela naša rečna flotilja in se usidrala v pristanišču na zemunski strani. Flotiljo sestavljajo: poveljniška ladja »Cer«, ki jo vodi poveljnik Banekovič, monitorji »Morava« s poveljnikom, korvetnim kapetanom Andricem, »Drava« s poročnikom vojne ladje Debevcem in »Sava« s korvetnim kapetanom Andričem. Naša rečna flotilja je prišla v Beograd, da se udeleži velikih slavnosti ob priliki zamenjavo starih polkovnih zastav z novimi jugoslovanskimi. Šestega septembra se bodo monitorji na vse zgodaj oglasili s trikratnimi topovskimi salvami po 21 strelov. Ta dan bodo monitorji okrašeni z zastavicami, zvečer pa z električnimi žarnicami, tako da se bodo v tej luči odražale njihove konture. Ves dan se bodo z vojnih ladij oddajale častne salve. Opoldns bodo mornarji s trikratnim »Hu-a« izkazali poslednjo čast zmagoslavnim zar avam. Osmega septembra se bo naša rečna flotilja spet vrnila v Novi Sad. Zastopniki naših izseljencev v Beogradu Globoka ljubezen in spoštovanje rudarjev do našega velikega kralja gim je naglasil, da so zgodovinsko prokla-macijo Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja in z dne 3. oktobra naši izseljenci sprejeli z velikim navdušenjem in odobravanjem, ker se jo na ta način uredila naša država in zagotovil njen napredek. Poudaril je tudi ob 8-20 so prispeli v Beograd zastopniki naših izseljencev, zaposlenih v renski in westfalski pokrajini v Nemčiji. Izseljence vodi g. Bolha. Novinarjem je danes izjavil, da se je prijavil za sprejem tudi pri ministrskem predsedniku generalu Živkoviču. V zvezi z vprašanjem izseljevanja bo govoril tudi z zunanjim ministrom za socijal-no politiko in narodno zdravje. Med dru- globoko ljubezen in spoštovanje naših izseljencev napram našemu velikemu kralju. Pojasnila o vinski razstavi v Rotterdamu Beograd, 20. avgusta. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča vsem zainteresiranim trgovcem z vinom, ki se zanimajo za razstavo v Rotterdamu, naj se obračajo za pojasnila na zavod, ne pa na jugoslovansko-holandsko trgovinsko zbornico v Rotterdamu. Italija na belgijskih proslavah Anvers, 30. avgusta. AA. Semkaj sta prispeli italijanski podmornici »Balilla« in »Sciesa«. Udeležili se bosta proslave belgijske svobode. Bruselj, 30. avgusta. AA. V Anverso je prispe-lo mobilno italijansko gledališče, ki bo pod vodstvom skladatelja Mascagnija vprizorilo več oper, Vzgoja jugoslovanske mladine Smo tik pred pričetkom šolskega leta, ki je prvo leto v dobi nastajajoče jugoslovanske akcije. S tem je tudi že povedan pomen novega šolskega leta in s tem je tudi že naznačena naloga, ki jo imajo izvršiti vzgojitelji mladine. Velika in težka je ta naloga, saj je treba vzgojiti čisto novo mladino, ki ne bo prav nič obtežena od posledic nesvobodne predvojne dobe, temveč že vsa zrastla iz novega mišljenja svobodne Jugoslavije. Ta mladina bo šele prava nositeljica čiste in zanosne jugoslovanske ideje, ta bo šele izvršila to, o čemur so sanjali oni borci, ki so s svojo krvjo ustvarili Jugoslavijo. Iz svobodnih časov porojena in v svobodi vzgojena mladina bo tudi šele ustvarila ono jugoslovansko skupnost, ki jo bo izpovedoval vsak Jugoslovan kot resnico, ki se razume sama od sebe. Kajti nobenim iluzijam se ni treba uda-jati in zato ne pričakovati, da bi stara generacija pri vsem svojem rodoljubju mogla izvesti jugoslovanski program do konca. Ne glede na to, da je ta program sploh preobširen za eno generacijo, je stara generacija še tako v mišljenju stare dobe, da se morejo le najboljši poedinci otresti vseh navlak preteklosti In postati vzorni pionirji nove jugoslovanske miselnosti. A še pri teh, ki so se navidez že čisto osvobodili predsodkov premagane dobe, se ti še vedno pojavljajo in se uveljavljajo vsaj kot latentna ovira. Moč navade je vendarle prevelika in kdor je vse življenje preživel v strankarstvu, ta na stara leta ne more postati graditelj dobe, ki ne pozna in noče poznati strankarstva. In naj kdo teoretično še tako spoznava napake birokratizma, če je bil dvajset in še več let birokrat, ostal bo to tudi na starost. Zato ni mogoče graditi nove dobe z ljudmi stare dobe, zato mora novo dobo ustvariti mladina. In dolžnost stare generacije je samo ta, da vcepi mladini tisti ogenj patriotizma, ki ga je sama podedovala od svojih prednikov. Menjajo se ljudje, menjajo se generacije, vedno enaka pa mora ostati ljubezen do naroda, ki giblje ves narod. V tej ljubezni živi genij naroda in zato so najbolj plodne one dobe, ko je bila naša ljubezen do naroda najvišja. Vsaka doba narodnega prebujenja je tudi bila doba razcveta naše književnosti in umetnosti, vsaka doba mrtvila je bila tudi doba našega kulturnega propadanja. Ne materielne dobrine, ne kapital, temveč ljubezen do naroda je podlaga narodnega napredka. In da to ljubezen vcepijo v mlada srca, je najodličnejša naloga naših vzgojiteljev. Da se ta cilj doseže, ni noben napor dovolj velik, da vzljubi mladina z neugasljivo ljubeznijo svoj narod, ni nobena žrtev prevelika. Vse delo mora biti posvečeno samo temu cilju in vsak vzgojitelj mora postopati, kakor da bi bil inicijator jugoslovanske akcije. Vso divno krasoto naše domovine, vse njene zanosne boje, pa tudi vse njeno težko trpljenje mora razložiti mladini beseda vzgojitelja. Vsak hrib, vsak potok svoje domovine mora poznati mladina, ker samo na ta način se rodi ona velika ljubezen, ki more napraviti tudi čudeže in ona velika vera, ki obvaruje pred vsakim propadanjem in ki dviga narod ko poedinca. Novo generacijo nam mora dati šola, še bolj patriotično od sedanje in še bolj sposobno v umstvenem in telesnem oziru. Čisto nov tip mora postati naša doraščajoča mladina, da bo v ponos narodu in sebi v čast. Telesno silna in krepka, ki pa ne pozna surovosti, umstveno visoko naobra-žena, ki pa ostane v zvezi z narodom, pa-triotična in agilna, ki zna vsak hip braniti interese domovine, takšna mora biti naša mladina. Telesno in duševno krepka, polna optimizma in idealizma, da jo bo vesel ves Daš narod, tako nam jo mora vzgojiti šola v svobodnih dneh. Po svoji borbenosti ko po svoji otmenosti mora sloveti naša mla dina, kajti samo taka mladina more izvesti Jugoslovansko idejo do konca. Mladina je naš največji up in delo za njo je že zato najelementarnejša dolžnost. Ta velika dolžnost pada v prvi vrsti na naše vzgojitelje, a njim mora pomagati vsa jav. nost. Jugoslovanska akcija se zato začenja z delom za mladino, ki mora ugoslovansko akcijo nadaljevati in doseči z njo uspehe, ki so bili starejši generaciji nedostopni. Generacija za generacijo mora vršiti jugoslovansko misel. Stara generacija, ki je priborila Jugoslavijo na krvavih poljanah, Jutri pričetek tržaškega procesa Tudi tržaški fašistovski direktorij se je prijavil kot civilna stranka — Listi naglašajo dostojanstveno vedenje obtožencev Trst, 30. avgusta, n. Listi prinašajo v glavnem informacije o tehničnih pripravah za proces, ki se prične v ponedeljek ob 15. uri. Listi pišejo, da bodo k procesu, ki se bo vodil zelo strogo, pripuščeni samo advokati in novinarji in^ v_ omejenem številu tudi občinstvo. Zanimivo je, da se v listih danes prvič omenja, da bodo k procesu pripuščeni tudi tuji novinarji. Listi pravijo, da se obtoženci vedejo še precej hrabro in da se jim je posrečilo popolnoma prikriti svoj strah. Po vesteh tržaškega »Piccola« se je v Trstu včeraj začela mobilizacija 58. fašistovske legije, ki nosi ime >San Giusto«. V Trstu je videti že močne patrulje milice. Sodna pisarna je že razposlala poziv na vse priče, ki jih bo okrog štirideset. Trst, 30. avgusta, n. Danes navdušeno pozdravljajo vsi fašistovski listi člane izrednega sodišča za zaščito države, posebno pa njihovega predsednika generala milice Guidona Cristinija, ki prispe nocoj v Trst. >Popolo di Trieste« izraža Cristiniju priznanje za vse procese, ki jim je do sedaj predsedoval, ker >je na njih nastopal energično in zvest idealom fašistovske revolucije in ker je znal udušiti vsako zločinsko akcijo, ki je bila naperjena proti režimu.< »Piccolo« našteva zasluge Cristinija, ki »je že s svojim 28. letom kot visokošolec postal general fašistovske milice.< Čim se je končala vojna, je začel Cristini organizirati borbene oddelke proti boljševizmu in kot tak je bil aktiven član prvih fašistov-skih organizacij. Fašistovske četnike je vodil on na veliki fašistovski zbor v Neaplju in nato se je osebno udeležil fašistovskega pohoda na Rim. Za te svoje zasluge je bil izbran za poslanca v parlamentu, po smrti generala Sanne pa ga je fašistovski režim imenoval za predsednika posebnega sodišča za zaščito države. General Cristini, nadaljuje list, je bil že enkrat v Trstu in to takrat, ko je potoval v Pulo, da predseduje procesu proti Vladimirju Gortanu. Sedaj pride znova v Trst, da vodi proces proti atentatorjem na uredništvo fašistovskega glasila >Popolo di Trieste«. Fašistovski tisk objavlja nekaj nadaljnjih podrobnosti, o organizaciji procesa samega pa pravi, da bo proces v Trstu trajal 8 do 10 dni. »Piccolo« poroča, da je po naredbi iz Rima policijska uprava v Trstu pooblaščena, da daje vstopnice k procesu. Na teh vstopnicah pa mora biti točno opisana oseba in dognana njena identiteta. Le s takimi vstopnicami je dovoljen vstop v sodno dvorano. V nadaljnjem prinaša > Piccolo« opis vseh prič, ki bodo tekom procesa zaslišane. Glede braniteljev še ni vse urejeno. Sodišče je ugodilo prošnji odvetnika Gianninija in ga oprostilo njegovih braniteljskih dolžnosti, ker ga ni v Trstu. Mesto njega je bil imenovan odvetnik Kezič. Direktorij fašistovske pokrajinske organizacije v Trstu je v svoji seji sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja posebno sodišče za zaščito države, ki se zbere v Trstu in ki bo delilo obtožencem faši-stovsko pravico, pa zaključuje, da se bo na tem procesu dal zastopati kot prizadeta stranka, ker je bil tržaški fašizem direktno prizadet zaradi napada na »Popolo di Trieste«. Na procesu bo zastopal direktorij fašistovske stranke v Trstu odvetnik Gian-franco Tamaro. Strahovite komplikacije letalske nesreče Goreče letalo pade na hišo ter Pariz, 30. avgusta. AA. Poročajo iz Ro-queforta, da je neko civilno letalo, ki je snoči letelo nad mestom, mahoma objel plamen. Pilot se je skušal rešiti s padalom, toda pri spuščanju na zemljo se je ubil-Goreče letalo je padlo na neko hišo, pri čemer je propeler oddrobil glavo lastniku ugonobi poslopje in vso družino te hiše. Nesrečnika so našli pod ruševinami letala. Ogenj se je z letala razširil tudi na hišo in jo upepelil. Pod ruševinami, ki so jih pozneje preiskali so našli ženo in otroka ubitega lastnika hiše. Obe trupli sta bili že zogleneli. Po hudi vročini strašna nevihta nad Anglijo Letalo z Mac Donaldom kot potnikom se srečno reši iz viharja London, 30. avgusta. AA. Snoči opolnoči je divjal nad Londonom in njegovo okolico močan vihar. Neurje je trajalo tri ure. Občinstvo se je ta čas vračalo iz gledališč in je bilo prisiljeno, da je vedrilo po vežah. Tudi iz drugih krajev Anglije poročajo o hudih nevihtah. Letalo, v katerem se je vračal predsednik vlade iz Londona v Lossiemouth, je zašlo severno od letališča v Cattericku v vihar. Del noči so bila oblastva in listi brez poročil o usodi letala, ker je vihar prekinil telefonske zveze med Londonom ter Los-siemouthom in Catterickom. Pozno ponoči so listi doznali, da je letalo pristalo na letališču v Cattericku in da je Macdonald nadaljeval pot v Lossiemouth z železnico. London, 30. avgusta. AA. Zaradi strahovite polnočne nevihte je bilo bruseljsko ponočno letalo prisiljeno, da se je vrnilo na letališče Lympne. Letalo je bilo namenjeno v Croydon. Priprave za balkansko konferenco v Atenah Delo konference, ki se otvori šestega oktobra, bo razdeljeno na šest komisij — Težkoče, ki so na poti ustanovitvi konfederacije balkanskih držav Atene, 30. avgusta, n. Šestega oktobra t. 1. se prične v Atenah balkanska konferenca, ki bo delala v naslednjih Šestih komisijah: 1. komisija za organizacijo; ta bo proučila glavna načela, na katerih naj bi se osnovala balkanska zveza; razen tega naj pripravi statut za bodoče konference; 2. .komisija za politična vprašanja; 3. komisija za intelektualna vprašanja; 4. gospodarska komisija; 5. prometna komisija; in 6. komisija za osebni statut balkanskih državljanov. Vsaka delegacija bo imela skupno 30 glasov, vendar največ po 3 glasove na enega delegata, tako da bo mogla vsaka država imeti največ 10 delegatov. V komisijah bo imela vsaka delegacija po 5 glasov. Bukarešta, 30. avgusta, n. »Lupta« prinaša pod naslovom: »Konfederacija balkanskih držav« članek, v katerem med drugim pravi: Nameravana konferenca v Atenah ima kot glavni cilj ustanovitev konfederacije, balkanskih držav. Zato je ta konferenca poklicana, da prouči predhodna vpra- šanja in da odstrani ovire, ki bi bile na potu temu velikemu načrtu. Ta projekt je, kolikor je tudi koristen za evropski mir, težko izvedljiv zaradi kompliciranosti razmer, ki že od prejšnjega stoletja tvorijo težak problem. Po inicijativi grškega državnika Venizelona je v projektu ustanovitev institucije za zagotovitev miru pod imenom »Zavod za zagotovitev miru v Atenah«. Ta za sedaj kulturni pokret bo dosegel svoj cilj tem prej, ker bodo posamezne države udeleženke dale jamstva za varovanje te konfederacije v popolnem prepričanju, da njihovi posebni interesi ne bodo oškodovani. Poleg tega pa tudi splošna gospodarska kriza, na kateri trpi danes vsa Evropa, nalaga državam dolžnost, da krenejo po poti, ki je označena v projektu g. Brianda. Članek se končuje z besedami, da je Romunija pozvana, da 6e udeleži te konference kot važen faktor. Potrebno je za to, da pristojni činitelji posvetijo vso pozornost temu vprašanju in se primemo pripravijo na konferenco. • Razmere v UJU po kongresu Beograd, 30. avgusta. 1. Predsednika UJU g. Rabrenoviča je danes sprejel prosvetni minister Maksimovič. D. Rabrcnovič mu je poročal o položaju v UJU in v učiteljskih organizacijah, pa tudi o željah in gmotnih potrebah jugoslovanskih učiteljev. Prosvetni minister je predsedniku UJU zagotovil, da se bodo želje naših učiteljev po izboljšanju njihovega gmotnegaa položaja v kratkem izpolnile. Danes je uprava UJU prejela pismo gdč. Jeli-save Vavre iz Zagreba. Pismo se glasi: »Po sklepu uprave poverjeništva UJU v Zagrebu in soli-darizujoč se s stališčem poverjeništev UJU v Zagrebu, Splitu in Ljubljani, prosim, da se me ne smatra za podpredsednico UJU vse dotlej, dokler se nastalo nesporazumljenje v udruženju vsestransko ne reši« je to nalogo izvršila, nova generacija pa naj izvrši svojo nalogo z vzornim delom za Jugoslavijo. In na to pot naj privedejo mladino naši vzgojitelji. Avgust Košutič deportiran Pariz, 30. avgusta. 1. V pariški izdaji lista »Chicago Tribune« je bila objavljena naslednja brzojavka iz Newyorka: »Danes je vlada Združenih držav odredila, da se deportira bivši jugoslovanski minister Avgust Košutič, ki je bil več kot mesec dni zadržan na Ellis Islandu. Zatožen je bil, da je prišel v državo s ponarejenim potnim listom, kar mu je bilo tudi dokazano. Košutič je bil za dobo 15 dni izpuščen na svobodo, čeprav je tudi ta čas ostal pod nadzorstvom priseljeniških oblasti. Dekret o njegovi deportaciji je bil izdan kljub poskusom raznih njegovih prijate' ljev, ki so hoteli to preprečiti. Francoski bojevniki zaupajo v Brianda Pariz, 30. avgusta. AA. Društvo bivših bojev, nikov, ki šteje več ko milijon članov, je dalo plakatirati lepake, v katerih pravi, da v trenutku, ko se otvarja zasedanje Društva narodov, njegovi člani svečano izražajo vero in zaupanje v Brianda, da bo zastopal Francijo v delu za njeno varnost v skladu s stremljenjem po svetovnem miru- Pozdravi predsedniku vlade Beograd, 30. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič, je sprejel sledečo brzojavko: Ivanjkovci, 30. avgustu. Predsedniku kraljevske vlade Petru Živkoviču, Beograd. Danes v Ormožu zbrani javni delavci iz srezov Ptuj in Ljutomer se radostno in navdušeno priključujejo ljubljanskim in mariborskim sklepom. Vložili bodo vse svoje sile za jugoslovanske ideale. Sporočajo Vam, gospod predsednik pozdrave in svoje spoštovanje. Dr. Albert Kramer. Minister dr„ Marinkovič v Beogradu Beograd, 30. avgusta. AA. Davi ob 8'20 je prispel v Beograd z Bleda minister zunanjih zadev dr. Voja Marinkovič. Na postaji so ga sprejeli ravnatelji in šefi vseh oddelkov ministrstva zunanjih zadev. Minister dr. Š vrl juga na Bledu Beograd, 30. avgusta. AA. Finančni minister dr. Stanko Švrljuga odpotuje nocoj na Bled, kjer bo ostal več dni. Imenovanja Beograd, 30. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta bila postavljena na predlog ministra za promet in v soglasju s predsednikom mini- strskega sveta v I-4a pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za šefa odseka Josip Gostiša in Ivan Miler Petrič, do sedaj v 14. Beograd, 30. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra za promet in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je bil postavljen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v III 1. pri kurilnici v Ljubljani Ivan Pirman ter pri izpostavi na Jesenicah Ivan Jurmart. Nova emisija taksnih znamk Beograd, 30. avgusta. AA. Uprava državnih monopolov da 1. septembra t. 1. v promet novo emisijo taksnih znamk po 50 par, 1 Din, 3 Din in 50 Din. Za pobijanje ovčjih bolezni Beograd, 30. avgusta. AA. Minister za kmetij, stvo Stanko Šibenik je odobril poleg že razdeljenega kredita 330.000 Din za nabavo seruma proti ovčjim boleznim, še nadaljne kredite sledečim banovinam: vardarski 150.000 Din, primorski 150.000 Din, savski 70.000 Din, vrbaski 50.000 Din, donavski 30.000 in moravski banovini 20.000 Din, skupno 470.000 Din. Priprave za stoletnico železnice London, 30. avgusta. AA. V Liverpoolu se vrše velike priprave za slavje, ki bo tamkaj prihodnji mesec o priliki stoletnice železnice med Liverpoolom in Manchestrom. S to železnico je bil pred sto leti doprinešen dokaz o praktični uporabnosti in izvedljivosti železniškega prometa. S proslavo bo združena razstava prometnih sredstev v raznih dobah. Telefon s pisanjem pogovorov Berlin, 30. avgusta, k. Nemška državna pošta ee bavi z mislijo, da popolnoma modernizira nemški telefon tako, da bi bil telefon v Nemčiji najbolj dovršena naprava na vsem svetu. Nemška pošta namerava namreč na telefonske aparate montirati takozvani »tisk na daljavo«, to je električen pisalni stroj, ki bi avtomatično pisal govore. Razburjenje v Franciji radi letalskih nesreč v vojski Pariz, 30. avgusta, n. Javno mnenje je silno razburjeno zaradi nedavne letalske nesreče. Deset mrtvih pri eni sami vežbi ne da miru javni zavesti. Preiskava je ugotovila, da so nesreče bili krivi aparati. Ministrstvo je prepovedalo nadaljno uporabo avijonov tega tipa. Listi pa pišejo, da je ministrstvu bilo že davno znano, da ti aparati niso dobri, in vprašujejo, zakaj jih niso vojaške oblasti že davno prepovedale uporabljati. Pri letalih se vsak čas pokvari motor ali zlomi krilo. Zaradi protežiranja tovarn se ne smejo lahkomiselno staviti na kocko življenja najboljših in najsmelejših vojakov, kakršni so letalci. Pacifistična filozofija sv. Avguština Praga, 30. avgusta. AA. »Lidove N*viny«, »Deutsche Presse« in »Narodny politika« posvečajo članke 1500-letnice smrti Sv. Avguština ter naglašajo pri tem njegovo pacifistično filozofijo. Otok sv. Kilde London, 30. avgusta. AA. Pri odhodu zadnjih 35 prebivalcev z otoka Sv. Kilde v Avstraliji so bili prizori, ki so presunili vse prisotne. Prebivalstvo se je vrnilo na Škotsko, ker ni moglo prenašati neprestanih vremenskih nezgod. Sodijo, da bo otok ostal za vselej neobljuden. Pogreb človeka s sto obrazi Los Angeles, 30. avgusta. AA. Kinematografski zvezdnik Lon Chaney je bil pokopan z velikimi častmi. Med pogrebno svečanostjo so svirali izvlečke iz kinematografske godbe. Štirje mrtvi v angleškem premogokopu London, 30. avgusta. AA. V premogokopu v Bantyru na Škotskem je prišlo do eksplozije. 14 rudarjev je zasulo, 10 izmed njih so rešili, vendar je stanje nekaterih med njimi resno. Od ostalih štirih so eno truplo že odkopali. Drugi trije sq najbrž tudi poginili. Priprave za balkansko konferenco v Atenah Delo konference, ki se sestane šestega oktobra, bo razdeljeno na 6 kom. Trčenje letal v zraku Dubendorf, 30. avgusta. AA. Dve šolski letali sta trčili v vižini 400 m. Oba letalska poročnika sta se ubila. Tržaški proces rahlo kot sapica pokriva polt Pod naslovom »Devetdeset i devet zločina« so objavile zagrebške »Novosti« uvodnik, ki zasluži, da seznanimo naše bravce vsaj z njegovimi glavnimi mislimi. Med drugim se pravi v uvodniku: »Devetdeset in devet zločinov pripisuje italijanski državni tožilec skupini od 87 Jugoslovanov, ki bodo dne 1. septembra prišli pred Izredno sodišče. Od teh 99 kazenskih dejanj navaja obtožnica več terorističnih činov, umorov, požigov, atentatov itd. in zahteva zlasti zaradi teh dejanj najvišjo kazen (smrt) za 14 oseb, dočim so ostali obtoženi le vsled propagandističnega delovanja. Na splošno je vsa obtožnica lestavljena iz množice brezzveznih in nelogičnih dejstev, da bi se morala napisati obširna razprava o njej in bi se ji s tem dokazala velika absurdnost tega procesa in obsodil ta korak fašistične vlade, ki si je z Julijsko krajino naprtila nerešljiv historičen problem. Julijska krajina je danes po 12 letih pogrešne in nasilne asimilacijske politike bolj oddaljena od Italije, kakor je bila do aneksije in fašizem se moti, če misli, da bo s takšnim procesom rešil vprašanje ene manjšine in da bo s silo reševal svojo vzhodno nenaravno mejo. Strel v hrbet Vladimira Gortana je bil silno napačen strel, a prav tako pogrešena bo tudi »historična poteza«, ki se jo misli napraviti s tem monstre-procesom v Trstu.« Nato pišejo »Novosti«, da so prepričane, da Slovenci v Julijski krajini,,ne morejo biti odgovorni za vseh teh 99 kazenskih dejanj, saj je priznal še veliki italijanski patriot, da naš element v Istri in Goriški ni ne divji in ne brutalen. Nato nadaljujejo »Novosti«: »S strahom pričakujemo proces in pri tem se spominjamo še sveže usode Vladimira Gortana. Spominjamo se, kako je bil ta proces samo strašna parada, na kateri je bila brez vsakega skrupelna in ozira na nedolžnost obtožencev izrečena grozna obsodba, ki je bila že preje formulirana in pripravljena. Obramba je bila absolutno nemogoča in nedovoljena, vse je bilo v znaku anahronizma in srednjeveške eksekucije. Po tem, kar napoveduje italijanski tisk, bo novi proces v Trstu, ki mu predseduje zopet isti Cristinl, izveden s Se večjo strogostjo. Za 18 obtožencev jo ex offo določenih 5 advokatovi Proces se bo vršil za zaklenjenimi vratml v največji tajnosti... Niti oni sami, katerim gre ca življenje, ne bodo mogli položiti na tehtnico pravice svojo nedolžnost, da se branijo.« Nato spominjajo »Novosti« na postopanje Tor- LjuMjana, 80. avgusta. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je prejela od ministrstva za notranje zadeve to-le »krožnico: Gospod minister vojake in mornarice je s pismom E. P. št. 8999 z dne 12. junija 1930. leta sporočil gospodu ministru za notranje posle naslednje: pod gornjo številko je bilo danes odrejeno vsem komandantom armijskiih oblastev, naj na ervojih področjih preko upravnih oblastev in orožniških postaj sporoče prebivalstvu in ga aaintcresirajo za predstoječo komisijsko nabavo hrano za iivino in stelje (ovsa, ječmena, sena in slame, kasneje pa tudi pšenice). Ta nakup bo opravljen v vseh garnizijah takoj po košnji oziroma žetvi. Ker je ta način nabave (neposredni nakup za gotovino na licu mesta) ne le v interesu vojske, temveč tudi prebivalstva kot neposrednega pridelovalca, ker je torej s tem neposrednim stikom in sestankom pridelovalca-prodajalca in potrošača-kupca izključen vsak posrednik (banke, trgovci, dobavitelji, špekulanti in druge osebe, ki žive od posredovanja, špekulacije in dobička); ker je ta način nabave rednih potreb m vojsko v označenih predmetih človeške in živinske hrane ter stelje — razen ovsa — rodil Se dosedaj dobre uspehe, je v interesu države, vojske in prebivalstva, da se ne le obdrži, temveč iz let* v leto razširi, kar je v intenciji same kraljevske vlade. Zato si dovoljujem prositi Vas, gospod minister, da zastavite ves svoj vpliv in da odredite e svoje strani vsem upravnim oblastvom in orožniškim poveljstvom, naj po prejemu tega razglasa izdajo nujne in čimbolj primerne ukrepe, da se vsi pridelovalci zainteresirajo in čimbolj seznanijo s tem načinom nabave, da bi tako uspeli bil čim ugodnejši. Ce pa vtd ti ukrepi ne bi zadoščali, da se potrebe v označenih predmetih dobavijo izključno E neposrednim komisijskim nakupom od prebivalstva, se bo po ugotovitvi neuspeha tovrstne nabave moralo v jeseni poseči po lilerant-ski nabavi, kar pa bi imelo prav škodljive posledice tako za vojsko in državo, kakor za prebivalstvo kot neposrednega pridelovalca. Temu se Je moči izogniti, ako bo odziv prebivalstva zadovoljiv In ponudba hrane obilna. V to pa je potreben primeren nastop upravnih In vojaških oblastev, da se prebivalstvo pravočasno seznani s koristmi, ki mu jih nudi ta način nabave vojaških potrebščin. Kraljevska banska uprava Dravske bano-ivlne ▼ Ljubljani je to okrožnico sporočila vsem •resklm načelstvom, Breški izpostavi v Škofji Loki, mestnemu načelstvu v Ljubljani, Mariboru. Celju in Ptuju z naročilom, da z vsebino quemade in inkvizicije In zlasti naglašajo, da je načelo naravnega prava, da se predpostavlja nedolžnost obtoženca. Vsi zakoniki dajo obtožencu pravico, da se brani in da dokazuje svojo nedolžnost. »Fašizem pa je v tem pogledu zrevolucioniral zakone in ustvaril neke gorostasnosti, ki so se pokazale v procesu proti Gortanu in mnogih drugih novejših procesih v Italiji, in brez dvoma bo to prišlo do izraza tudi v procesu, na katerega čakamo. Po reformi ministra Rocca v italijanskem kazenskem procesu se na mesto nedolžnosti obtoženca predpostavlja njegova krivda. V prvi vrsti je izginilo vsako jamstvo osebne svobode. Vsakdo more biti vsak hip zaprt brez sodne odredbe. Ukinjen je princip »Habeas corpusa«, po katerem ni mogel biti nihče zaprt brez odredbe sodnika z izjemo za očitne in težke zločine. Minister Rocco je obnovil uredbo »fermo di polizia«, po kateri more biti vsak državljan aretiran in zaprt od policije ali od milice že zaradi suma, na nemotivirano obtožbo, in ostati v zaporu nedoločen čas. Rocco je obnovil v Italiji tako imenovano »lettre de cachet«, ki jih je imela Francija pred revolucijo. Bastilja je bila porušena baš zato, da se osvobode številni aretiranci s »lettre de cachet«. To je samo ena točka iz nove Roccove uredbe, ker ta reforma vsebuje celo serijo omejitev na škodo obtoženega ali aretiranega individua. Višek je dosežen v točki, s katero se določa, kako dolgo sme govoriti zagovornik.« Nato razlagajo »Novosti« motive Roccove reforme, ki sloni na nazoru, da je država vse, človek pa ničla. Država, ki obtožuje, ima vse pravice, obtoženec pa nobene. Pri tem se predpostavlja, da je država nezmotljiva in nedotakljiva, a obtoženec je kriv. Svoj članek zaključujejo »Novosti« z besedami: » V svoji slepi in brezobzirni borbi proti Slovanom, ki so po nesrečni rapallski usodi padli v meje Italije, se je že v več manjših in večjih procesih prakticirala ta nova fašistična teorija o svobodi individua in »božanstvu« države.« Lanskega leta ob priliki Gortanovega procesa je bil Cristini malo nespreten, pa je še pred procesom v »Giornalu d’ Italia« povedal diktirano obsodbo. To pot se to ni dogodilo, toda poznamo teorijo, ki smo jo navedli, in Roccovo reformo kazenskega postopanja, pa moremo domnevati, da je tudi za 99 »zločinov« že izrečena obsodba. M. prednje okrožnice seznanijo podrejene občine in orožniške postaje in opozore iste na njeno veliko važnost, zlasti na vse koristi, ki jih nudi tak direktni način nabavk potreb za vojsko. K temu uradnemu obvestilu pristavljamo samo kratko opazko, da so naši kmetje pozdravili ta korak z največjim zadovoljstvom in zadoščenjem. - ■ » — Barfani so si zgradili svoj gasilni dom Ljubljana, 30. avgusta. Naši Barjani 60 si zgradili svoj lasten gasilni dom po prizadevanjih g. Vrbinca in tovarišev. Objavljamo njih oklic za proslavo svečane blagoslovitve njih doma. Spored se glasi: Prostovoljno gasilno društvo na Barju si je s težkimi žrtvami zgradilo nov gasilski dom na Ilovici. Ker društvo ni imelo nobenega lokala, kamor bi se moglo članstvo shajati, niti prostorčka, kjer bi se shranilo gasilsko orodje, je bila potreba po lastnem hramu nujna. V nedeljo dne 7. septembra t. 1. se bo vršila slovesna blagoslovitev novega gasilskega doma. Na predvečer ob 8. uri je bakljada po mestu in poklonitev kumici ge. Olgi dr. Pucovi, soprogi ljubljanskega župana in kumu g. Jakobu Jesihu, mesarju in posestniku v Ljubljani. V nedeljo ob 2. popoldne je odhod gasilcev izpred Mestnega doma po Dolenjski cesti na Ilovico, kjer blagoslovi nov gasilski dom župnik v Trnovem in pisatelj g. Fran Finžgar. Po slovesni otvoritvi novega gasilskega hrama se bo vršiil javen nastop vaj g sekiricami, ki jih izvajajo člani društev ljubljanske gasilske župe, ki priredi ta dan župni zlet na Barje. Nato nastopi naraščaj iz Barja 1 mokro orod-•no vajo, kar bo vsekakor nekaj posebnega, in na kar cenjeno občinstvo prav posebno opozarjamo. Po vajah je veselica pri g. Ivanu Verbincu, društvenemu načelniku, z lepim sporedom. Pri vsej prireditvi igra delavska godba »Zarja« Jz Ljubljane pod vodstovm kapelnika gosp. Fran Dolinarja. Občinstvo naprošamo, da blagovoli počastiti to prireditev s čim večjim posetom. Društvo je zelo agilno. Pred dvemi leti si je nabavilo prenosljivi agregat — a letos gasilski dom, ki je prav gotovo v čast Barjanskemu gasil, društvu. Zato je umevno, da potrebuje vsestranske podpore in cenj. občinstvo naprošamo, da ne odklanja prošenj ‘po podporah. Članstvo imenovanega društva se bo s svojim delom Izkazalo tudi v bodoče vrednega vsake podpore in javnega vpoštevanja. Velik komunističen proces v Mariboru Maribor, 30. avgusta. V petek dne 5. sept. se bo začel ob 8'30 dopoldne pri mariborskem okrožnem sodišču velik komunističen proces v znani zadevi železničarjev Josipa Zupanca, Čanžeka, Ivana Pšeničnika, Antona Leška, Henrika Wajngerla, Filipa Rebernika, zaposlenih pri delavnicah drž. železnic v Mariboru ter brivca Nikolaja Novakoviča, ki so bili pod sumom komunizma aretirani dne 11. marca. Ovadil jih je železničar Ivan Pečnik, ki je bil po aretaciji premeščen kot kandidat za kurjača v Zemun in je poleg številnih drugih prič sedaj osebno vabljen k razpravi. Kot smo že poročali, je državno sodišče za zaščito države tri osumljence že pred dvema mesecema izpustilo iz preiskovalnega zapora ter nato odstopilo zadevo v končno rešitev mariborskemu okrožnemu sodišču. Senatu peto-rice, ki bo v zadevi razpravljal, bo predsedoval sodni svetnik g. Lenart, ki je s 1. sept. premeščen od civilnega k kazenskemu oddelku. Branil bo vse obtožence odvetnik dr. Avguštin Reisman. Za železničarje, ki eo bili po aretaciji takoj odpuščeni iz službe, vlada zlasti med železničarji veliko zanimanje, tembolj, ker so med obtoženci tudi pristaši najrazličnejših bivših strank. Eden je bil celo predsednik krajevne organizacije bivše samostojne demokratske stranke in poverjenik Ciril in Metodove družbe. Smrtna nesreča v Savi Bohinjska Bistrica, 29. avgusta. V četrtek je bil eden izmed najbolj vročih dni v letošnjem poletju. Solnce je tako močno pripekalo, da se je šel vsakdo kopat, če je le imel čas. Vročina je zlasti morila delavce na cesti, zato sta se dva delavca odločila, da se gresta po kosilu kopat. Kopala sta se ob vasi Polje, Tam je Sava na nekih krajih globoka 3 do 4 metre. Oba kopalca nista pomislila na to, da vroč človek ne sme takoj v vodo. Seveda mudilo se jima je, da prideta pravočasno zopet na delo, zato sta hotela tudi hitro opraviti. Komaj sta bila 20 minut v vodi, ju je že zadela nesreča. Eden izmed njiju, France Dolinar, je znal nekoliko plavati, splaval je čez plitvino pa je mislil, da bo tudi čez globino srečno prišel — pa je usoda hotela drugače; nenadoma se je začel potapljati; njegov tovariš mu je hotel pomagati, toda, kako, ko pa sam ni znal plavati. Zato je začel klicati na pomoč. Na klic je pritekel iz Pristavčeve hiše mlad človek na pomoč. Pa je bilo že prepozno, ko je namreč zaplaval na kraj nesreče in se potopil, da bi potegnil Dolinarja na suho je ta že ležal čisto negiben, kake 4 metre globoko na dnu. Potegnili so ga iz vode in ga skušali z umetnim dihanjem zopet spraviti k življenju. Bilo je že prepozno. Ko je kmalu nato prišel na mesto tukajšnji gospod zdravnik, je mogel konstatirati samo smrt. Zvečer ob 7. uri so pripeljali utopljenca v mrtvašnico. Pokojni je bil še mlad, imel je šele 25 let; oženjen pa je bil samo 2 meseca. Doma je bil s Štajerskega; v Gorjah zapušča mlado, nesrečno ženo. Bil je priden delavec in že lansko leto zaposlen pri podjetju, ki popravlja cesto. Pred nekaj dnevi bi tudi kmalu utonil neki policijski agent. Začel je klicati na pomoč, ljudje so mislili, da se šali, ko pa so spoznali, da je res v nevarnosti, so takoj priskočili na pomoč in ga še pravočasno potegnili na breg. To je prva smrtna nesreča v Savi, upamo, da jih Sava ne bo več zahtevala. Nesreče in nezgode Ljubljana, 80. avgusta. Kronika je danes zabeležila osem težjih nesreč. Vse ponesrečence so prepeljali v ljubljansko javno bolnico. V jetnišnioi ljubljanskega deželnega sodišča se je v petek ponoči primeril nenavaden slučaj, da ei je jetnik skušal končati življenje s požigom. Pri stavbni družbi Battelino je bil svoje-časno zaposlen polir Janez Zver, 28 letni mož, doma iz Murske Sobote. Nahajal se je v preiskovalnem zaporu zaradi nekega delikta o zaščiti države. Med 21. in 22. uro se je vlegel v celico ter se sam zažgal. Kako je dobil žve-plenke, še ni dognano. Okoli hlač in po životu si je iz slamnjače nabasal slamo ter jo nato zažgal. Pravočasno so še opazili dežurni pazniki ter požar pogasili. Opečen je bil po vsem životu. Po odredbi jetmiškega zdravnika g. dr. Zajca so jetnika odpeljali v bolnico, kjer je zjutraj okoli treh podlegel težkim opeklinam. Martin Grebovšek, rojen v Št. Lambertu na Koroškem, je danes dopoldne vozil na Fužinah s dvovprežnim vozom. Splašili so se mu konji ter je padel z voza. Dobil je težke notranji poškodbe. Delavcc Janez Lesar se je danes dopoldni vsekal s sekiro v desno nogo ter si prereza žilo. V javni bolnici so mu rane zašili ter ji ostal v nadaljnji bolniški oskrbi, ker so po škodbe prav resne. Posestnikov sin Vinko Suhadolec, 16 leta deček je doma na Toškem čelu dopoldne na pajal krave. Ena izmed krav se je splašila tei je Vinkota z rogovjem nabodla naravnost v že lodec. Pri padfcu si je Vinko* Suhadolec zlomi tudi desno roko. Prepeljali so ga v javno bol nico. Delavec Lojze Lapajne je bil danes zaposlei pri rezanju drv na cirkularko. Po nesrečnen slučaju ga je cirkularka prijela ter mu odre zala štiri prste. Odšel je v bolnico, kjer so mi nudili prvo zdravniško pomoč. Dve mladi izgubljenki Ljubljana, 30. avgusta. Dve mladi deklici, stari okrog 13 let, Helen; in Rezika, sta hodile okrog po mestu in ponu jale raznim strankam v nakup slike, fotogra lije v okvirjih in druge stvari. Posečali st: razne vile in milo prosile, da naj ljudje ka kupijo. Roditelji so reveži in silijo deco, da z; nje prosi. Deklici sta precej zaslužili, toda pri lika napravi človeka tatu. Ako sta prišli v kal samoten kraj in v vilo, kjer ni bilo nikogar sta začeli posegati po tujem blagu. Helenca it Rezika sta na ta način vzeli najrazličnejši predmete. Zadnji čas je bilo precej prijav < tatvinah, glede katerih so bili obdolženi vet drugi ljudje. Naposled se je posrečilo organom kriminal nega oddelka ljubljanske policijske uprave iz slediti obe mladi tatici. Na policijski upravi imajo sedaj veliko zbirko raznih predmetov tako starih preprog, gumijastih, čevljev, igra: in drugih stvari. Kriminalni oddelek je ugoto vil, da so nekateri predmeti bili ukradeni n; Prulah, na Mirju in na Dolenjski cesM Obe deklici sta nedavno ukradli tudi zlat< zapestno uro in zlato zapestnico soprogi prof dr. R. Milki v vrednosti 1000 Din. Oba pred meta eta deklici zastavili v ljubljanski mesta zastavljalnici za 250 Din. Dobili so dotični ze stavni listek. V splošnem interesu bi bilo, d bi mestna zastavljalnica malo bolje pazila n osebe, ki zastavljajo pri njej razne predmete Zanimiva je tudi okolncet, da je ena tel deklic ukradla neki stranki uro, ki jo je poten prinesla svojemu očetu v darilo z izgovorom Tatek to uro sem našla. Dobri tatek je uro obdržal in se sedaj izgo varja, da ni izgubljene ure prijavil policiji, ke: sploh nima smisla, da bi se prijavljale izgub Ijene stvari. Ta tatek, ki Je drugače v nek dobri službi, bi pač zaslužil, da se ga pošten' prime in pouči, da naj pazi na svojega otrok; in da naj »izgubljene stvari« javi pristojni ob lasti. — •— Vvhniktz Umrla sta ta teden Janez Nagode v starost: 76 let in hčerka g. Ogrina, oba iz Stare Vrh nike. Prireditve. Vrhnika je vedno obdarjena s ka kimi slavnostmi. Ni še dolgo časa preteklo, od kar je proslavljala in odkrivala spomenik svo jemu velikemu sinu Ivanu Cankarju, že je prer nami nova slavnost ob blagoslovitvi nove šolr dvorazrednice v Zaplani nad Vrhniko. Ravno ■» šolskem oziru je Vrhniška občina ena najna prednejših. Pred dvemi leti je zgradila nov< šolo v Bevkah, lani šolo v Veliki Ligojni. Obe šoli, kot tudi ta v Zaplani, so prav za prav bil< zgrajene po trudu in zaslugi župana g. dr. Jan ka Majolta, ki se je vedno zavedal, da višin;' izobraženosti v občini tvori moč in veljavo ob čine. Ravno Zaplana je najbolj potrebovali', šole, ker je prej poučevala mladino v župnišču sedaj pa je kraj dobil krasno in veliko šolo kjer se bo zaplaninslca mladina vzgajala ’ dobre jugoslovanske državljane. Šola ima dv< veliki šolski sobi za 30 otrok, 2 krasni stano vanji za 2 učni moči in zraven še številne po trebne pritikline. Kdor se hoče navžiti svežega gorskega zraka, imeti prelep razgled in se ob enem razveseliti, naj pride danes v Zaplano n:> blagoslovitev in veselico. Ob pol 10. uri bo spre jemanje gostov pri kapelici, ob 10. uri bo slo vesna služba božja v cerkvi sv. Martina, poten1 bo sprevod z godbo na čelu do šole. Tu se bi-vršila slovesna blagoslovitev šole, nakar bo imela godba koncert pred kapelico, od kjer j-krasen razgled na barje. Ponoldne se bo p-vršila veselica na vrtu g. I. Meseca; igrala b-i vrhniška godba. Obenem bo na veselici tombo la z bogatimi in lepimi dobitki. Drugo nedeljo dne 7. septembra, pa ima svojo slavnost god beno društvo Vrhnika, ki obhftia petletnico svojega obstoja z kapelnikom g. Ulmanom na čeli' Imelo bo na predvečer koncert, drugi dan v nedeljo pa veliko vrtno veselico na vrtu gospo da A. Turšiča. Dobrodošli vsi v beli Vrhniki' Podoknica. Ob priliki godu }e vrhniška godb ■ priredila županu dr. Janku Maroltu lepo podoknico Umesten ukrep naše vojske Vse ga z veseljem pozdravlja J. Arh, t. ?. tajnik ZRJ, Zagorje: Obupen položaj naših rudarjev Ni moj namen z naslednjim samo opozoriti našo javnost o nevzdržnosti položaja rudarjev Slovenije ali delati reklamo, temveč s tem hočem samo dokazati, da je skrajni čas, da državna oblastva nekaj ukrenejo v zaščito 12.534 rudarskih delavcev, 6.894 žen in 12.534 otrok. Skupno torej 32.896 oseb, ki so odvisne samo od zaslužka pri rudnikih. Ne samo da je letos rudarje gospodarsko težko prizadela obstoječa kriza v premogovni industriji, zaradi katere so povprečno do danes Izgubili do 60 delovnih dni, kar znaša zguba na zaslužku povprečno nad Din 2.500 in se še naprej dela samo po štiri šilite tedensko, se tudi v vseh ostalih ozirih položaj vedno poslabšava. Odkrito rečeno; rudarji doživljajo dobo, o kateri se mora z vso težko odkritostjo reči, da oni, ki bi morali imeti največ čuta odgovornosti za njihov položaj in obstoj, niso tega do danes niti v najmanjši meri pokazali. Pa preidimo k stvari sami. Poglejmo plače I V Krmelju na Dolenjskem se nahaja rudnik last g. A. Jakila d. d. Pri tem rudniku je zaposlenih 472 rudarjev z 257 ženami in 648 otroki. Pri tem rudniku znaša gospodska dnina za rudarja kopača Din 23’50, za učnega kopača Din 21-50 in za vozača Din 20 dnevno. Zveza rudarjev Jugoslavije je dobila nad 100 plačilnih listkov teh rudarjev, ki delajo v večini v akordu in ugotovila, da je samo ena štev. zaslužila v goto- vi periodi Din 47 dnevno, medtem ko se zaslu-Eek vseh ostalih giblje največ od 23-50 do 38 dinarjev dnevno. Nižina zaslužkov gre tako daleč, da oni, ki v rudniškem konzumu svoje potrebščine jemljejo, ne bi mogli svojih social-no-zavarovalnih prispevkov plačati in davka, če ne bi bila to zakonita obveznpst. Ta odtegljaj pa znaša za rudarja kopača od 78 do 95 dfnarjev mesečno. Pri tem rudniku so one rudarske, družine, ki nimajo nikogar, da jim pomaga od drugod, navezane na dobesedno stradanje. Po Zvezi rudarjev Jugoslavije so z dne 18. julija vložene na rudarsko oblast skromne zahteve tega delavstva, a danes je konec avgusta in rudarska oblast še ni nič ukrenila. G. A. Jakil je na dopustu in rudarji in njih družine lahko stradajo naprej. Ne mnogo bolje je pri ostalih rudnikih. Trboveljska prem. družba, katera je do te krize še nekoliko plačevala vsaj akordno delo, je začela v zadnjem času uveljavljati tak sistem, da celo tisti rudarji, ki so prej veljali za taKozvane »reiserje« ne pridejo pri svojem akordnem delu niti na svojo temeljno plačo. Ako se prizadeti pritožijo na rudarsko oblast, potem družba odgovori, njih storitev je bila premala in zato se ne da nič pomagati. Nikogar pa ni, ki bi rekel: do te stopnje je storitev mogoča, dalje pa ne. Danes se zahteva od delavca vedno več in reč. Zaslužek njegov se vedno manjša. Prehrana njega in njegove družine je vedno slabejša. Dolg v trgovinah vedno večji. Pa se zgodi, da ta človek zboli. Pride redukcija. Ta mož, ki je bolehal, je med reduciranimi. Vpraša obrato-vodja, zakaj? Zato ker ste toliko in toliko časa bili bolni. Pa je mož star 32 let, je delal pri rudniku 11 let. Zaupniki, organizacija prosijo in posredujejo povsod, a vse zastonj. Njegova bleda žena pride na organizacijo z enim otrokom za roko, z drugim v naročju in s tretjim v telesu. Pomagajte! in solze se ji vlijejo po ovelem obrazu. Kam bomo šli? S čim se bomo prehranili? Kaj bo z nami? Ta v srce segajoča vprašanja ti stavi in ne moreš ji pomagati. Zakaj? Zato, ker so srca onih, kateri so izčrpali moči njenega moža trša kakor kamen, in oni, kateri bi morali to videti, nočejo videti. In takih slučajev je mnogo. Pa ne samo to trpljenje, ki rudarsko življenje ruši v prerani grob, so tisti srečniki, ki le vendar bodo to težo trpljenja prenesli do nekaj let, v nevarnosti, da bodo svoje pravice do pokojnine izgubili; zakaj rudarsko zavarovanje je na robu propada. Že od leta 1925. dalje vodi delavstvo borbo za zboljšanje pravilnika o bratovskih skladnicah. Vse se je že storilo, in zopet so tisti, ki bi morali zato skrbeti, ničesar ne ukrenejo. Ali ni to krivica, da rudar, ki je svojih 10 do 27 let plačeval svoj težko prislu-žen denar kot prispevek za to zavarovanje v pričakovanju, da bo vsaj nekaj let užival trud svojega življenja, pa se ga ob redukciji kot manj vrednega vrže na cesto in izgubi po preteku 6 mesecev vse svoje pravice. Koliko stotin in stotin je takih nesrečnežev od leta 1925. dalje. Danes se po revirjih vprašuje neke ljudi po miselnosti rudarjev, kleveta neke strokovne or ganizacije dela reklamo za nekaj novega, obljublja ljudem to in ono. Na vse to jaz odkrito rečem: Sam sem mnogo let delal kot rudar; istotako sem že mnogo let zastopnik organiziranih rudarjev, ali takega suženjskega življenja še nisem videl med rudarji kot danes. Prav je imel neki slovenski dnevnik, ko je med drugim, navajajoč bedo rudarjev, še vprašal, ali ni to suženjstvo? Zato naj vsi oni, ki dvomijo nad temi bese dami, pridejo v revirje, naj si ogledajo to bedno življenje na licu mesta, Naj se skličejo rudarski shodi, na katerih bo ta rudarski živelj mogel svobodno izreči svojo bol, pa bodo videli, da so rudarji najboljši državljani, ki res znajo ljubiti svojo domovino. Samo to bi radi, da bi jim bila ta mati, ne mačeha. Kako smo kramljali z zmagovalcem oceana Ljubljana, 30. avgusta. Ob 17. uri na letališču smo se dogovorili. Ob »Lojzetu« smo kramljali z zmagovalcem oceana. »Lojze« je poslušal, tako se nam je zdelo, o čem govorilno in zdel se nam je nekam pohleven in skromen. Morda zato, ker je ob njem slonel junak Fitzmaurice in nam pripovedoval o bodočnosti letalstva, o tem in onem. sijiifS:; iiigii,;: James C. Fitzmaurice se smeje redko tako od srca, naš fotoreporter ga je ujel na ploščo, ko je bil izredno dobre volje. JU ^ Pozdravi g. J. C. Fitzmauricea čitateljem »Jugoslovana« Takoj ga seveda nismo oblegali z vprašanji. Najprvo smo naredili »štimungo». Segel nam je vsem v roko. Fotoreporterji so ga nato prvi naskočili. Od desne, od leve, pa še naravnost. »Thank youk To je bilo vsel Predsednik Aerokluba g. R. Hribar in tajnik dr. S. Rape sta mu razkazovala »Lojzeta«. Dobro ga je pregledal, čeprav je bilo videti, kakor da ga gleda samo postrani, brez večjega zanimanja. Ti ljudje gledajo in opazujejo vse drugače kakor mi. Vidijo več v trenutku, kakor mi v pol uri. »Lojze« je molčal, mi smo tudi umolknili, »Ljubljana« v bližini je ljubosumno škilila na »Lojzeta«, kajti zmagovalec oceana se je uprl na njegovo desno krilo. Tedaj nas je rešil tolmač g. Š a b e c. Prvo vprašanje je padlo. Fitzmaurice odgovarja kratko, z nasmeškom okoli usten, ki ti vsiljuje misel: »Ta je pa tič! Bog ve, če ne bo nekega dne odletel na luno!« Po prvem vprašanju so vprašanja kar deževala. Kaj bi mi vse radi zvedeli od zmagovalca oceana! Toda z Angležem moreš kramljati po angleško, kratko in jedrnato. Mi bi rajši, da bi nam pravil o svojih doživljajih, o štorijah, pa ravno na ta vprašanja je najbolj kratek. Začeli smo z našo preljubo domovino. Če mu je všeč in če se dobro počuti pri nas? Takole je odgovoril: »Lepši je samo moj rojstni kraj kot vaša domovina.« O Jugoslaviji je že mnogo slišal in zato je porabil priliko in se odzval vabilu g. Rada Hribarja. Če bo pa utegnil prihodnje počitnice, nas bo zopet posetil. Kakšni se mu zde naši ljudje? Ljubeznivi so, je rekel, gostoljubni in prijazni. To mu posebno ugaja, da nismo še žrtve popolne amerikanizacije, »businessa«. Potem pa naša romantika, hribčki in na vsakem bela cerkvica, to mu je pa posebno všeč. Kako tudi ne. Mož je Irec in Irci so pobožni ljudje. Škoda samo, da ni bil navzoč kak tujsko-pro-metni poročevalec. Ta bi bil morda v zadregi, ko nam je Fitzmaurice nato povedal, da za tujce naši kraji, razen nekaterih, niso privlačno urejeni. To smo skoro pričakovali, da je pohvalil naše — vino, o cigaretah se pa ni laskavo izrazil. Končno smo prišli na »Lojzeta« in letalstvo. »Lojze« da je sijajen, lep uspeh, ker nimamo specijalnih tovarn za letala. Samo več propagande za letalstvo je treba. Navzoči funkcionarji kluba so pritrdili, da, propagande je treba. Fitzmaurice jim je želel, da bi »Lojze« že drugo leto dobil bratca ali sestrico. G. tajnik želi seveda isto. Samo cvenka, cvenka ... Na nove rekorde Fitzmaurice ne misli več. Vsaj tako je nam izjavil. Posvetil se je gradnji letal in zračnemu poštnemu prometu. Novi rekordi bodo mogoči z novimi motorji in novimi spopolnjenimi aparati. Vendar bi morali skrbeti za naš letalski naraščaj. Mladina bo letela, mesto brez letališča bo kakor danes mesto brez železniške postaje. Letalstvo ima več možnosti razvoja kakor avtomobilizem. Evropska avijacija je pred ameriško, toda ameriška jo je kmalu prekosila. Prihodnje leto bodo v Ameriki že v prometu letala, po ceni dostopna vsakemu. Izdelovali jih bodo po principih Forda. Vpravljanje z letalom se mora poenostaviti in postati varnejše, pa bo v prometu, kar je danes avto. Pri »Lojzetu« so mu všeč neke posebnosti v konstrukciji, ki jih doslej še ni videl. Letalstvo bo zbližalo tudi narode in zmanjšalo sovraštvo med njimi, ker to sledi iz nepoznanja. S tem smo končali kramljanje z zmagovalcem oceana. Pilot Čolnar je zapodil še »Lojzeta« zrak. Fitzmaurice mu je pazno sledil z očmi, dokler ni »Lojze« pristal in smo se razšli. Z. > ... . ». , , _ •" s' ~ ,---------------------» ■MH fpip Zmagovalec Atlantika J. C. Fitzmaurice 8 predsednikom ljubljanskega Aerokluba g. R. Hribarjem in njegovo soprogo go. Ksenijo Hribarjevo. <$lcv. Sisirica Izginila je iz Slov. Bistrice pri tvrdki Stieger in sin v pisarni nameščena uradnica H. Herber, doma iz Slov. Bistrice. V ponedeljek zjutraj se je kot ponavadi doma odpravila v službo, vzela seboj 300 Din ter dežnik, kljub temu, da je bilo lepo vreme. V trgovino oz. pisarno pa je ni bilo. Do danes se še ni vrnila domov. Stariši jo iščejo zaman v Mariboru, Ptuju in v krajih, kamor bi zainogla eventualno oditi k sorodnikom ali znancem. Dosedaj manjka za njo vsaka sled. Ko se je prejšnji mesec obesil tuk. slikarski mojster g. Goričan, je Herberjeva izrazila, da je najboljše storiti isto, radi česar so stariši v velikih skrbeh, kajti obstoja možnost, da je izvršila samomor. V službi je zelo vestna in marljiva ter gotovo ni vzroka tudi v privatnem življenju, da bi izvršila to dejanje, razen v hipni zmedenosti. Podružnica SPD v Slov. Bistrici je namestila na postaji Slov. Bistrica mesto novo orijentacij' sko tablo, na kateri so vse bližnje ture s številom ur hoda. Koncert konservatorista A. Vodoška iz Gradca je bil dobro obiskan. Za svoja umetniška izvajanja je žel splošno pohvalo in zaslužen aplavz. Mlademu talentu, ki je mojster tehnike, kakor smo videli, želimo mnogo uspeha pri nadaljnem umetniškem delovanju! Meščanska šola v Slov. Bistrici. Vpisovanje v vse razrede je od prvega do tretjega septembra dopoldan v meščanski šoli. Četrtega šolska maša, petega pa pričetek rednega pouka v vseh raz-redih. SVcve zne&fo Novomeški župan dr. Josip Režek se bo v začetku septembra najbrž že vrnil iz Karlovih varov, kjer se trenutno zdravi. Županske posle vodi sedaj podžupan dentist Filip Ogrič. Po vinogradih se grozdje že mehča in zgodnje vrste so že prav sladke in slastne. Sadja ne bo skoro nič, le orehi so polni. Letina na polju kaže zelo dobro. Krasno vreme je zavladalo pri nas. Divni dnevi vabijo človeka, da izleti v lepe kraje prelestne novomeške okolice. Tujcev je še dovolj v obeh toplicah kot tudi v mestu in okolici. In jih bo vsako leto več. Potrebna pa je ustanovitev tujsko-prometnega društva v naši metropoli. Odbor Matice živih in mrtvih Jugoslovanov si ; e nadel kot glavno vlogo, da postavi v dolenjski metropoli spomenik padlim Novomeščanom in vojakom žrtvam svetovne vojne. Za postavitev spomenika je potrebno okrog 40.000 Din. Do danes , e nabranih šele četrtina in se je odbor že obrnil tudi na razne denarne zavode s prošnjo za prispevke, kakor tudi na razne posamezne osebe, zlasti bivše dijake novomeške gimnazije, ker dobijo njih padli tovariši posebno mesto na spomeniku. Veliko se jih še ni javilo in odbor upa, da eo se položnice samo založile. Odbor prosi vse one, ki imajo kako zvezo z dolenjsko metropolo, da tudi prispevajo za ta spomenik ter pošljejo zneske ali na blagajnika Davorina Matkota, šol-skeg upravitelja v Novem mestu, ali pa na čekovni račun 15586. — Krajevni odbor matice živih in mrtvih Jugoslovanov v Novem mestu. Prireditev Olepševalnega društva. V našem mestu je zadnje tedne dokaj razpravljanja o veliki združeni prireditvi tukajšnjega Olepševalnega in tujskoprometnega društva skupno z Obrtnim društvom za Novo mesto in okolico v nedeljo, dne 7. septembra 1930. Ker je prireditev zamišljena velikopotezno in spored zelo pester in zaradi ugodnih železniških in avtobusnih zvez, se pričakuje številen poset tudi iz vseh okoliških krajev. Nove redovnice. Samostan ubogih šolskih sester v Šmihelu je imel v petek svoj praznik. V slav nostno okrašeni hišni kapeli je knezoškof gosp. dr. Rožman ob asistenci številne duhovščine posvetil več kandidatinj v redovniški stan. K zadnjemu počitku so spremili v soboto popoldne iz moške bolnice na šmihclsko pokopališče številni stanovski tovariši kot tudi mnogo ostalega občinstva nenadno preminulega učitelja Antona Lenarčiča. Še ne celo leto je bil pridcljcn pisarni šolskega nadzornika na novomeškem srez-kem poglavarstvu. Bil je dober tovariš, tiha, blaga duša, skrben mož in oče. Pa usoda tega ni upoštevala, zavratna bolezen mu je čez noč uničila še mlado življenje. Časten mu spomin! Po vinogradih se radi solnčnega vremena mehča grozdje, da je veselje. Škorci se v silnih jatah že spreletavajo nad vinskimi nasadi. Letina po polju kaže sijajno. Fižola je od sile. Ajda bo imenitna. Sadja pa razven orehov ne bomo imeli kaj prida in ne dosti. Če ne bo pritisnila suša, bomo jeseni lahko veseli. Tujski promet bi bil za našo idealno lepo dolino lahko še vse bolj živ in razvit oh smotreni reklami, ki pa bi morala tujcem tudi res kaj nuditi. Umestno bi bilo, da bi se že jeseni ustanovilo tujskoprometno društvo ali pa hi preuredilo novomeško olepševalno društvo svoje Statute in hi se preko zime poskrbelo vse, da se privabi in zadovolji prihodnjo sezono čim največ tujcev. Pomislimo na dvoje toplic, divno okolico, na našo Krko, na Gorjance in sredi na tiho lično naše mesto! Drugi manjši kraji naj nam bodo v tem za vzgled! Osebna vest. Mnogoletni šentjernejski kaplan Anton Rovtar je vkljub vsem prošnjam faranov, ki so ga zelo spoštovali in ljubili, prestavljen v Cerknico. Na njegovo mesto pride dosedanji cerkniški kaplan Franc Kirar, dolenjski domačin. Žeparji so imeli 6vojo žetev tudi na zadnjem sejmu v Št. Jerneju. Več ljudi je prijavilo tatvine. Ko Izpiti. Objavljen je že razpored predmetov za maturitetne izpite na državni realni gimnaziji v Kočevju. Za nižji tečajni izpit bo pismena naloga dne 3. septembra ob 7. uri, ustni izpiti pa bodo od 6. do 9. septembra. Za višji tečajni izpit bodo pismene naloge od 3. do 5. sept. ob 8. uri, ustni izpiti pa se bodo vršili dne 10. sept. ob 8. uri. Razredni izpiti se prično že 1. septembra, popravni pa 2. in 3. septembra. Otava. Ob suši meseca julija so bili kmetje že čisto obupali nad pridelkom otave. Ravno v poslednjem hipu pa je prišel dež, po izdatnem dežju pa lepo, solnčno vreme. Zato je otava obilno in lepo obrodila. Kmetje so — vsaj v bližnjih vaseh — zadovoljni in to je glavno. Podiranje. Stavbo, ki so jo zgradili za proslavo 600-letnice Kočevja, so pričeli podirati. Material bodo baje prodali. Vročina. Po kratki vročini začetkom juliju smo šele sedaj zopet dobili malo več toplote. Solnce pripeka, temperatura je narasla, do sedaj hladne noči so postale tople. Kakor nalašč pa je sedanje solnce za poljske pridelke, ki bi jih bilo dolgotrajno deževje skoro uničilo. V6c lepo zori in upati je, da bo na polju več pridelka, kakor smo pričakovali. "Ribnica Težka nesreča se je pripetila sredi trga v Ribnici na ovinku med trgovino g. Oniča. in gostilno g. Lovšina, kjer je cesta najožja. Od Ceneta je vozil na kolesu g. F. Klinar, lesni trgovec iz Ribnice, v nasprotni smeri pa neki posestnik iz Bukovce podil konja, vpreženega v »zapravljivčka«. Ko sta opazila drug drugega, je bilo že prepozno. Oje je zadelo g. Klinarja v prsa in ga vrglo na tla pod konje. Eden izmed konj ga je udaril po glavi in mu posnel kožo. Nato je prišel pod prednja kolesa, ki so ga nekaj časa valila naprej. Slednjič mu je šlo preko glave še zadnje kolo. Vse to 8e je zgodilo v par sekundah tako, da je bilo vozniku nemogoče preprečiti nesreče in se ni niti zavedel. Voz je ustavil šele, ko je isti šel preko ponesrečenca. Vsega prašnega in krvavega so tržani dvignili, dali na voz in odpeljali na njegov dom. G. Klinarju je takoj nudil pomoč g. zdravnik dr. Oražcm. Ugotovil je, da ima ponesrečenec prav težke poškodbe na glavi, kjer je krvavel iz mnogih ran, poleg tega ima tudi več notranjih poškodb v prsnem košu in trebuhu. Upanje pa je, da ho kljub starosti 63. let kmalu okreval. ts wm S*vV\Vr ušnika je v Gaberju močno ogrizel pes, katerega lastnika policija ni mogla ugotoviti, pač pa je Pušnika oddala v Pasteurjev zavod. * Psov se ne sme kopati v kopališčih ob Savinji. Neka gospodična je v ženskem kopališču kopala svojega psa, nad čemer so se d^ugi kopalci zgražali in so poklicali stražnika. Gospodična pa ni hotela nehati s kopanjem in se je prepirala s stražnikom. Morala bo nositi posledice. *M.u.všha Sobota Prireditvena sezona v Murski Soboti. Živimo Sc v znamenju počitnic, saj je še več uradnikov na 'dopustu, pa tudi trgovci in obrtniki, kakor vobče prosti poklici nimajo še preveč dela, saj v tem haravnost krasnem vremenu ljudje ne prihajajo dosti v mesto, ker imajo preveč dela s pospravljanjem poljskih pridelkov ter pripravo za zimo tako, da mesto še vedno kaže nekako mrtvo lice. Vendar pa se že vršijo razne prireditve odnosno priprave zanje v polni meri. Sokol Kraljevine Jugoslavije v Murski Soboti je v tem oziru na vse strani agilen. Od 18. avgusta do 8. septembra prireja kegljanje na dobitke v gostilni Benkič. •Določenih je 10 nagrad. Odhodnica. Danes, v soboto zvečer ob pol 9. uri priredi v Sokolskem domu o priliki odhodni' ce br. Prelog Ferda družabni večer s koncertom vojne muzike iz Varaždina ob prostem vstopu vsa kogar. Ni ga menda v Prekmurju moža, ki bi uži val toliko simpatije kukor g. Prelog. Bil je edeti prvih uradnikov, ki so po osvohojenju prišli v Prekmurje. Od začetka in dosedaj je kot predstojnik davčne uprave v Murski • Soboti bil vzor uradnika, ljubezniv napram vsem, izvrsten družabnik, marljiv uradnik in zelo agilen narodnjak. Ako bi od začetka prišli v Prekmurje vsi taki uradniki, bi dandanes sigurno že ne bilo več ni-kake razlike med domačini in prišleki. Laliko rečemo, da sedaj ob odhodu iz Murske Sobote nima g. Prelog niti enega neprijatelja, narobe, vsem nam je težko zanj ter ga bodemo zelo po-grršali. Sedaj je premeščen k finančni direkciji v Maribor. Tudi na novem mestu mu želimo mnogo uspehov in mnogo, mnogo srečnih in veselih dni. Koncert. Dne 6. septembra ob pol 9. zvečer priredi Sokol v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. kraljeviča Petra filharmonični koncert pod vodstvom br. Nadai Ernesta. Priprave so v polnem teku, zanimanje za koncert pa je že sedaj ogromno, saj so se naši orkestraši že pokazali, sedaj pa bodo pritegnili še nove izvrstne moči tako, da bo sigurno nudil ta koncert užitek, kakršnega še Sobočani niso imeli. Športni klub Mura priredi dne 7. septembra ob 3. uri popoldne kolesarsko dirko na progi Murska Sobota—Gederovci—Murska Sobota v dolžini circa 20 km,za prvenstvo kolesarja v Prekmurju. Udeleži se tekme lahko vsakdo ter se je prijaviti pri predsedniku do 12. ure istega dne. Po tekmi je prosta zabava v vseh prostorih restavracije Faflik (Dobray). Rešetarji so odšli s krošnjo no rami po svetu. Največ zahajajo v Avstrijo. Sploh pa je opaziti, da se je ljudstvo zopet bolj poprijelo izdelovanja lesene robe. Morda je vzrok temu slaba kupčija s surovim lesom. Sploh pa je ta nenadni padec cen lesu težko prizadel ribniško dolino, ki ima vendar največji dohodek od gozda. Tudi trgovci jadikujejo, da so trgovine dan za dnem bolj prazne, ker ljudem manjka denarja. Gostil-nič- ji pa ne pravijo nič. Hamburg, 27. 8. 1930. Proti jutru v sredo, dne 20. avgusta prispeli smo s Spitzbergov zopet k norvekši obali. Ker je vladala nad morjem gosta megla, ni mogla ladja takoj pristati v Hornviken-zalivu. Iz tega zaliva se navadno povzpnejo turisti na vrh Nordkapa. Sele proti 11. uri je solnce razpršilo meglo in ne daleč pred nami dvigal se je iznad morske površine sloviti nos severnega rtiča. Visok je 307 metrov in ga sestavljajo skale iz kristalinskih skrilavcev. Po enourni hoji po precej složni stezi prispeli smo na vrh, kjer se nam je nudil impozanten razgled. Ker nam je bilo vreme milostno, odnesli smo v spominu nepozabno sliko. Pravzaprav Nordkap ni najsevernejša točka kontinentalne Evrope, ker leži na otoku MagerS. Najsevernejši rt je polotok Nordkyn, ki leži kakih 5 dolžinskih stopinj vzhodnejše od nordkapa. Ker pa je otok Magerfl ločen od kontinenta le potom ozkega preliva, in ker leži Nordkap za celo stopinjo geografske širine severnejše od Nordkyna, smatrajo Nordkap kot najsevernejšo točko Evrope. Popoldne je ladja krenila v smer proti Ham-merfestu. Na potu tja pasirali smo takozvani nem kaj radi ponašajo z izrazom sestra Blizu Lofotov se vrsti zaporedoma sedem vrhov, ki jih imenujejo tudi sedem sester in na Spitz-hergih se vrsti blizu Magdalena-zaliva zaporedoma sedem ledenikov, ki jih zopet imenujejo sedem sester. V Stor-fjordu sta dva vodopain, velika kot naša Savica in jima pravijo sestre in biat. Vodopadi so najlepši spomladi, ko se sneg in ledeniki topijo. Fjordi niso majhne zajede v kopno, ampak zelo dolgi in vijugasti ter z nešteto stranskimi fjordiči. Največji in najdaljši je Sogne fjord, 187 km. Ce bi šteli še njegove stranske fjorde, bi njegova dolžina znašala še enkrat toliko. Brzovlak bi prispel na konec po dveh in en četrt urah, ladja rabi sedem ur. Fjordi se navadno končajo z reko, ki se strmo spušča z okolnega amfiteatra v morje. Na vrhu pa so širne planote pokrite s snegom in ledom. Na koncu in na vrhu fjordov so navadno hoteli, ki so sicer zelo udobni, ampak zelo dragi. Včeraj zvečer 25. avgusta je ladja krenila definitivno proti jugu in bomo prispeli po 46 urni vožnji končno v Hamburg in s tem bo naše potovanje v polarno deželo končano. Vse, »Vogelberg«. To je 753 metrov visok hrib na otoku Hjelmso, ki strmo pada v morje. V stena razpokah tega stolpičastega hriba gnea-dijo tisoči galebov in drugih morskih ptic. Ko vozi ladja mimo, prestrašijo te ptice s par topovskimi streli in s tuljenjem sirene. Ker so ptice bele, izgleda kakor da bi frfotale po zraku ogromne snežinke. Priložena slika prikazuje ta prizor. Proti večeru prispeli smo v Hammerfest. To je najsevernejše mesto na celem svetu, leži na 70° 40' severne širine in šteje le okrog 3600 kar smo videli, bilo je divje in resno, kraji malo obljudeni in borba za vsakdanji kruh težavna. Trpljenje spremlja Norvežana pri vsakem njegovem delu, pa naj bo ribič, lovec ali kmet. Vse to ga napravi resnega in v nepri-likah odpornega. Zato slovijo Norvežani kot hraber, skromen in pošten narod. Spomnimo se le na slavne Wilunge, k iso prispeli preko Islanda, Grdnlanda in Labradorja pred Kolumbom v Ameriko in na moderne raziskovalce kakor sta bila Nansen in Amundsen. Dr. R. O- prebivalcev. Glavni izvozni produkti so zopet ribe in kože severnih medvedov in morskih psov. Vse hiše so iz lesa in povsod prevladuje duh po ribah. V bližini Hammerfesta na polotoku Fuglnaes je znameniti takozvani meridianski steber, to je bronasti globus na granitnem podstavku. Ta spomenik je postavila geodetska-astronomska komisija, ki so jo sestavljali norveški, švedski in ruski učenjaki, ko so dokončali merjenje meridianskega loka 25° 20' od severnega ledenega morja do Donave. Ladja je nato krenila proti jugu z namenom, da nas pelje še v nekatere fjorde in končno zopet v Hamburg. Najprej smo si ogledali Troll-fjord na Lofotskih otokih, eden najznamenitejših severnih fjordov. Severni fjordi se razlikujejo od južnih po tem, da njihove strani niso tako kompaktne in masivne in tudi ne tako visoke kakor pri južnih. Stranske stene sestavljajo strmi in špičasti stožci ter razsekani grebeni. So tudi bolj ozki in divje romantični. — Trellfjord leži ob prelivu Raftsund, ki se imenuje vsled svoje divje romantike tudi hudičev preliv. Sund pomeni toliko kakor preliv. Od južnih fjordov smo si ogledali dva in sicer Stor-fjord in Sogne-fjord. Se eno karakteristiko imajo južni fjordi namreč množico vo-dopadov. Takih vodopadov kakor so naš Perič-nik, Nadiža v Planici ali tudi Savica,srečaš tu vsakih sto korakov. Najlepši izmed vseh je skupina sedem zaporednih vodopadov, ki jih ime nujejo »sedem sester«. Norvežani se vsploš- Kvamf Včeraj, v soboto, 30. t. m. so pokopali tukajšnjo gostilničarko N. Benedik. Pokojnica je bila vzorna mati in povsod priljubljena. Žalujočim naše najiskrenejše sožalje! Nesreča. 8-letni Stanko Ažmaft iz Malega Nakla sc je v sredo hudo ponesrečil. Na travniku, kjer so kosili otavo je po nesreči padci na ostrino kose. Obrezal se je močno po telesu. Cirkus. Mali cirkus, ki se jc pred kratkim nastanil pred prostorom S. K. Sokola, je odšel radi preslabe udeležbe. Kranjčanom se je namreč cirkus zdel vse premajhen in so se ga rajši od zunaj ogledali. Košnja otave je v polnem teku. Lepo vreme omogoča kmetom spravljanje. Vedno bolj pa zgi-njajo kose in namesto njih kosijo po večjih travnikih s stroji. Pred začetkom šolskega leta smo. Kranj bo zopet oživel. Kranjske šole obiskuje veliko učencev. Samo na gimnaziji jih je bilo v preteklem letu okrog 450. Tržič Sokolsko društvo Tržič priredi danes popoldne ob 2. uri propagandni pešizlet v prijazno vas Kovor, kjer se vrši ob pol 4. uri na Markučevcm vrtu telovadni nastop. Bratje in prijatelji društva, udeležite se polnoštevilno lepega izleta. Novo ustanovljeno društvo. Takozvani »Cirilo- vi bratje« imajo na travniku Zavirjein na stadionu bivšega društva Orel svojo prvo veselico, združeno z javnimi tekmami in nastopi. Čudno se nuin vidi, da tem gospodom za njihovo vežbanje ni zadostovalo Sokolsko društvo, da so si morali ustanoviti čisto separatni športni odsek pod novim naslovom kljub temu, da obstoja tu že par let Športni klub Tržič, ki ravno radi cepitve sil ne more priti do popolnega razmaha. Vojnih Našemu agilnemu pevovodji in organistu gosp. Šoparju je nenadoma umrl dne 28. t. m. na za-strupljenju krvi sin Janko, ki je letos dovršil 4 razrede tukajšnje meščanske šole. Njegove so-učence, ki so še na počitnicah, bo prav gotovo pretreslo, ko bodo čitali to žalostno vest, ker vedo, kaj jim je bil naš Janko, vsa, posebno pa zadnja šolska leta. Kot nadarjen učenec, osobito v ročnih delih, risanju in godbi, je pomagal v razredu učencem, kjer je mogel. Oktobra meseca bi moral v vojaško godbeno šolo na Vršcu, kar pa mu je preprečila prerana smrt. Učitelji in učenci ga bodo ohranili v prav lepem spominu, sta-rišem pa naše iskreno sožalje! Brežice Nogomet. V nedeljo 24. t. m. sc je vršila v Sevnici prijuteljska tekma med S. K. Sava in S. K. Krško, ki je končala z zmago S. K. Save v razmerju 6:3. Obe moštvi sta pokazali lepo igro. Danes 31. t. m. se pa spoprimeta v rcvanžni igri tcama S. K. Brežice in S. K. Krško v Krškem. Igra zna biti zanimiva, ker sta si moštvi dokaj enakovredni. Smrtna kosa. Umrl je zadet od kapi g. Bukovec, obče znani in priljubljeni gostilničar, mesar in veleposestnik v Krški vasi. Naj v miru počiva! Nov odlok. Šolsko leto se zaradi novega odloka začne na meščanski šoli v Brežicah že v petek 5. septembra ob 8. uri. Otvoritvena služba božja pa se vrši v četrtek 4. septembra ob 8. uri v župni cerkvi. Še en sokolski nastop. Sokolsko društvo Bre-gana priredi v nedeljo 7. septembra ob 3. uri popoldne svoj vsakoletni nastop. Po nastopu velika ljudska veselica s srečolovom, šaljivo pošto itd. Igra godba iz Zagreba. Nastop sokolskega društva Bregana je osmi v našem okolišu. Grof Attems odide. Kakor čujemo, odide grof Attems s svojo družino v teku septembra iz Brežic. Ljubljanski velesejem. Legitimacije za ljubljansko šumarsko in lovsko razstavo se dobe v podružnici Ljubljanske kreditne banke. Narodni dom. Te dni so začeli popravljati Narodni dom, ki je bil že zelo potreben popravila. Ko bodo dela dokončana, bo dobilo naše mesto precej lepše lice. Dela so poverjena stavbeniku g. Gabriču. SPvagjov&ho Pričetek šole. V ponedeljek 1. septembra bo v pragerski in spodnjepoljskavski šoli vpisovanje otrok, dne 3. septembra pa se prične redni pouk. Nova hiša. Ta teden so zidarji dogotovili novo stanovanjsko hišo železničarja g. Strmška. Hiša je čedna in udobna. Pragerski dijaki. Tukajšnji dijuki in dijakinj, so te dni gostovali v Škofji Loki, kjer so uprizorili »Prisego o polnoči« in dosegli lep moralni in materijalni uspeli. Pragerski dijaki v Corkovcah. Tukajšnji dijaki nastopijo jutri v nedeljo v Cerkovcih na Dravskem polju, kjer uprizorijo »Prisego ob polnoči«, igro Manice Romanove. Šoštanj Vaja Šaleškega gasilskega okrožja sc je vršila za letošnje leto v nedeljo 24. t. m. v Šoštanju. Po vajah se je vršil sestanek Šaleškega gasilskega okrožja, na katerem so bili za prihodnje leto izvoljeni za načelnika g. Volk Jakob, za blagajnika g. Gobec Hinko in za tajnika g. Novak Ivan. Osebne vesti. Pogodbena poštarica v Topolščiei gdč. Roza Perše je podala ostavko na poštno službo. Vodstvo poštnega urada do definitivne zasedbe je bilo poverjeno gdč. Ljubi Bavdek. — Vodja ekspoziture OUDZ je premeščen v Celje. Za vodjo šoštanjskega urada je imenovan gosp. Tomc. Bol. Toplice Najdeno okostje. Človeško okostje se je našlo nad Poljanami v kočevskih gozdovih blizu Pod-stenic, ki mora ležati na mestu že par let. Preiskava je dognala, da mora biti okostje kukega delavca ali bernča, ki je zašel v gozd in tam umrl bodisi od slubosti ali gladu ali po kaki drugi nesreči. Izključen pu je zločin, zato je sodišče v Novem mestu odredilo, da se okostje takoj pokoplje. Okostje je ležalo precej proč od potu, kamor redkokdaj stopi človeška noga, tako je tudi umrljivo, da se ga že popreje ni našlo, ko bi se pač mogla na kak način dognati identiteta. Rojaki v Ameriki! Naznanjam Vam, da Je prevzela veletvrdka »Sanitol Chcmical Products Co.« New York City, 286 Fifth Avenue gen. depot od nas proizvajanega zdravilnega čaja »PLANINKA«, ki kakor znano Cisti in obnavlja kri ter izborno učinkuje proti slabi prebavi. Interesenti, obrnite se po brezplačne informacije na gori imenovano veledrogerijo, ali pa direktno na proizvajalca: Mr. Im. Bahovec, Ljubljana. I« OSVJCZAVAMIl Cli£rN.it KRVI PLANINKA 5A OCBMUBAIUS NIIHIMIU KPBH njlAHMHKA LJEHOVITI CAJ /ICKOvHTH HAJ »•alavbfn po Marnu • nku propiMi "4wi«i n Mp.JI.bMoe £>22evzie vesfz — Prvi Jugoslovan, g. Drago Ulaga iz Rimskih toplic, je te dni diplomiral na nemški visoki Soli za telesne vaje (Deutsche Hochschule fttr Leibesiibungen) v Berlinu. Čestitamo! — Lovski kongres. Opozarjamo lovce, da se prične lovski kongres danes dne 31. t. m. ob 15. uri v dvorani delavske zbornice, Miklošičeva cesta. Poživljamo svoje člane, da se kongresa udeleže in s tem manifestujejo lovsko solidarnost! Odbor :SLS. — Novi gojenci vojne akademije. V 60. razred nižje šole vojne akademije so bili po določilih uredbe o vojni akademiji sprejeti ti-le gojenci: Nadvornik Branislav, Popuča Mirko, Šercer Ljubomir, Kranjc Emil, Hubman Milan, Ludvik Alojz, Rako Rudolf, Lah Borivoj, Kolman Egon, Lukež Franjo, Boc Martin in Špindler Bogdan. — Preporodovcem! Seslanek, ki je bil nameravan dne 7. in 8. septembra t. 1., je moral pripravljalni odbor radi narodnih svečanosti dne C. septembra t. L v Beograiu, prslc.iitl na dan 2. novembra t. 1. Natančnejši program bo pravočasno objavljen. V. M. Zalar. — Razpisano mesto zdravnika. Na podlagi pooblastila ministrstva za socij. politko in narodno zdravje z dne 23. julija 1930. S. br. 15335 razpisuje kraljevska banska uprava Dravske banovine v državnem zdravilišču za tuberkulo-»o v Topolšici službo zdravnika - pripravnika. Pravilno kolkovane prošnje, sestavljene in opremljene s prilogami v smislu čl. 12 zakona o civilnih uradnikih In ostalih državnih uslužbencih, je predložiti najkasneje tekom 14 dni po objavi tega razpisa kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. — Nova postaja na progi Zagreb—Beograd. Na progi Beograd—Zagreb med postajama Su-mja in Blinski Kut bo otvorjena 1. septembra t. 1. postaja Brzina Krajica za prevoz potnikov in prtljage. Ta postaja je oddaljena od postaje Sunje 5 in pol km, od postaje Blinski Kut pa 47 km. — Velika veselica pri jaini župana — Permeta na Taboru, se vrši dne 7. in 8. septembra t. 1. kjer bo igrala godba na pihala. Prihitite na bogat srečolov,ogledali si boste podzemski čar. — Za dobro pijačo in jedila preskrbljeno, Dne 7. septembra ob 10. uri bo na Taboru sv. maša. 334 — Posetnikom Ljubljanske jesenske prireditve od 31. avgusta do 15. septembra t. 1. Uprava ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po Din 30’—. Taka legitimacija daje pravico do znižane voznine za polovično ceno. Legitimacije Be dobe v vseh večjih krajih cele države, lahko pa se naroče z dopisnico direktno pri velese-jemskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno so posetnikom tasigurana. — Ant. Bud. Legatov enoletni trgovski tečaj, Maribor. (Odobren od ministrstva za trgovino In industrijo v Beogradu.) Novi tečaji se začnejo dne 2. septembra 1930. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, Maribor, Vrazova ul. 4 ali v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ul. 7. Zavod po. seduje tudi lastni penzionat za dečke, nakar se posebno opozarja. 157 — Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja opetovano vsemu cenj. občinstvu Slovenije, da nimajo naši poverjeniki nobene pravice do kakšnega inkasa. V znak prijave sprejme stranka od poverjenika začasno potrdilo pristopa s podpisom poverjenika in poštno položnico. Priznavamo le plašila po naših poštnih položnicah oz. nakaznicah in direktna plačila v naši pisarni. Vsak poverjenik se ima izkazati z našim društvenim pooblastilom. 249 — Zobni atelje Franjo Radovan, nasproti velesejma, je zopet redno odprt. — 11 dni r nezavesti. V novo zgrajeni pala-81 ministrstva prometa v Beogradu se je ponesrečil neki mladenič. Ponoči je padel v klet in obležal v nezavesti s težkimi poškodbami. Ponesrečenca so pripeljali naslednje jutro v bolnico in se še ni zavedel. Nesreča se je pripetila pred 11 dnevi. Ves čas Je mladenič v globoki nezavesti. — Obsodba bančnega direktorja. Te dni se Je zagovarjal pred sodniki v Zaječaru bančni direktor Milorad Popovič. Direktor Je napovedal konkurz svoje banke, katere pasiva so znašala 3 milijone Din. Aktiv je bilo za 150 tisoč Din. Da bi sprejel več denarja, je direktor obljubil vlagateljem 25% obresti. Obsojen je bil na 5 let ječe. Plačati mora tudi vse stroške. — Teolog kot lenitbeni slepar. Ko je absolvent teološkega seminarja v Prizremu Antonije Vuksanovič zaprosil za roko lepe Vere Lapče-vič iz Slobodara, je dekle takoj pristalo, misleč, da teolog ne more imeti slabih namenov. Vzela sta se. Težko je pa bilo razočaranje po poroki, ko je mlada žena zvedela, da je njen mož že oženjen in oče treh ali štirih otrok. Vrnila se je v roditeljsko hišo in vložila proti sleparju ovadbo. — Tekma slovenskih harmonikarjev bo dne 8. septembra na praznik Malega Šmarna. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori. Zadostuje navadna dopisnica, naslovljena na urad velesejma v Ljubljani, nakar dobi priglašenec vsa potrebna pojasnila. Zmagovalci v tekmi dobe lepe nagrade in diplome. JOSIP OLUP LJUBLJANA, Stari trg, na vogalu. Za dijake velika izbira oblek in perila, klobukov, čepic in kravat po najnižjih konkurenčnih cenah. »ELITE« d. z o. z., Ljubljana PreSernova ulica 9 prodaja damske, moške in deške konfekcije. Na drobno! Na debelo! Prvovrstno izvrševenje po meril 10°l» popusta na žagan in tesan stavbni les. — Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR lesna industrija in trgovina, parna žaga. LJUBLJANA, Dolenjska cesta štev. 12. — Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 15. septembra. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Čehoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brano, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice,, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev kot bo na letošnjem velesejmu, še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom. — Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za obiskovalce ljubljanskega velesejma, od dne 31. avg. do 15. sept., bo prevzel tudi letos Stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komisija Stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči. — Glavna skupščina UJU. Glede na časopisne vesti, da je pov. UJU Ljubljana odšlo s kongresa radi levičarsko sestavljene liste, izjavljamo, da to ne odgovarja istini. Pov. UJU Ljubljana je zahtevalo, da se ne voli po novih pravilih, dokler niso odobrena nova pravila in da ostane do potrditve novih pravil stari odbor v funkciji, ki je bil lani v Zagrebu pravilno Izvoljen za tri leta. O kakem političnem pretehtavanju osebnosti ni bilo govora. Poverjeništvo UJU Ljubljana. — Sokolsko društvo v Mokronogu priredi v nedeljo dne 7. septembra t. 1. javni društveni nastop. Sodeluje novomeško »Godbeno društvo«. Po nastopu zabava. Dr. IVAN PINTAR strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 2, II. Tel. št. 31-50. od 10 do 11 dop. in 3 do 5 pop. zopet redno ordinira. —- Zaprta cesta. Ker bodo gradili nove betonske mostove na cesti od grabna Jereka proti slapu Savica v Bohinju, bo ta cesta za vozni in avtomobilski promet zaprta od 9. septembra dalje do preklica. Otvoritev rednega prometa na cesti bo pravočasno objavljena. — Vreme. Lepo vreme traja dalje. Barometer sicer polagoma pada, .toda še vedno je dobro, da bo lepo vreme trajalo še več dni. Včeraj ob 7. zjutraj je barometer kazal: Ljubljana 7689, Maribor 7682, Zagreb 7682, Beograd 766-7. Skoplje 765-6, Sarajevo 7676. Split 765-2, Rab 765 4, Vis 764-7. Temperatura je bila v splošnem neizpremenjena Včeraj je ob 7. barometer kazal: Ljubljana 14, Maribor 17, Zagreb 17, Beograd 16, Skoplje 19, Sarajevo 13, Split 22, Rab 23 in Vis 20. V Ljubljani še vedno vsako jutro vlada megla. Oblačnost je bila v državi od 0 do 10, v Ljubljani zjutraj 10, v Mariboru 0, močno je bilo oblačno v Zagrebu, drugod povsod jasno. Relativna vlaga je znašala od 45 do 88 %, v Ljubljani 88 %, v Mariboru 85 %. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 25-2 C, najnižja 12-4 C. Ljubljana Nedelja, 31. avgusta 1930, 12. pob. Angel. Pravoslavni: 18. avgusta, Milodrad. Ponedeljek, 1. septembra 1930, Egidij. Pravoslavni 19. avgusta, Jarmil. Nočno službo imata v nedeljo lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. V ponedeljek pa lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. * J Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da se udeleži po svojih zastopnikih javnih telovadnih nastopov Sokolskih društev v Medvodah in v Mengšu Odhod v Medvjde z vlakom ob 13-30 popoldne. Obleka civilna. Zbirališče Sokolov kolesarjev za MengeS (v kroju) pred Narodnim domom. Odhod točno ob 1.30 uri. Ostalo članstvo se vljudno vabi, da »e pridruži odposlancem. J Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek, dne 1. septembra ob osmih zvečer sestanek vsega zbora in pevska vaja. Načrt dela za bodočo pevsko sezono. Pridite vse in vsi! — Odbor. ■ Za posetnike velesejma vprizori Narodno gledališče v Ljubljani več dramskih in opernih predstav. Drama vprizori v sredo, dne 3. septembra učinkovito in zabavno komedijo »Naš gospod župnik« z gg. Nablocko, Cesarjem, Li-pahom in drugimi v glavnih vlogah. Na predstavo, ki je v prošli sezoni polnila naše dramsko gledališče, opozarjamo prav posebno posetnike velesejma z dežele. — V četrtek 4. septembra gostuje v opernem gledališču Marij Šimenc v operi Aida. V soboto 6. se vprizori v operi kot slavnostna predstava »Hasanaginica«, v drami pa se ponovi izredno ljubezniva in priljubljena Lipahova veseloigra »Glavni dobitek«. Tudi k tej komediji vabimo vse, ki ljubijo vedrost in smeh. ■ Komarjeva nedelja v šiški je prinesla C. M. družbi po moški in ženski podružnici v Šiški Din 8.140-40. Vrlima podružničnima odboroma iskrena hvala! 342 B Opozarjamo na veliko ljudsko veselico, Id jo priredi udruženje vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, v nedeljo, dne 7, septembra t. 1. v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Pri prireditvi sodelujeta 2 godbi in to vojaška in sokolska. Raznovrstna zabava kakor srečolov s krasnimi dobitki, ples, šaljiva pošta itd. Za jedačo in pijačo je vsestransko dobro preskrbel naš Sokol. Začetek ob 16. (4.) uri popoldne. — V nedeljo 7. septembra torej vsi na Invalidsko zabavo v Sokolski dom na Taboru. 344 ■ Kopalni vlak na progi Ljubljana gl. kol Škofja Loka. V nedeljo dne 31. t. m. vozi ob ugodnem vremenu na progi Ljubljana gl. kol, Škofja Loka izletniški (kopalni) vlak štev. 922 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 13. uri 20 min. in prihodom v Škofjo Loko ob 14. uri 01 min. V obratni smeri odhaja izletniški (kopalni) vlak št 923 iz Škofje Loke ob 18. uri 10 min. in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 18. url 58 min. Dr. JOSIP PRODAN bivši zdravnik Zdravilišča Golnik in splošne bolnice v Ljubljani Ordinira od 10 do pol 12 in od pol 3 do pol 5. Tavčarjeva ulica štev.- 4. ■ Policijski drobiž. Od petka do včeraj opoldne so bile aretirane tri osebe, nekdo zaradi beračenja, drugi zaradi težke telesne poškodbe in dve mladoletnici zaradi raznih tatvin. Policij' ski upravi sta bili dalje prijavljeni dve manJSi tatvini. Vlomilcu, ki je preteklo nedeljo vlomil v stanovanje gostilničarja in posestnika Frana Križnika na Brdu pri Viču so na sledu. Policijski upravi sta bil dalje prijavljeni dve težji telesni poškodbi, dalje 2 nedostojneža, 1 kalilec nočnega miru, 13 kolesarjev in voznikov zaradi prestopka cestnopolicijskega reda in 4 avtomobilisti zaradi kršitve avtopredpisov. ■ Tatvina denarja. V Gor. Gameljnah stanujočemu delavcu Franu Podgoršku je neznan tat ukradel staro listnico a 670 Din gotovine. ■ Tatvina želeinlh vijakov. Pri poštni in br zojavni upravi zaposlenemu delavcu Matiji Smrkolju je bilo ukradenih 50 železnih vijakov v vrednosti 50 Din. ■ Avanture mlade Nežike. Prišla je v Ljub ljano mlada Nežika. Našla je družbo, kjer so ji hoteli kavalirji dvoriti. Ker ni hotela ustreči stari ljubljanski barabi, jo je ta ovadil policijskemu stražniku, da je spolno bolna. Nežika je na policiji prostodušno povedala, da je šla od doma, da si ogleda svet in da poskusi življenje v mestu. Sedela je na klopi na trgu kralja Petra, kjer se ji je približal neki moški. m Sestanek gospodarskih krogov. Zastopniki gospodarskih korporacij, industrijcev, trgovcev in obrtnikov so se zbrali v četrtek skupno t mariborskimi člani Zbornice za TOI k sestanku, na katerem so razpravljali o težki gospodarski krizi, ki je zavladala v Mariboru in njegovi okolici po ukinitvi mariborske oblasti ter razniih drugih uradov. S tem je bilo oškodovano naše mesto za težke milijone. Splošno sa je na sestanku naglašala potreba, da mora dobiti Maribor za to izgubo kakšno kompenzacijo, sicer na omdljenje gospodarske krize ni niti misliti. Tako je bilfi med drugimi sprožena ideja o ustanovitvi divizijskega poveljniStva, o samostojnem uradu za pospeševanje obrti ter 0 ekspozituri Zbornice za TOI v Mariboru. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje zgradbe carinarnice ter novih stanovanjskih hiš, ki naj bi jih zgradil Pokojninski zavod. Prihodnji teden se vrši nov sestanek. m Osebna vest. Prvi knjigovodja mestnega avtobusnega podjetja g. Franjo Neralič je «a zasluge pri razvoju mariborskega avtobusnega podjetja imenovan, za podravnatelja. Čestitamo. m Slovensko trgovsko društvo v Mariboru naznanja, da bo otvoritev enoletnega trgovskega tečaja dne 9. sept. t. 1. Prijave sprejema in pojasnila daje ravnateljstvo tečaja, Zimskega trg št. 1-1. m Lekarniška služba. Lekarniško nočno službo ima od danes od nedelje opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Vidmar »Pri Arehuc na Glavnem trgu. m Vojvodinsko in dalmatinsko grozdje. Na sobotni sadni trg je prispelo iz Banata okrog 1800 kg prvovrstnega grozdja, dalmatinskega pa 50 košar. Prodajalo se je 8—10 Din kg. m Slaninarski trg. Na 29 stojnicah so slani-narji prodajali v soboto 51 zaklanih prašičev, 1 govedo, 2 teleti in 237 kg drobovine. m Kostanjarji, M hočejo peči kostanj v območju mestne občine mariborske se vabijo, da predložijo kolekovane prošnje najkasneje do 15. sept. mestnemu načelstvu. — Na poznejša j' prošnje se ne bo oziralo. m Tujski promet. V mesecu avgustu je bilo v Mariboru prijavljenih 1894 tujcev, med njimi 542 iz drugih držav. Največ izmed teh, 209, jih je bilo iz Dunaja in iz Gradca 117. m Triglavani starešine se vnovič opozarjajo na slavnost dne 6. sept. v Mariboru v dvorani hotela »Orek. Starešinska zveza v Mariboru prosi, da javijo udeležniki takoj na njen naslov svoj prihod. m Himen. V soboto zjutraj sta se v tukajšnji stolnici poročila g. Ma:k«o Koren, športni urednik dn gdč. Elfrida Glabučnikova. Obilo sreče f m V Gornjo Radgono! — Prijave za izlet v Gornjo Radgono z nedeljo dne 7. septembra t. L sprejema začenši s ponedeljkom pisarna N. 0. v Narodnem domu vsak dan od 18. do 20. ure. Sedeži v omnibusu po 45 Din tja in nazaj. Stojišča izključena, ker ovirajo izletnikom razgled; v tovornih avtih za osebo po 35 Din. Predplačnikom bodo sedeži zasigurani. Ne odlagajte na zadnji dan! Takrat ni več iijo-goče dobiti niti omnibusa niti avta. Odhod iz Maribora izpred Nar. doma točno ob 12. uri, prihod v Gornjo Radgono ob 14. uri. m Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 8-30, v B razredu Din 12-30, v C razredu Din 14-30. Priglašajte se! m Sobotni trg. Včerajšnji sobotni trg je bil izvrstno založen. Pri slaninarjih dn mesarjih je bil popolen red. Sadja vseh trtrt v izobilici, da je primanjkovalo miz. Iz Splita so prispele sardele, ki so se prodajale po 16 Din kg, opoldne- pa celo po 12 Din. Mleka in mlečnih izdelkov manj, gob tudi manj, a boljše kvalitete. Kmetiče so se že navadile na odredbe tržnega' nadzorstva. m Živinsko sejmišče. Na zadnjem živinskem trgu je bilo 19 konj, 136 volov, 860 krav dn pa 29 telet, skupaj 559 glav. Prodajali so se: voli 6—9-50 Din za kg žive teže, biki 7—8, krave 4-25—7-50, mlada živina pa po 6 50—9 dinarjev. Prodanih je bilo 357 glav, od teh 37 v Avstrijo in 14 v Italijo. Na svinjskem trgu je bilo 364 glav in 2 kozi. Cene so bile: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 85—125 Din komad, 7—9 tednov 180—250, 3—4 mesece 300—350, 7 mesecev 450 do 500, 8—10 mesecev 650—850, 1 leto 900 do 1100; meso žive teže kg 11—13, mrtve 15 do 17-50 Din. Prodanih je bilo 216 glav. m Težka motociklistična nesreča pri Gornji Kungoti. V petek zvečer si je orožniški nared-nik-vodnik Franc Lužar izposodil pri Bvojera prijatelju motorno kolo s prikolioo ter se ž njim v spremstvu Marice Repoluskove in njene sestrične Marte šošnarjeve odpeljal proti Gornji Kungoti, kjer je z vso silo treščil v ograjo na mostu. Pri tem si je Lužar težko ranil desno nogo in roko, Repoluskova pa glavo. Šo&nar-jeva je ostala nepoškodovana. Motorno kolo ■ prikolico ee je popolnoma razbilo. Ranjencema je nudil prvo pomoč tamkajšnji zdravnik dr. Bačar. m Nezgoda. V petek popoldne je 16 letni, v opekarni Dervušek zaposleni delavec Pavlič Ivan pri delu tako nesrečno padel, da si je nevarno pohabil levo nogo pod kolenom. m Dve tatvini koles. Iz veže javne bolnice je v petek krog poldneva neznan tat ukradel mehaniku Vilku Megliču 1500 Din vredno kolo znamke »Peugeot«. Istega dne zvečer je pa izginilo kolo znamke »Waffenrad«, vredno 2200 Din, trgovcu Branku Sučeviču, katero je pustil v veži Mestno hranilnice v Orožnovi ulici. \ Uspehi našega kmetovalca v Ameriki Večkrat se omenja, da je naše kinetiško ljudstvo glede načina gospodarjenja zaostalo, čemur se išče vzroka tudi v njegovi konservativnosti. Je tudi res. Ali glavni vzrok, da se naš kmet doz/levno v svojem gospodarstvu prepočasi modernizira, je dejstvo, ker mu res naš življenjski ustroj doslej tega ni dopuščal in ne omogočal in je posebno doprinašal k temu, da svojih pridelkov ni mogel s pridom vnovčevati. Ako pa bi se mu kmetovanje izplačalo bolje kot doslej, in celo če bi mu njegovo delo nosilo dober zaslužek, je gotovo, da bi kmet hitro iskal in našel vse možnosti, york, 30. avg. 8% Bler. 96*50—97*50, 7% Bler. 86-8675, 7% drž. Hipot. b. 84'75-85. Žitna tržišča Novi Sad, 30. avg. Vse neizpremcnjcno. Promet: pšenica 32' vagonov, koruza 26 vagonov, moka 8 vagonov, otrobi 14 vagonov. Budimpešta, 30. avg. Tendenca mirna, promet srednji. Pšenica: okt. 15'90—16'16 (15*90—15'92), marc 17*40—17*78 (16*40—16*41), maj 18*14—18*17 (17*84—17:86). Brž: okt. 10*15—10*40 (10*45), marc 11*40—11*75 (11*40—11*75). Koruza: 6ept. 16, maj 15*62. TISKARNA MERKUR LIUBLUNA Gregorčičeva 23 Tiska časopise, knjige, brošure, tabele, cenike i. i. J. LASTNA KNJIGOVEZNICA Speri Mojstri rokoborbe. (Nadaljevanje.) J. Luricha, nazvanega tudi »nepremagljivi Bus«, štejejo med najpremetenejše in najhitrejše rokoborce. V teku svoje karijere je premagal veličine, kot Hacken-Schmidta. Cyganiewicza, Pedersena, Constanta le Boucherja in dr. L. 1902. si je priboril v Bigi svetovno mojsterstvo. Nekoč je vrgel v 45 minutah 24 amaterjev. »Buški lev« J. Hackenschmidt se tudi šteje med prve. Svetovni mojster je postal 1. 1901 v Parizu ob najostrejši konkurenci. Leto nato je odšel v Anglijo, kjer je premagal štiri najboljše Tommyje: Toma Cannona, T. Con-norsa, T. Mac Innerncya in T. Claytona. Nadalje , e premagal ameriškega mojstra T. Jenkinsa, znamenite Turke Halil Adalija, Kara Ahmeda in II ali Madralija, »groznega Grka« Antonia Perrija, Škota Munroa in Nemce Kocha, Pohla in Eberla. Na turneji po Avstraliji pa sta mu podlegla v 9 minutah izborna Indijca Buttan Singh in Gunga Brahm. Bazen imenovanih je imela Busija še enega svetovnega mojstra, in sicer A. Aberga (1910). Pri nas znani I. Zaikin je dosegel 1. 1908. v Parizu drugo, 1. 1909. pa v Diisseldorfu tretje mesto. Med najpopularnejše rokoborce pa spada brez dvoma Poljak Stanislav Cyganieu>icz-Zbiško, prvotno študent agronomije na Dunaju, kjer se je tudi izšolal za rokoborca. Štejejo ga med najmočnejše može vseh časov. Tako v grško-rimski rokoborbi (1906 v Parizu) kot tudi v Catch-as-catch-can (prostem stilu) je bil svetovni mojster. V Parizu (1. 1906. so se vršila svetovna mojstrstva trikrat) se je boril v finalu s samim Pad-dubnim. Bus pa je bil vsled foula diskvalificiran. V prostem stilu je zmagal nad Američanoma Cad-dockom in Lewisoin (1921 v Ameriki). Njegove »žrtve« so bili nadalje: 2 m visoki in 125 kg težki orjak Joe Boger, nazvan »ameriški Apolo«, znameniti dr. Koller, Jess Wcstergaard, Cutler i. dr. Cyganicwicz, ki je bil rojen 1. 1881, se še sedaj bori v Ameriki, kar daje rokoborbi gotovo dobro izpričevalo. Kajti 50 let pri rokoborcih navadno še ne pomeni športni »penzion«, kot je to pri večini drugih športnih disciplin. Kadar govorimo o velikih rokoborcih, ne smemo pozabiti tudi na Tržačana I. Rajceviča. Bojen 1. 1882. v Trstu, je postal že s 16. leti profesijonal, si osvojil 1. 1902 naslov mojstra Italije, 1. 1905. Evrope, 1. 1906. mojstrstvo Južne Amerike in končno l. 1907 svetovno mojstrstvo v Parizu. Francoskega championa in bivšega svetovnega mojstra P. Ponsa je vrgel 1. 1909 v Milanu v 50 minutah. Njegov brat Robert pa je postal 1. 1909 v Berlinu svetovni mojster lahke kategorije. ‘ Celar Mirko. Velike plavalne lekme v Mariboru. Sodeluje ASK Primorje. Danes predpoldan in popoldan se vrše v Mariboru na Mariborskem otoku velike plavalne tekme za prvenstvo Maribora. Poleg domačih klubov Maribora, Bapida in Železničarja sodeluje tudi kompletno plavalno moštvo Primorja iz Ljubljane. Prireditev bo tem zanimivejša, ker je znano, da razpolaga Primorje z najboljšimi plavači Slovenije (Wilfan, Prokuh i. dr.). Gostje nastopijo izven konkurence. Srečanje mariborskih in ljubljanskih plavačev bo nudilo torej celo vrsto najzanimivejših bojev. Najostrejša borba se pričakuje v prsnem plavanju, kjer razpolagajo domačini z boljšimi močmi. Tekme je priredil in organiziral I. S. S. K. Maribor. Zaključek prvenstva ČSR v plavanju. Plavalno prvenstvo Češkoslovaške se je te dni zaključilo s skoki in plavanjem na 1500 m. Skoki z deske moški: 1. Nesvadba 138 28, 2. Dvorak 122*22, 3. Hrdina 116*40. — Skoki z deske dame: 1. Klusačck 65 10, 2. Kačen 62 38, 3. He-rold 60*54, 4. Krongciger 59*84. — Skoki s stolpa moški: 1. Tomas 91 02, 2. Hrdlička 83 66. — Skoki s stolpa dame: 1. Krongeiger 29 80, 2. Marki 29, 3. Klusaček 21*60. — 1500 m prosto moški: 1. Antoš 23:22*2, 2. Polakoff 23:30. Evropski vvaterpolo turnir. Dan po II. kolu v Niirnbergu je bil prost. Tretje kolo je prineslo nove zmage favoritov in rekorden obisk. Anglija je porazila Francijo s 5:2 (1:1), Ma-djarska Švedsko s 7:3 (4:2) in Nemčija Belgijo s 3:1 (1:1). Stanje po 3. kolu: Nemčija in Madjarska po 3 zmage, Belgija 2, Anglija 1, Francija in Švedska sta zgubili vse igre. Razvoj nogometa v Trbovljah. V zadnjih letih se je nogometni šport v naši dolini neverjetno razvil. Skoraj v6ako leto se ustanovi novo društvo, ki se rekrutira večinoma iz rudarske mladine. Tako deluje sedaj v Trbovljah 5 nogometnih klubov, in 6icer S. K. »Amater« z najboljšim moštvom, temu sledi S. K. »Trbovlje«, S. K. »Dobrna«, S. K. »Betje« in naj-mlajše društvo S. K. »Mladost« s sedežem v Društvenem domu. Kakor je naš športni dopisnik že v štev. 66 »Jugoslovana« z dne 19. t. m. omenil, se borijo vsa športna društva v naši dolini že več let za primeren prostor, kjer bi se lahko v večjem obsegu vršila trenaža ter vprizarjale igre vseh športnih klubov. Sedanji prostor na tako-zvani limberški sipini je nekoliko oddaljen od središča naselbin in tudi športu sicer naklonjena publika ni vedno vneta za dolgo in strmo pot na oddaljeno igrišče, zlasti v poletni vročini. Če vpo-števamo še današnjo krizo, ko nobeno društvo s prireditvami ne odreže posebno dobro, se bi moralo pač vse storiti, da se odstranijo ovire, ki preprečujejo nemoten razvoj športa med narodom. Trboveljska športna društva 60 dobila svojča9 od občine v najem prostor za novim pokopališčem za letno najemnino 2000 Din. Občina je prepustila kasneje, ko je nastopila kriza, ta prostor društvom v brezplačno vporabo. Letos so športni klubi ponovno prosili občino, da jim ta prostor primerno razširi, da ga bo mogoče preurediti v večje igrišče, ki bo služilo vsem društvom. — Občina je želji že ugodila in je tudi že pripravljena tozadevna pogodba, vendar pa morajo klubi še potrpeti do definitivne rešitve tega vprašanja Bemberg-svila v Jugoslaviji »Jugočeška« d. d., Kranj, si je edina pridobila pravico izdelovati za Jugoslavijo iz znane najboljše umetne svile Bemberg, barvano in tiskano tkanino in izključno pravico isto prodajati na tržišču pod tem imenom. Za sledečo poletno sezono prinaša že obsežno kolekcijo v nekaterih prvorazrednih artiklih iz originalne Bemberg-svile. Dosedanji proizvodi »Jugočeške«, pred vsem znana Dagmar-svila jamčijo za to, da bo tudi v Bemberg-svili izdala glede kakovosti vzorcev in barv samo najboljše. Odjemalci bodo imeli zopet priliko prepričati se, da tuzemsko blago na vsak skim blagom. 322 tako dolgo, da občina zaključi zemljeknjižni postopek za to zemljišče, ki ga je šele letos nakupila. iBtotako bo treba še urediti vprašanje nove ceste k pokopališču, ki je projektirana mimo športnega prostora. Čim bodo ta vprašanja rešena, bo občina povabila zastopnike klubov, da podpišejo tozadevno pogodbo za enotno igrišče, 8 čemer se bo tudi športno gibanje v naši dolini UBmerilo v enoten jugoslovanski narodni pravec. Današnji šport v Celju. Na igrišču S. K. Olimj v Gaberju se vrši danes ob 16*30 prijateljska tekma med S. K. Svobodo iz Ljubljane in S. K. Olimpom iz Gaberja. — Na igrišču pri Skalni kleti igrajo ob 17. Athletiki z S. K. Železničar iz Maribora. * Jesensko nogometno prvenstvo za celjsko okrožje. Vrstni red jesenskega prvenstvenega tekmovanja za celjsko okrožje je naslednji: 28. sept. S. K. Olimp Gaberje : Athletik S. K. Celje; 5. okt. S. K. Celje : S. K. Olimp; 12. okt. S. K. Celje : Athletik S. K. Celje. Te tekme se bodo igrale v Celju. 21. sept. S. K. Amater Trbovlje : S. K. Dobrna; 28. sept. S. K. Trbovlje : S. K. Dobrna; 5. okt. S. K. Amater Trbovlje : S. K. Trbovlje. Te tekme se vršijo v Trbovljah. V celjskem poverjeništvu sekcije zbora nogometnih sodnikov zastopa sedaj g. Janka Wagnerja v času njegovega dopusta g. Franc Ochs, Celje, Prešernova ul. 1. Klubi naj se v tem času obračajo nanj. iitarčeiefe šol Drž. realna gimnazija v Celju. Popravni izpiti se začno že 1. septembra in ne šele 2. septembra kakor je v izvestju razglašeno. Vsi prizadeti učenci se morajo javiti določenega dne ob osmi uri zjutraj. Državna gimnazija v Mariboru. Popravni (ri>z redni) izpiti iz matematike dne 2. septembri, iz latinščine in grščine 3. septembra, iz v««li ostalih predmetov 4. septembra. Nižji tečajni izpit (mala matura) dne 5. in 6. scptembiu, višji tečajni izpit (velika matura) 3., 4. in 5. sept. Za vsak izpit se je treba oglasiti dotični dan ob 8. uri zjutraj. Podrobne odredbe so razvidne iz oglasa v gimnaziji. — Vpisovanje prvošolcev, ki še niso vpisani, bo 11. septembra, vseh ostalih pa 12. septembra; otvoritvena božja služba 14. septembra, pouk se prične 15. septembra. Di-jaštvo se zlasti opozarja, da ne zamudi nobenega izmed navedenih rokov, ker se zamude ne vpo-števajo. Drž. deška meščanska šola v Celju. Vpisovanje se vrši v ponedeljek 1. oziroma 2. septembra od 8,—12. ure. Služba božja bo v četrtek 4. septembra ob 8. uri, v petek 5. se pa prične reden pouk. Vpisovanje v 1. letnik Drž. dvorazredne trgovske šole v Celju bo 2. in 3. septembra 1930, vsakokrat od 9. do 12. Naknadno vpisovanje bo 12. septembra od 8. do 12. V I. letnik se sprejemajo gojcnci(ke), ki so dovršili(le) najmanj štiri gimnazijske razrede ali štiri razrede meščanske šole. Sprejemnega izpita ni. Prednost pri sprejemu imajo sinovi in hčere trgovcev in podjetnikov, ki bodo ostali (e) po dovršeni šoli v domačem podjetju. Ob vpisu v I. letnik predloži gojencc(ka) prošnjo za vpis, ki ji priloži izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni (rojstni) list, s katerim dokaže, da dovrši v tem letu 14 do 18 let. Vpisovanje v II. letnik bo 4. septembra od 9.—12. V II. letnik se sprejemajo gojenci(ke), ki so dovršili I. letnik. Vsem je pri vpisu plačati 20 Din za zdravstveni fond ali se izkazati z iz-pričevalom ubožnosti. Absolventi drž. dvorazredne trgovske šole imajo v vojaški službi pravico na dijaški rok. Pismeni končni izpit prične dne 5. septembra ob 8. zjutraj in bo trajal do vštetega 11. septembra. Ustmeni izpit prične 15. septembra. Otvoritev šolskega leta bo v torek 16. septembra ob 8. zjutraj. Državna meščanska šola v Trbovljah. Vpisovanje v vse razrede bo dne 1. septembra od 9. do 12. ure. Šolsko leto se prične dne 4. septembra z otvoritveno službo božjo ob 8. uri. Zbirališče pri farni cerkvi. — Ravnateljstvo. PdmoFsIte vesti p Goriško fašistovsko glasilo »L’Isonzo« bo v kratkem zaradi finančnih težav nehalo izhajati. Pred nekaj tedni še je list izhajal po večkrat na teden, takrat pa se je moral omejiti na eno izdajo v tednu. Tudi ta ukrep goriškega fašistov-skega vodstva ni pomagal in, kot sedaj list sam poroča, bo nehal izhajati, čim pristane uredništvo fašistovgkega lista »Popolo di Tricste« na to, da posveti goriški pokrajini po eno svojo stran na dan. »L’Isonzo« je imel v poslednjem komaj par sto naročnikov, inseratov pa le po pol strani v vsaki številki. p Združitev bank. Po odredbi, ki jo je objavil italijanski službeni list, se 1)0 v severni Italiji in Julijski Benečiji združlo deset bank, med njimi tud tržaška »Banca della Venezia Giulia«, koprska »Banca popolare capodistriana« in videmska »Banca caltolica d’Udine«. Novemu denarnemu zavodu bo ime »Banca Caltolica del Vcneto.« p Umor. Na Polju pri Št. Vidu nad Vipavo je sodar Ferdinand Valentinčič iz Gorice iz neznanih vzrokov zadavil Antonijo Nabergojevo. stavo stavi rate ! Slika Skupina ameriških izletnikov na povratku r novo domovino z brzoparnikom »IIe de France« preko francoskega pristanišč* Le Uavre. 330 £ei iz Varšave im nazaj ko se je Človek sam naužil letati brez uporabe mišičevja, kakor to delajo letalci na veter. Tudi leteče ribe ne premikajo plavuti kakor tudi letalec na veter ne, ampak rabijo svoje ploskve samo kot nosilne ploskve, motor pa je veter. Ribe se dvigajo komaj 1 meter nad morsko gladino, lete pa do 450 metrov daleč nad njo. Za let na veter ni to nič kaj posebnega, nekaj posebnega pa je start: ribe plavajo dobro in se poženo pri plavanju s tako hitrostjo naprej, da se spuste kot puščice tudi nad vodno gladino v zrak. Takrat se odpro tudi njihove plavuti in te jih nosijo precej daleč naprej. Vročina v Angliji Te dni je zavladala v Angliji silna vročina in ravno glavno mesto London največ trpi za-radii nje. Vročina v Londonu je tolikšna, da se celo Avstralci pritožujejo, čeprav so vajeni tropične vročine. Vročina v Londonu namreč ni navadna čista solnčna vročina, ampak je sopara, ki človeku kar dihati ne da. Ljudje mr,jo od vročine kar na ulicah, vsak dan povprečno po 10 oseb. Na stotine ljudi pa mora 'iskati pomoči v bolnicah vsled vročine in kar je najbolj čudno, so ti slabiči s k or o sami moški. Vzrok te slabosti pa je današnja za vroče dni silno neprikladna moška obleka, ker se »spodobni« ljudje ne upajo na ulici sleči svojih suknjičev. Ženske so dosti bolj pogumne in praktične v tem oziru in angleški listi objavljajo slike skupin deklet, kako gredo kar v spodobnih kopalnih oblekah na ulico. Zaradi vročine trpi tudi angleški šport. Znani kriket-igrač Hobbs je padel včeraj v omedlevico, kar je silno vznemirilo vso športno javnost v Angliji. Tudi teniški turnir so marali zaradi vročine prekiniti. Tračnice cestne železnice so se vsled vročine tako razširile, da so jih morali cele ure polivati z vodo, da ni prišlo do nesreče. V neki veliki londonski restavraciji pa so prodali te dni povprečno po 200.000 porcij mrzle solate in po 2 in pol milijona poroij sladoleda. Zanimiva razporočna razsodba Na Dunaju se je ločil neki zakon iz teh raz-logv: Neki uradnik je svojo ženo, štedljivo in pridno žensko, mučil radi samih malenkosti. Nobene jedi ni smela skuhati, ako ni bilo njega zraven, vse ji je stehtal do grama natančno in ako so kaj pojedli brez njega, jim je to neprestano očital. Vsako prosto uro je mož prebil v kuhinji. Sodišče je ženi priznalo pravico do razporoke z motivacijo, da se žena ne more prisiliti, da vztraja v zakonu, ako je izpostavljena neprestanim žalitvam. Tudi višja instanca, kjer je mož iskal svoje pravice se je izrekla ženi v prilog in je izjavila, da nima mož ničesar iskati v kuhinji; sicer mu je pravno priznano vodstvo gospodinjstva, toda žena da ni njegovo orodje brez lastne colje, marveč da ima pravico do samostojnosti v okvirju svojih gospodinjskih poslov. Papirnato blago Iz Pariza javljajo, da je neka velika tovarna luksuznega papirja fabriciraja neko vrsto finega papirja, ki je čisto enak svileni tkanini in ki je baje tudi trpežen kakor dobra svila. Poskusili so napraviti iz tega papirja obleke, ki baje ne služijo le v dekorativne svrhe, ampak za vsakdanjo rabo. Posrečilo se je baje celo izvršiti na tem papirju lepe vezenine. Svetovni kongres esperantistov v Oatfordaa Prijatelji »svetovnega«, t. j. za ves svet veljavnega jezika se sestajajo že 25 let vsako leto enkrat na svojih kongresih. Letošnji svoj kongres so imeli v Angliji, torej v deželi, kjer jo večina ljudi mnenja, da je angleški jezik že tisti jezik, s katerim se da priti po vsem svetu. Kongres se je vršil v najbolj pomembnem angleškem vseučilišlcem mestu. Kongres v Oxfordu je pomemben že zato, ker so Angleži bili nekdaj esperantistom zelo nasprotni. Bivši londonski župan, sir Vezey Strong, je nekdaj rekel: »Ko so mi nekaj pripovedovali o esperantu kot o nekem »svetovnem« jeziku, sem se prezirljivo nasmejal, ker sem bil prepričan, da je mogoč samo en svetovni jezik in ta ne more biti nihče drugi kakor angleški. Ko sem pa začel kasneje stvar bolj temeljito premišljevati, in ko sem se prepričal, da noben narod ne bo hotel priznali angleščini te prednosti, mi je postalo jasno, da more biti »svetovni« jezik le nevtralen umetni jezik.« Na najnovejšem kongresu esperantistov je bilo zbranih 1200 oseb in zastopanih je bilo okoli 30 narodov in držav. Brat angleškega kralja, vojvoda Connaught, je kongres brzojavno pozdravil. Udeležence kongresa je občinski za-stop slovesno sprejel. Dvanajst vlad pa je poslalo na kongres svoje uradne zastopnike, kar je gotovo prav lepo priznanje za esperantiste, čeprav se zavedajo sami najbolje, da mora rasti zanimanje za esperanto iz lastne moči. S kongresi je vedno združeno tudi esperantsko poletno vseučilišče, kjer predavajo znameniti učenjaki v esperantu. Kongres esperantistov so otvorili v vseučili-ški cerkvi, katoliki pa so imeli svojo službo božjo s pridigo v esperantu v katoliški cerkvi. Zvečer so priredili sijajen koncert z besedilom pesmi v esperantu, v gledališču so pa igrali igro »Charley-jeva teta« tudi v esperantu. Število esperantistov narašča tako, da so nekateri govorniki na kongresu govorili celo o »esperantskem narodu«, ki si hoče osvojjti svet, a ne z mečem, ampak z mirnim delom za sporazum med narodi. Povratek ameriških izletnikov Velika radio-razstava v Berlinu. Za veliko radijsko in filmsko raz* v Berlinu, ki so jo otvorili avgusta, vlada po vsem svetu zaninianje, kajti na raz-vidimo vse najnovejše apa-za tehnika električnih valov, nam kaže najnovejši pogon* ski aparat na sidro. Naši izletniki, ki so preživeli v stari domovini mnogo lepili dni, se v posameznih skupinah polagoma vračajo preko morja. V četrtek se je zopet z večernim hrzovlakom odpeljalo preko 50 ameriških izletnikov, ki so se mudili pri svojcih v Jugoslaviji. Na kolodvoru so se poslovili od domačih težkih src, a vendar polni najlepših in nepozabnih spominov, ki jih nesejo seboj v svojo novo domovino. Brzovlak jih je popeljal preko Jesenic, Avstrije, Švice in Francije v francosko pristanišče LE IIAVRE, kjer sc bodo vkrcali na sloveči francoski brzoparnik »IIe de France«, last francoske paroplovne družbe Cie. Cie. Trans-atlantique, katero zastopa v Ljubljani gosp. Ivan Kraker, Kolodvorska ulica 35. Spremljal jih bode prav do pristanišča g. Avgust Kollander, poslovodja pri tvrdki J. Mihelich v Clevelandu, kateri je že spremljal potnike. Izletniki so imeli direkten vagon do Pariza. Bratje iz Amerike, kličemo vam ob slovesu: Na veselo svidenje in skorajšnje svidenje! Tekmovanje med letalci iz držav Male antante in Poljske — Jugoslovanski letalci doslej na dobrem mestu Letošnji krožni let iz Varšave in nazaj je četrti, kar jih prirejajo leto za letom vojaški letalci držav Male antante in Poljske. Letošnji let pa ima še svoj poseben značaj zato, ker tekmujejo med seboj z letali najnovejših sistemov. Točno po programu so letalci odleteli iz Varšave 27. avgusta zjutraj ob 1. uri. V triminutnih presledkih so sledili drug drugemu. Iz Varšave so letalci leteli najprej v Prago, kjer so jim priredili sijajen sprejem. V Prago so prileteli v sledečem redu: Rupčič, Jugoslovan (5 ur, 40 min., 40 sek.); Pavelič, Jugoslovan (5 ur, 48 min. 3G sek.); Svozil, Čeh (5 ur, 52 min., 53 sek.); Novak, Jugoslovan (5 ur, 52 min., 6 sek.); Langer, Čeh (6 ur, 1 min., 32 sek.); Opris, Romun (6 ur, 3 min., 34 sek.); Sintič, Jugoslovan (6 ur, 5 min., 29 sek.); Budrulov, Romun (6 ur, 8 min., 9 sek.); Klepš, Čeh (6 ur, 1 min., 15 sek.); Hubi, Jugoslovan (6 ur, 30 min., 57 sek.); Paklea, Romun (6 ur, 55 min., 39 sek.); Skrzynski, Poljak (7 ur, 10 min., 55 sek.); Tanakenescu, Romun (7 ur, 11 min., 40 sek.); Virnicki, Poljak (7 ur, 21 min., 28 sek.). Nekaj letalcem so se že na letu iz Varšave v Prago pripetile razne nezgode. Tako je moral prekinili češki major Mareš, potem Poljak Ma-salski, ki je pristal 70 km od Prage, dalje Poljak Vitakovski, ki je pristal v Bistrici na Moravskem, in Jugoslovan Nikolič. Obema poslednjima je zmanjkalo bencina. Iz Prage so letalci odleteli v Beograd. Prva sta odletela Rupčič (Jugoslovan) in Svozil (Čeh). Vreme je bilo odlično. Tudi v Beogradu so tekmovalce sijajno sprejeli in uprava letališča je ukrenila vse, da je bilo letalcem takoj vse na razpolago, kar so potrebovali, in posebna športna komisija je delala noč in dan na pripravah. Vsaki letalski ekipi sta bila dodeljena po dva naša letalska Častnika. Sprejemu letalcev je prisostvoval tudi poveljnik našega letalstva general Nedič. Seveda Zakladi »belega odrešenika« Leta 1519. so stopili Španci pod vodstvom predrznega Ferdinanda Corteza prvič na me-hikanska tla pri Juan de Ulloa. Prvotni prebivalci, Azteki, in njihov kralj Monlezuma (pravilno: Moctecuzoma, neki Španski kronist je aamreč kraljevo ime napačno zapisal) so Špau-se in njihovega poveJjnika sprejeii. Po neki stari pravljici o »belem odrešeniku,« ki je živel v pradavnih časih kot kralj in veliki duhovnik, dokler ni samega sebe na grmadi zažgal, da bi se vrnil zopet na svet kot božanstvo, so smatrali Azteki Špance za prave bogove, njihovega poveljnika Corteza pa za samega »belega odrešenika«. Oortez pa, ki je prav po kraljevsko živel v kraljevski palači iin katerega je Montezuma bogato obdaril, je Aztekom in njihovemu kralju kmalu pokazal, kdo in kaj je. Kralja Monte-zumo je imel namreč najprej v njegovi lastni palači za ujetnika, kasneje pa ga je dal umoriti. Bogata darila, ki ijih je poklonil kralj Montezuma španskemu poveljniku Cortezu, je Corlez kasneje poslal cesarju Karlu V. Darila je kasneje podedoval avstrijski habsburski nadvojvoda Ferdinand in jih je prenesel na svoj grad Ambrus na Tirolskem, odtam pa so to dragocenost prepeljali na Dunaj v muzej za naravoslovje, kjer je shranjen še danes. Dragocenost okrasja pa obstoji največ v krasnih tičjih peresih, iz katerih je sestavljena neke so se udeležili sprejema tudi diplomatski zastopniki Češke, Romunske in Poljske. Naša letala so imela številke od 1 do 6, češka letala od 7 do 12, romunska od 13 do 18 in Poljska od 19 do 24. Bile so to štiri ekipe, vsaka pa je štela 6 letal. Nagrade so določene dve: ena za zmagovito ekipo, druga pa za najboljšega letalca. Vsaka nagrada znaša 8000 poljskih zlotov. Ko so letalci prileteli v Beograd, so jih naši piloti zelo radovedno vpraševali o njihovih izkušnjah. Vsi so rekli, da je borba s Čehom Svozilom jako "težavna, ker ima njegovo letalo motor 1000 konjskih sil, druga letala pa imajo motorje komaj do 700 konjskih sil. V Beograd je priletel prvi Jugoslovan Rupčič. Za njim so prileteli: Čeh Svozil, Jugoslovan Pavelič, Čeh Novak, Romun Opris, Čeh Smolile, Jugoslovan Sintič, Čeh Klepš, Romun Burdolaju, Jugoslovan Hubi, Poljak Ljubin in Romun Tanaseanu. Letališče v Beogradu že dolgo ni bilo tako živahno kakor te dni. Posebno živo je bilo pri odhodu letalcev, ko so se pripravljali na nadaljevanje leta v Bukarešt. Ob 4. uri 30 minut zjutraj so odleteli, potem ko je vremenska postaja javila, da je vreme ugodno. V Bukarešto je priletel prvi Čeh Svozil, za njim pa: Jugoslovan Rupčič, Jugoslovan Pavelič, Jugoslovan Novak, Romun Opris, Čeh Langer, Jugoslovan Sintič, Romun Burdulaju, Čoh Klepš, Jugoslovan Hubi, Romun Oprisau, Romun Tanasesku, Poljak Rutkowski, Romun Pok-ma, Čeh Tresi, Poljak Skrzepinskl, Romun Ro-taru, Poljak Virticki, Jugoslovan Nikolič in Poljak Mosolski. Kolikor se da posneti iz dosedanjih rezultatov, je čisto gotovo, da bo Jugoslavija v tej letalski tekmi prav častno odrezala. Nesreča pa je zasledovala Poljake, ki so doživeli celo vrsto nezgod, tako da je zaradi te nemile okolnosti odstopil celo šef poljskega vojaškega letalstva, ki mu poljski listi očitajo brezbrižnost baš zaradi teh nesreč. vrste krona. Obstoji pa iz več vrst dragocenih peres. Spodnja vrsta obstoji iz peres, ki 30 plave barve kakor turkizi; tej vrsti sledi druga vrsta peres od rdečih čapelj, nad to pa je pritrjena vrsta peres bele kukavice. Vnanji rob pa obstoji iz najbolj dragocenih peres »božjega tiča,« ki je silno redek. Samo teh peres je 584. Ker pa ima tako lepa peresa samo samec in še ta le 3—4, sl lahko mislimo, koliko ptičev in s kako velikim trudom so morali poloviti, da so dobili dovolj peres za okrasje. Peresa so pritrjena na 187 zlatih ploščic. Vrednost tega okrasja daleko presega vrednost marsikatere današnje kraljevske krone. Učenjaki tolmačijo različne barve tega okrasja tako, da pomenijo višnjeva, rdečkasta, bela in rjava peresa po vrsti sinje nebo, zemljo, dež in rast. Vse okrasje ima dandanes ogromno zgodovinsko vrednost in jasno priča o visoki kulturi starih Aztekov. Ribe, ki letajo V tropičnih krajih pogosto opazujejo pojav, da se iz vode dvigne kar cela tropa rib, ki lete potem nekaj sekund nad valovi kot lastovke, potem pa se zopet spuste v vodo. Kako mora biti pač taka žival narejena, da lahko leta kot ptič in plava kot riba? Če preizkujemo leteče ribe, ne najdemo pri njih in na njih nobenih posebnih mišic za letanje, kajti velike prsne in trebušne plavuti, ki jim služijo kot »perotnice«, imajo prav slabotno mišičevje. Skrivnost letanja rib se je nam šele odkrila, Upoštevati je tudi okolnost, da dumping Sovjete razmeroma ne stane toliko sredstev, kolikor bi se to na prvi pogled zdelo. V razmerju z ogromnim, ne zadoščenim domačim trgom mase produktov, ki gredo ,za graniioo*, niti niso tako velike, z druge strani jim pa zelo olajšuje eksport lesa tok njihovih rek, po katerih priplava les prav do pristanišč. Skratka, Evropa bo prisiljena zavzeti napram sovjetski zunanji trgovini opredeljeno, jasno stališče pravočasno, ne da bi čakala na raizvoj zadnjih let sovjetske petletke, ki je sicer »pruoo napetosti zadnjih mesecev in razrvanosti notranjega položaja dvomljiv, vendar pa goji v sebi možnosti čedalje objestnejšega nagajanja. Posebno važno je slediti za sovjetsko agrarno industrijo, ki je Sovjetom posebno pri srcu. Zdi se pa, da evropska omotica izginja ta je Tujci pr/ nas Po raznih časnikih je bilo že večkrat čitati o tujcih, ki so zaposleni v podjetjih v Dravski banovini, kjer čisto po nepotrebnem odjedajo kruh domačinom. Vse hvale je vredno, da se močna in ugledna glasila zanimajo za ta nesrečen pojav. Vendar pa s samimi ugotovitvami ni pomagano. Treba bo sistematskega dela, statistike, katastra in sploh dobre organizacije, ki se bo kot korporacija bavila s stanjem brezposelnega zasebnega uradništva in kvalificiranega delavstva pri nas. Takoj v začetku treba ugotoviti, da pametni ljudje ne morejo na to misliti, da bi kazalo izriniti vse tujce iz vseh podjetij. To ne gre. Kajti tu in tam je vendar kateri, da za njega ne bi bilo pravega namestnika domačina. Razun tega pa imajo tujci v premnogih naših podjetjih svoj kapital ter imajo seveda tudi pravico, da spravijo v taka podjetja svoje strokovnjake, zlasti še, če sodelujejo kot zaupniki. To je vse v redu. A samo do tu. Pri nas pa se gode vse druge stvari. K nam prihajajo često tujci, ki ne samo niso prezmožni in vešči, ampak so celo dostikrat v svoji stroki čisto nesposobni, kakršnih pri nas ni. Kajti take naše nezmožne ljudi bi tovariši že davno diskreditirali in okolica bi jih osmešila in onemogočila. Tujci pa kajpada tudi ne uživajo ugleda, ali drži jih kapital kot svoje eksponente in zaupnike. In vendar so med temi došleci često ljudje, ki so jih njih očetje, strici in tastje poslali ali naravnost ali pa s posredovanjem dobrih in petičnih prijateljev sem, ker se doma niso mogli obnesti. Kakor rečeno, se bomo morali s tem žalostnim pojavom navala nepotrebnih in nezmožnih tujcev ter izrivanja in odrivanja naših, bavitl organizirano. Tu ne gre namreč samo za eksistenco naših ljudi, ki je radi nepotrebnih tujcev ne morejo najti. Ne gre tu le za izboljšanje življenja naših, ki je sedaj vkljub vztrajnemu in dobremu delu v večini zato tako borno, da morejo tujci tembolj izhajati. Gre za velike reči. Vsi ti tujci, ki so po naših podjetjih na vodilnih mestih, imajo podjetja v rokah ter Jim uravnavajo usodo. Če oni hočejo, podjetje ne uspeva, ali pa narobe. Naš narod pa tudi naši delničarji so preveč zaverovani v sposobnost tujcev ter so zadovoljni, da jim njihovo podjetje vrže le nekaj dobička. Kolikor pač preostaja od ogromnih režij, med katerimi so plače neraz-merno velika postavka. Morda se bo kdo čudil, ker sem rekel, da bi tujci znali tudi hoteti, da podjetje ne uspeva. Zakaj pa ne bi? Saj so se že zgodili slučaji, da je inozemska konkurenca po zvijači in ovinkih spravila v naše podjetje svoje Zaupnike, ki so delo ovirali in poslovanje sabotirali. In ko so nazadnje vendar vrgli takega gospodarskega špijona na cesto, je bil že bogat, zunaj je dobil za uspešno delo gotovo lepo nagrado, podjetje pa je bilo tako zavoženo in diskreditirano, da ni moglo nikamor več. To je storil tujec, ki Je veljal kot strokovnjak, kateremu pod domačim solncem ni bilo para. razumeti sinajsko konferenco in varšavsko posvetovanje agrarnih držav kot prvi razumen, načelen korak proti raztrganosti trgovskih odnošajev proti brezplodni medsebojni konkurenci, ki je prava greda za sovjetsko eamo-pašnost. Ni slučaj, ampak posledica globoke uvidevnosti in dosledne načelne politične linije, da je ravno Jugoslavija vzela inioijatiivo v svoje roke. Za tako inioijativo je potrebna velika moralna sila, kar bo moral razumeti ves evropski zapad in uravnati svoje korake po tej črti, čeprav v škodo posameznih bank. To pa na noben način ne bi bila žrtev, ker mora tudi trgovina imeti moralno bazo in vršiti svojo funkcijo z upoštevanjem skupnosti in splošno narodnih interesov. Drugačni trgovini je odreči pravico obstoja. Dogodilo se je dalje, da so pri nas tujci kot »strokovnjaki« pri poslih, ki so se jih še le lotili, ko so prej v svoji domovini bili uganjali že vse poklice ter se bavili z najraznovrstnej-šimi nasprotujočimi si deli. In dokazati se da, da niso strokovnjaki, ampak da opravljajo svoj posel prav povprečno in da ne morejo naprej, če nimajo dobrih pomočnikov domačinov. Tujci pri nas so za nas skeleča rana. Posledica njih zaposlitve v podjetjih, pri katerih je vendar skoro povsod tudi kapital naših ljudi in bank, so hude: naši ne dobe zaslužka. Če imajo domačini delo, se jim neprimerno slabše plača kakor tujcem, ker ti so baje reveži, ki morajo med tujim ljudstvom v težkih razmerah živeti. Ti tujci tvorijo v podjetju razred zase, ki prezira domačine, sposobnejše domače uslužbence pa namenoma izključuje iz svojega kroga, da bi se jasno videlo, da tujcu nikdo ni enak. Stremljenje teh tujcev gre tudi v smer, da bi sposobnejše domačine izrinili iz podjetja« bodisi z arogantnim nastopanjem, omalovaževanjem, ali pa s suženjskimi plačami. Tako ubijajo samostojnejše ljudi, a druge, ki imajo bolj prožno hrbtenico, pa s časom tako preparirajo, da so jim često dobrodošlo orodje proti lastnim domačim tovarišem. To so dejstva, radi katerih trpi vsak naš državljan, bil on Slovenec, Nemec, Madjar ali karsibodi. Ta zadeva pa ima še drugo, narodnopolitično stran. Ti tujci niso v svojem delokrogu nikoli na podrejenih mestih. Oni vedno vodijo in odločujejo. In ker nobeden ob prihodu v deželo ne zna našega jezika, in ima le redkokateri voljo naučiti se ga, se godi vse okoli njega nemški. Nemški govore oni med seboj, nemški občujejo z nameščenci — marsikomu naših se pri tem zopet oglasi nemška žjiica — nemške so Jim rodbine, na kratko, podjetje izgieda vsaj na pol nemško, in nemščina ima prednost in več veljave, ker jo govori »gospoda«, ki kaj pomeni. Radi teh strokovnjakov, govori nemški natakarica v gostilni; v kavarni natakar, doma gospodar, na kolodvoru uradnik, na cesti Btražnik, na pošti telefonistka, vse, prav vse. Radi teh omejenih ljudi mora biti vse nemško, samo da oni morejo pri nas sijajno eksistirati. Ti liudje — treba sploh Se dognati, da li jih ne pošiljajo k nam po posebnem priporočilu inozemske borbene organizacije — včasih v navalu arogancije tudi izjavljajo, da jim našega jezika ni treba in da se ga ne bodo učili. Za to je vse interno poslovanje v tvornicah in pisarnah nemško, zato si z vsakim Židom v Jugoslaviji dopisujejo nemški, zato silijo tudi velik del naših gosnodarjev in pridobitnikov z nemško korespondenco, zato preplavljajo brzojavne urade za vsako reč z nemškimi brzojavkami ter s tem znatno ovirajo promet, ker je jasno, da bi naše uradništvo lažje poslovalo v našem jeziku. Radi teh ljudi, ki so skoro vsi nasprotniki naše države, mora biti vse nemško, ker njihovi strokovnjaški talenti niso toliki, da bi si mogli naučiti jezika, ali je pa njihovo nasprotstvo proti našemu življu in naši deželi toliko, da se ga ne marajo učiti. Koliko Je že bilo slučajev, da Sovjefclti dumping Sovjeti se nahajajo v mednarodnopravno neopredeljenem odnošaju napram večini velesil, dejansko so pa sovražno enako razpoloženi napram vsem drugim državam in računajo sami z nestabilnostjo in nevzdržnostjo takega razmerja. Kljub temu pa oni z izredno diploma-tično spretnostjo izigravajo vse države, hitro se prilagodujoč trenutnemu položaju. To jim je mogoče samo z ozirom na ogromni del zemeljske oble, ki jo obvladajo, ker je njihov kos eemlje zaenkrat neizčrpljiv vir zapadnim državam potrehnih surovin. Po svojem odnošaju Sovjeti potom svojih, ve-fiinoma ne slabih diplomatov in trgovskih pooblaščencev zvito in oprezno lavi rajo med kri-fiajočimi se interesi zapadnih držav, iz katerih izžemajo vse, kar se da izžeti. Zapad jim ne dela majhne usluge v svoji ozkosrčnosti in v nedalekovidnosti. Sovjeti tega dejstva ne taje, ampak ga vedno povdarjajo. Za njih so zapadne sile le prehoden vir dobrih valut, tehnične opreme in znanja in v soglasju s tem tudi iin-pontirajo iz vsake države to, kar jim ponuja dotočna država v svoji brezglavosti, mašeč s svojim blagom kratkovidno pohlepnost posameznih bančnih skupin. Iz Amerike, Anglije in Nemčije uvažajo v prvi vrsti strojni materdjal, ki naj jim pomore organizirati lastno proizvodstvo in jih osvoboditi od gospodarske odvisnosti. Nakup strojev se vrši tako intenzivno, da je dobršen del težke industrije teh držav založen največ s sovjetskimi naročili, ki so spričo splošne evropske gospodarske krize vedno bolj nujna. Naročila so sklenjena v tujih valutah in če le mogoče na dolgoročne kredite. Iz Amerike, Nemčije in Japonske se uvaža enanje na dva načina, z najemom specialistov iz teh držav ali ipa z zaposlitvijo svojih ljudi v Industrijskih podjetjih teh držav, kar se v največjem obsegu prakticira v Ameriki, kjer so stalne sovjetske brigade strokovnjakov razmeščene v amerikanski industriji, njih »tekoči« personal pa vršča sovjetski Uniji vedno nove speoijalne inženerje, ki po par mesecih ali po enem letu prakse v svoji stroki obvladajo ame-rikansko tehniko in jo prenašajo na sovjetska tla. Pa tudi znani amerikanski organizatorji (veleaigrarec Campbell, inž. Dawis, nekateri Sefi amerikamskih železnic in drugi) prihajajo neredko v Unijo, izučujejo prilike in se odzivajo sovjetskemu vabilu s svojimi nasveti. Na železnici Unije je zaposlenih zadnje čase mnogo Japonskih inženirjev. Iz drugih držav sodeluje pri Sovjetih mnogo agronomov. Da krijejo svoje izdatke, so Sovjeti primorani Imporlirati tuje valute. Kolikor jih v slučaju defioitne trgovske bilance ne dajejo že medse-Ibojni trgovinski stiki vzajemno, se jih črpa iz obrobnih držav, iz Japonske, Anglije, zlasti iz Italije, to je iz držav, napram katerim je sov-etska trgovinska bilanoa aktivna. Aktivnost bi-anoe v teh državah je cilj Sovjetov, ker je to tudi pogoj možnosti importa valute. Najučinkovitejše sredstvo, ki se ga Sovjeti poslužujejo, da vzdržijo aktivnost je — dezor-ganizacija trga v dotičnih državah, s čemur onemogočajo osamosvojitev naoijonalne trgovine, čeprav bi bili zanjo podani vsi pogoji. To ee jim je že večkrat posrečilo v Levanti, pa tudi italijanski lesni trg je bil na ta način desori-jentiran potom dumpinga, kar čutijo tudi naši lesni trgovci. Sovjeti še davno niso osvojili italijanskega trga, niti deloma ne, in ga tudi ne morejo. Povzročili so pa 8 prvimi založaji svojega lesa na tem trgu paniko, ki jo vzdržujejo z neprestano pripravljenostjo, potom dumpinga izpodriniti konkurente, čim bi se ti na njihovih tržiščih spet pojavili. Po opravljenem delu Sovjeti mirno povišajo svoje cene, izrabljajoč psihozo, izigravajoč medsebojno ozkosrčno konkurenco tvrdk. Pogodba z Italijo jim daje zato še več možnosti in ustanovitev sovjetskega konzulata v Trstu je očitno naperjena proti naši lesni trgovini, ki jo naj tržaški konzulat kontrolira dn omejuje njen vpliv. Pogodba z Italijo je pa obenem udarec po Ameriki, ki je napram Sovjetom v pikantnem položaju. Tam se borijo posamezni koncerni za vpliv na vlado glede kočljivih odnošajev proti sovjetskemu kupcu. Istočasno z uradno komisijo Ficha, M naj razkrinka sovjetskega kupoa, In kljub emigracijskemu zakonu, zapori proti dotoku tujcev in brezpravnosti razmerja do Sovjetske Unije, posluje v Ameriki sovjetski »Amtorg« in mirno, dosledno, skoraj nemoteno realizira svoje načrte. V tej pristno amerikanski svoboščini so Sovjeti kakor doma in parirajo celo tak udarec, kakor je bila zadnja prepoved uvoza sovjetskega blaga takp, da je bila prepoved v nekaj dneh ne glede na amerikansko ssakoaitost sneta, obenem pa položaj za Ameriko poslabšan. Sovjetskim agentom ni odrekati psiholoških talentov. Zadnje čase so Sovjeti vrgli velike množine produktov svoje lahke industrije na poljsko tržišče, kjer skušajo na vsak način onemogočiti (stabilizacijo odnošajev napram drugim državam. Znan je naval Sovjetov v Nemčijo in Holandijo s svojimi vžigalicami, da izpodbijejo noge švedskemu vžigaličnemu trustu. Finsko trgovino so stopnjema pripravili do tega, da je država prisiljena neracijonalno in prekomerno izsekavati svoje gozdove in to ni zadnji vzrok lapovskega gibanja, vsaj ne majhen prispevek k vehementnosti voditeljev tega pojava. Taki so cilji in značaj sovjetskega dumpinga, ki ga Evropa opazuje kakor v omotici In mu »laj tu, zdaj tam podlega. Sinfska alka Veliki lepaki so po celi državi in morda celo izven nje vabili na slikovito »alko«, ki se je na letošnji veliki šmaren posebno slovesno vršila v kršnem dalmatinskem Zagorju, v visokem Sinju sredi zelenega cetinjskega polja, ki tako močno sliči naši kraški pokrajini, posejani s sivim kamenjem in sočnim zelenjem, za kar skrbi bližnja reka Cetina, ki na nadaljni poti hiti skozi silne klisure v naročje bližnjega modrega Jadrana. Kot prinese v našo slovensko vas največ življenja »žegnanje«, je tudi v dalmatinskih naseljih najživahneje, kadar praznujejo »sajam« ali »zavjet«. Sijajne so ponekod te proslave, najlepša in najznamenitejša pa je brez dvoma viteška »sinjska alka«, narodna igra, ki jo vsaj po imenu pozna že vsak kulturen človek, odkar Dalmacija ni več s sedmimi žigi zapečatena knjiga. Nič manj od Igre same je zanimiv njen postanek. Bilo je pred dvesto petnajstimi leti vročega poletnega popoldne pred praznikom Marijinega vnebovzetja, torej na dan 14. avgusta 1715. leta. Bosenski paša Mehmed je prignal 60.000 krvoločnih Turčinov, da zavzame utrjeni Sin] in si odpre nova vrata za pohod na sinje obale Jadrana. Več dni je že poskušal s silnimi napadi, vselej brezuspešno. Za visokim sinjskim obzidjem so zazvonili zvonovi, zaplapolale so zastave — jutri bo Marijin praznik. Strašno se je raztogotil paša Mehmed in tisto popoldne še enkrat nagnal vso tisočglavo vojsko pod obzidje, hoteč baš za praznik ponižati kristjane. Pa — strah božji I Mesto na zid, jo uberejo Turki nazaj. Paša si ruje dolge brke in preklinja in rjove, da bi prevpil bojni grom, sam dirja med prve vrste, bodri, udriha, prosi. Vse zaman. Tudi njega potegne bežeči plaz in sam ne ve, kdaj je preko ledene Cetine, kdaj je za gorami: ustavi se šele doma v varnem Livnu. Pred Sinjem je pustil ves bogat tabor in'deset tisoč najboljših vojakov, neustrašeni Sinj-čani pa so od petsto junakov izgubili le 38 mož. Marija jim je pomagala. Videli so jo v Sinju in videli so jo preplašeni Turčini. Visoko v oblakih je stala vsa v žaru in tvetlobi, strašna in mbgočna, ognjene strele so Ji švigale iz razprostrtih rok med zbegane nevernike in vžgale med njimi nepopisno grozo in zmedo ter prinesle zmago pravični krščanski stvari. Mična pravljica ima zgodovinsko jedro. Prevzetni Medmed paša, ki si je domišljal, da mu pade Sinj kar mimo grede v roke, je bil ves divji, ko se mu namera pred smrt prezirajočimi sinjskimi junaki ni posrečila. Brezobzirno je poganjal svoje vojake ped sinjski nož in postopal z njimi tako kruta in odurno, da so se mu pod trdnjavskim obzidjem uprli, k čemur je pripomogla še kuga, ki je zadivjala med turško vojsko. Prisiljen je bil, da se Je z za so taki ljudje ostudno žalili naše c grdimi psovkami. Ce drugače ne, vsaj v pijanosti se včasi kateri izpozabi. In za take ljudi se preklajo pri nas anketarji, da nam je potrebno še več nemščine! Kako odpomoči! Proti navalu takih tujcev, ki bi jih v takih razmerah in na tak način ne trpela nobena država, so potrebni strogi ukrepi. Potrebno bi bilo priseljevanje načeloma ustaviti in pripustiti tujca, ki hoče pri nas zaslu. žiti, samo tedaj, če mu drug tujec napravi mesto. Tujce, ki se kljub dolgemu bivanju v državi niso naučili jezika, je odpraviti preko meje. To so očividno nezmožni ljudje, ali pa naši — nasprotniki. Namesto teh si more prizadeto podjetje nabaviti novih, ali če se ti v nekem času primerno ne prilagode razmeram, morajo iti proč. In za takega tujca ne sme potem ve! priti nov. Delniške družbe, ki morajo že itak knjiga voditi v državnem jeziku, bi morale opravljati tudi vso korespondenco, ki gre na naslove v naši državi, izključno v našem jeziku. S tem pridejo naši ljudje do kruha, a podjetjem se prepušča, da-li še hočejo naprej rediti nepotrebne in nezmožne ljudi. In zlasti bi bilo potrebno, da naši ljudje ne bi začeli graditi podjetij pri dimniku. Vsaj pol leta prej se že vendar ve, kaj se namerava. In zakaj potem ne bi poslali domačih ljudi kam v tujino, da se izpopolnijo v stroki, če je to že res potrebno. Taki naši ljudje bi potem doma z veseljem delali in za manjši denar ter bi bili najmanj tako zanesljivi, kakor so tujci, ki imajo edini najvišji interes: obogateti in potem odriniti, če ne celo izginiti, ko je podjetje prišlo na rob propada. Tista neutemeljena glorija, ki jo vidimo okoli glav tujcev, mora izginiti. Kdor od blizu gleda, ne verjame v hvalisano sposobnost in nenadomestljivost takih strokovnjakov. Saj statistika s svojimi suhimi številkami pravi, da je med propalimi in slabo uspevajočimi podjetji večji odstotek takih, ki jih »vodijo« tujci, kakor takih, kjer delajo in se trudijo domačini. »Tujci pri nas«, to je poglavje, pisano 8 krvjo. Radi nepotrebnih tujcev zabavlja naš narod na oblasti, radi nepotrebnih tujcev se bori proti sedanjemu redu, radi nepotrebnim tujcev trpi naš delavec in nameščenec sploh, radi nepotrebnih tujcev je pomanjkanje, kriza, bolezen in vsaka nevolja, radi nepotrebnih tujcev je pri nas tako malo žive vere v našo državo in tako malo brezpogojne vdanosti napram njej, radi nepotrebnih tujcev je v nas tako malo ponosa, radi nepotrebnih tujcev, ki jih gledamo kako brez skrbi živijo v razkoši, je pri nas toliko nezadovoljnosti. Vsaj mi na severu smo dorasli tako, da ne potrebujemo povsod vodstva tujcev. Da ne bi kdo mislil, da imajo te vrste samo namen hujskati! Ne, tujec, ki je potreben in zmožen, bo dobrodošel. Vsa druga svojat, ki ne more doma uspevati, a tu dobro živi, pa mora ven. Ali pa si naj pri nas išče sebi in svojim zmožnostim primernega dela, kakor ga iščejo naši na Nemškem, Francoskem, kje v Južni Ameriki, Kanadi ali Avstraliji ter jedo grenek' kruh. Protežiranja tujcev in mišljenja, da naš narod, ki je dajal že v bolj neugodnih časih slavne znanstvenike, umetnike, pravnike, generale, ministre, kardinale in druge veličine, sedaj ne bi mogel imeti zmožnejšega uradnika ali boljšega delavca, pa mora biti konec. Kdor ne more drugače misliti, ga naj bo sram! Delavstvo in uradništvo pa, ki je prizadeto, se bo moralo organizirati. Če na primer kdo pravi, da brez vseh teh privlečenih tujcev ne gre, mora biti prepotrebna »Organizacija zasebnih nameščencev, delavcev in uradnikov« uverjena, da bo šlo. Le možatosti je treba. šestino zmanjšano vojsko urno umaknil v varno Bosno, prepustivši hrabrim Sinjčanom ve» svoj bogati plen. V spo.«.in na oni veliki dan obhajajo Sinjčanl od tedaj vsako leto 15. avgusta viteško narodno igro, nazvano »alka«, kar bi pomenilo »bojna igra«. Udeležiti se je sme vsak Sinjčan in okoličan, kmet in gospod, le da je častit Člvek, neoporečen in da je rojen v cetinski občini. Igra se vrši na široki cesti, ki vodi iz Sinja doli na lepo cetinsko polje. Visoka drevesa ob obeh straneh deloma blažijo s svojo senco silno poletno vročino in love oblake prahu, ki ga dviga pisana množica radovednežev. Vidite vse noše, vse barve, čujete vse jezike. Ne 1« domačini, ki do zadnjega zapuste dom in pohitijo na pozornico, tudi junaški Imočani, zagoreli Kninčani, zgovorni Primorci, brkati Bosanci, pa svetlolasi Nemci, flegmatični Angleži in bogati Amerikanci in bog zna kdo še, vse se znajde tam, pravi Babilon. Preko ceste je v višini treh metrov razpeta vrv in na njej visi alka. Obešena je tako, da se prav lahko sname. Je to dobrih 13 cm širok obroček in v njem drug manjši obroček, ki je i zunanjim zvezan po treh vzvodih. V mestu vdarja godba. Od vseh strani prihajajo stasitl alkari v slikoviti starohrvaški noši. Ponosno sedijo na okrašenih konjih, kot da je ves svet njihov. Na glavi visoka kučma z belimi peresi, pod njo dvoje smelih oči in vrsta belih zob pod črnimi brki, 8 srebrom bogato pošit Za kulturno aktivnost mladine Prav za prav je nekak brezupen oirculus vitiosus, vedno iznova in iznova pisala o prazr noti, ki je zadnja leta zazevala v slovenske m iknjiževnetm, umetniškem in kulturnem življenji!. Človeku se polagoma zdi Je skoraj vse zaman — kjer ni nič, se s Se tako ostro besedo ne da nič prebuditi. Toda takile zadnji obup bd bil vendarle malo pregrešen. Tragika mladega pokoleoja le ni tako daleč, da bi se dalo sredi tega časa reči o njem: ura je prišla, človeka pa ni. Menda ga ni več kulturnega področja, da ne bi bil občutno in uspešno že zastavil na njem svojega dela mladi rod. Imamo mlade literate, M so si ustvarili svoja občinstva in ki so dosegli celo veljavo pri kritiki, imamo svoje pesnike, pisatelje, dramatike, ki . imajo po verni iskrenosti svojega dela že pisano pravico v rokah, da nosijo ogenj svojih stremljenj — pa naj bodo že kakršnakoli — med ljudi: ti mladi literati so s svojim delom preplavili in osvojili naše književne revije, njihova imena so, ki danes pred svetom Kve. Imamo mlade slikarje, ki polagoma, pa s gotovim, trdnim korakom prihajajo za četrto generacijo, imamo komponiste, virtuoze, pevce, režiserje, igralce. Imamo mlade literarne zgodovinarje in recenzente in umetnostne, kulturne in socialne ideologe. Ne, mladi rod je bogat in z vsem oborožen, kar terja čas, in če si doslej v javnosti še ni priboril dovolj vidnih in hrupnih postojank, utegne biti vzrok za to v veliki meri pač kje drugje, kakor pa v nemoči in v nekvaliteti njegovega dela. Današnji Sas je pač malo nagel in neglobok, človek se dandanes nič več tako rad ne pogreza do dna svojega srca, preveč ima opravkov od jutra do noči. Slovenski umetnik pa je bil od nekdaj tih in skromen človek, nikoli se ni pehal v ospredje in se bil za veljavo in pošten honorar, vedno je živel v samoti, proč od sveta, in pomalem stradal, umiral od jetike in blaznel — na zemlji je pač tako, umetniku nikoli ni bilo dano, da bi se s komolci tolkel k mizi In do življenja. Vsa rast slovenske kulture je bila pojena s krvjo, bedo in trpljenjem naših največjih ljudi, vsak mejnik našega kulturnega ■razvoja, naše brezkončne hoje k svobodi je ena beda, ena tragedija, ena zvrhana mera trpljenja zase: Prešeren, Levstik, Cankar c moderno, a Kettejem in Murnom, in zdaj, na-eadnje, iz našega rodu — Srečko Kosovel. Naše dedovano prokletstvo je, da je vsakdo, ki je prišel, da bi vsaj kapljioo krvi ožel iz svojega srca za našo končno zmago, od vsega začetka obsojen v samoto in Izolacijo. In tako je neznano in zavrženo tudi vse, kar je živega, svetlega in velikega v mladi generaciji. Veni, samote so dobre, potrebne so: vse, česar se je človek dotaknil sredi življenjskih viharjev in cest, vse se šele v samoti umiri do svoje zadnje, dobre podobe. Toda samota ne sme biti pregnanstvo in ječa, ne sme biti edini način življenja, ki ga družba človeku da. Vsak Človek mora s polnim plamenom goreti z življenjem, mesto mora imeti sredi vseh reči, da lahko živi in se bije z vsem. Naše liberalno in kulturno življenje je po svoji dobri, stari navadi razporejeno na razne struje in strujice, na idejne, strokovne itd. Vsakdo kako ukrene, da se kam utesni in zapre, vsakdo poskrbi, da so čim težji zidovi okrog njega in nad njim. Vsak človek utegne pripadati kakšni idejni smeri in profesiji, toda tisto, kar je resnične sile ▼ njem, pripada vsem ljudem. Ničesar ni bolj potreba mladi generaciji, kakor malo odpeti dušeče ovratnike, razrahljati pretesne sheme, ▼ katerih danes ljudje žive, in se poiskati med seboj. Nobena zveza na svetu ne more 'biti bolj realna in trdna, kakor je zveza med ljudmi, ki drug drugega cenijo in ljubijo zaradi dela, Id ga vrše. Zdi se mi, da je dandanes čas, ko je dejstvo mladosti v mnogo večji meri ob enem lahko dolman iz modrega baržuna čez vzbočena prša ln široki hrbet, ob boku bridka sablja, na škornjih ostroge, v roki dolga sulica in ob sedlu dve pištoli — to je sinjski alkar. Tudi njegov konj je na starohrvatski način primerno oprem- - Ijen in čim lepši je, tem večja čast za njegovega jezdeca. Vsakega alkara spremlja njegov oproda, oblečen v cetinsko narodno nošo in oborožen s starinskim orožjem. Ob posebno slavnostnih igrah druguje alkaru še kum, ki ga v vsem zastopa in ki se navadno postavi z nad vse sijajno in bogato opremo. Pri alaj-Caušu se ob določeni uri zbero vsi alkari s svojimi kumi in oprodami v polni opremi in v vsem sijaju, na kar v najlepšem redu odjezdijo pred dom svojega poveljnika oziroma voditelja bojne igre. Tam že čakajo njegovi pribočniki, zastavonoša, dva čuvaja buzdovanov, ščitonosec in godba in tudi paradnega konja, najsijajneje okrašenega, pripeljeta tja dva lična mladeniča. Poveljnik Je že pripravil svoji »vojski« bogato zakusko. Alkari in njihovi kumi so povabljeni v hišo, oprode, ki na dvorišču čuvajo konje, se goste tam kar stoje. Za tem se vrši veliki pregled Jezdecev m konj. Poveljnik si strogo in natančno ogleda vsakogar in gorje alkarju, kumu, oprodi ali konju, na katerem odkrije kako nerednost. Brez ugovora ga nadrevi Iz vrste, izključen je iz igre. Disciplina med alkari je brezhibna, prvovrstna. Med zvoki godbe se prične nato urejati »prevod. Vsem na čelu jaše »barambaša« s svojimi oprodami, takoj za njim gre godba, potem pa že tudi program, kakor je bilo to kdajkoli prej. Najbrž še ni bilo dobe, da bi bil prepad med staro in novo generacijo tako brezupno širok, kakor je dandanes. Naša otroška leta so bila lota 1914—1918, vzgajal nas je najstrahotnejši, najbolj -roparski čas, kar jdh je dala zgodovina. Bila so to leta, ki so nam vse odvzela in ki so vse zatrla v nas, prazni in goli stojimo zdaj pred življenjem. Na svetu pa je bilo od nekdaj tako: samo kdor je bil brez vsega, je lahko vse pridobil. Da, biti vsega oropan, se pravi, biti bogat. Ko se bo teh tednih Ljubljana spet razživela, ko bodo spet prišli mladi ljudje z vseh vetrov, ko se bodo odprla gledališča, koncerti in se bodo po kavarnah in po sprehodih spet začele užigati vroče debate, bi bilo prav, da bi se sešlo nekaj ljudi, ki bi bili voljni, ukreniti prve korake, da se mlada generacija zdrami iz zakotij, samot in iz ena. Led bo treba prebiti. Fri. iaša pesem na gramofonskih ploščah Ko je radiofonija v razmeroma kratkem času zavojevala ves svet, se je zdelo, da bo grarno-iomija popolnoma potisnjena v kot in da bo prišel gramofon iz mode. Toda zgodilo se je baš obratno. Vkljub nagli širitvi radio postaj in vkljub temu, da imajo danes že na deželi — kaj še le v mestu — v vsaki hiši radio aparat, če ne večcevnega, pa vsaj skromni detektor, se je gramofonija silovito izpopolnila in napredovala. Na ploščah dobimo vse znane pesmi, glasbene komade najrazličnejših vrst, šlagerje in celo cele opere. Tudi slovenska glasba, oziroma naša pesem je na gramofonskih ploščah zastopana., Kako in sčim je zastopana, naj povem v tem članku. Ker nimam natančnega vpogleda v vso to literaturo, se omejim le na plošče, ki jih poznam. Svojčas je pel Matični kvartet Btarejše umetne in narodne pesmi, pravtako bivši Slovenski kvartet. Te plošče niso slabe, najidealnejše pa tudi ne. Dalje čujemo tudi po radiu plošče naših zborov, ki jih poje oktet »Jadran«. Menda so to zagrebški ali beogradski pevci, ki tulijo, ne pa pojo, brez vsakega estetskega čuta, slovenskega tona sploh ne zadenejo in izgovarjajo besedilo popolnoma napačno. Menda je med njihovimi ploščami tudi E. Adamičev »Vasovalec«, vsakemu slovenskemu pevcu znana, živahna skladba, ki se na ploščah čuje kot žalostna nagrobna pesem. Te plošče slovenski pesmi ne delajo časti. Pravtako ne iz Amerike Imporii-irane plošče slovenskih pesmi, ki jih pojeta dve rojakinji Udovič in Lawske. Te pesmi so s epremljevanjem orkestra in popolnoma prirejene kot amerikanski šlagerji, izgovarjava besedila skrajno slaba, glasovna kvaliteta pevk prav šibka, narodna pesem docela potvorjena. Razmeroma dobre so plošče baritonistov F. Držaja in kupletista D. Bučarja. Držaj je pel narodne pesmi, Bučar pa kuplete. Pred kratkim je pel v Berlinu tudi moški kvartet. Teh plošč še nisem slišal. — Skratka: */» slovenskih gramofonskih plošč ni dobrih, niti po izbiri skladb, niti po prireditvi, niti po reprodukciji. Nujno potrebno je torej, da založniki odslej posvečajo več pažnje na kvaliteta in reprodukcijo posnetih slovenskih skladb. Kaj naj se poje, kdo naj poje? Vprašajte strokovnjake. Pogrešena je tuktika, da je dobro vse in da je vseeno, ali poje skladbe solistično izšolan ali ne izšolan pevec, umetnik ali diletant. Plošče gredo v neštetih izvodih po svetu in kaj naj mislijo ljudje o naši pesmi, o zmožnostih reproducentov, solistov in solistk, kvartetov in zborov, če ne nudijo dostojne izvedbe? Kvarteti ad hoc, M niso vpeti, improvizacije, plehko •petje, vse to na gramofon ne spada. Založnik! se vrste: ščitonosec, dalje dva junaka s silnimi kiji, nalik buzdovanu Kraljeviča Marka, za tema paradni konj s svojima spremljevalcema, nato zastavonoša in njegov čuvar, dalje paroma alkari, za njimi njihovi kumi, potem vodja igre s pribočniki in zadnji alaj-čauš. Množica vzklika, pozdravlja, junaki pa se drže, kakor da gredo spet na Turka, kot pred dobrimi dvesto leti. Sijajen je pogled na to pisano povorko, na te živahne konje in na te dične jezdece. Zdrav Je naš rod, ponosen in krepak 1 Zastopniki oblasti, odličniki, povabljenci In sodniki, ki bodo odločali o zmagi alkov, so že pred tem zasedli zanje posebej postavljeni oder in mimo njih defilira vsa živahna »vojska«. Alkari pozdravljajo s sulicami in v lahnem trabu odpeketajo še kakih tristo korakov dalje do stojišča, od koder se vsak zase spusti v boj za alko. Ta visi baš pred odrom odličnikov. Na obeh straneh ceste pa se gnete ljudstvo, živahno se pomenkovanje. Spre1 nji so reveži: od zadaj jih rinejo naprej, reditelji jih od spredaj potiskajo nazaj. Vsi odri, vse lope, vse je premajhno, vse ograje so premalo trdne, vse vrvi so prerahlo napete, skoro zmanjkuje rediteljev. Pa se gledalci polagoma umirijo, ko je povorka mimo. Oglasi se trompeta, godba udari in prvi jezdec zdrvi proti alki. Oko Je nepremično uprto vanjo, sulica poševno naprej nagnjena. Nekaj metrov pred alko dvigne sulico, namerjeno na obroček in zdirja skozi eilj. Zadel je spotoma alko In obroček mu je obvisel na sulici. Glušeče ploskanje in vzklikanje ga pozdravi, aodnikl pa ugotove, da Je alka nabodena sredi se morajo zavedata, da ne gre le za kšeft, In da ni za gramofonske plošče vse dobro. Priznane umetnike in pevska udruženja naj za posnetje pošteno honorirajo, ne angažirajo pa naj ne pevcev, ki nimajo zadostne kvalifikacije za to in pojo za bagatelo. Za solotočke vendar ne bom angažiral zborovega pevca ali zborove pevke, marveč opernega pevca ali operno pevko. Založniki dalje prav malo upoštevajo avtorski zakon, in vsaka pogreška jih bo nemilo zadela s kaznijo. Za snimanje skladbe je treba skladateljevega ali prirediteljevega dovoljenja (Avtorski zakon § 22 št. 6). Dalje je kaznivo, ako na ploščah ni navedenega avtorjevega imena. V slučaju prekršitve avtorskega zakona (na pr. da bi skladatelj zaznal, da so njegove skladbe na ploščah slabo reproducirane), sme kazensko sodišče zahtevati uničenje vseli plošč. Zelo kazniva je potvorba avtorjevega imena. Baje je na plošči »Vasovalca« označen namesto Adamiča kot skladatelj t dr. B. Ipavic. Za potvorbo imena določa avtorski zakon kazen od 1000 do 6000 Din, oziroma zaporno kazen od 1 do 6 mesecev. — Na podlagi teh konstatacij naj se usmeri odslej naš gramofonski napredek. Prestiž slovenske glasbe zahteva, da se posveti izberi skladb in izberi njih izvajalcev večjo pažnjo kot doslej, da se sname le to, kar je umetniško vredno, ne pa kar tjavendan. Dolžni smo pač spoštovanja naši slovenski pesmi in našemu slovenskemu imenu tudi na gramofonskih ploščah. Z. P. Sodobni angleški roman V veliki nemški književni reviji »Die neue Rundschau« je mlada angleška pisateljica Virginia Woolf objavila zanimivo razpravo o vprašanju modernega angleškega romana. Zaradi dejstva, da je tudi pri nas precej živahno zanimanje za sodobno angleško književnost, da pa smo vendarle komaj povprečno informirani o njih in da so izvajanja pisateljice aktualna povsod, kjer se ljudje bijejo za nove oblike umetnosti in kulturnega življenja, naj nam bo dovoljeno, da jih tu v izvlečku podamo. * Če gremo pretehtavat vrednost sodobnega angleškega romana, moramo priznati, da je ta književna vrsta dandanes mnogo na boljšem nego v preteklosti, vendar pa se še vedno ne da reči, da je modemi angleški roman to, kar bi po vsej priliki moral biti. Angleška literarna mladina se dandanes ne stavlja po robu klasikom, temveč Wellsu, Bennettu in Galsworthyu. Res jim Je vsem trem treba biti hvaležen za tisoč lepih stvari, toda brezpogojno priznanje zaslužita samo Thomas Hardey in Joseph Con-rad, ki ju mladi angleški pisatelji nad vse cenijo, in do neke mere še Hudson. WeUs, Bennett in Galsworthy so želi mnogo vere in zaupanje, nazadnje pa so tako razočarali, da jim more biti mladi literarni rod hvaležen skoraj samo zato, da so pokazali, kaj bi bili lahko napravili, pa niso napravili. Če bi naj človek vso grajo nanje strnil v eno preprosto besedo, bi ta beseda bila: materialisti, vsi trije so materialisti. Njim ni bilo nič do duha, ukvarjali bo se samo 8 telesom. Stara angleška proza je visoko nad njimi, ker ima še dušo. In Bennett je največ kriv izmed njih, ker je najbolj izurjeni rokodelec med njimi: čvrstoča, solidnost njegovih del je tolika, da noben kritik ne more najti v njegovi knjigi niti najmanjše razpoke. Wellsove koncepcije pa so tako širokega nazmaha, da po navadi ne more svojih stvari lepo urediti. Vsakdanjost njegovih junakov ponižuje vsak zakon in ideal, ki jim ga pisatelj iz svoje dobrote privrže. Prav tako ima Galsworthy vkljub svojemu velikemu človečan-stvu bore malo tega, kar terja mladi angleški rod. Beseda, da so Wells, Galsworthy In Bennet materialisti, pomeni: da se ukvarjajo z brezpomembnimi stvarmi, da tvorijo ogromno spret- notranjega obročka in pišejo srečnemu tekmovalcu tri točke v dobro. Ni pa vedno te sreče. Kaj rado se primeri, da se alke niti ne zadene ali pa se jo le nerodno zbije na tla. Vsa umetnost igre tiči v tem, da alkar nabode malo alko v diru na sulico in jo obdrži na njj. Ako je nabodena sredi notranjega obročka, velja to največ; med obema obročkoma zgoraj zadeta šteje dve točki, enako, ampak spodaj zadeta, pa le eno točko alkaru v dobro. Vrstni red tekmovalcev se določi po starosti ali pa po žrebanju. kz2tgi,ilnsk osiifegčn-, žhgČ,in.vtiTmor bfs bfs Če je kdo trikrat izmenoma »napadel« alko in Bi priboril največ točk, se ga proglasi za zmagovalca. Ako pa imata dva alkara enako število točk, ponavljata napad tako dolgo, da ostane eden premagan. Zmagovalca vzamejo v sredo In med pokanjem topičev In pištol, med vzklikanjem ljudstva in sviranjem godbe ga odvedejo pred sodnike in druge odličnike. »Vojska« obstane in alkari spet pozdravijo z nagnjenimi sulicami, na kar vodja igre čestita zmagovalcu in ga obdari. Zbranemu ljudstvu nato v kratkih, jedrnatih besedah pojasni pomen narodne viteške Igre, slaveč junaštvo starih Slnjčanov In Cetinčanov ln stavljajoč jih za vzgled sedanjim rodovom. Svoj govor konča z vzklikom: »Živel naš viteški kralj!«, ki odjekne v tisočerem odmevu med številno množico. Sprevod se za tem v Istem redu, kot Je nastopil, zopet vrne v mesto in spremi zmagovaba na njegov dom, kjer se zmaga zadružno in primerno proslavi. V. P. nost in marljivost za to, da bi kake minljive neznatnosti pred svetom pribili za trajne resnice. Mladi literarni rod pa nastopa s kategorično zahtevo: treba je odpreti oči in videli, da življenje ni samo iz majhnih spletk in anekdot in izmišljenih komedij in tragedij. Treba je — kakor je to storil Joyce — posvetiti pozornost temu, kar se v enem samem bornem praznem dnevu zgodi v enih samih vsakdanjih možganih. Življenje ni kakor vrsta paralelno postavljenih luči na kočiji, življenje je luč, ki sije. V tem smislu terja mladina, da se naj sodobno literaturno delo loči od preteklosti, kakor se med mnogimi drugimi že ostro loči zlasti delo Jamesa .Joycea. Ti novi pisatelji se skušajo tesneje približati življenju in ga točneje zabeležiti, oni ne mislijo, da so velike tiste stvari, ki se zdijo velike, temveč so prepričani, da so najvažnejše najmanjše stvari. Kdor je čital Joy-cevo »Podobo iz mladosti« in »Ulissesa«, bo vedel, da je to Joycevo načelo. Joyce je duhoven. On si prizadeva, da za vsako ceno poda ples luči, ki sije iz najbolj notranjega plamena skozi mozeg in vse življenje. Čitanje »Uli9sesa« šele človeka pouči, kako malo vemo od življenja in koliko vsega, kar se zgodi v nas in okrog nas,' nam ostane na veke zapečateno in neznano. Že pri površnem pogledu na sodobni angleški roman je očiten ruski vpliv. Veliki ruski pisatelji imajo odlike svetnikov, če je ljubezen do bednih že svetost, in ruska svetost vzbuja v Angležih spoznanje in kes nad njihovo nereligiozno površnostjo, zaradi katere je v vseh njihovih velikih romanih komaj zrnce vrednosti. Vendar pa je dobro, da imajo Angleži smisel še za nekaj, za kar ga Rusi nimajo — veseliti se znajo življenja in se boriti, radi imajo komedijo in humor, veseliti se znajo lepote sveta in krasote telesa. Obliko tradicionalnega romana, kakršna pri Angležih dandanes velja, bo pač treba razbiti, kajti samo to je lahko pot do vstajenja in do nove mladosti. Kulturne Testi 24 novih nemških pisateljev. V Berlinu je izšla zanimiva, lepa knjiga: 24 novel 24 mladih nemških pisateljev. V knjigi je zastopana cela vrsta imen sodobne nemške literature, deloma že znanih, deloma še neznanih, med njimi Glaeser, Renn, Roth, Toller, Kesten, Veiskopf, Kastner, Vring, Ginster, Liei nann i. dr. Eisenstein in sovjeti. Pred kratkim so se po nekaterih ameriških in evropskih listih pojavile vesti, da se je znani filmski režiser Eisenstein, ki se mudi zdaj v Hollywoodu, naveličal Rusije in sovjetov in da se v Moskvo ne vrne več. Eisenstein je na te vesti priobčil v nekem chicaškcm dnevniku izjavo, v kateri pravi med drugim: »To je laž. Po premijeri mojega prvega filma za Pa-ramount ge vrnem v sovjetsko Rusijo. Jaz sem v sovjetski zvezi zrasel z umetnostjo množice. Moje bivanje v Ameriki ima za namen samo zbližan j e med ameriško in rusko kinematografijo.« Vojna drama x morja. Znani roman o življenju in bojih nemške vojne mornarice Cesarjevi kuliji je avtor Thcodor Plivier dramatiziral. Novo dramo uprizarja te dni Piscator v Berlinu. Ob tej priliki je Plivier podal izjavo, v kateri pravi med drugim: »Dandanes, ko je londonska razorožitve* na konferenca končala tako brez uspeha in ko povsod, ne samo pri nas v Nemčiji, razne organizacije živahneje nego kdaj prej pripravljajo mladino na novo vojno, je ena naših najnujnejših potreb, naslikati svetu zadnjo vojno, kakršna je bila v resnici.« ttadio LJUBLJANA, nedelja, 31. avg.: 9.30 Otvoritev lovske in šumarske razstave (prenos z velesejma). 10. Misijonska etnografska razstava, predava Ivan Martelanc. 10.20 Ing. Jože Čeme: O poljedelstvu. 11. Promenadni koncert (prenos z velesejma). 12. Ogled lovske razstave: razstava psov, razlaga Fr. Urbanc. 15. Plošče. 15.30 Ljudska igra »Cerkvena miš« (ŠL Jakobski gled. oder). 16.30 Samospeve poje g. Joža Likovič. 20. Jugoslovanski večer (Radio orkester). 22. Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda (Erich Ileree). 23, Napoved programa za naslednji dan. BEOGRAD, nedelja, 31. avgusta: 9. Prenoi službe božje iz Sabome cerkve. 10.30 Plolče. 12.30 Opoldanski koncert balalajk. 13JO Dnevne vesti, 16. Popoldanski koncert ciganskega orkestra. 17.0$ Predavanje ca poljedelce. 17-30 Narodne melodij« naharmoniko. 18. Vesele »godbe. 19.30 Komedija. 20. Večerni koncert beograjskega opernega zbora. 21. Dnevne vesti in čas. 21.15 Večerni koncert radio orkestra. 22.15 Sprehod po tujih postajah. ZAGREB, nedelja, 31. avgusta: 11.30 Dopoldanski koncert orkestra. 12. Opoldansko svonenje. 12.05 Nadaljevanje koncerta. 12.50 Nasveti sa kuhinjo. 17. Rezervirano za športno reportaio. 20.30 Kulturne in društv. vrsti. 20.35 Večer slovanske glasbe. 2150 Dnevne vesti in vreme. 22. Zabavni koncert. LJUBLJANA, ponedeljek, 1. septembra: 12. Sprehod po šumarslu razstavi, razlaga ing. F. Božič. 12.30 Plošče. 13. Časovna napoved, borza, plo-šče.^ 13JO Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Koncert radio orkestra. 19.30 Dr. Debevec: O jetiki otrok. 20. Plesna glasba. 22. časovna napoved in poročila, napoved programa za nasledjni dan. BEOGRAD, ponedeljek, 1. septembra: 10.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Predavanje. 17.30 Narodne melodije aa pihala. 18. Popoldanski koncert zabavne glasbe. 19.30 Polkovnik g. Milič predava. 20. Koncert opernih arij in dueti (g. Žaludova in g. Knittl). 21. Koncert klasične glasbe za 2 violi, ni, g. prof. VI. Slatin (1. violina) in g. J. Zorko (2. violina). 22. Čas in dnevne vesti. ZAGREB, ponedeljek, 1. septembra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Opoldanski koncert na plošče 13.30 Dnevne vesti. 20. Književna ura. 20.1S. Kulturne in društvene vesti. 20.30 Rezervirano s« prenos. 22.30 Dnevne vesti in vreme. 22.40 Ploičei Krivica in pravica Ruska narodna. Poslovenil Ivan Matelič. (Konec.) S. Kako je slepi spregledal in zvedel *a tajnost, kako bi se dala ozdraviti carjeva hči. Slepec je pojedel kruh In se je tipal dalje. »Pogum!« si misli, >poSasi že prilezem do vasi.« Šel je, del, Sel, šeL Zalezel je s poti in ni vedel, kod naj hodi. Začel je moliti: »Gospod, ne zapusti mene grešnika I« Ko je tako molil, je zaslišal neznan glas: »Stopaj na desno v gozd, tam prideS do grme* Bega vira; umij se v vodi tega izvirka in Bog ti podari vid. Tam zagledaš velikanski dob, spletaj nanj in pričakuj na njem noči.« Slepec je zavil na desno, pritaval do gozda, zalezel na stezico in po njej prišel do šumečega izvira. Zajel je iz njega vode in toliko da je z njo omočil očesni votlini, je v trenutku spregledal. Oziral se j« okoli in zagledal velikanski dob, pod katerim je bila vsa trava uničena in zemlja steptana; splezal je v vrh in čakal noči. Ko je legla temna noč, so prileteli od vseh strani nečisti duhovi in se hvalili, kje je kdo bil in kakšno zlo je naredil. Eden izmed vragov govori: »Bil sem pri prekrasni carični. Že deset let jo mučim; na vse načine me izganjajo z dvora, ali izgnati me ne morejo; izžene me le oni, kdor dobi od bogatega trgovca sliko Matere Božje.« Na vse rano, ko so se bili že vsi besi razleteli, je splezal pravični z doba in Sel iskat bogatega kupca. Ali dolgo ali malo časa — našel ga je in se udinjil pri njem za delavca. »Vse dolgo leto bom delal pri tebi; ničesar ne zahtevam za plačilo kot podobo Matere Božje, ki jo imaš.« Trgovec je bil zadovoljen; pravični je delal na vse pretege, ne podnevi ne ponoči si ni dal pokoja, tak skrben delavec je bil. Ko se je leto končalo, je prosil za dogovorjen zaslužek. »No, bratec!« pravi trgovec, »zadovoljen sem s tvojim delom, ali zelo mi je žal oddajati sliko; plačam te raje z denarjem.« »Ne, tvojega denarja ne potrebujem, daj ml le, kar si obljubil.« »Nemogoče! — No, delaj pri meni Se eno leto in tedaj ti oddam podobo.« Ni se dalo pomagati. Ostal Je pri trgovcu in delal pri njem Se vse dolgo leto. Zopet se je leto zasukalo in zopet je bilo trgovcu žal za sliko. »Raje te poplačam z denarjem,« pravi trgovec, »če pa hočeS na vsak način dobiti sliko, delaj pri meni Se eno leto.« Z bogatim in mogočnim se Je težko prepirati. Kmetiču ni kazalo drugega, kot udati se. Delal je pri trgovcu Se eno leto Še * večio vnemo ko prej. Ob koncu tretjega leta je snel trgovec podobo s stene in jo dal kmetiču, rekoč: »Na, 4. Pravični ozdravi carjevo hčer in za plačilo jo dobi za ženo. Kmet je vzel sliko Matere Božje, se poslovil od trgovca in se napotil v tisto carstvo, kjer je zli duh mučil carjevo hčer. Sel je, Sel, šel, Sel in prišel v glavno mesto in govoril: »Lahko ozdravim vašo carično!« Prijeli so ga pod pazduho, ga takoj odpeljali v carski dvor in mu pokazali bolno carično. Poprosil je za posodo vode. trikrat potonil vanjo podobo Matere Božje, dal to vodo carični in ji velel, umiti se v njej. In glej, komaj se je začela carična umivati, je izletela is nje nečista sila v obliki klobčiča. Bolezen Je prenehala in krasna devica je postala vesela in zdrava. Car in carica sta se vzradostila in nista vedela, kako bi poplačala čudovitega zdravnika. Ponujala sta mu visoko službo, veliko premoženje in mu vsiljevala veliko plačo. »Ne!« pravi kmet, »ničesar ne potrebujem.« Carična pa je prosila: »Dajte me njemu za Seno.« »Dobro!« je odgovoril car. Poročili so ju in priredili veliko pojedino za vse cesarstvo. Od tega dne je živel pravični Danilo Gorinšek: V žitu Sredi žita, sredi polja vselej Židana je volja. Murni se cvrče glasijo in velijo na gostijo: »Točimo pijačo fino — hladno roso, cvetno vino!« Prideta z ženo dva hrčka, rose opijeta dva vrčka; kjer pa rožice cvetijo se čebelice mudijo, plešejo brenčeče muhe, vse, debele in pa suhe. Pozno v noč se tam piruje ko na svatbi — in še huje.. - ♦ Radivoj Rehar: Vran in petelin Basen. Na bogati, a samostojni kmetiji je nekoč živel stasit petelin Kikirič. Oblastno je stopical po dvorišču, a včasih si je zaželel tudi daljšega izprehoda. Tako se je navadil potepanja, in nekega dne se mu je nenadoma vzbudila misel, da bi se napotil po svetu. Tja daleč v temen gozd je zahrepenel, v ono skrivnostno prostranost neskončne svobode. Kikirič je bil trmast in svojeglav; kar je kdaj sklenil, je tudi brez odlašanja storil. Od nikogar se ni poslovil, še od svojih putk ne; kar pot je vzel pod noge in je šel. Prekrasno in prijetno je bilo, hoditi pre- ko pisanih livad, še lepše po teminah prostranega gozda. »Zakaj se nisem že prej odpravil po svetu?« se je spraševal. »Zakaj sem toliko časa tičal doma? Koliko sem zamudil, koliko izgubili« Ko pa je tako premišljeval in sam s seboj govoril, je nenadoma završalo med vejevjem košatega hrasta, in še preden se je Kikirič zavedel, kaj se je zgodilo, je začutil v svojih krilih silno bolečino. — Velik kragulj se je zagnal vanj in ga je hotel umoriti... »Pomagajtel Pomagajtel« je zakričal do smrti prestrašeni Kikirič, da je odme- valo in pomoči prosilo daleč, daleč po temnem gozdu. In ni bilo zaman. Vran Črnič, ki je zaslišal obupni krik petelinov in opazil svojega starega sovražnika kragulja Krivokljuna jo je po bliskovo ubral v ono stran, in je dospel še tik v poslednjem trenutku. Besno se je zakadil v kragulja Krivokljuna, sedel mu na hrbet in ga tako dolgo obdeloval s svojim debelim in močnim kljunom, da se je vdal, izpustil petelina Kikiriča in pobegnil kar se je naglo dalo. »Hvala ti, vran Črnič,« je zajecljal petelin Kikirič, ko je spoznal svojega rešitelja. »Samo tebi dolguejm svoje življenje; reci; s čim naj ti ga popolačam?« Vran Cmič se je ustopil na bližnje drevo, poškilil postrani petelina Kikiriča, se potuhnjeno namuznil in dejal: »Petelin Kikirič, skleniva zavezništvo. Ti mi boš nabiral hrano, jaz te bom pa branil pred kragulji!« »Velja!« je odgovoril petelin Kikirič. In tako sta petelin in vran sklenila zavezništvo in sta se odpravila dalje po svetu. Petelin je vranu nabiral hrano, vran pa je petelina branil pred kragulji. Lahko in prijetno, kaj ne? Da, za vrana Cmiča že, za petelina Kikiriča pa ne, kajti vran je bil vedno lačen in petelin mu ni mogel nikoli nabrati toliko zrnja, da bi še njemu samemu ostalo. Tako je moral samo sline požirati in dan za dnem je postajal bolj šibak in mršav. Naposled so mu že pajki mreže predli po trebuhu in ni več mogel vzdržati. Uprl se je in dejal: »Vran Cmič, tako se nisva pogodila.« »Kako pa?« se je lokavo začudil vran. »Mar mi nisi obljubil, da mi boš hrano iskal, jaz pa da te bom pred kragulji branil«? »Seveda, tako je bilo rečeno,« je odvrnil petelin, «to pa ni bilo rečeno, da zame ne bo nič ostalo.« »Tako ali drugače,« je dejal vran Cmič. »Kdor se sam ne more braniti in potrebuje močnejšega in pogumnejšega, da ga ščiti, je blapec; hlapec pa, to veš mora delati tako, kakor hoče gospodar. Ce ti ni prav, pojdem. Ti pa glej, kako se boš poslej sam otepal s kragulji.« Petelinu je bilo hudo; užaljen je bil in ponižan, a pomagati si ni mogel. Rad bi se bil zopet vrnil domov, a ni poznal poti in je tudi vedel, da bi ga samega kragulji ubili in požrli. Vdati se je tedaj moral v svojo bridko usodo. Ponižan, potrt in lačen se je vlačil za lokavim vranom Crni-čem, dokler ni naposled sredi poti omagal in poginil. Jež Bodičar, ki je to zgodbo poznal, ga je pokopal in mu postavil spomenik s temle napisom: »Dom zapustil svoj je Kikirič, šel po svetu, bedast je mladič; gospodar poprej, postal je rob; tu počiva, tu njegov je grob.« osvežujočega zraka. Ce ji preti nevarnosl, se celo tudi požuri in naglo izgine v svoj« vodno skrivališče. Za spoznavanje razvoja živalstva na naši zemlji, je ta riba neprecenljivega pomena, kajti ona predstavlja tisto vrsto živali, ki so prve zapustile vodo, v katere! so živele, prišle na kopno in se tam razvile v sesavce in druge živali, ki ne dihajo s škrgami, ampak s pljuči. Med tem, ko so se ostale ribe tekom neskončnih tisočletij popolnoma prilagodile življenju v vodi in ne morejo več na suho, ker bi sicer poginile in ker so druge potomke izgubile vse poželjenje po bivanju v vodi, j« riba ceratodus ostala oboje, vodna in kopna žival. Dandanes je tudi v Avstraliji že bolj redka, ima pa vendar nekaj daljnih sorodnikov tudi v Afriki in v Južni Ameriki. Uganka A. M. Krila imam, nisem ptič, hraber jaše me fantič, cest ne rabim ne steze, moje ceste — so megle. * Rešitev uganke v prejšnji številki: Kukavica. Vseh rešitev smo prejeli 2(5^ pravilnih 19, Nagrado prejme Anica Bajtic kova, učenka v Novem mestu, Kandija 51. Rešitve današnje uganke sprejema ured-v Mariboru, Aleksandrova cesta 24., do ništvo mladinske priloge »Jugoslovana« srede 3. septembra. Ugankar. Opica > eno potezo! kmet v carskih dvoranah, oblačil se je v carska oblačila in jedel pri carski mizi. 5. Sodba krivičnega. Preteklo je nekoliko časa. Zet je poprosil carja: »Pusti me domov; imam staro mater.« Carična pravi: »Pojdiva skupaj.« In odpotovala sta: konji, kočija in opravat vse je bilo carsko. Vozila sta se, vozila, kar ju sreča krivični, prav oni, ki se je nekdaj prepiral, da je potrebno živeti na svetu krivično. Carski zet ga je spoznal in mu rekel: »Zdravo, brat! No, ali me ne poznaš? Ali se spomniš, kako si se t menoj prepiral, da je lepše živeti krivično kol pravično in še celo oči si mi bil iztaknil.« Krivični je okamenel in ni vedel, kaj naj počne. »Nikar se ne boj, saj se ne srdim nate,« mu je rekel pravični in mu povedal vse, kako se je z njim godilo: kako je spregledal, kako je delal pri bogatem trgovcu in kako se je poročil s prelepo carično. Krivični je poslušal in sklenil tudi iti v gozd k bobnečemu izvirku. »Dobro,« si je mislil, »tudi jaz dosežem svojo srečo.« Odšel je v gozd, poiskal bobneči vir, splezal na visoki dob in čakal noči. Natančno o polnoči so prileteli pod dob nečisti duhovi. Ker so bili opreznejši, so zagledali krivičnega, ga zvlekli > drevesa in ga raztrgali na drobne koSčke. plavuti in tudi luskine. Od ostalih rib ?e loči samo po tem, da so njene plavuti bolj gibčne in krepke, tako da jih lahko uporablja tudi kot noge in po njih hodi in pa po tem, da ne diha samo s škrgami, temveč lahko tudi s pljuči, kakor sesalci na kopnem. Po večini živi ceratodus seveda v vodi, kjer prav spretno plava, kakor vsaka druga riba; včasih, kadar se vode naveliča, se pa napoti na sprehod po kopnem. Tu sicer ni Bog ve kako spretna in urna, premika pa se le dalje in vživa prijetnosti Mali risar Marij Skalan: šipek Sipek, šipek, beli šipek v maju je cvetel, vse poletje in vso jesen rastel, v zimi dozorel. Med na njem čebele brale so okusen in sladak, sad njegov pa bil je trpek, zelen dolgo in grenak. Šele ko je prišla zima, ko sta prišla sneg in led, ves postal je rdeč in mehek in sladak — ko ajdov med... Riba, ki živi rfudi na suhem Saj to vendar ni mogoče, da bi riba živela tudi na suhem, boste dejali. Kakor hitro bi riba zapustila vodo — bi več ne bila riba. Pa je vendar na svetu tudi tako čudo. To čudo je riba »ceratodus«, ld živi v daljni Avstraliji, v tisti čudoviti zemlji, ki je ohranila toliko posebnih, prastarih živalskih vrst, kakor noben drugi del sveta. Da je ceratodus zares riba, se lahko prepričate na naši sliki. Ribjo glavo ima. Solrolsfvo Razvoj Sokola št. Ilj v Slovenskih goricah Na kraju naSe najsevernejše točke v državi Je zasijalo novo aolnce, Sokol kraljevine Jugoslavije, ki je razprostrl peroti preko Slovenskih goric, začel bodriti in vzbodbujati prebivalce St. lija in bližnjih goric k novemu in boljšemu življenju. Ustanovitelji Sokola so si v svesti: V slogi je moč in z razširjenjem sokolske ideje bratstva in ljubezni* so namah osvojili srca mnogih, ki so zadnjih deset let ječali in morali prenašati posledice strankarskega partizanstva. Sokolsko društvo Št. Ilj si Je položilo svoj temelj dne 27. aprila 1930. in ta dan bo ostal vsem rodoljubom iz Št. lija in njegove okolice v blagem spominu. Ob mnogoštevilni udeležbi in ob navzočnosti gospoda poglavarja dr. Ipavica, brata staroste Mariborske lupe dr. Kovačiča se je že tedaj razvil ustanovni občni zbor v malo narodno manifestacijo. Sokol Št. Ilj se zaveda, da ga čaka še težak napor pri njegovem razvoju. Vendar postaja močan, novi bratje in sestre pristopajo. Njegove vrste se jačijo, čeprav počasi. Danes šteje že društvo okoli 60 članov in 20 članic. V kratkem času, ko je pričel delovati, poteklo je komaj par mesecev, si je nabavil že najnujnejše telovadno orodje. Veliko zahvalo Je dolžan v tem oziru bratom Sokolom Sfiligoju, Baumanu, dr. Bučarju, nadalje Sladkogorski in Cer-šaški tovarni ter mnogim drugim bratom, ki so • svojo požrtvovalnostjo tudi v gmotnem oziru pripomogli Sokolu do tako lepega uspeha. Zahvala tudi bratu Dimniku, ki je odstopil dvorano Sokolu za vežbanje. Prvi uspeh, ki ga je naše društvo javno pokazalo, Je bilo sodelovanje naše čete pri nastopu v Jerenini dne 24. t. m. Nastopile so naše vrste pod spretnim vodstvom brata načelnika fleškota. Sedaj pa stoji Sokol Št. Ilj pred svojim prvim Javnim nastopom. Pripravlja se, vežba, kajti zaveda se, da ga loči komaj 14 dni od velikega trenutka, ko bo moral javno dokazati, kaj je dosegel v tem kratkem času. Dan sokolske manifestacije, dne 14. septembra tega leta, se bliža z nepopisno naglico, ki bo prva manifestacija Sokola kraljevine Jugoslavije po preteku 10 let našega osvobojenja v Št. liju, na skrajni točki naše severne granice. Z velikim zani- fianjem delovanju Sokola Št. Ilj sledi vsa tu-ajšnja Javnost. Zato poživljamo vsa sosedna bratska sokolska društva, vsa ostala narodna društva in sploh vse občinstvo, naklonjeno Sokolu iz bližnjih krajev, posebno iz Maribora, da pohiti dne 14. septembra v Št. Ilj v Slovenskih goricah in tako manifestira v skupnem delu in bratski ljubezni do na j vzvišene sokol-, ® meje, ki bo združila vsa naša srca v za-jedmčkem hramu pod jugoslovansko trobojnico svobodnega in močnega Jugoslovanskega Sokolstva. Sah Angleška igra kmetov. Beli: Eliskascs. črni: Stoncr (H. Steiner). 10. kolo. 1. c4, e5, 2. 8c3, Sc6, 3. Sf3, Sf6, 4. d4, ed4 :, B. Sd4 :, Lb4, 6. Lg5, Lc3 : -f, 7. bc3 :, Se5, C mi ima za končnico mnogo boljšo pozicijo kmetov, beli pa prednost dveh tekačev. 8. e3, h6, 9. Lh4, Sg6, 10. Lf6 : To je nepotrebno in slabo. 10. ... Df8 :, 11. Le2, 0—0, 12. 0—0, d6, 13. Tabl, Sh4, Napad, ki ga črni inscenira, je nekoliko preuranjen. 14. Khl, bfi, 15. g3, Lb74-16. 13, Sg6, 17. e4, Tae8, 18. Dd2, Dd8, 19. Kgl, Se7, 20. Ld3, Lc8, 21. Tbel, Lh3, 22. Tf2, Dd7, 23. f4, Sc6, 24.Sc6 :, Dc6 :, 25. f5? Beli je dosegel že jako dobro pozicijo, seda jpa pride hitro v izgubljen položaj, kajti lov na tekača h3 se ponesreči. 25. .. Dc5,26. De3, De3 :, 27. Te3 :, Lg4, 28. Tf4, Ldl, 29. Kf2, Te5, 30. Tel, La4, 31. g4, g5, 32. fg6 : e . p ., fg6 :, 33. Ke3, Tf4 :, Konč-«5, 32. fg6 : e . p ., fg6 :, 33. Ke3, Tf4 :, Končnica je za belega brezupna, ker so njegovi kmeti preslabi in stoje na belih poljih. 34. Kf4 :, g5-f, 85. Ke3, Ld7, 36. h3, Kg7, 37. Kd4, h5! 88. Tgl, hg4 :, 89. hg4 :, Ta5, 40. Tg2, Le6, 41. Lfl, Ta4, 42. e5, de5 :, 43. Ke5 :, Lc4 :, 44. Lc4 :, Tc4 :, 45. Td2, Kg6, 46. Td3, Tg4 :, in črni je dobil. Indijska igra. Beli: Pire. črni: Flor. XII. kolo. 1. d4, 8f6, 2. c4, e6, 8. Sc8, Lb4, 4. Db3, De7, B. Lg5, Proti Flohrovi potezi De7 je to najbrže najboljše protisredstvo. 5. .. h8, 6. Lf6 :, Lc3 7. Dc3 :, Df6 :, 8. Sf3, b6, 9. g3l, Lb7, 10. Lg2, d6, 11. 0-0, Sd7, 12. Tfel. De7, Tako rekoč izsiljeno, ker bi na 0—0—0 sledil napad z a4, na 0—0 pa Se5! Beli je v prednosti. 18. e4, 0—0, Tukaj bi bilo e5 slabo radi Lh3. 14. e5 Vprašanje je, če je to pravilna ideja. Beli bi bil mogel dopustiti tudi e5 in igrati potein napad na kraljevo krilo (Sh4 itd.) 14. ... Tfd8, 15. b4 To je, kakor se pokaže napaka, ker postanejo beli kmetje slabi. 15. ...,, a5, 16. a3, de5 :, 17. de5 :, Sb8! Ta bizarna poteza je izredno močna, ker črni grozi takoj napasti kmeta b4. 18. Sd4, Lg2 :, 19. Kg2 :, ab4 :, 20. ab4 :, Tal :, 21. Tal:, c5, 22.b4:c5, Dc5 :, 23. Sb5, Sc6, 24. f4. Kakor se pokaže, je to težka slabitev kraljeve pozicije. Bolje morda Tel. 24 Sa5, 25. Tel, Tu je bilo najbrže potrebno igrati Sd6, čeravno bi potem črni oslabil kmeta e5 z f6. 25. ... Sb7, 26. Df3, Td2-(— Flohr je jako dobro izrabil sla-bsti bele pzicije in prehaja k dločilnemu napadu. 27. Kh8, Sa5, 28. Sd6? f5, To potezo je beli spregledal, vprašanje pa je, če je imel sploh še zadostno obrambo. 29. Tfl, Kh7, 30. Dh5, Poizkus proti napadu. 30. ... Dc6, 31. Tf3, Na 31. Df3 bi Bledilo Df3 :, 32. TfS :, g5i, 83. g4, h5! 81. ... Sc4, 82. Sf7, Grozi Sh6 ali Sg5+ 32---------- Dd7, 83. Tfl?, Se3! Po tej potezi se je beli vdal, ker je videl, da bi na intendirano 34. Sg54-, Kg8, 35. Tal sledilo Tg2 : +, 36. Kg2 :, Dd2+, 87. Kh3, Dg2+-, 38. Kh4, Dh2+, 39. Sh3, Sg2 mat. — Flohr je konec jako lepo igral. Spremembe v železniški službi Nameščeni so za uradnika I. kategorije, IX. skupine: inž. Jagodič Franc, tehnični uradnik, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., za uradnika II. kategorije, V. skupine: Stare Milan, prometni uradnik, Brežice, Sušanj Oktavijan, prometni uradnik, Blanca, Jordan Dragotin, prometni uradnik, Grosuplje, za zvaničnika II. kategorije, III. 6kupine: Horvat Karel, strojni kurjač, kurilnica Ljubjlana II gor. kol., .Kastelec Franc, desetar, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga, Pinek Stjepan, čuvaj proge, progovna sekcija Zadani most, Kukovec Franc, kurjač, kurilnica Maribor, Grbec Franc, kret-eik, kurilnica Ljubljana II gor. kol., Pazlar Lavrenoij, čuvaj proge, progovna sekcija Jesenice, Eržen Frančišfek, čuvaj proge, progovna sekcija Jesenice, Košir Lovro, čuvaj proge, progovna sekcija Jesenice. Napredovali so za uradnika III. kategorije, IV. skupine: Stemad Bogomir, vlakovodja, Ljubljana gor. kol. dosedaj zvaničnik I. kategorije, II. skupine, za zvaničnika I. kategorije, III. skupine: Pavliha Anton, sprevodnik, Ljubljana gor. kol. dosedaj zvaničnik II. kategorije, II. skupine, za zvaničnika II. kategorije, I. skupine: Stopar Jakob, skladiščni desetar, Ljubljana gl. kod. dosedaj služitelj I skupine. Upokojeni so zvaničniki I. kategorije I. skupine: Kolar Jakob, vlakovodja, Maribor glav. kol., Rupar Lovro, st rokovnik, kurilnica Ljubljana II gor kol., Drev Ferdinand, vlakovodja, Maribor glav. kol., Klethofer Martin, vlakovodja, Maribor glav. kol., Hojker Karel, vlakovodja, Ljubljana glav. kod., II. skupine: Vuka-din Marija, komercijelna zvaničnica, Novo mesto; zvaničniki II. kategorije, I. skupine: Pall Matija, kretnik, Ptuj, Benda Maks, komercijelni zvaničnik, Ljubljana gor. kol., Justin Franc, kretnik, St. Vid Vlžmarje, Cokan Franc, blokovni sluga, Maribor glav. kol., Jofcan Andrej, pisarniški slug >. Trbovlje, Vldenič Franc, premikaš, Ljubljana gor. kol., Mavec Frančišek, blokovni sluga, Ljubljana glav. kol., Ladra F dinand, strojni kurjač, kurilnica Maribor, Jurčan Vid, kretnik, Kradjevec Prelog, Curk Anton, kretnik, kurilnica Ljubljana I glav. kol., Erjavšek Frančišek, kretnik, Kamnik, Poko-revc Jožef, premikač, Tezno; služitelja I. skupine: Bitežnik Josip, svetilničar, Maribor glav. kol., Tsčhernila Martin, svetilničar. Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! Prva Hrvatska SdeJionica Filiala: Ljubljana Osnovana leta 1846 Delniška glavnica Rezerve Vloge CENTRALA V ZAGREBU Podružnice: Din 75,000.000 Din 81,000.000 Din 1,738,000.000 Bačka Palanka, Bakar, Banjaluka, Beograd, Bihad, Bjelovar, Brčko, Brod na Savi, Celje, Crikveniea, Cakovac, Daruvar, Delnice, Derventa, D jakovo, Dubrovnik, Gospič, Karlovac, Kraljeviča, Križevci, Maribor, Mitroviča, Mostar, Niš, Nova Gradiška, Novi Sad, Ogulin, Osijek, Pakrac, Požega, Rab, Ruma, Sarajevo, Senj, Sisak, Skoplje, Split, Subotica, Sušak, Travnik, Tuala, Varaždin, Veliki Bečkerek, Velika Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zemun, Zagreb:. Gornja Iliča, Zagreb: Mihanovičeva ulica, Hotel Esplanade, Zagreb: Vlaška ulica. Izpostave: Podravska Slatina, Ruma, Brzojavni naslov: »Praštediona«. Sprejema: vloge na vložne knjižice in na tekoči račun. Eskomptira menice, devize in čeke. Izvršuje borzne naloge in izplačila na vsa tuzemska in inozemska mesta. Izdaja čeke in kreditna pisma na vsa mesta tu- in inozemstva. Financira trgovska, obrtna in industrijska podjetja. Izvršuje vse hranilnične in bančne posle najkulantnije. j Izdaja 4, 4 6 in 8% založnice ter 4K in 6% komunalne zadolžnico. 350 jEdLvavniSUa -posvetovalnica G. A. M. v V. Ker Je prhljaj pogosto vzrok Izpadanja las, ga skušamo odstraniti in zatreti z raznimi majhnimi desinfekcijozniini in drugimi, predvsem epirituoznimi sredstvi, ki očejajo lasišče in ga bodre (resorcin, kinin, salicil, tanin itd.). Ce po takih tinkturah lasje močneje izpadajo, izpadaje radi nege, odnosno, ker so že bolni. Zdrav las radi njih nikoli ne izpade, kar pa je bolnega in propadajočega, tem boljše, čim prej se odstrani. G. V. H. v O. Da bi se nosečnost v drugem mesecu opazljivo poznala, je izključno. Niti diagnoza ni lahka v tej dobi, ali je vsaj negotova. Izguba teka ni nikakor značilno znamenje za zanos. Tudi izguba perila ni zanesljiva. Obrnite se vendar na kakega ginekologa in dajte se pretiskati. Tako edino morete izvedeti, kako stvar stoji. G. G. M. v M. Pojavu bo menda krivo za-apnenje žilja v nogi. Ce smo prav uganili, pač naslanjajo se tudi na vaše druge težave, tedaj poskusimo s sledečo terapijo. Jemljite 2—3 krat na dan po 1—2 pastili kalcijevega diaretina. Vrh tega skrbite za redno iztrebljanje. Alkohol in tobak pustite. Kot pijačo vam priporočamo radensko slatino. G. A. C. v M. Navedeni francoski aparat nam Je neznan. Laboratorij Ciin ga nima v svojih katalogih. G. P. S. v S. Š. Otrok naj zgodaj večerja in naj ne dobiva nobenih težko prebavljivih jedi, tudi ne takih, ki napenjajo. Predno gre spat, naj dobi 1 drobno koničico natrijevega bromida. (Morda mu z njim osolite košček kruha, v tej obliki je najlažje uporaben.) Ko leže, ga vspa-vajte in ga ponovno zagotavljajte, da zaspi mirno in globoko, da ne bo kričal, in da ga ne bo »mora« tlačila. Če bi to ne pomagalo, pošljite dečka v bolnico. G. L. A. v S. Svoje »bolezni« nikakor ne smete gojiti. Ta naklon in z njim združeno bolestno slast treba za vsako ceno zatreti. Življenje nudi dokaj važnih ciljev kot negovanje namišljenih bolezni. G. T. K. v S. K. Ce delate veliko ter v bližini močne električne luči, je čisto lahko mogoče, da bo v njej, ki vsebuje mnogo ultravijoličnih žarkov, iskati vzroba očesnemu obolenju. V tem primeru je potem zdravljenje dano samo po sebi. Ne izpostavljajte se taki luči, ali pa po možnosti ne sedite v njeni bližini, omejite delo na dan, na oči pa polagajte mrzle obkladke, če so rdeče. Zakidani veki odmočlte zjutraj s toplo vodo. Zvečer si pa namažite rahlo njihove robove z M% borovim belim vazelinom. Dražba damskih plaščev In drugih predmetov iz kožuhovine, dalje strojenih kož raznih živali in v raznih barvah, moških čepic v večji množini, 2 šivalnih strojev itd. se vrši v izvršilni zadevi E 2569/26 dne 1. septembra ob 2. uri popoldne v Ljubljani, Prečna ul. 4 (dvorišče, desno). Ne zamudite ugodne prilike! G. M. T. v V. Za brazgotine po kozah ni Jeka. Sicer je pa ta pojav tako redek pri nas, da je težko dobiti človeka pod petdesetimi leti, kateremu bi se poznalo, da je prestal prave koze. G. F. P. v G. Brinjene jagode so uporabljali pred 50. leti kot dobro sredstvo za izločevanje seči, in tudii danes še tvorijo sestavino s sličnim učinkom čajev, katere je dobiti v lekarni. Sedaj poznamo dokaj zanesljivejša sredstva za dosego istega namena, tako da jih komaj še zapiše kakšen zdravnik. Kakor mnoga druga zdravila iz prejšnjih dob, so prešla kot »prvovrstna« sredstva v ljudsko medicino. G. D. R. v 8. P. Po našem trpite na vnetju živca, čegar potek ste prav dobro označili na lakti. Vzroki so različni, otrovanje (alkohol, svinec, ogljenčev monoksid itd.) infekcije, udarci in drugi. Izvečine je bolezen ozdravljiva, navadno pa je trdovratna in naklanja k vračanju. V poštev prihajajo za vas toplice z gorko vodo, pa tudi one, kjer se vdaste lahko pitni kuri n. pr. Radenske. G. K. P. v T. Zdravil, ki bi rane celile, ne poznamo. Rana se celi sama, ali se pa ne celi. Zdravniki samo skrbe za to, da se rana očisti, da se razkuži, če je okužena, da se infekcije preprečijo, in da se ji da, da počiva. To dosežemo z desinfekcijo, odnosno z aseptično obvezno. Vse ostalo moramo prepustiti naravi, ki edina celi. Metli ©grl Tvornica štampiljk Teodor Rabič Ljubljana Miklošičeva cesta 15 Štampiljke v moderni izdelavi Stanovanje 320 na Brinju obstoječe iz 1 »obe, 2 kabinetov in s pritiklinami, »e odda e 1. oktobrom 1930 v najem. Podrobni pogoji »o na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence, Ljubljana, Gledališka ul. 8. Klet velika, suha, elektrika, plin, vodovod, vzpenjača za tovor se odda zase ali skupno z zraven ležečim skladiščem In šupo na zelo velikem dvorišču. Dunajska cesta 31, II. 347 Potrebujete pomoči? Nasvete v težkih življenjskih vprašanjih? Tudi pri nakupu, prodaji hiš, posestev, gostiln, trgovin, mlinov, zidanju, iskanju posojil, najemu stanovanj? Zaupajte se posvetovalnici »Marstan«, Maribor. (Vpisnina Din 10 in 8 znamke.) 338 St. 6310/30. Razpis. Županstvo trga Trbovlje odda za zgradbo upravnega poslopja občinske klavnice: 1. Težaška in zidarska dela. — 2. Tesarska dela. — 3. Krovska dela. — 4. Kleparska dela. — 5. Mizarska dela. — 6. Pleskarska in soboslikarska dela. — 7. Ključavničarska dela. — 8. Steklarska dela. — 9. Inštalacijo vodovoda. — 10. Inštalacijo elektrike. Načrt je v vpogled v občinskem gradbenem uradu. Istotam »e dobe pojasnila in ofertalni pripomočki. Pravilno kolkovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 10. septembra t. 1. do 12. ure. Županstvo st pridrži pravico oddati dela posamič ali skupno brez ozira na višino ponudbe. 343 Župan: VODUŠEK GUSTAV l.r. 716 novosti Dvokolesa teia do T kg naprej najlažjega In najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn.Otroški vozički odnajprlprostejšega modela Izdelulejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stro|i, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera nafnižje cene. Prodata na obroke. Ceniki iranko. ..TRIBUNA'* F. B. L., tovarna dvokolea in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. Načrte in proračune za zgradbe Izvršuje Tehnični biro „Tehna" Ljubljana, Mestni trg 25/1. Zahtevajte poset inženj era-arhitekta Elektrotehnično podjetje Ivan Černe Ljublj ana Sv. Petra nasip 55 Ako želite kupiti na obroke obrnite se na bETAJLIiH mtEI r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zr. sod.) Josip Stupic Ljubljana, Slcmšhcva ulica 6 * . „ Trgovina voz, avtomobilov in konj- Avtogaraza 8kih oprem. Ličanje in tapeciranje Bencin, olje avtomobilov po naj novejšem sistemu Proda se sobna in pisar, oprema, dve lončeni, železne peči, železne vodovodne školjke, lojtre za konjske jasli, stare sode, 2 pasji uti, kozarce za vkuhavanje 1 do 1, mecesnova okna in polkna, okence za trafiko, blagajniški pult z železno ograjo, lesena ograja za razstavišče velesejma i. t. d. — Dunajska cesta št. 31, dvorišče od ponedeljka naprej popoldne od 8. do 7. ure. 346 Šoferska šola Goiko Pipenbachei Ljubljana Gosposvetska cesta 12 Enomesečen 211 Lun Družabnika- trgovca in kavcije zmožnega poslovodjo (tudi ženske) išče za vso Jugoslavijo nujno potrebno novo trgovsko-obrtno podjetje (združenje mest in dežele). Ponudbe pod »5000 do 20.000«, »Marstan«, Maribor. 337 Gospod z akvizitoričnimi zmožnostmi in dobrimi zvezami s trgovskim svetom se išče. Trgovec, agent ali penzijonist z lastnim stanovanjem v centrumu imajo prednost. — Ponudbe na upravo pod »Reprezentant«. 335 Žimnice (modroce) predelujem po 35 Din. Vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delali tudi na doui. Slavič Franc, tapetništvo, Ljubljana, Rimska c. 5. Žabjak 14. Večja klet v sredini mesta Maribor se odda v najem. Istotam se proda decimalna tehtnica z nosilnostjo 500 kg. Vprašati v upravi »Jugoslovana«, podružnica Maribor. 336 VDi v Gledališki ulici odda takoj Pokojninski zavod za nameščence v (332) Ljubljani. Več masivnih orehovih !mc ugodno na prodaj. Ilustrirani katalog Din 35. Erman & Arliar, Št. Vid nad Ljubljano. Cenjenemu občinstvu se priporoča na novo ustanovljena tvrdka Trgovina z železnino |os. Zalta A Co.t Ljubljana, Dunajska cesta št. Q wm% >/7/ Q/G//Q ^352 Ustanovljeno L 1852. Teod. Korn Ljubljana Poljanska c. it. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov In central, kurjave. — Naprava itrelovodov; kopališke in klosetne naprave. Agitirajte za Jugoslovana,, Edinstvena potf, Iti vodi k ozdravljenju živcev Bolni In Izčrpani živci grenijo življenje, povzročajo mnogo trpljenja, kakor n. pr. vzbod-IJaJe nadležna bolehanja, medlevlco, strahotne občutke, lumenje v ufieslh, neredno prebavo, nespanje, pomanjkanje volje za delo In slične neprilike. Moja ravnx>kar Izdana razprava Vam bo pokazala pravo pot, kako. te rešite vseh teh nadlog. V tej razpravi so do podrobnosti opisani vzroki, nastanek ln zdravljenje živčnih bolezni na podlagi dolgoletnih IzkuSenJ. Ta evangelij idravja poSIJem vsakomur na zahtevo popolnoma brezplačno. Na tisoče zahvalnih pisem potrjuje edinstveni obstoječi uspeh neumornega vestnega raziskovalnega dela za dobrobit bolujočega človefitva. Kdor pripada množicam živčno bolnih In kdor na teh mnogoštevilnih nadlogah boluje, sl mora nabaviti mojo knjižico utehe I Prepričajte se sami, da Vam ne obljubljam ničesar neresničnega, kajti že v teku naslednjih dni pofiljem vsakomur, kdor mi pISe, popolnoma brezplaCno ln poStnlne prosto to poučno razpravo. Zadostuje dopisnica na naslov: ERNST PASTERNACK, BERLIN, S. O. Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 501. 821 Pczcp? Gradbeni mojstri — interesenti Okrog 50% ceneje: Okrog 60 m* gradbenega lesa 60 m’ desk 18 mm 20 m’ desk 25 mm 40 ma desk 40 mm Informacije se dobijo do dne 10. septembra t. 1. pri g. A. Fornbacher-n v Kočevju. Gradbeno podletie In. Dikii in Dr. Liubliana Bohoričeva ulica štev. 24. (273) «■1 Telefon 25-60. Otvoritev delavnice moikega, ženske-9a» otroSkegn In posteljnega perila, kakor tudi entlanja, lepa Izdelava In poceni, Se priporoča 1». M 1 H E E A K, Ljubljana, Umika cesta BI. S. Najcenejši so MINERVA šivalni stfrofi Za vsak komad je 16 letna garancija. Brezplačen pouk v šivanju, vezenju i. t d., le pri »Tehnik« josip Banjai Ljubljana, Miklošičeva cesta Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani, Dunajska cesta 17 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med Sasom gradbe; b) vse premično blago, mobllije, zvonove In enako; o) poljske pridelke, žito ln krmo. 2. Zvonove In stelo proti razpoki In prelomu. 3. Sprejma t življenskem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna In ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih ln farah. 284 Manjše tekstilno oedjetie (izdelovalnica kocev) kompletno opremljeno •• se zelo ugodno proda. « Interesenti naj se javijo pod J. H. na upravo (328) lista. Elektro - inženieria Išče velika jugoslovanska železarna. Večletna praksa v pisarni zaželjena. Izčrpne ponudbe z navedbo starosti, dovršenih Študij, rodbinskih razmer In z prepisi spričeval je poslati pod „Elektro-inžeDjer“ na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. (315) LJUBLJANSKI VELESEJEM 31 avgusta—15. septembra 1930 Velika gospodarska in kulturna razstava šumarslvo, lovstvo, lesna industrija in obrt. Stroji in orodje za obdelovanje lesa. Prva državna razstava lovskih psov. 31. avgusta 1930. Misijonska etnološka razstava. Pohištvo. Higijenska razstava. Industrijski in obrtni izdelki itd. Ogromna razstava obsega 40.000 ma prostora. 8. septembra 1930 nagradno tekmo-vanje slovenskih harmonikarjev. Na železnicah polovična voznina. Legitimacija Din 30'—. Dobe se pri bankah, biljetar-nah tujskoprometnih ustanov, trgovskih in strokovnih organizacijah ter vseh večjih postajnih blagajnah Dravske banovine. LJUDSKA POSOJILNICA " V LJUBLJANI ..... Miklošičeva cesta 6 (tik za IraniiikaniLo cerkvijo v lastili pa lati) Sprejema hranilne vloge in dovoljuje posojila ter bredite pod najugodnejšimi pogoji. P Rentfni davek plačuje hranilnica sama in se ne odteguje. j| H Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov Din. 8j Manufaktura Ljubljana, Aleksandrova c. 8 Orfresrfi se predsodkov znači, kupiti vse oblačilne potrebščine pri nas na obroke, ki Vam olajšajo nabavo obleke in perila. Zahlevujle polnika - Poselile nas y trgovini 223 DELAVNICA ZA POPRAVILA MEHAMČNA PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽ STROJEV, REGISTRIRNIH BLAGAJN, FOTO APARATOV, GRAMOFONOV Itd, TELEFON 29-80 LUDV. BARAGA UIHUflU. ŠELENBURGOVA UL. 6 »DUNAV“ -- Zavarovalna delniška družba v Zagrebu — Podružnica v Ljubljani Selenburgova ulica 3 Telefon »4-05 Zavaruje po najugodnejših pogojih proti škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaksa, avto-jamstva ter sklepa življenjska »varovanja vseh vrat z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otrožka in itedilna zavarovanja po najmodernejših kombinaoijah in cenih taritih. Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev. Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naSIH glavnih ln krajevnih zastopstvih rš KUVERTA V. Tvonria kurat li konfekcija papirja LJUBLJANA TnifirtM pot t Knriovlui c. m Polaganje parketnih podov in vsa druga parketska Jela izvršuje točno in solidno v mestu in na deželi Telelon 25-27 Anton Bokal * l^T1* p?*e» .________________ Ljubljana, Momskova uuca 19 m ta BD ■n fgvadbeno pcdf/ef/e in tehnična pisarna Zupan Stavbenik ■■ Miroslav Ljubljana Pošt. (elc. račun 12.834. Telefon 210) Beton, železobeton-ske vodne zgradbe. Arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe i.t. d. Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh nalr-tov stavbene stroke. Tehnična mnenja. r I %■ I- n v N 0 r r ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a KMETIJSKA DRUŽBA V LjUBLJAll je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in Stele nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačaio na leto 20 Din in dobivajo ca to brezplačno strokovni list TURJAŠKI TRG 5 VSAK KMET NORA BITI CLA1 KMETIJSKE DRUŽBE ■ lOlf/VIKfcMul? ipošt. lekarna k „S»>A!>iit:UU“ Praha II. Vyšehrad (č. S. R.) lako sem Vam hvaležen za VeŠeThč Sal-vat, ker sem bil na smrt bolan ter sem Imel strašne bolečine ln krče. Odkar pa pijem Vaš čaj, so popolnoma ponehali krči In bolesti. Zdravili so me 4 zdravniki ln obupal sem nad okrevanjem. Z vso silo so me hoteli operirati, ali moja rodbina tega ni dovolila. Zadnji moj zdravnik dr,Pavao Dlvlčt Ivanska, ml Je priporočil Val Th£ Salvat, ker le sam dobil naročilo od Vas. Uvrstite v,. jutarnJl list**, da na| vsakdo pri meni povpraša, da mnpovem, da sem popolnoma ozdravel. KamenjI so se Izlo* čili in Jih imam spravljene v steklenici, da Jih lahko vsakdo pogleda. Mnogim bol* »KMETOVALEC« Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudlrazne kmetij ske potrebščine J Jih lahko vsakdo pogleda. Mnogli nikom sem priporočil Vai 2aJ. Pošiljam Vam denar ie za tri naročila. Ponovno najlepis hvala. Antun Gaiparac, Zagreb, Mandallčtna ni. 15 Zahtevajta zanimivo broSuro o žolčnih kamnih, katero Vam polila popolnoma brezplačno glavni zastopnik za Jugoslavijo: lekarna k „Sokolu“ I. Šempcr, Brčko (Drinska banovina.) 333 SAMT-rHČ! "žsš df« S ® 1 m — O ra 2 o ah jabolka ponnJiiel Vnovčujemo najsolidneje vse vrste prešnega in namiznega sadja. — Zahtevajte pojasnila od zadruge. STAJERSKA SADJARSKA ZADRUGA r. z. o. z. Maribor, telefon 2581, Miklošičeva 2 Izdelovanje damske in moške konfekcije Drago Gorup St C©., Ljubljana Miklošičeva 14 Telelon 32-33 Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno. Prodajen nat debelo ln na drobno. 268 Zdravilišče ROGAŠKA SLATINA 228 m, najlepše, največje zdravilišče kraljevine Jugoslavije. Svetovnoznani zdravilni vrelci (TEMPEL - STYRIA - DON AT). Izredni zdravilni učinki pri Želodčnih, Žolčnih In jetrnih boleznih. Predsezona od 1. maja do 15. junija. Glavna sezona od 16. junija do 31. avgusta. dosežena o<2 1. do 30. septembra. Najboljii čas za zdravljenje je pred- in posezona. Zmerne cene, v pred* in poseženi poseben popust, Štirinajst zdraviliških hotelov, ve* privatnih hotelov in penslonov. - Vojaška godba. -Najvetji komlort. - Radio. - Zdravnikl-lpecialistl, ritatgen. - Zelo ugodne ieleznlške In avtobusne zveze; na Železnicah poseben popast. • Razpošiljanje mineralnih vod. Prospekti in natanlnejie Inlormadje p* zdraviliški direkciji. Postojnska farna Velik vokalni in orkestralni podzemski koncert nedelja 14. septembra. Znižana vstopnina in vožnja. — Brezplačen vizum v potni list. — Pojasnila, vstopnice, vozovnice daje Josip Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31. — Tel. 2759. Ljubljanska gradbena družba z o. z. Ljubljana, Slomškova utica 19 Telefon 25 - 27 Bno|avke Gradbena Ljablj Gradbeno podjetje za vse vrste vi« šokih zgradb, Industrijske zgradbe, gospodarske zgradbe oestne in -s* mostne zgradbe, ter vsa v gradbeno stroko spadajoča dela -s- lajnifje cene in najsolidnejša izvršitev Telefon št. 2481 Telefon 2481 Račun poštne hran. Ljubljana št. 10.680 LJUBLJANA je denarni zavod dravske banovine, ki Jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo Vloge na knjižice in tekoče račune obrestuje najvišje brez odbitka rentnega davka Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, vrši se kontokorentne posle Najbolj varna naložba denarja 4 m Špedicijsko podjetje LJUBLJANA Telelon IL 20-60 R. RANZINGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. LflStnO skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. PreVOZ pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. (Službene ob/ove Razglasi kraljevske banske uprave V No. 5230. 2053 3-1 Razglas. Kr. banska uprava Dravske banovine raz. posuje dve mesti banovinskih pogodbenih tehnikov. Lastnoročno pisane in e kolkom m Din 5 kolkovane prošnje je predložiti do 10. septembra t. L kr. banski upravi, tehnični oddelek v Ljubljani. Prošnjam naj bodo priložene sledeče pravdalo kolkovane priloge: Rojstni list, domovinski list, nravstveno Izpričevalo, zdravniško izpričevalo, potrdilo o ureditvi vojaške službe, mataitetno Izpričevalo srednje tehnične šole in even-hielna dokazila o dosedanji praksi na polju visokih gradenj. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. avgusta 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 346—4/30—1. 8—2 Razpis. Odda se mesto jetniške pasnice pri deželnem sodišču v Ljubljani. Pravilno kolkovane in lastnoročno pi-aane prošnje, ki morajo biti opremljene s prilogami v smislu čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože najkasneje do dne 30. septembra 1930. pri podpisanem predsedništvu. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 27. avgusta 1930. C 52/30-1 Oklic. 2049 Tožeča stranka Pucelj Anton, pos. sin Iz Loga, obč. Mokronog, je vložila proti toženi stranki Pavlin Ladislav, mlekar iz Loga, sedaj neznanega bivališča, radi 1000 dinarjev e pripadki k opr. št. C 52/30—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 19. septembra 1930. ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 1 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Mlakar Martin, posestnik iz Mokronoga, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mokronogu, dne 24. avgusta 1930. «■ ■— T 12/29-8. , 2048—3—1 Amortizacija. Na prošnjo Ažmana Janeza, posestnika na Brdih št. 5 pri Radovljici, kot izkazanega dediča po zamrli Dežman Katarini iz Zagorice št. 67, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jh je baje izgubila Dežman Katarina, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi tekom 6 mesecev od izdaje tega poziva svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložna knjižica: 1. štev. 18305 Mestne hranilnice v Radovljici z vlogo Din 144'28, 2. št. 13545 Mestne hranilnice v Kranju z vlogo Din 465-16, 3. štev. 1204 Zadružne gospodarske banke, d. d., ekspozitura Bled, z vlogo Din 1699-05, 4. štev. 143 Hranilnice in posojilnice vGorjah r. z. zn. z. z vlogo Din 1083-13 — vse glaseče se na ime Dežman Katarina. Deželno sodišče t Ljubljani, dne 22. avgusta 1930. E 75/30-5. 2051 Dražbeni oklic. Dne 29. septembra 1930. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Babnopolje, vi. št. 305. Cenilna vrednost: 500 Din, najmanjši ponudek: 500 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ložu, dne 27. avgusta 1930. E 74/30-6. 2050 Dražbeni oklic. Dne 29. oktobra 193 0. ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podcerkev, vi. št. 146 in 302. Cenilna vrednost: 22.600 Din; najmanjši ponudek: 22.600 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Ložu, dne 27. avgusta 1930. T 52/30-4. 2052 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. David Štefan, posestnik v Petešov-cih, št. 72, srez Dol. Lendava, rojen 18. avgusta 1892. v Petešovci in tja pristojen, je odšel leta 1910. v Severno Ameriko, od koder je leta 1918. zadnjikrat pisal. Od tedaj naprej pa ni nobenega glasu več o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24 odz., se uvede na prošnjo njegove sestre Varga Katarine, roj. David* posestnice v Dolgovaških goricah št. 200, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču. David Štelan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 10. septembru 1931. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče ▼ Mariboru, dne 25 .avgusta 1930. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisala se je nastopna firma: 487. Sedež: Trst, Riva Grumula 6, podružnica v Lescah. Dan vpisa: dne 14. avgusta 1930. Besedilo: Matteo Matathias & Komp., parna žaga in trgovina z lesom, podružnica Lesce. Obratni predmet: trgovina z lesom. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 27. 5. 1930. Družabniki: Matteo Matathias In Bino Barbi, oba v Trstu, Riva Grumula 6. Prokurist: Gorni Josip v Lescah. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta vsak družabnik ali pa prokurist samostojno na ta način, da eden ali drugi pod natisnjeno ali pisano besedilo firme pristavi svoj podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 14. avgusta 1930. (Firm 1113/30 — Rg A VII 27/1.) II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 488. Sedež: Ljuljana. Dan, vpisa: 15. avgusta 1930. Besedilo: A. Verbajs, inštalacijsko podjetje, družba z o. z. Izbriše se ; slovodja Lf šin Viktor. Deželno kot trgovsko sodišče y Ljubljani, dne 14. avgusta 1930. Firm 1352/30. Rg. C III 180/4 * 189. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. avgusta 1930. Besedilo: Banka Hauptman & Ko., družba z o. z. Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 9. avgusta 1930. se je družba razdružila in stopila v likvidacijo. Besedilo družbe se glasi odslej: Banka Hauptman & Ko., družba z o. z. v likvidaciji. Likvidatorji: Kubiček Josef, bančni urad nik iz Brna, Č. S. R., Vajda Zlatka iz Ljub ljane, Križevniška ulica št. 6, in ReterElza iz Ljubljane VII., Podlimbarskega ulica št. 36. Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta kolektivno po dva likvidatorja tako, da njenemu podpisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu pristavi'a svoja podpisa. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 20. avgusta 1930. Firm 1407/30. Rg C III 135/7. • 4! . Sedež: Breg pri Borovnici. Dan vpisa: 20. avgusta 1930. Besedilo: Anton Kobi. Vpiše se z dnem 1. januarja 1930. nasto-pivša razdružitev družbe. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 20. avgusta 1930. (Firm 1457/30 — Rg A V 234/22.) 491. Sjdež: Ljubljana. Dan vpisa: 25. avgusta 1930. Besedilo: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, glavna podružnica za Slovenijo, Ljubljana. Dosedanji pooblaščenec za sopodpiso-vanje in šef oddelka te podružnice Rogelj Anton je odslej II. namestnik upravitelja in je kot tak odslej upravičen sopodpiso-vati tvrdko v smislu družabnih pravil. Deže1 kot ;-w-vsko sodišče v Ljubljani. dne 23. avgusta 1930. Firm 1450/30 - Rg B II 15/23. Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Skupni seznam. Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira Uvedbo postopanja predlaga Ime in bivališče skrbnika Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne Lunder Ignacij, roj. 15. julija 1896., pos. Bin v Stegnah 18. Odrinil kot vojak leta 1916. na italijansko bojišče, od konca leta 1917. se pogreša. Oče Lunder Josip, posestnik v Stegnah št. 18. — 30. 5. 1930.; T 28/30-3. 15. marca 1931. Padar Ivan, roj. 14. maja 1879., delavec v Smerjenji St. 7. Odšel ob izbruhu vojne s 17. p. p. na gali-ško bojišče, leta 1915. prišel ranjen domov; po 14 dnevih odšel zopet na gališko bojišče In se od takrat pogreša . Brat Padar Ivan, pos. sin v Smerjenju St. 7. — 30. 5. 1930.; T 29/30-2. 15. marca 1931. Mele Jane«, rojen leta 1880., posestnik v Cerknici St. 162. Odšel sredi avgusta 1914. v Galicijo; pogrešan od bitke pri Grodeku. Zena Mele Ivana, pos. lena v Cerknici št. 152. — 22. 6. 1930.; T 30/30-2. 15. marca 1931. Zakrajšek Karol, roj. 27. marca 1892., poe sin iz Runarkega St. 17. Odšel 27. julija 1914. na gališko fronto in od novembra 1914. pogrešan. Mati Zakrajšek Marija, pos. žena iz Ru-narskega šl 17. — 16. 5. 1930.; T 31/30-2. 15. marca 1931. Brinožnik Anton, roj. 9. januarja 1878., bajtar v Zirovskem vrhu St. 55. Odrinil leta 1915. s 25. domobranskim p. p., 3./VII. baonom, na rusko bojišče; zadnjič pisal 6. maja 1915., od tedaj pogrešan. Zena Erznožnik Frančiška, pos. žena, Zirovski vrh št. 55. — 6. 6. 1930.; T 33/30-2. 15. marca 1931. Hoiman Anton, rojen leta 1884., posestnik v Utiku St. 14. Odrinil kot vojak 17. p. p. v vojno leta 1914. in od takrat o njem ni glasu. Brat Rozman Janez, pos. v Malem Mengšu 44. - 30. 6. 1930.; T 37/30—2. 15. maroa 1931. Basnik Pavel, roj. 24. junija 1895., čevljarski pomočnik v Zireh. Le 1915. odšel s 97. p. p. na rusko bojišče, od julija 1915. po neki bitki pogrešan. Sestra Žakelj Ivana, čevljarjeva žena v Dobračevi št. 68. — 2. 8. 1930.; T 38/30-3. 11. marca 1931. Bosman Franc, roj. 27. septembra 1875., pos., Mošnje St. 2. Odšel L 1914. s 17. p. p. na rusko bojišče, zbolel za kolero in od takrat ni o njem sledu. Zena Rozman Marija, pos. žena, Mošnje 2. — 5. 8. 1930.; T 39/30-3. 15. marca 1931. Osredkar Jožef, roj. 27. februarja 1889., pos. sin v Črnem vrbu. Odrinil leta 1915. s 17. p. p. na rusko bojišče, prišel v ujetništvo. Pisal zadnjikrat leta 1916. iz Alzcewske — Juriew-sky zavod in odslej pogrešan. Brat Osredkar Ignac, pos. sin iz Črnega vrha St. 23. - 18. 7. 1930.; T 41/30-2. 15. marca 1931. Celeinik Dominik, roj. 6. avgusta 1881., pos. sin, Zg. Hotič št 2. Odšel leta 1914. s 17. p. p. na rusko bojišče, parkrat pisal, pozneje o njem ni več glasu. 8estra Celešnik Julija, posestnica, Vače. »m 23. 7. 1930.; T 42/30-2. 15. marca 1931. Korošec Frane, roj. 5. aprila 1891., Čevljarjev sin iz Plešivice 21. Odšel leta 1914. z 2. gorskim strelskim polkom na bojišče, baje na italijansko bojišče, ujet ter se pogreša. Nečakinja Brauer Helena, zasebnica, Ca-strop-Rauscel 3. — 23. 7. 1930.; T 43/30-2. 15. marca 1931. Sknbie Janez, roj. 27. decembra 1899., po«, sin is Plešivice 21. Odšel leta. 1917. s 17. p. p. na italijansko bojišče, zadnjič pisal 1. septembra 1918., od takrat pogrešan. Mati Skubic Frančiška, pos, iz Plešivice 21. - 12. a 1930.; T 46/30-2. 31. marca 1931. ■ Deželno sodišče v Ljubljani, dne 26. avgusta 1930. 492. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. avgusta 1930. Besedilo: »Pekatete«, tovarna testenin, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Dolničar Matija.^ Vpiše se poslovodja Janušič Vladimir, bančni uradnik v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 20. avgusta 1930. Firm 1244/30 Rg c II 167/13. • 19' ..©dež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. avgusta 1930. Besedilo: Trboveljska premogokopna družba. Vpiše se upravni svetnik Reuter Henry, generalni direktor Banque de Pays de 1’ Europe Centrale v Parizu, Rue de Casti-glione št. 12. Deželno kot trgovsko so J- Je v Ljubljani, dne 20. avgusta 1930. Firm 1442/30 Rg B II 163/24. ♦ 4S1. Sedež: Maribor. Dan vpisa:21. avgusta 1930. Besedilo: Karl Wcsiak. Obratni predmet: Trgovina s pohištvom, slikami in preprogami. Besedilo firme odslej: >Weka«, lastnik Karl Wesiak. Sedež: Maribor, Aleksandrova c. št. 15. Obratni predmet: Specijalna trgovina za praktične stanovanjske opreme. Okrožno kot trgovska sodišče v Mariboru, (Firm. 750/30. — Rg. A I 109/3.) dne 21. avgusta 1930. * 495. Sedež: Stari dvor, občina Stara Loka pri Škofji Loki. Dan vpisa: 25. avgusta 1930. Besedilo: »Mlinostav«, družba z o. z., Škofja Loka, kolodvor. Izbriše se poslovodja Slanovec Alojz, vpiše pa se poslovodja Brinšek Franjo, bančni prokurist v Ljubljani, Poljanski nasip št. 8/1. Deželno kot trgovsko sodišče v LjuLIjani, dne 23- avgusta 1930. Firm 1418/30 Rg C IV 36/6. * 196. Sede"- Gradec pri Litiji, Dan vpisa: 25. avgusta 1930. Besedilo: Ivan Rotar, trgovina z lesom, sadjem in zelenjavo na debelo. Izbriše se zaradi smrti imetnik tvrdke Rotar Ivan, vpiše pa se imetnica tvrdke Rotar Franja, posestnica in trgovka v Litiji. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 23. avgusta 1930. Firm 1143/30- Rg A III 102/6. 497. Sedež: Jelši grad, okraj Šmarje pri Jelšah. Dan vpisa: 27. avgusta 1930. Besedilo: Jelši grad za industrijo drva i ruda, društvo s. o. j. Obratni predmet: lesna industrija in rudarski posli. Izbriše se poslovodja Goirup Vladimir Slavinski. Vpišejo ee kot poslovodje dr. Turkovič Vladimir, veleposestnik iz Zagreba; Tur- kovič Davorin, veleposestnik iz Zagreba, in Sert Dragan, bančni ravnatelj v Zagrebu, od katerih bosta po dva kolektivno podpisovala za tvrdko. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne27. avgusta 1930. (Firm. 200/30. — Rg CI 94/11.) III. Izbrisala se je nastopna firma: 498. Sedež: Železniki. Dan izbrisa: 15. avgusta 1930. Besedilo firme: Avto družba za selško dolino, družba z o. z. v likvidaciji. Izbrisala se je radi končane likvidacije. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 14. avgusta 1930. (Firm 1363/30 — Rg C II 120/12.) Vpisi v zadružni register. I. Vpisala se je nastopna za- druga: 499. Sedež zadruge: Lj. djana. Dan vpisa: 14. avgusta 1930. Besedilo: Letoviški dom, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, preskrbeti svojim članom in njihovim svojcem brezplačni oddih na letoviščih ob morju, na planinah ali v kopališčih. Članom in njihovim svojcem se nudi za časa oddiha brezplačno stanovanje, prehrana in postrežba. Zadružna pogodba (statut) z dne 19. marca 1930. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z dvakratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo po razglasu, obešenem v uradnih prostorih. Načelstvo obstoji iz načelnika, njegovega namestnika in 4 odbornikov. Člani načelstva so: Načelnik: dr. Zupanič Niko, bivši minister, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje. Njegov namestnik: Šinkovec Rudolf, uradnik, Rožna dolina c. VI/2. Odborniki: Kovačič Anton, tovarnar, Ljubljana; Premrl Ivan, uradnik, Ljubljana, Stari trg 16; Ogrizek Avgust, uradnik, Kodeljevo, Slomškova ul. 4; Kokolj Eme-rik, uradnik, Ljubljana, Hranilniška 13. Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da postavita pod pisano, tiskano ali štampiljirano besedilo tvrdke zadruge dva člana načelstva svoja lastnoročna podpisa. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 14. avgusta 1930. (Firm 452/30 - Zadr IX. 184/1.) II. Vpisali so se dodatki in iz* premembe pri nastopnih zadrugah: 00. Sedež: Kotredež. Dan vpisa: 14 avgusta 1930. Besedilo: Zadružna elektrarna v Kotre-dežu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru so se spremenili §§ 26, 31, alinea e in 41 zadružnih pravil. Izbriše se član načelstva Drnovšek Anton in vpiše se član načelstva Jezernik Alojzij, posestnik v Kotredežu št. 10. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 14. avgusta 1930. (Firm 1353/30 — Zadr. VIII 238/6.) 501. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. avgusta 1930. Besedilo: Zadružna hranilnica, reg. posojilna in gospodarska zadruga z omejeno zavezo. Vpišeta se člana načelstva: Miklavc Žane, posestnik in trgovski poslovodja v Ljubljani, Dobrilova ul. 22, in Urbas Miroslav, posestnik in trgovec v Ljubljani, Slomškova ul. št. 13. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 14. avgusta 1930. (Firm 1354/30 - Zadr. VII 290/12.) * 502. Sedež: Cemič. Dan vpisa: 19. avgusta 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Semiču r. z. z n. z. Izbrisali so se dosedanji člani načelstva: Skobe Ignacij, Koečvar Jakob, Hutar Matija, vpisali pa novi načelstveni člani: Plut Matija, posestnik na Vinje mvrhu, Stariha Jakob, posestnik v Praprečah in Miklavčič Anton, kaplan v Sedmču. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 19. avgusta 1930. (Firm. 180/30. — Zadr. I 67/48.) * ' 503. Sedež: Spodnja Šiška. Dan vpisa: 20. avgusta 1930. Besedilo: Električna zadruga za Spodnjo in Zgornjo šiško v Spodnji šiški, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Vpišejo se člani načelstva: Škander Valentin, trgovec, Celovška cesta št. 79; Babnik Anton, posestnik, Zgornja šiška št. 126; Kavčič Miha, posestnik in trgovec, Zgornja šiška št. 125. Izbriše se član načelstva Ivanuš Adal-bert. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 20. avgusta 1930. Firm. 1432/30. — Zadr. VI 202/46.) - . Sedež: Središče. Dan vpisa: 21. avgusta 1930 (Firm. 748/30. — Zadr. IV 61/5.) Besedilo: Bikorejska zadruga v Središču, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Polanec Jurij, Masten Matija in Burjan Ernest, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva: Zidarič Ivan iz Središča št. 50, Borko Julij k Središča št. 67 in Podgorelec Franc iz Središča št. 75. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 21. avgusta 1930. (Firm. 746/30. — Zadr. I 75/30.) 505. Sedež: Št. Vid nad Ljubljano. Dan vpisa: 20. avgusta 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica y St. Vidu nad Ljubljano, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Lovšin Franc, kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano, vpiše pa se član načelstva Poje Jožef, kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 20. avgusta 1930. (Firm 1449/30 — Zadr. IV 5/41.) 501. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 21. avgusta 1930. Besedilo: Zadruga državnih nameščen* cev za nabavo stanovanj, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Izbriše se dosedanji član načelstva dr. Kronvogel Josip, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva čopič Filip, kazn. paznik v pok. v Mariboru, Mlinska ulica 26. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 21. avgusta 1930. (Firm. 752/30. — Zadr. IV 40/3.) * 5t . Sedež Dubrovnik. Dan vpisa: 21. avgusta 1930. Besedilo: Prekmurska gospodarska posojilnica v Dubrovniku, registrovana za* druga z neomejeno zavezo. Izbršejo se dosedanji člani načelstva: Rous ,ožef, Česar Jožef in Puhan Štefan, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva: Horvat Mihael, posestnik v Dubrovniku, Franc Jožef, posestnik v Kamovecu, Gregorec Matija, posestnik v Bogojni in Toplak Peter, posestnik v Bukovnici. Zadružna pravila so se izpremenila v§§ 16 in 34. Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 21. avgusta 1930. Firm. 748/30—Zadr. IV 61/5. • 508. SedcT.: Ljutomer Dan vpisa: 21. avgusta 1930. Besedilo: Viničarska kreditna zadruga v Slamnjaku pri Ljutomeru, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 26 in 44. Oznanila se izvršuje z nabitjem razglasa na razglašeni deski v uradnih prostorih zadruge. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 21. avgusta 1930. (Firm. 736/30. — Zadr. II 76/4.) Razglasi raznih uradov in oblastev Št. 2203/U—1. 2046—2—1 Razpis. Javna borza dela v Ljubljani (centrala) razpisuje v smislu določil pragmatike za uslužbence posredovanja dela, Radnička Zaštita Br. 8 god X. od 25. avgusta 1928., mesto šefa v kategoriji B. uslužbencev. — Zahteva se srednješolska ali njej enaka izobrazba in večletna upravna ali druga primerna praksa ter verziranost v poslih posredovanja dela. Pod enakimi pogoji glede dosedanje praktične zaposlitve imajo prednost prosilci s fakultetno izobrazbo. Po predpisih kolekovane prošnje je vlagati v teku 14 dni po objavi razpisa izključno na podpisanega predsednika Upravnega odbora Javne borze dela v Ljubljani, kraljeva banska uparva v Ljubljani. V Ljubljani, dne 26. avgusta 1930. Predsednik Upravnega odbora Javne borze dela* Pero Popovič, 1. r. ANAT0LE FRANCE: OGOV1 OZEJ Revolucijski tribunal je praznil ječe, ki so jih komiteti brez odmora vedno znova polnili: v treh mesecih je soba z osemnajstorico na polovico menjala stanovalce. Otec Longuemare je izgubil svojega hudička. Advokat Dubosc je bil prepeljan pred revolucijsko sodišče ter obsojen na smrt kot federalist in ker se je udeležil zarote proti edinstvu Republike. Ko je odhajal s sodišča, je šel, kakor vsi drugi obsojenci, po hodniku, ki je vodil skozi ječo mimo sobe, ki jo je tri mesece oživljal s svojo veselostjo. Ko se je poslavljal od svojih tovarišev, je ohranil lahkomiselno govoricct in veselo lice, ki so ga bili pri njem navajeni. »Oprostite mi, gospod,« je dejal otcu Longuemare-u, »da sem vas vlekel za nogo iz postelje. Odslej vas ne bom več.« Potem se je okrenil k staremu Brotteauxu, rekoč: »Zbogom, odhajam pred vami v praznino. Rad vračam priruodi sestavine, iz katerih sem, želeč, da jih v bodoče bolje porabi, zakaj priznati treba, da pri meni ni imela srečne roke.« In odšel je v pisarno ter ostavil Brotteauxa vsega potrtega, otec Longuemare pa ee je ves tresel, zelen kot list na veji, bolj živ kot mrtev, videč, da se brez-božnik šali še na robu peklenskega brezna. Ko je brstovec1 zopet privedel vedre dneve, je hodil Brotteaux, ki je ljubil radosti življenja, večkrat na dan na dvorišče, ki se je razprostiralo ob ženskem oddelku, k vodnjaku, kamor so hodili jetniki zjutraj prat perilo. Železna mreža je ločila oba oddelka; toda palice niso bile dovolj goste, da bi ovirale roke, da se ne bi mogle stiskati, in usta, da se ne bi mogla poljubljati. Pod okriljem dobrotljive noči so se tamkaj gnetli parčki. Tedaj se je Brotteaux tiho zatekel na stopnišče, sedel na stopnico, potegnil iz žepa bolhasto-rjave suknje svojega malega Lukreca ter čital pri luči svetiljke nekaj strogo tolažilnih življenjskih pravil: »Sic ubi non erimus... Ko bo naše življenje končano, na mne bo nič več moglo vnemirjati srca, tudi nebo ne, ne zemlja, ne morje, ko se zgrnejo nad svojimi razvalinami...« Toda, čeprav je Brotteaux užival svojo visoko modrost, je vendar zavidal bamabitu tisto brezumje, ki mu je zakrivalo vesoljstvo. Strahovlada je besnela od meseca do meseca huje. Vsako noč so vinjeni ječarji hodili v spremstvu svojih psov čuvarjev od temnice do temnice z obtožnicami pod ramo, tulili imena, ki so jih na vse načine pačili, budili jetnike in namesto dvajset žrtev, ki so jih iskali, jih strašili dvesto. Skozi te hodnike, polne krvavih senc, jeslo vsak dan brez tožbe po dvajset, trideset, petdeset obsojencev, starcev, žensk, mladostnikov, tako različnih 1 Mesec brstovec (germlnal) po republikanskem koledarju od 21. marca do 19. aprila; op. prev; po stanu, značaju in čuvstvili, da se je moral človek vprašati, ali morda niso bili izžrebani. Ostali pa so igrali karte, pili burgundca, delali načrto, hodili ponoči k ograji na sestanke. Družba, ki je bila skoro popolnoma obnovljena, je štela sedaj po veliki večini »prenapeteže« in »pobesnele«. Vendar pa je ostala soba z osemnajstimi posteljami, še nadalje hram elegance in dobrega tona: razen dveh jetnikov, ki so ju bili nedavno prepeljali iz Luksemburga v Kon-sieržerijo ter ju vtaknili v to sobo in ki so ju stanovalci imeli na sumu, da sta »ovna«, to se pravi vohuna, namreč državljanov Navette-a in Belliera, so bili tu sami pošteni ljudje, ki so si izkazovali medsebojno zaupanje. S čašo v roki so tu slavili zmage Republike. Med njimi je bilo tudi več pesnikov, kakoršne najdeš v vsaki družbi brezdelnih ljudi. Najspretnejši med njimi so zlagali ode na triumfe renske vojske ter jih oduševljeno deklamirali. Zeli so hrupno ploskanje. Edini Brotteaux je le mlačno hvalil zmagovalce in tiste, ki so jih opevali. »Že od Homerja,« je dejal nekoč, »imajo pesniki to čudno manijo, da slav6 vojnike. Vojna ni umetnost in edino le slučaj odločuje o usodi bitk. Kadar si stojita nasproti dva generala, eden bolj bedast od drugega, ne more biti drugače, kakor da je oden od obeh zmagovalec. Bodite pripravljeni na to, da vas eden od obeh mečenoscev, ki jih slavite kakor bogove, nekoč vse pogoltne, kakor v basni žrjav pogoltne žabe. In tedaj bo resnično bog! Zakaj bogovi so znani po svojem apetitu.« Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mih&lek. — Urednik Juuoi Debevec. ■— Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.