Savinjske EKSKLUZIVNI INTERVJU Z UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 715 401,715 402 Letnik 3, št. 63, 8. 10. 1997 Cena 150 SIT Sonja Lokar: "Moška politika ni vredna počenega groša ali kdo se vtihotaplja v naše postelje!" Intervju na strani 16 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana cZNeSKA Muzejski trg l/a 3000 CELJE ' I \ L O i —- • i /■* REKORDER -■Pm CPADia Tel./fax: 063/715 521 ALUPVC okna in vrata zimsk]. . vrfrivi senčila ključavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/ 412 128 GLAS Savinjske VAB! K SODELOVANJU MLADE IN DINAMIČNE: NOVINARJE s VII. stopnjo strokovne izobrazbe (lahko tudi pripravnik). Zaposlitev je za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: - znanje angleškega jezika - vozniški izpit B-kategorije KOMERCIALISTA s VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali družboslovne smeri (lahko tudi pripravnik). Zaposlitev je za nedoločen čas, s 2-mesečnim poskusnim delom. Zaželjen lasten prevoz! Ponujamo vam: - pestro in ustvarjalno delo - možnost strokovnega in osebnega razvoja ~ urejeno delovno okolje Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sarsa d. o. o., Šlandrov trg 20 ali PP 27, Žalec. Vzamem si čas, da p^ebei^em GLAS Savinjske ORLA VAS n.h., BRASLOVČE tel.: 063 701 749, 0609 638 841 9 PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA VEČ TIPOV VOZIL » PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED m GENERALNA POPRAVILA IN POMOČ NA CESTI Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure ZA NUJNE PRIMERE SMO VEDNO NA VOLJO Se festifzoriačeutLO.! JAvtoplektrLka in trgovina z rezervnimi deli goLič Kapljavas16, tel.:724-1 98 avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustike jfesa^ KENV/OOCi^^ |nf|n|ty PHILIPS COR4L ELECTRONIC Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! & DSCSIKEffllB,,, TTgBTBrmA, TS»-m!tr.iTiS!a>°n°^FiT^ AVTODELI Hausenbichlerjeva 8, 3310 Žalec I W l\ D Tel.: 063/715-356, pager: 0610/104-798 Rezervni deli za naslednje tipe vozil: © ■ OPEL® (2) mazoa hoivda. citroen PloČEViMA ZA \ Sl lipi V() OLJA IN MAZIVA mrnmrni**' Laikova vas 43 3312 PREBOLD Telefon: 063/702-480 Mobitel: 0609/615-205 TTTS - Sanacija obstoječih dimnikov z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine. - Izdelava montažnih dimnikov. NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjskte: □ 12 mesecev -25 številk 3.000 SIT □ 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! Telefon: X Datum: Podpis in žig: SfIRSA d.o.o. Šlandrov trg 20 3310 ŽALEC Študent naj bo! Da študij postaja privilegij premožnih, postaja iz leta v leto bolj jasno. Stroški študija v obeh univerzitetnih mestih dosegajo naravnost fantastične številke. Vsakdo, ki je v zadnij letih katero od fakultet vsaj od blizu povohal, ve, da se piične kamen kotaliti še pred prvim oktobrom, ko se uradno odprejo vrata visoko- in višješolskih ustanov. Študentom, ki vsaj v pr\>ih letih nimajo svojega vira dohodkov (nekatere štipendije bi komaj lahko poimenovali tako), je treba najprej najti streho nad glavo. Največ študentov - predvsem pa njihovih staršev - najprej pomisli na študentski dom, ki se zdi najpripravnejša in cenovno najugodnejša rešitev. Težava, ki nastopi, je dtugje. Študentski domovi so vsako leto že pregovorno zapolnjeni, tako da tisti, ki se uspejo potegniti skozi zelo strog cenzus, na dodelitev sobe čakajo tudi celo leto. Možnosti, ki takim študentom ostaneta, sta dve. Piva, ki meji že na fantastiko, je, da se tak študent npr. v Ljubljano vsak dan vozi. Za mesečno vozovnico za vlak bo odštel blizu blizu dvanajst tisočakov. Vsakdo, ki ima s študijem v slovenski prestolnici - verjamem, da je tudi v Mariboru tako - vsaj malo izkušenj ve, da vsaj v prvih letih študija ta možnost odpade. Druga možnost, ki postane pri večini študentov tudi kisla rešitev, je najem sobe ali stanovanja pri zasebnikih. Računica zasebnikov, ki oddajajo sobe ali stanovanja, je približno taka: dve postelji v sobo, 200 DEM na posteljo... Ergo, dvosobno stanovanje (štiri ležišča) oddajo za okoli 800 DEM. Seveda se lahko v tako dvosobno stanovanje v resnici vselijo največ trije študenti, tako da so lahko tisti, ki za stanovanje plačujejo manj kot dvesto nemških mark mesečno, zelo srečni. Ko k tej ceni prištejemo še mesečne stroške za vodo, elektriko, ogrevanje, nam pred očmi že migetajo številke, ki pomenijo krepko obremenitev družinskega proračuna. Malo trpek okus pa bilanca študija na univerzah dobi, ko k znesku za bivanje prištejemo še zneske, ki jih zahteva prehrana in - bog se usmili - knjige, priročniki in učbeniki. Godrnanja študentov ob začetku študijskega leta zato nikakor niso neupravičena, temveč so resno opozorilo tistim, ki v svojih načrtih in napovedovanjih radi poudarjajo, da bo čedalje več Slovencev študiralo (ob začetku tisočletja naj bi imeli na tisoč prebivalcev že trideset študentov), da bo potrebno najprej zagotoviti študentom streho nad glavo, kvaliteto študija pa dvigniti na spodobno raven. Ze pred časom je propadla ideja, da bi študentom s statusom rednega študenta subvencionirali tudi del najemnin pri zasebnikih. Kritje razlike do (pre)visokih najemnin je seveda velikanski finančni zalogaj, po dnigi strani pa tudi potuha tistim, ki na ta način izkoriščajo prostorsko stisko in nerazumno navijajo najemnine. Vedeti moramo tudi, da zasebniki ne zahtevajo velikanskih najemnin za luksuzna stanovanja, pač pa oddajajo za velike denarje vse mogoče: od raznih v sobe predelanih garaž naprej. Potreba po dograditvi študentskih ležišč je očitno velka. Kje in kako zagotoviti potrebna sredstva, je seveda drugo vprašanje. A če se hočeno Slovenci po svetu hvaliti s tem, da smo nadpovprečno izobražen narod, bomo morali najprej poskrbeti za ljudi, ki bodo tako izobrazbo iskali. Zaenkrat študira okoli 50.000 ljudi. Z malo tmda bo lahko to število naraščalo v skladu z željami, ne pa s finančnimi zmožnostmi družin, ki pošiljajo svoje otroke po izobrazbo na univerzo. Vid Burnik IZ VSEBINE: DOGODKI Žalski svetniki razpravljali o hotelu Prebold in malem savinjskem kmetu Stran 5 GOSPODARSTVO Obilo investicij v šolstvo in komunalo Stran 6 SZ NAŠIH KRAJEV Urad za mladino RS Stran 8 KRONIKA Pri celjanu našli heroin Stran 10 Mavrica za bolj pisano življenje Stran 11 INTERVJU Jean Francois Arnšek: Skrivnost obstoja brez smrti in božanska lepota večne ljubezni Stran 12 - 13 Srečko Senčič: Ferralit ponovno obratuje Stran 13 KULTURA Po razstavi Vincenca Vipitnika Stran 14 RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Procesor (CPU) Stran 15 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Sonja Lokar: “Moška politika ni vredna počenega groša...” Stran 16 Ivan Uran - državni prvak v zbiranju predmetov Stran 17 ŠPORT Peter Virant: “Vsak stre! bo boljši!" Stran 19 AVTOMOBILIZEM Predstavljamo Ford servis Krbavac Stran 20 GLASBA Rolling Stonesi spet ropočejo! Stran 29 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov tig 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, telefax: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Andreja Drev, Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Culk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Vasja Volavšek. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! SEJEM DOMOFIN KONEC OKTOBRA V CELJU Na sejmišču Celjskega sejma pripravlja Mešano podjetje CESPO d.o.o. Celje od 22. do 26. oktobra nov sejemski projekt, in sicer prvi mednarodni specializrani sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje v Sloveniji, poimenovan DOMOFIN. CESPO d.o.o. je v lasti Celjskega MOFIN pa je že drugi, ki ga pripravlja sejma, Obrtne zbornice Slovenije in CESPO. “Gradbeništvo še vedno osta- podjetja GHM, ki prireja obrtniške ja prednostna storitvena dejavnost, saj sejme v Miinchnu, tokratni sejem DO- se ravno skozi upešnost te dejavnosti ANGLEŠKI VELEPOSLANIK V CELJU O SODELOVANJU MED DRŽAVAMA V prostorih Mestne občine Celje je celjski župan Jože Zimšek s sodelavci 10. septembra sprejel veleposlanika Velike Britanije Davida A. Lloyda, ki je Celje obiskal skupaj s svojim svetovalcem za trgovinske zadeve Bogdanom Kozičem, da bi se seznanil z dejavnostmi slovenskih podjetij in preučil možnosti poslovnega sodelovanja z britanskim gospodarstvom. Župan Jože Zimšek je poudaril, da je Anglija za Slovenijo zelo zanimiva država predvsem zaradi naše težnje k vključitvi v evropske tokove. Celjski župan si je zato zaželel, da bi se prijateljski odnosi med državama še okrepili in se prenesli tudi na trgovsko ter gospodarsko področje. Zal Celje, nekoč močno industrijsko mesto, danes doživlja krizo, vendar pa se gospodarske razmere v Sloveniji po županovih besedah umirjajo, zakonodaja, ki se uveljavlja, pa naj bi ponudila boljše možnosti za razvoj gospodarstva. “Tako lahko na nekaterih področjih pričakujemo ponovno oživljanje znanja, težnja po gospodarskem razvoju pa se kaže tudi v gradnji novih servisov in trgovin,” je menil Jože Zimšek in obenem izrazji upanje, da bo vsaj v Emu Celje in Železarni Store kmalu vzpostavljeno normalno delo. “S propadom velikih gospodarskih kompleksov se o-dpirajo nova gospodarska področja,” so poudarili predstavniki Mestne občine Celje in dodali, da gospodarstvo širše celjske regije na leto izvozi več kot 200 milijonov dolarjev vrednosti blaga, ven-dar od tega na Veliko Britanijo odpade le malo. Obisk britanskega veleposlanika v Celju torej nudi priložnost za o-krepitev poslovnega sodelovanja med deželama. Angleški veleposlanik David A Lloyd, ki je bil sicer v Celju na obisku prvič, je povedal, da se zaveda težkih časov slovenskega gospodarstva, pa tudi dejstva, da se le-to počasi stabilizira. Poudaril je, da Velika Britanija ne želi sodelovati le z Ljubljano, pač pa tudi z vsemi drugimi slovenskimi regijami, kot najpomembnejše pa je izpostavil vzpostavitev dolgoročnega poslovnega sodelovanja, ki daje stabilnost razvoju gospodarstva in poslovnim stikom med obema državama. Zanimalo ga je, kako lahko Anglija svetuje in sodeluje pri razvoju slovenskega gospodarstva, izrazil pa je tudi željo povečati interese britanskih gospodarstvenikov za investicije in sodelovanje s Slovenijo. Po njegovih besedah namreč Angleži Slovenijo vse premalo poznajo, zamenjujejo jo s Slovaško ali Slavonijo ali pa jo še vedno povezujejo z vojno v Bosni. Poudaril je tudi, da majhnosti Slovenije ni smiselno poudarjati, saj velikost ni tako pomembna, kar dokazujejo mnoge majhne uspešne evropske države. David A. Lloyd je Slovenijo v gospodarskem pogledu primerjal z Walesom, kjer sta bila pred 20 leti glavna dejavnost rudarstvo in jeklarstvo, nato pa se je moral gospodarsko preusmeriti, kot mora to danes storiti Slovenija. Angleški veleposlanik vidi velike možnosti za razvoj v slovenskem turizmu, ki ne bi k nam privabil le turistov, ampak tudi investitorje in gospodarstvenike, zainteresirane za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Tako ima Wales kar 11 milijonov turistov na leto, pri nas pa je potrebno v turizem vlagati več, saj gre za eno najpomembnejših področij, ki omogoča stike z investitorji. Angleški velelposlanik je slovenske gospodarstvenike pozval tudi, naj se ne bojijo tujih vlagateljev, ker ti s sabo prinašajo razvoj in nova delovna mesta, pa se obljubil odzvati vabilu celjskega župana na srečanje z gospodarstveniki celjskega območja. D. S. zrcali gospodarski razvoj posameznih držav. Potrebe po proizvodih in storitvah na področju zaključnih del v gradbeništvu in renoviranja v Sloveniji se znova povečujejo; gradbeništvo bo predvideno raslo po stopnji 25 odstotkov,” povedo organizatorji in obljubljajo, da bo ta specializirani sejem na enem mestu združil vse zanimivosti s področja zaključnih del v gradbeništvu in renoviranja objektov. Na ogled bodo talne ploščice, terasne ploščice, strešne kritine, žlebovi in odtočne cevi, izolacijski materiali, okna, vrata, notranje stene, senčila, tehnika o-grevanja, prezračevalna in klimatska tehnika, stenske obloge in sanitarna tehnika. Sejem bodo spremljala strokovna posvetovanja s področja obnove zgradb, streh in varčevanja z energijo, za okrog sto domačih in tujih razsta; vljalcev, ki jih pričakujejo organizatorji, pa pripravljajo tudi svetovalne dneve. D. S. V CELJU PRVI BENCINSKI SERVIS OMVISTRARENZA V Hotelu Celeia v Celju je bila 11. septembra novinarska konferenca, s katero so predstavniki družbe OMV Istrabenz d.o.o. Koper napovedali odprtje n družbe v Celju, ki je bilo še isti Delniška družba Istrabenz je bila ustanovljena leta 1948. Ob osnovni dejavnosti, ki je trgovanje z nafto in naftnimi derivati, pa je razvila tudi trgovanje s plini, skladiščenje naftnih derivatov in kot posebno dejavnost storitve marine. Lastninsko preoblikovanje Istrabenz d.d. je bilo dokončno zaključeno leta 19%, družbo pa bo u-pravljalo 32.427 lastnikov družbinega’ kapitala. Danes Istrabenz d.d. vključuje pet samostojnih družb hčera in eno družbo vnukinjo, ki so organizirane kot družbe z omejeno odgovornostjo. Vse so družbe z mešanim kapitalom, v katerih ima Istrabenz več kot 50-odstotni delež. OMV Istrabenz do.o. Koper je finančno najmočnejša in največja družba v skupini Istrabenz, v razvrstitvi najuspešnejših slovenskih podjetij pa je bila leta 1995 na 9. mestu. Prodajna mreža družbe je najgostejša na zahodnem delu Slovenije, njen cilj pa je geografska razširitev in 30-odstotni tržni delež v Sloveniji. Z otvoritvijo bencinskega servisa v Celju imajo v Sloveniji že 83 prodajnih mest z raznovrstno ponudbo, do konca leta pa jih nameravajo ustanoviti še 7. Novi bencinski servis, ki ga je otvoril celjski župan Jože Zimšek, je pričel poskusno obratovati že dan pred uradnim odprtjem in vodilni OMV Istrabenza pravijo, da so, sodeč po prvih šestih urah poslovanja, z lokacijo ob Dečkovi ulici zadeli v polno. Glavni direktor OMV Istrabenz, Jordan Habjan, je povedal, da so si pred petimi leti zastavili cilj vzpostaviti konkurenčno mrežo bencinskih črpalk 'jvega bencinskega servisa svoje dan. v Sloveniji. V Celju imajo svoj poslovni center za celotno celjsko regijo v nekdanji zgradbi Ema na Mariborski cesti, vodja tega centra pa bo Lojze Oset. Po besedah direktorja Habjana jim država ne omogoča ekonomskih pogojev za normalno delovanje, saj z določanjem cene goriv dobesedno onemogoča razvoj konkurence. Direktor marketinga OMV Iztok Jelačin je izrazil prepričanje, naj bi bilo Celje 2. največje slovensko tržišče pretoka blaga in storitev, zato prihodnje leto spomladi načrtujejo vzpostavitev še drugega svojega bencinskega servisa. “Prihodnje leto se bomo predstavljali tudi na sejmu, danes pa lahko govorimo o začetku demonopolizacije,” je še povedal Iztok Jelačin. Najemnik bencinskega servisa je Gorazd Vukovič s.p. iz Celja, na njem pa poleg bencina ponujajo še kurilno olje m plin, obiskovalce pa pričakuje tudi samopostrežni mini-market, bar in a-vtopralnica. Bencinski servis je odprt vsak dan od 6. do 22. ure. “V sodobnem svetu postajajo bencinske črpalke modemi bencinski servisi, ki se prilagajajo standardom na področju tehnologije, ponudbe in ekologije,” pravijo predstavniki OMV Istrabenza in dodajajo, da so si v njihovem podjetju zadali cilj s prijaznostjo in kakovostjo storitev spremljati tehnično dovršenost njihovih bencinskih servisov, zato so si izbrali marketinški slogan 'Pod prijazno streho’. D.S. zzs II ) FRANC ROMIH s.p. Breg 79c, Polzela, tel.lfax: 063/720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - ra? slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z Wagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstntkcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago - obnavljano stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! v___________________________________POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200J 0 HOTELU PREBOLD IN MALEM SAVINJSKEM KMETU Žalski občinski svetniki so s 27.jedno sejo, ki so jo imeli 2. oktobra v sejni dvorani Občine Žalec, pričeli novo delovno leto. Pa bi skoraj ne bilo nič iz seje, saj so morali začetek predstaviti kar za pol ure, da je na prizorišče vendarle nakapljala vsaj polovica svetnikov. Za začetek so prisotni sklenili, naj bodo do naslednje seje zabeleženi vsi nerealizirani sklepi letošnjega leta, svetniki pa so oddali tudi svoja vprašanja in pobude. Nadalje je bil sprejet predlog pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta, zapletlo pa se je pri premožen-jsko-pravnih zadevah, Iger je bila med drugim predložena pogodba o neodplačnem prenosu Hotela Prebold na Občino Žalec. Občina Žalec naj bi sklenila s Hmezad Goldingom - gostinstvo, turizem pogodbo o neodplačnem prevzemu, občina kot prevzemnik pa naj bi nadalje objavila javno licitacijo za prodajo hotelskega kompleksa po izklicni ceni 500 tisoč DEM. Ker pa naj bi razmeroma kmalu nastale nove občine, so proti neodplačnem prenosu predvsem predstavniki KS Prebolda, ki bi vendarle radi nekaj imeli od žsvojega’ Hotela Prav zato so svetniki sklenili, da do naslednje seje 23. oktobra predlog preučijo in poskušajo pri tem upoštevati tudi interese Prebolda. Brez težav je bil sprejet odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega načrta za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročni družbeni načrt občine Žalec, ki se nanaša na rekonstrukcijo magistralne ceste M 10 -8, odsek 1262 Cmova - Aija vas. Če je veijeti svetniku Vinku Drči, stanje malega savinjskega kmeta ni nič kaj rožnato. Subvencije s strani države kmetje namreč prejemajo po hektam zemljišča (oziroma hmeljišča), ne pa po proizvedenem pridelku hmelja, zato veliki kmetje bogatijo še bolj, mali kmetje a so vse bolj ogroženi. V zvezi s tem i bilo po mnenju svetnika Drče potrebno oblikovati predlog in ga poslati na vlado, da bi se propadanje malega savinjskega kmeta vendarle ustavilo. Svetniki so obravnavali tudi strategijo razvoja malega gospodarstva Občine Žalec in sprejeli predlog odloka o podelitvi koncesije za obvezno lokalno javno službo za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. Posvetili so se tudi izvajanju določil odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini in za to podroge zahtevah tudi poročilo posebne koordinacijske komisije. D. S. [RJHOIVDA KOVINOTEHNA HONDA CIVIC 1.4 i 16 V Cena: 21,990 DEM - pj-OpSšilM) smvd voMn “ KfKsaaajia Ismmi Velika izbira rabljenih vozil Krediti odT+9% na 2 do 5 let PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806, 432-807 III. EXTEMPORE 'SAVINJSKI GAJ' MOZIRJE '97 Kulturno društvo žJurij’ Mozirje in Zavod za kulturo Mozirje sta 4. oktobra v okvim prireditve III. EKTEMPORE Savinjski Gaj’ v galeriji Mozirje pripravila okroglo mizo z naslovom EX-TEMPORE DANES, na kateri sta sodelovala dr. Jože Muhovič in Jože Hudeček, sledila pa je otvoritev razstave EXTEMPORE žSavinjski Gaj’ 1997. V kulturnem programu so sodelovali učpnka Glasbene šole Nazarje Kristina Šuster in družina Repenšek iz Mozirja z družinskim petjem. D. S. IZREDNA SEJA MOZIRSKIH SVETNIKOV V sejni sobi občine Mozirje je bila 2. oktobra 3. izredna seja Občinskega sveta Občine Mozirje, na kateri so svetniki izbirali izvajalca za gradnjo Osnovne šole Rečica ob Savinji, sprejemali pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana Državnega sveta ter za določitev kandidata za člana Državnega sveta ter odločali o sprejemu sklepa v zvezi s postopkom vračtla nacionaliziranega premoženja D.S. r yOŠki but/-, 0 - NIKA«-* Tržnica Žalec, Telefon: 063 715 526 s vamj v ait mm - POPESTRITEV PONUDBE Z NOVO BLAGOVNO ZNAMKO KIID - uvoz iz Francije (trenirke, mikice, hlače, spodnje perilo) - jesenska kolekcija MINI CLUB - jesenska kolekcija OSH-KOSH - velika izbira otroških hlačnih in kratkih nogavičk si&OISND PHODflJtl ; podložene jeans in žamet hlače . agi&siaia lil .piodz&i S CELJE JE DOBILO NAJVECJI NAKUPOVALNI CENTER V SLOVENIJI V Celju je bilo 16. septembra slavnpstno odprtje drugega dela Centra Interspar Celje, katerega gradnja je trajala dobro leto in je stala 1,3 milijarde SIT. Obstoječim 22 trgovinam se pridružuje 11 novih na površini 8.670 m , kar pomeni, da se ponudba celotnega kompleksa Interspar razteza na 21.160 m . Direktor centra Interspar Slovenija, mag. Igor Mervič, je zbranim povedal, da so se za graditev drugega dela Centra Interspar Celje odločili zato, ker so bili rezultati prvega dela dobri. Tako ima Celje sedaj največji nakupovalni center v Sloveniji, v katerem je zaposlenih 300 ljudi, naslednji taksen projekt pa pripravljajo v Mariboru. Predsednik Spar International, Hans Reisch, je povedal, da je Spar mednarodna organizacija, ki ima v 27 državah skupno 6 milijonov nr trgovskih površin. 29-odstotni tržni delež ima A-vstrija, z odpiranjem meja pa so se razširili tudi v Slovenijo, kjer želijo o-dpreti še več svojih poslovalnic. Obstoječa ponudba Centra Interspar Celje je v novem delu kompleksa dopolnjena s prodajnim programom s področja tehničnega blaga, malih in velikih gospodinjskih aparatov, računalništva, damske mode, ženskih bluz, oblačil in opreme za bodoče mamice, nogavičarstva, diskont frizerstva in blaga iz daljnega vzhoda. Daleč največji je prodajni center bauMax, ki obsega površini 6000 m". Celjska bauMaxova prodajalna je v Sloveniji druga po vrsti, v 10 oddelkih pa je Hipcem na voljo skoraj 40 tisoč izdelkov, ki pokrivajo področja od hišnih opravil do urejanja vrtov. Vseh 40 zaposlenih prihaja iz Slovenije, za opravljanje njihovih nalog pa so jih usposobili z intenzivnim šolanjem in spoznavanjem izdelkov. Vodilni delavci so se izobraževali tudi Odprtje novega dela kompleksa Interspar so s kultumo-umetniškim programom popestrili rogisti s slavnostnimi fanfarami, Celjski godalni orkester z deli J. Tartinija in /I. Smetane, prof. Boris Šinigoj z igranjem na lutnjo in Plesna skupina Anton Tanc s srednjeveškim plesom. v Avstriji. BauMax ima poseben partnerski odnos s približno sto domovi za invalide, katerih izdelke prodajajo po posebnih cenah in jim vrnejo celoten dobiček. S tovrstnimi domovi želijo navezati stike tudi v Sloveniji in tako spodbujati kreativnost pri invalidih. “BauMax v Slovenijo ne bo vlagal samo kapitala, ampak tudi znanje. Prisotnost v državi, s katero nas vežejo tradicionalno dobri odnosi, je eden temeljnih dolgoročnih ciljev podjetja. BauMax želi v svojo kakovostno ponudbo vključiti tudi izdelke slovenskih proizvajalcev in jih kasneje ponuditi tujim trgom. Zato nameravamo še naprej intenzivno sodelovati s slovensko industrijo in s tem še povečati delež domačih izdelkov v bauMaxovi ponudbi,” so povedali predstavniki podjetja. D.S. OBILO INVESTICIJ V ŠOLSTVO IN KOMUNALO ~ 2, del Vodja oddelka za komunalo in urejanje okolja Slavko Šketa je poudaril, da je področje komunale za občane zelo zanimivo in vselej aktualno. Za to področje je navadno na voljo premalo sredstev za vse potrebe občanov, še posebej veliko aktivnosti in problemov pa se je v zadnjih letih navezovalo na izgradnjo avtocestnega odseka Arja vas - Vransko. Avtocesta bo dolini seveda v korist, vendar pa je bilo prav zaradi povečanega prometa pri izgradnji uničen velik delež lokalnih cest in nastala je .precejšnja škoda. Po besedah Slavka Škete bo občina Žalec med prvimi občinami, ki bo imela po izgradnji avtoceste sanirane tudi lokalne ceste. Pogodba, ki jo je občina v ta namen dosegla z DARS-om, je zelo pozitivna, posegi a-vtoceste v dolino pa sp tako manj boleči, kot bi lahko bili. Četudi je okoli avtoceste tudi veliko komunalnih problemov, ker ta precej posega v prostor, pa je najbolj aktualna prav obnova 1000 km cest, ki jih je potrebno vzdrževati. Za vzdrževanje država prispeva premalo denarja, problematične pa so bile tudi zimske padavine v zadnjih dveh letih, saj so kar 75 mio SIT porabili za oranje snega. Kar se tiče asfaltiranja oziroma urejanja cestišč, bi bilo smiselno, da bi najprej uredili vso napeljavo pod njimi, torej telefon, plinovod, kanalizacijo in ostale komunalne zadeve, cesta pa bi prišla na vrsto šele zatem, vendar Slavko Šketa pravi, da to v praksi ni izvedljivo. Kot primer je navedel dejstvo, da ima kanalizacijo zelo malo naselij v občini, vendar je program za vzpostavitev kanalizacije zgolj v večjih naseljih zastavljen za 15-20 let, tako dolgo pa kraj ne more biti brez ceste. Nasploh država za komunalno rabo zagotavlja le četrtino sredstev, preostanek pa mora zbrati občina iz lastnih sredstev. Občina Žalec je bila pri pridobivanju državnega denarja dokaj uspešna, saj ji je uspelo od države v obdobju dveh let pridobiti preko 80 mio SIT nepovratnih sredstev. Tudi republiško takso, uvedeno za ekološko varovanje podtalja, jim je uspelo obdržati v občini, sredstva pa so namenili za izgradnjo kanalizacije. Prav tako so podaljšali plačevanje investicijskega tolarja za vodooskrbo, komunalo in čistilno napravo. “Ker je vse vezano na denar, je jrotrebno usklajevati želje in frotrebe z možnostmi,” je povedal vodja oddelka za komunalo in urejanje okolja ter dodal, da so v letošnje leto prenesli ne- realizirane investicije v višini 180 mio SIT. V letošnjem letu jim je na občini uspelo preusmeriti odlaganje odpadkov na Bukovžlak, na opuščeni deponiji v Ložnici pa je bila izvršena drenaža, prekritje in piovršinski odvod meteornih voda, upajo pa, da bodo letos dobili načrte za nadaljno preureditev. V občinskem proračunu sredstev za odvoz na Bukovžlak ali ureditev Ložnice ni, zato so občinski možje sprejeli odlok o posebni taksi, ki pa je bil zaradi prevelikega pritiska javnosti umaknjen. Julija je stopil v veljajo podoben odlok, na katerega se javnost zaenkrat še ni odzvala. V izdelavi je tudi celoten projekt posodobitve čistih ne naprave, la bo potem imela 60 tisoč enot obremenitve, še letos pa upajo na potrebno dovoljenje. Na področju vodooskrbe pride za financiranje še vedno v jDoštev investicijski tolar, na pomoč priskočijo krajevne skupnosti, odločilnega pomena pa so tudi samoprispevki in udarniško delo krajanov. Cevovodi so bili pred kratkim obnovljeni v Žalcu in na Gomilskem, sedaj pa potekajo priprave za obnovo na relaciji Šempeter-Podlog m Dobrteša vas-Ločica. So pa problematične investicije v kanalizacijo, saj so zaradi raznih odškodninskih zahtevkov, izsiljevanj in na splošno konfliktov z nekaterimi občani vse dražje. Polzela naj bi dobila kolektor, ki je predviden tudi za Gotovlje, medtem ko bodo krajani v Vrbju sami financirali izvedbo sekundarnih kanalov. Se pa uspešno širi plinifikacija, četudi je zaradi problemov pri pridobitvi gradbenih dovoljenj nastal zamik enega leta. Ena največjih investicij na področju urejanja okolja je bila obnova centra Petrovč, ki imajo sedaj dosti lepšo podobo, občina pa je iz proračunskih sredstev in kupnine od prodanih stanovanj odkupila tudi precej stanovanj in pripravila razpis za individualne prošnike, čeprav je seveda čakajočih za stanovanja še ogromno. D. SAMBOLIČ SITRA d.o.o Šlandrov trg 40, Žalec Tel./fax: 715-911 V sodelovanju z borzno hišo kot pog. partnerjem ODKUP DELNIC B- IN G- SERIJE (GORENJE, PETROL, PIVOVARNA LAŠKO IN UNION, KRKA, CETIS, ETOL, SAVA, KOVINOTEHNA, COLOR...) ODKUP DELNIC PID (SKLADOV) (ANTENA, MAKSIMA, AKTIVA, ARKADA, MERCATA, NFD-ŠTAJ. INV. SKLAD, PROBANKA...) INFORMACIJE O MOŽNOSTIH NALOŽB IN O CENAH VREDNOSTNIH PAPIRJEV PRERNJIŽBA LASTNIŠTVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Obiščite ikk na sedežu družbe nad gostiščem flsado, II. nadstropje. STO LET NARODNEGA DOMA CELJE Čeprav je že avgusta preteklo 100 let od odprtja Narodnega doma v Celju, so se pričele prireditve v počastitev te visoke obletnice 1. oktobra z odprtjem razstave Narodni dom v Celju 1897 -1997, takoj zatem pa je bila otvoritev simpozija na temo Meščanstvo v Habsburški monarhiji, ki je trajal vse do 4. oktobra. Udeležba je bila zelo heterogena, saj je na njem sodelovalo kar 20 zgodovinarjev iz nekdanje Avstroogrske ter 6 slovenskih zgodovinarjev. Prireditve pa se bodo nadaljevale skozi ves oktober in vse tja do novega leta, ko bodo odkrili še spominsko ploščo donatorjem, ki so podprli obnovo tega doma, ki je opravljena za to slavje. Zal se ne da prenoviti severnega trakta, ki ga je med drugo svetovno vojno uničila bomba. Dom je bil zgrajen v času prebujanja kot simbol slovenstva, kot boj proti ponemčevanju, ki je bilo zelo veliko v tedanjem Celju. Celjska posojilnica kot tedanji osrednji slovenski denarni zavod je podpirala gospodarski in kulturni razvoj Slovencev, med njim je tudi gradnja Narodnega doma v Celju. Zgrajen je po načrtih krajnskega deželnega arhitekta Vladimirja Kraškega in 7. ter 8. avgusta je bila svečana otvoritev združena z blagoslovitvijo sokolske zastave. To sta bila za Celje dva razburljiva dneva, saj so Nemci in nemškutarji na vse kriplje ovirali prireditev. Temu Narodnemu domu je posvečen ob njegovi 100-letnici tudi celotni Celjski zbornik, ki so ga predstavili v torek, 7. oktobra. Osrednja proslava bo v petek na isti način kot je to bilo pred 100 leti. Začelo se bo zunaj, kjer bodo prikazane sedaj Vprašanja, mnenja, pobude Glede na to, da se je ttemogoče osredotočiti na temo, ki bi vas mogoče zanimala, saj nimam teh informacij, hhko svoja tprašanja, mnenja in pobude pošljete m naslov GLAS Savinjske, s pripisom za rubriko Delničarstvo, borzništvo... ali po telefonu 063/715-911, vsak dan od 8. do 16. ure. Marija Rančigaj aktivne športne dejavnosti v mestu ob Savinji, saj nekdanjega Sokola že od začetka druge svetovne vojne ni več. Nadaljevalo se bo v osrednji dvorani, ki je za to priložnosti prenovljena in je dobila tudi kvaliteten nov klavir, katerega bo prišel uglasbiti japonski mojster, tako da bo za proslavo nared. V prenovljeni dvorani so razširili oder, stranske dvorane spodaj in zgoraj bodo opremili s slikami, kot so bile nekoč, Prispevali so jih Celjani, ki jim je nekaj do tega bisera celjske kulture. Nameravajo prenoviti in tudi zamenjati opremo, vendar zaradi pomanjkanja sredstev to ni bilo mogoče storiti sedaj, upajo pa, da bodo lahko to storili do konca leta. Seveda takega zalogaja Mestna občina Celje ni zmogla sama, zato so jim priskočili na pomoč tudi donatoiji. Med njimi sta največja Cestno podjetje Celje ter Istrabenz. Mestna občina je prispevala 21 milijonov tolaijev, mnogo tega pa so namenili za financiranje mednarodnega simpozija, ki ga sofinancirata še ministrstvo za znanost in kulturno ministrstvo, nekaj pa še Avrstijska akademija za znanost. Ker je proslava stoletnice doma pomembna tudi za širše celjsko okolje, bodo na njej sodelovali tudi drugi iz regije. -nko Polzela VAŠA PRAVA HRANILNICA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V MESECU OKTOBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA ZA VEZANE VLOGE: T+4,0% letna obrestna mera nad 1 mesec T4-4,5% letna obrestna mera nad 3 mesece 14-5,0% letna obrestna mera nad 6 mesecev T4-6,0% letna obrestna mera nad 12 mesecev V hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne vloge. Ohranjamo tradicijo - skrbimo za razvoj mum Mm® rnim iwms VELENJE, 20. september - Prvi častni član Mestne občine Velenje je postal dr. Matjaž Kmecl, ki je priznanje prejel na proslavi občinskega praznika. Ob tej priložnosti so namenu izročili tudi prizidek h glasbeni šoli, v katerem je tudi ena največjih orgelskih dvoran v Sloveniji. 5K) mio SIT za naložbo so poleg Mestne občine Velenje rispevala še gospodarska podjetja aleške doline in Ministrstvo za šolstvo in šport. CELJE, 21. september - V Celju se je zaključil 30. mednarodni obrtni sejem, ki si ga je v desetih dneh ogledalo četrt milijona obiskovalcev, med katerimi je bilo kar 17 tisoč učencev osnovnih in srednjih šol, ki so se na sejmu seznanjali z možnostmi izobraževanja za obrtne poklice. Kar 70 odstotkov obiskovalcev je sejem ocenilo kot dober in so memli, da ne potrebuje nobenih sprememb, 24 odstotkov vprašanih je celo menilo, da je odličen, le preostali so bili mnenja, da je bil slab. Zelo dobro pa so bile obiskane tudi poslovne konference, ki sta jih pripravili obrtna in gospodarska zbornica z domačimi in tujimi obrtniki ter podjetniki. Skoraj 90 odstotkov obiskovalcev si je na sejem prišlo ogledat ponudbo in novosti na tržišču, organizatoiji pa v prihodnje načrtujejo tudi povečanje sejemskega prostora razstavljalcev na račun prostora trgovcev. MRZLICA, 21. september - Na tradicionalnem srečanju na Mrzlici, ki ga je organizirala trboveljska LDS, se je zbralo kakšnih tisoč Zasavčanov in Savinjčanov, ki jih je pozdravil tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. CELJE, 21. september - Na Dolgem polju v Celju so se srečali nekdanji mladoletni taboriščniki - ukradeni otroci. V 2. svetovni vojni jih je bilo okoli 600, Nemci pa so jim pobili starše in sorodnike in njih same odpeljali v nemška taborišča. Okoli 150 se jih ni nikoli vrnilo, kakšnih 320 še živih ukradenih otrok pa še do danes nima statusa žrtev vojnega nasilja, saj jih je leta 1995 država uvrstila med izgnance. CELJE, 25. september - banka Celje je povečala odplačilno dobo za stanovanjska posojila z desetih na 15 let. Za adapiotacijo stanovanja in za plačilo lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice znaša odplačilna doba 5 let, za obbnovitev stanovanjske hiše ali za nakup komunalno urejenega stavbnega zemljišča 10 let, za zidavo nove hiše in za nakup stanovanja ali hiše pa 15 let. CELJE, 29. september - Celjski župan Jože Zimšek je na tiskovni konferenci omenil, da naj bi v sodelovanju s Slovensko razvojno družbo poskušali ponovno oživiti proizvodnjo v nekdanji tovarni Emove posode v Celju. Z ekipo nekdanjih Emovih strokovnjakov naj bi prevzeli tovarno, v njej spet zagnali proizvodnjo in zaposlili 200 do 250 delavcev. Potrebno bi bilo predvsem infrastrukturno urediti zemljišča znotraj tovarne in izdelati nov zazidalni kompleks za ves Emov kompleks. CELJE, 29. september - Zavod za zdravstveno varstvo Celje je dogradil prizidek k poslovni stavbi, v katerem je največja pridobitev knjižnjica s čitalnico, v kateri je široki javnosti na voljo dragoceno strokovno gradivo. V novem delu je tudi sodobna predavalnica za okoli 50 ljudi, vzpostaviti pa nameravajo tudi samodejni telefosnki odzivnik, na katerem bodo uporabniki lahko s pritiskom na določeno tipko izbirali med informacijami o onesnaženosti zraka in o poslovnem času ambulante oddelka za epidemologijo ter navodili za ravnanje v primeru ugriza živali oziroma za preprečevanje določenih nalezljivih bolezni. CELJE, 1. oktober - V celjskem Narodnem domu se je pričelo 5. mednarodno študijsko jjosvetovanje o meščanstvu v habsburški monarhiji po letu 1918, ki se ga udeležujejo zgodovinarji iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Češke, Slovaške in Avstrije. Simpozij je del praznovanja ob lOO-letnicr Narodnega doma CELJE, 6. oktober - Ob 25-letnici Doma upokojencev Celje odpirajo Center za pomoč na domu, namenjen ostarelim, ki živijo sami. V okviru Informacijsko-koordinacijskega centra za pomoč na domu se bodo najemniki lahko priključili na jrosebno telefonsko centralo, imenovano Lifeline. Danes je upokojencem v celjskem Domu na voljo 241 postelj, ki so ves čas zasedene, četudi je cena enomesečne oskrbnine 54 tisoč SIT, nepokremi pa plačajo še 26 tisoč SIT dodatka. KULTURA V PREBOLDU V želji obuditi kulturno življenje v krajevni skupnosti Prebold je Izvršni odbor Svobode Prebold v soboto, 27. septembra, organiziral koncert z naslovom Gioacchino Rossini in njegova ustvarjalnost, ki ga je izvajal ansambel Pro mušica tibiciana iz Maribora v sestavi: Andreja Zakonjšek - sopran, Emil Baronik - bariton, Mateja Urbanc - flavta, Mirko Petrič -violina, Bojan Urbanc - basklarinet, Olga Pečeny - Continiue. Ansambel je del Mariborske opere in deluje od leta 1983. Ustanovitelje je vodila spontana želja fro spoznavanju in posredovanju glasbenih del za blokflavte,^ napisanih v različnih obdobjih človekovega ustvarjanja S svojimi zanimivimi programi opravlja ansambel zelo piomembno poslanstvo -širjenje glasbene kulture. Odbor Svobode Prebold načrtuje po besedah njegove predsednice Anice Trivan v prihodnji sezoni vsaj štiri gledališke predstave, vrata pa želijo odpreti in medse povabiti ne le okoliške pevce in igralce, ampak umemike iz vse Slovenije. Za sive jesenske dneve načrtujejo zabavnoglasbeno oddajo, ki je še v oblikovanju. Oživiti želijo tudi filmske predstave in z izborom filmov pritegniti ne samo mlade, ampak tudi starejše krajane. MK U NULO SREDA 15.10. ob 22.00 na STV TEMA ODDAJE: VILI RESNIK Urad RS za mladino opravlja zadeve, ki se nanašajo na celovito spremljanje vloge in položaja mladih v družbi, izboljševanje pogojev za organiziranje in delovanje mladih ter njihovih organizacij, pospeševanje mobilnosti mladih, zagotavljanje različnih ugodnosti za mlade (mladinska kartica, regresiranje potovanj ...), vzpodpujanje izvenšolskih vz-gojno-izobraževalnih dejavnosti za mlade in izvajanje drugih ukrepov, katerih cilj je celovito vključevanje mladih v družbene procese. V sodelovanju z občinami in mladinskimi organizacijami ter združenji v le-teh izpostavljamo po Sloveniji mrežo mladinskih centrov, ki so namenjeni mladim ne glede na pripadnost katerikoli organizaciji ali kakršnkoli opredelitev. V tovrtsnih centrih, ki so drugod po Evropi zelo običajni, pri nas pa žal še precej redki, se mladi družijo, ukvarjajo s kreativnostjo in imajo številne možnosti za ustvarjalno preživljanje prostega časa. Mladinski centri, ki so nastali na podlagi tega projekta že delujejo v Domžalah, Velenju, Murski Soboti, Kopru; priprave pa tečejo na Ptuju, v Idriji, Gornji Radgoni Sežani, Brežicah, Tolminu, Novi Gorici, Krškem ... V soboto, 4. oktobra, se je izien naselja Radmirje pripetila huda prometna nesreča v kateri je življenje izgubil voznik džipa opel frontera Stanislav Debevc, voznik avtobusa Jožef T. iz Škofje Loke in dva potnika pa sta bila huje ranjena in so jih prepeljali v celjsko bolnišnico. Stanislav Debe\’c, direktor podjetja Gorenje t’ Minlmu je pripeljal po klancu navzgor v desni nepregledni ovinek in iz neznanega vzroka zapeljal i> lem. Pri tern je trčil v avtobus, ki mu je pripeljal nasproti Debevec je ostal vkleščen v vozilu, poškodbe pa so bile tako hude ,da jim je podlegclnd kraju nesreče. S. J. DROBNE NOVICE IZ CELJA Na zadnji tiskovni konferenci na Mestni občini v Celju so nam povedali več aktualnih novičk, ki se nanašajo na Življenje v Celju. - Zelo ugodna je ocena zaključenega Mednarodnega Obrtnega sejma, kije upravičeno največja sejemska priredt-tev v Sloveniji. To je tudi vzrok, da se bodo še bolj utrdili odnosi med sejmom in občino, tako da postaja sejem tudi osrednja celjska prireditev. Te dni se že pogovarjajo z DARS-om za izgradnjo priključka na avtocesto na zahodnem delu, saj je promet na Mariborski cesti v času sejma takorekoč ohromljen. - Uspešno se končuje izgradnja o-srednje telovadnice pri Gimnaziji Center, za katero so zagotovljena vsa sredstva za izgradnjo. Zagotovljena pa je tudi sanacija drevoreda, saj so nekatera drevesa nujno potrebna zamenjave. - V teku so tudi pogovori o ponovni oživitvi proizvodnje v EMO Celje, saj se zahodni trg še vedno zanima za kvalitetne proizvode celjskega EMA, kateremu ne more konkurirati nobena vzhodnoevropska tovarna emajlirane posode. V zvezi s tem pričakujejo v Celju obisk ministra za gospodarstvo, dr. Metoda Dragonje. Mestna občina se pripravlja tudi za spremembo zazidalnega načrta v tem kompleksu, saj so tu nastala mnoga nova podjetja in s tem tudi potreba za novo infrastrukturo. - Na Mestni občini so v teku vse priprave za proračun za leto 1998, ki je zadnje leto tega sklica občinskega sveta in župana. Pri tem bodo morali upoštevati tudi obljube, dane v času pred volitvami. Velike težave jim povzroča nesprejetje državnega proračuna. Tako so v Celju vplačali kar blizu 75 mio SIT v sklad za odškodnine, ki pa je bil med tem časom ukinjen, tako da sedaj celjska občina terja povračilo teh sredstev. So namreč med redkimi, ki je to obveznost poravnavali. Če ne bo šlo drugače se bodo zatekli na Ustavno sodisče in Državni zbor, ki je ta zakon tudi ukini]. - Še vedno ni rešen problem izgradnje Kriznega centra, ki je načrtovan na Mariborski cesti pri obstoječi kasarni. Tam bo potrebno nekatere dotrajane objekte odstraniti. Reših bo potrebno tudi vprašanje naselitve Romov, ki so se tamkaj naselili, ko so druge izselili. Le to močno ovira moderniziranje tega dela mesta. - Še vedno je odprt problem z o-dprodajo tistih objektov, ki so za občino breme. V kolikor jim bo to uspelo v naslednjem letu, bodo s tem rešili problem proračunskega primanjkljaja, ki bi se financiral iz teh sredstev. ____________________________-nktf GOLDIMG GOST1NSTVO-TURIZEM p.o., ŽALEC Slaščičarna Vanilija Žalec 716-997 Slaščičarna Vanilija Šentjur 743-503 - sladoled in sadne kupe - vse vrste peciva: kolač, janeževi upognjenci, čajno pecivo, linško pecivo, slano pecivo - napitki in slaščice Torte za vse priložnosti! DISTRIBUCIJA REKLAMNIH LETAKOV Bojan Lubej s.p. Ulica Ivanke Uranjek 2, p.p. 7 3310 Žalec tel./fax: 063/716-702 POJDIMO VAM INAJHITREJSO, NAJKVALITETNEJŠO IN NAJCENEJŠO DISTRIBUCIJO REKLAMNIH LETAKOV V CELJSKI, KOROŠKI IN ZASAVSKI REGIJI. MOŽNOST OBLIKOVANJA IN TISKA REKLAMNIH LETAKOV PO NAJUGODNEJŠIH CENAH. v Se vedno iščemo sodelavce na naslednjih področjih: VRANSKO, CEUE. / X Edini pogoj, ki ga od vas zahtevamo je pridnost! intex Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a tel./fax: 063/ 715-931 Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij tapiciranje sedežnih garnitur simpatex za kopalnice in kopalniške garniture svetovanje na domu »STAVA M DOM! TOE Celje, Bencinski servis Gaji 30, Mozirje, Skladišče Celje, tel.: 497-3060 tel.: 33-931 PETROL - Teritorialna enota Celje sprošča cenjenim strankam, da so pričeli s prodajo in razvozom kurilnega olja na bencinskem servisu v Mozirju. Odločite se za nakup, saj Vam Petrol bencinski servis Mozirje zagotavlja: M konkurenčno ceno, EE ugodne prodajne pogoje, EJ kratke dobavne roke, Ml točno dobavo naročenih količin, !E stalno visoko kakovost goriva, El nudenje najbolj popolne strokovne pomoči in tehnično svetovanje pri nakupu. Za več informacij in cenjena naročila pokličite Petrol bencinski servis Mozirje, telefonu št. 497-30-60, kjer Vas pričakujejo prijazni prodajalci. IZ POLICIJSKE BELEŽKE IZ RAZBITIN S ŠKARJAMI. 33-Stanislav G. iz Celja je vozil osebni avtomobil po avtomobilski cesti iz smeri Dramelj poiti Celju. Zunaj naselja je dohitel in trčil v zadnji del priklopnega vozila 47-letnega Jordana M. iz Makedonije. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo na prehitevalni pas, nekaj trenutkov zatem pa se je na kraj nesreče s službenim policijskim avtomobilom pripeljal 31-letni Vili L iz Alje vasi, ki je neosvetljeno vozilo Stanislava prepozno opazil in kljub zaviranju trčil vanj. Po trčenju s policijskim vozilom je vozilo Stanislava odbilo na odstavni pas, kjer je oplazilo osebno vozilo 51-letnega Teodoija P. iz Polzele. Iz razbitin vozila so težko ranjenega Stanislava rešili celjski gasilci. Voznik službenega vozila Vili L. in njegov sopotnik 29-letni Leon J. iz Slovenjskih Konjic sta bila lažje poškodovana. NESREČA NA AVTOCESTI. 30. septembra je 36-letni Ferid F. iz Mengša vozil tovorni avtomobil Mercedez Benz po avtomobilski cesti iz smeri Arje vasi proti Šempetm. Na ravnem delu ceste je poskusa! vozilo obrniti ter nato peljati v nasprotno smer. Ko je vozilo polkrožno obračal, je za njim iz smeri Arje vasi pripeljal voznik osebnega vozila znamke Lada Samara, 43-letni Miroslav K iz Spodnje Nove vasi pri Slovenski Bistrici. Voznik Miroslav je kljub zaviranju silovito trčil v bočni del tovornjaka in se zagozdil med prednjo in zadnjo osjo. V trčenju je voznik osebnega vozila utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju RADIO CEUE 95,1 95,9 100,3 MHz. nesreče umrl. Sopotnika, 52-letnega Ivana K iz Ljubljane, so iz pločevine rešili poklicni gasilci, tudi on je utrpel tako hude telesne poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Sopotnica na zadnjem sedežu, 19-Ietna Anastazija S. iz Dola pod Gojko je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe. VLOM V ZABOJNIKE. V času od 17. ure dne 22. septembra do 7. ure naslednjega dne je neznanec vlomi v tri zabojnike, ki so postavljeni na delovišču avtoceste v kraju Ločica ob Savinji. Iz zabojnikov je ukradel agregat z bencinskim motenjem in generatorjem, dve motorni žagi in dva električna podaljška Z dejanjem je Ingrad VNG Celje, oškodoval za okoli 450.000,00 SIT. TATVINA FAKSA. V času od 21. do 22. septembra je neznanec iz prostorov pisarne MERX TURIST-a v Nazarju odklopil fax znamke Canon in ga odnesel neznano kam. Z dejanjem je Merx Turist Nazarie oškodoval za okoli 103.000,00 SIT. TATVINA OKEN. V noči na sredo, 24. septembra, je neznanec v Zg. Grušovljah iz nedograjenega poslopja, last Majde M., ukradel 10 zasteklenih oken v skupni vrednosti 100.000,00 SIT. Z AVTOM NA SPREHOD. V noči na torek, 29. septembra, je neznanec z Mestnega trga v Žalcu z originalnimi ključi odpeljal osebni avto Rover 416 GSI črne barve, italijanske registracije. Vozilo pa je uporabil samo za prevoz, saj je bilo včeraj dopoldan najdeno nepoškodovano na Kovinarski ulici v Celju. VLOM V RUŠAH. 2. oktobra dopoldne je neznani storilec vlomil v Stanovanjsko hišo Rada D. v Rušah, na območju Žalca. Iz hiše je ukradel denarnico z manjšo vsoto denarja in nekaj zlatnine. Lastnik je oškodovan za okoli 50.000,00 SIT. VINJEN VOJAK 2. oktobra nekaj minut pred 18. uro sta bila prometna policista v Mozirju obveščena, da v kraju Soteska neznani voznik osebnega avotmobila Opel Astra rdeče barve z vožnjo ogroža druge prometne udeležence. Se preden sta tega voznika uspela izslediti, sta bila obveščena, da je oplazil osebni avto R 5 in odpeljal naprej. V kraju Ljubija sta policista izsledtla iskano vozilo in ga tudi ustavila. Pri postopku sta ugotovila, da to vozilo vozi Marjan F., ki je bil v uniformi Slovenske vojske ter da kaže vidne znake vinjenosti. Med ugotavljanjem identitete se je voznik pričel močno razburjati ter policista zaliti z raznimi neprimernimi travami. Žalitve so se stopnjevale do takšen mere, da je voznik Marjan policista z roko udaril v obraz. Policista sta napadalca obvladala in ga bo pomoči druge patrulje odpeljala na PP Mozirje, kjer se še vedno ni pomiril in je uspel policista, ki je z njim vodil postopek, udariti in brcniti. Po končanem RAD BI SE LEPO OBLEKEL. V čau od 29. 9. dol. oktobra je neznani storilec vlomil v skladišče v Šmartnem ob Paki, ki ga uporablja Dušan B. Odnesel je večjo količino moških, ženskih in otroških tekstilnih izdelkov v vrednosti 191.000,00 SIT. SPET PRIJELI PONAREJEVALCE PONAREJENIH BANKOVCEF V sodelovanju s policisti PP Slovenska Bistrica in UKS Maribor so; policisti in kriminalisti zalotili: storilce pri razpečevanju ponarejenih bankovcev za 100.000 ITL. Skupna vsota znaša kar 17.000 DEM. Poleg tega so zasegli še 100 USD. 1. septembra so prijeli ZT. in S.T., oba iz Celja, ki sta imela pri sebi 52 ponarejenih bankovcev, ki sta jih uspešno vnovčila pri bankah in menjalnicah v Zrečah, Slovenskih Konjicah in Slovenski Bistrici. V nadaljevanju so jima uspeli zaseči še 3.7(X).(KK) ITL ter zasežene bankovce izločiti iz nadaljnjega obtoka. Ob ugotovitvi velja povedati; da so ponaredki zelo kvalitetni, saj imajo celo vodeni žig ter nitko, le da so nekoliko manj izrazite barve. Velja še omeniti, da je eden od osumljencev delavec grafične stroke, kar je gotovo pripomoglo pri ; ponarejanju; Naslednji dan so policisti ustavili in legitimirali še tretjega člana,'in sicer Romana R iz Celja. Tudi pri njem so najprej našli ponarejen bankovec za 100 USD, zato so postali pozorni in pri nadaljnjem pregledu prevoznega sredstva odkrili ter zasegli še 122 bankovcev za 100.000 ITL, ki sd enakega izvora, torej so lahko ugotovili, da gre za iste ponaredke. S tem so preprečili nadaljnje siljenje ponaredkov, vse tri pa so pod težo dokazov ovadili. Policija opozaija občane, zlasti pa delavce v menjalnicah in bankah, da so pozorni pri prometu s tujo valuto. V kolikor niso prepričani v verodostojnost prinešenega bankovca, naj za pomoč prosijo policijo. *■■■ -nko NAŠLI HEROIN Delavci Urada kriminalistične službe UNZ Celje so sredi meseca septembra na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri W.M. iz Celja. Pri preiskavi so med drugimi našli in zasegli 3 g heroina, 22 lekarniško zavitih papirnatih zavojev (praznih), ki so bili nedvomno pripravljeni za razpečevanje mamil; mobilni telefon GSM ter nekaj denaija in deviz v skupni vrednosti 30.000,00 SR. Na podlagi operativnih ugotovitev ter z zbiranjem obvestil so ugotovili, da se je W.M. s heroinom oskrbel z namenom preprodaje. W.M. je mamilo prepakiral v paketke po cca 0,5 g ter le-te nato prodajal lokalnim uživalcem. Denar, zasežen pri preiskavi, očitno izvira iz prometa z mamili. Najden je bil neposredno z mamilom in pripravljenimi zavojčki - paketki. Zoper W.M. bo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196/1 členu kazenskega zakonika Republike Slovenije. POROKE Matej KOTNIK iz Levca in Branka BORINC Iz Dolenje vasi Bojan JURAK iz Petrovč in Emica KRT s Polzele Slavko POSAVEC iz Varaždina in Marija TAMŠE s Polzele Karlo FLORJANČIČ iz Šk. vasi in Monika MIKLAVC iz Sv. Lovrenca Miran DOLINŠEK iz Sv. Lov. in Vlasta KOSTANJŠEK iz Prebolda - ROJSTVA Jožica KORENT iz Vrbja - fantka Andreja JAMBREK iz Prebolda - fantka Bojana KRALJ iz Žalca - fantka Barbara MEŽNAR iz Žalca - deklico Milica ČEŠNOVAR iz Braslovč - fantka Marjanca JURKOVIČ iz Prebolda - fantka Marija BANFIČ iz Petrovč - deklico Nataša PERME-PEČOVNIK iz Nazarij - fantka Breda AUDIČ iz Žalca - fantka Matjana MALOVŠEK iz Prebolda - deklico Darja ACMAN iz Smartna ob Dreti - fantka SMRTI Pavla ŠIRŠE iz Prebolda, 66 let Draga STANTAR iz Dobrteše vasi, 83 let Zdravko MAROBZ iz Ljubnega, 69 let Jernej VASLE iz Podvina pri Polzeli, 3 leta Andrej KRIŽNIK z Vranskega, 46 let Mihaela MEDVED iz Žalca, 50 let Rudo? GRUM iz Žalca, 62 let Marija GREGORČIČ iz Ločice, 81 let Tomislav KORDIČ iz Nazarij, 65 let Kristina BOLČINA iz Žalca, 74 let Valetam JAN iz Marije Reke, 60 let KULT-URA: KOGA NI VEČ V MESTU? Jani Hebec, 1957 ~ 1997 2/10-97. Jesen je, to jutro /e' imelo žalosten obraz. Veter je z bolečim prizvokom prepeval neko tiho otožno melodijo, ki sem jo že slišal nekoč, vendar ne vem kje in kdaj! Tudi obarvano drevesno listje se je to jutro obnašalo nekam čudno in ptice so s svojim letom ranile kos neba. Kot strela je tistega jutra “odjeknila”presunljiva novica, ki je vsakega “dobrosrčnega” občana in še marsikoga drugega prilepila na zid. Jani Rebec, svobodni slikar, poet in nekalu-piran vsestranski ustvarjalec, se Da hi lahko videl zvezde v naročju je v pričakovanju svoje štiridesete lunine pesmi zapisane m nebu jeseni vrnil tja, kjer bo, kot je sam nekoč dejal, izsanjal svoje sanje. Jani Rebec je bil eden od pionirjev žalskega drugače mislečega - kulturnoumetniškega gibanja, ki je postal zaščitni znak takratne “mladine”, kasneje pa legenda žalskega undergrounda. V bogati zbirki svojega dela bi se lahko pohvalil s štirimi izjemnimi samostojnimi razstavami: Graščina Komenda - Polzela 1982; Mladinski klub - Žalec, 1982; Nama - Žalec, 1985 in Kljub Celje - Celje “Rapsodija v modrem”, 1992, razstavljal pa je tudi na skupinskih razstavah; Celjski muzej revolucije, Narodni dom -Maribor... Njegova likovna dela krasijo ostenja mnogih lokalov po vsej celjski regiji! Način njegovega likovnega izražanja je emocionalnoekspresiven, abstrakten. Uporabljal je različne tehnike: olje, platno, olje na papir, akril, akvarel, tempero, tuš, svinčnik, oglje ter razne lepljenke, tako da so njegove finalizirane stvaritve (ki imajo tudi za nepoznavalce in neljubitelje abstraktnega sveta dekorativen in estetski pomen) na koncu dale vtis nekakšnega dobro zapakiranega kolaža preteklosti, revolucije in ostalih barvnih Pop žanrov. V svojih delih najpogosteje upodablja retuširane spomine svojih sanj, portretira pojme in sporočila iz onostranstva, ki jih spretno prepleta z rdečo nitjo - časovno prostorskimi ugankami. Predragi Jani, s tvojim odhodom bo naše in Tvoje mesto dobilo povsem drugačno podobo. Srečno pot domov! I imenu vseh, ki te imajo radi, izrekam toplo in iskreno sožalje Noji družini, Jožici, Živi in Jonatanu. Gorazd Mateta AKCIJA varna pot Ob začetku šolskega leta so policisti in sveti za preventivo prometa izvedli a-kcijo “Vama pot v šolo”. Na splošno zadovoljstvo je na področju UNZ Odje izredno lepo uspela, saj so v teh dneh zabeležili le eno nesrečo pri otrokih na poti v šolo. Ne moremo pa reči, da je varnost otrok na splošno tako dobra, saj smo že letos zabeležili M nesreč otrok, kar pomeni, da starši ne posvečajo dovolj pozornosti otrokom, kadar so udeleženci v javnem prometu. Tu velja opozorilo, da so predvsem starši odgovorni za vzgojo otrok in za usposabljanje v življenju. V letošnji akciji je sodelovalo kar 106 policistov. Ti so v prvih šolskih dneh obiskali kar 185 šol in izvedli 135 predavanj s področja varnosti v prometu, uidi 55 razredov osnovnošolcev je obiskalo policiste na policijskih postajah, kjer so dobili veliko varnostnih napotkov. Ko so izvajali akcijo in poo- V ŠOLO USPEŠNA štren nadzor, so v teh 12 dneh zaustavili kar 5959 voznikov in v postopkih izrekli 2443 denarnih kazni, 634 pa jih„bo moralo k sodniku za prekrške. Zal je med njimi kar 70 mladostnikov, med kršitelji pa je še 436 otrok. Ze v mesecu oktobru je nova akcija, saj je med 6. in 12. oktobrom Teden otroka in Teden varnosti v prometu. Policisti bodo tudi tokrat v bližini šol izvajali preventivne akcije zaradi umiijanja hitrosti v bližini vrtca ali šole, izvajali pa bodo tudi akcije pregleda prevoznih sredstev. To pa niso izključno samo motoma vozila, pregledali bodo kolesa in kolesa z motenji. Zato velja tudi opozorilo staršem, naj dobro pogledajo, s kakšnimi prevoznimi sredstvi se vozijo njihovi otroci. Če bo enkrat prepozno, bo preveč hudo! -nko MAVRICA ZA BOLJ PISANO ŽIVLJENJE Po dobrem letu delovanja skupine za samopomoč uporabnikov psihiatrije Celje, ki se je poimenovala MAVRICA, so člani skupine izdali prvo številko svojega biltena, ki je nastajal skozi vse leto. Spremno besedo k prvi številki biltena je napisal Brane But, direktor Centra za socialno delo Celje, kjer se skupina za samopomoč sestaja. V biltenu so informacijski in doživljajski prispevki, kot je predstavitev skupine, pa nekaj osebnih pesmi in razmišljajočih prispevkov, utrinki z izletov na Mrzlico in na Golte, spomini na tridnevno počitnikovanje v Piranu in na kostanjev piknik, pa tudi vtisi s predstavitve skupine v Cankarjevem domu. Člani Mavrice razmišljajo, da bi v naslednjo številko biltena morda vključili tudi strokovne članke. Socialna delavka Dragica Polanc s Centra za socialno delo Celje, ki je bila ena od pobudnic za ustanovitev skupine, je v predstavitvi skupine zapisala, da je bila skupina za samopomoč uporabnikov psihiatrije formirana 17. januarja 1996 kot oblika prostovoljnega izveninstitucionalnega druženja uporabnikov psihiatrije. Skupina naj bi prispevala k boljši kvaliteti življenja pacientov po odpustu iz psihiatrične bolnišnice ter kot dodatna popsihiatrična oblika skrbi za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi stiskami. Skupaj s socialnim delavcem Andrejem Paliijem, ki je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici v Vojniku, je Dragica Polanc opažala, da ljudje po hospitalnem zdravljenju pogosto ostajajo izolirani in ne zmorejo navezati družbenih stikov. Zanje je življenje brez cilja, ne znajo ga osmisliti in ne izboljšujejo kvalitete svojega življenja, zato se hospitalizacija precej hitro ponovi. Na osnovi teh opažanj sta se oba socialna delavca odločila ustanoviti skupino za samopomoč uporabnikov psihiatrije, idejo pa je podprl tudi direktor celjskega Centra za socialno delo Brane But, ki je dal skupini na voljo prostor ter uporabo telefona in jim tako omogočil delovanje. Skupino, ki se na dveumih sestankih srečuje redno vsako sredo v mesecu, sestavljajo t. i. kronični psihiatrični bolniki z dolgoletno hospitalno kariero, katerih socialni položaj je zapečaten z oznako “težje zaposljivi”. V skupini je šest uporabnikov psihiatrije in žena enega od uporabnikov. V začetku delovanja skupine se je večkrat pokazala potreba za obisk posameznih elanov na domu, skupina Mavrica pa katerega svojih članov obišče tudi na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici. Že na začetnih srečanjih sta pobudnika skupine sestavila osnovni program, ki je bil v obliki opisa projekta maja lani prijavljen na Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Osnovni program skupine tako zajema delo v skupini za samopomoč, obiske kulturnih prireditev, organizacijo rekreativnih izletov v naravo, izdajo glasila, izobraževanje in dolgoročno tudi ustanovitev društva uporabnikov psihiatrije. Po ugotovitvah Dragice Polanc, člani zelo radi prihajajo na sestanke skupine in se z veseljem udeležujejo tudi drugih dejavnosti. Teme pogovora na rednih sestankih se navadno dotaknejo vseh aspektov življenja, še posebej pomembne pa so akcije, v katerih člani skupine preživijo skupaj več časa. Takšne priložnosti so razni izleti, letovanja, pikniki in podobno. Tako se potrjuje se predvidevanje obeh socialnih delavcev, da so skupine za samopomoč zelo primerna oblika dejavnosti za reševanje specifične medčloveške problematike in prispevajo k dvigu kvalitete življenja ter k povečanju socialnih stikov populacije psihiatričnih pacientov, ki ima -mimogrede povedano - v naši družbi največp umrljivost. “Ko bo naša družba gledala na nas brez tabuja in nekoliko bolj prijazno, bomo s skupnimi močmi utirali pot mnogim, ki jih je tudi zaznamovala psihiatrija, da jih ne bi doletela usoda težje zaposljivih, zapostavljenih, osamljenih, odrinjenih * od vsega dogajanja. Nadvse lejpo ime nase skupine za samopomoč, za katerega smo se nedavno odločili, pomeni Mavrico zelo različnih, a vendar zelo podobnih usod ljudi z velikimi in manjšimi težavami, ki jih v skupini bolj ali manj uspešno rešujemo,” so zapisali člani skupine, ki ob izidu svojega prvega biltena dodajajo: “Čutimo, da naše delo ni zaman. S to številko biltena želimo, da bi našlo odmev tudi v vaših srcih. Želimo pa tudi, da vas vsaj delno informiramo, da smo, da želimo preživeti in v tem ne bi želeli biti sami.” D. S. NESTRPNOST (Pesem skupini za samopomoč) Brez spanca je ta noč... komaj čakam, da se zdani... Kakor ptica, če imela bi krila, poletela bi daleč stran... Tja, kjer me ne bi počasi ubijala samota, tja, kjer bi lahko spregovorila, kjer bi mi ljudje prisluhnili in jaz bi jim to z vso hvaležnostjo vrnila... Preštevam dneve in noči, kot mlad vojak v vojašnici... O, kje si sreda, dan, ko lahko se izvijem iz žalosti in sanj, delim z vami vse - radost, žalost, vse lahko povem in vi meni vse... Vsi morda še ne veste, koliko mi pomeni vse to zaupanje... Marina-Nina SKRIVNOST OBSTOJA BREZ SMRTI IN BOŽANSKA LEPOTA VEČNE LJUBEZNI Žalčan Jean Francois Arnšek je predvsem v krogih iskalcev duhovnosti poznan kot prevajalec prvih dveh delov obsežnega Materinega dnevnika, dokumenta t.i. eksperimentalne evolucije, ki sicer obsega 6000 strani v 13 knjigah. Jean F. Arnšek je prevedel in v samozaložbi izdal že mnoga dela, nazadnje pa je julija letos izšel njegov prevod indijskega epa Ramajana, ki slovi kot eden najlepših v svetovni literaturi. Konec dominacije smrti Jean Francois Arnšek, ki je po poreklu sicer iz južne Francije, je takoj po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani začutil veliko stremljenje po nečem nedoločenem, drugačnem od sivine življenja. Tako je leta 1969 zapustil za seboj preteklost in se brez denarja, stanovanja ali zaposlitve odpravil v Pariz, kamor ga je gnala nejasno formulirana, a globoko občutena težnja po lepoti, Večnosti in večni Ljubezni. In prav v francoski prestolnici se je spoznal s prijateljem, ki ga je seznanil z Materinim naukom, po katerem živi še danes. “Mati je resnična oseba, ki je živela v Joga pomeni uravnotežen način življenja in tudi prehrane, skupnosti, Id Živijo po naukih Matere, pa uporabljajo tudi poseben vegetarijanski Materin jedilnik- zajtrk črn kruh (lahko prepražen), mleko (ali kakav) in ena banana kosila- rjavi riž (ali črn kruh), dve porciji zelenjave (zelenjavni ragu ali leča), skledica kislega mleka in dve banani večerja- mleko in kruh (lahko tudi leča ali gosta juha ali pa zelenjava) tem stoletju v južni Indiji,” razloži Jean F. Arnšek in doda, da naziv Mati pomeni Mater ašrama integralne joge, ki jo lahko preprosto pojmujemo kot utelešenje Božanskega na Zemlji. Sam izraz joga pomeni združitev, in sicer Mati združitev z Božanskim, integralna joga pa zaobjema vse druge zvrsti joge, in se tako ukvarja s celostnim bitjem, z dušo in telesom. Materin dnevnik, ki je podnaslovljen Dnevnik nadumskega delovanja na Zemlji, je po Materinem pripovedovanju zapisoval njen dolgoletni francoski učenec Satprem. V tem - zavoljo dolžine in pomena - žMjen-skem delu pa beseda teče o integralni jogi. Obsežni dnevnik, ki je v 13 knjigah zapisan na 6000 straneh, je nastal v dobrih dveh desetletjih, ponuja pa popolnoma drugačno vizijo in izkušnjo materialne ravni, kot smo jo umsko vajeni videti v tradicionalnejših duhovnih smereh. Nekoliko poenostavljeno povedano: knjiga priča o odkritju Matere in duhovnega učitelja Šri Aurobinda, da ne obstaja le sloj uma, ki človeštvu zastira pot navzgor do duhovne luči, temveč tudi globoki sloji nezavednega uma, ki nas omejujejo navzdol, da bi se lahko odzivali na duhovno energijo. Potemtakem bi bilo bistveno ukiniti sloj uma, ki oklepa celice, in priti v stik z dejansko materijo, kjer ni velike diskontinuitete - smrti. Materino raziskovanje procesov celične zavesti je pripeljalo do spoznanja o ustroju smrti in s tem tudi možnosti za njen konec, saj materija, ki jo je Mati izkušala, ni imela v sebi ne smrti, ne bolezni. Dnevnik je torej nekakšen dokument eksperimentalne evolucije, ki priča, da se evolucija z današnjim človekom ne končuje, pač pa se začenja novo poglavje, ki ga bo zaznamovala 'celična zavest’ ali 'celični um’ in konec dominacije smrti. Takšno odkritje je v marsičem v nasprotju s tradicionalnim indijskim pojmovanjem, saj naj za primer povemo le, da v tem (tradicionalnem) pojmovanju nirvana predstavlja cilj vsega duhovnega razvoja, v Materinem izkušanju pa je le spremljajoča izkušnja ob prečkanju višjih slojev uma in ob vstopu v nadum, s čimer se resnično duhovno potovanje šele začne. Takšen nauk je bil za mnoge v Indiji nesprejemljiv, zato so se zarotili proti Šri Aurobindu in Materi. Šri Aurobindo se je tako umaknil iz javnega življenja, Mati pa je še nadaljnih 23 let uresničevala zavest celic. Njen učenec Satprem celo trdi, da so Mater v stanju globokega transa, v katerega je vstopila zavestno in njemu to naznanila, razglasili za klinično mrtvo in jo živo pokopali. Vendar pa njen nauk ni bil izgubljen, saj je Satprem njene opise pred izginotjem rešil tako, da jih je objavil na Zahodu. V Indiji je namreč naletel na trdovratne poskuse preprečevanja izida Dnevnika v necenzurirani obliki. Na poti še preostalih 11 knjig Kar se tiče prevajanja Materinega dnevnika v slovenščino, se je Jean Francois Arnšek očitno odločil za pravi pravcati prevajalski podvig, saj načrtuje, da bo lani izdanemu prvemu delu Dnevnika in letos objavljenemu drugemu delu sledilo še preostalih 11 knjig. Pri prevodu iz francoščine sodeluje tudi z Institutom za evolutivne raziskave v Parizu, ki ga vodi Satprem, kot zanimivost pa ni odveč omeniti, da prevajalec J.F. Arnšek obvlada tudi sanskrt, najstarejšo indijsko sveto pisavo. Sam pravi, da je tretji del Dnevnika že pričel prevajati, vsak od dosedaj prevedenih delov pa zahteva celega človeka - za prevod namreč potrebuje kar leto dni. Sri Aurobindo Žal pa se ponudba prevoda slovenskim založbam ni obnesla, saj so veličastno delo odklonile tako Slovenska Matica kot tudi Mohorje® družba in Mladinska knjiga. Zanimanje je pokazala samo revija Aura, kar pa ni bilo v skladu z željo same Matere, ki je izrazila željo po objavi Dnevnika v celoti, ne le v odlomkih. “Tako sta oba dosedaj prevedena dela obsežnega Materinega dnevnika izšla 'j samozaložbi, prav zato pa sta žal tudi precej draga, saj vsak od obeh delov stane 8000 SIT,” z obžalovanjem pove Jean Francois Arnšek, pa obenem poudari, da je za tiste, ki se zanimajo za jogo, nasploh pa za integralno jogO; knjiga zelo privlačna, saj so jo nekaten naročili že vnaprej. “Govoriš mi o dolžnosti,” je dejala, “toda ali ni dolžnost soproge, da ostane poleg moža? Če ti je usoda namenilo, da boš živel štirinajst let v gozdu, bom ostala štirinajst let poleg tebe, enako kakor bi storila, če bi bil kralj tega mesta. Moževa dolžnost je, da varuje svojo ženo, ti edini si moje zavetje. Niti brat niti mati me ne bosta bolje varovala kakor ti. Če odhajaš danes, bom hodila pred tabo in zn tvoje korake pripravljala pot brez trnja in ti pokazala grme in divje rože, te naučilo prisluhniti ptičjemu petju in odkrivati satovje. Videla bova gore in z lotosi pokrita jezera, po katerih drsijo beh labodi Poleg tebe je ves svet kndjedvo zame.” Sita princu Rami (Ramajana, str. 45) Ramajana - zgodba božanske lepote Zadnji prevod Jeana F. Amška j® starodaven indijski ep Ramajana, ki ga je v obliki prozaične zgodbe zapisal Materina vnukinja Pumaprema. PF nas je v samozaložbi prevajalca izšel julija letos. Prevajalec Amšek sam pravi, da je to delo zasledil, ko je izhajalo v nadaljevanjih v neki indijski publikaciji, potem pa je ta list prenehal izhajati, zato kar 12 let ni vedel konca Knjige lahko naročite na naslovu: Jean F. Amšek Bevkova 7 3310 Žalec tel: 0631718-526 napete zgodbe. Ramajana je tudi pri nas dve leti izhajala v nadaljevanjih v reviji Aura, opisuje pa idealno ljubezen med Bogom Rama in lepo Sito, ki je po besedah Jeana F. Amška božanska ■n polna plemenitih čustev. Vsebina je pravljična, zato se knjiga lahko bere kot zgodba in za njeno razumevanje ni potrebno neko predznanje, seveda pa Pri bralcu ne sme biti že vnaprej prisoten odpor do Indije ali do duhovnega. Bog Rama, ki je hkrati tudi kralj in kšatrija (bojevnik), ljubi lepo in čisto Sito, njo pa ugrabi Ravana, ki ga vodijo hudobni nagoni. S pomočjo čarovnika jo skrije v skrivni vrt, Rama pa se s pomočjo vojske opičjega kralja Sugrive poda iskat svojo ljubljeno v začarani gozd. Na poti jih čaka obilo pasti, nevšečnosti in neuspehov, saj je hudobni Ravana strahovito močan s svojimi zavezniki čarodeji, čarovnicami, Jean Francois Amšek je dosedaj prevedel naslednja dela, ki jih je vse, mtm prvega, izdal v samozaložbi: - Georges Ohsatva, Makrobiotični zen (Umetnost pomladitve in dolgega življenja); 1993 • Materin dnevnik, I. del (Dnevnik nadumskega delovanja na zemlji); julij 1996 • Materin dnevnik, n. del; april 1997 - Pumaprema: Ramajana, julij 1997 ognjenimi in vodnimi bitji... Dejanja opazujejo in vodijo bogovi, opice pa predstavljajo živalsko človeštvo. “Rama * bojuje za moralno pravico, njega in Sito pa odlikujeta tudi plemenitost čustev in obnašanja, zato vselej pravim, da je to knjigo potrebno brati z robčkom,” malo za šalo, malo za res pojasni Jean F. Amšek. Prevajalec Ramajane doda, da gre v knjigi tudi za duhovno razsvetljenje, v zgodbi pa je zaslediti tudi darovanje in posvetitev dejanj, kar povzroča njihovo zmagovitost: “V pravi zavesti lahko s Pristnim, pravim gibom uničite na tisoč demonov, celo že s samim izgovaijan-jern^ Ramovega imena.” Jean F. Arnšek pa je trdno prepričan tudi, da je pri tem prevodu njegovo roko vodila Mati: “Sam ne bi bil zmožen najti takšnih izrazov, kot je na primer ’rml-'no lotosov odsevajoče oči’, ki sem ga uporabil v knjigi”. Da je Ramajana prav zares dragulj svetovnev literature, potrjuje tudi fnnenje Sri Aurobinda, ki je rekel, da Je v epu Mahabharata (Velika Indija) yse, kar je v Indiji najti, vendar pa mu je bila kljub temu še bolj pri srcu Ramajana zavoljo božanske lepote, ki jo opeva in izžareva. D. SAMBOLIČ *l raaur sin Hlini 31. julija letos je šlo v stečaj podjetje Ferralit. Po mesecu dni mirovanja je livarna začela ponovno obratovati. Livarno je najelo podjetje Feniks, kjer je direktor gospod Srečko Senčič. Zaposlitev je ponovno dobila dobra polovica delavcev, ki so ob stečaju livarne ostali brez dela. Ferralit danes: se obetajo boljši časi ali ... foto: Samo V čigavi lasti je Feniks? Srečko Senčič: Podjetje Feniks je v 100 odstotni lasti Kovintrada, in je s stečajnim upraviteljem podpisal najemno pogodbo za tri mesece, z možnostjo nadaljnega podaljšnja najemnega odnosa. Namera podjetja je, da bo v odvisnosti od rezultatov poslovanja in ustreznih pogojih konkuriralo za nakup podjetja Ferralit v stečaju. Zakaj se je Feniks odločil za najem? Srečko Senčič: Analiza o poslovanju Ferralita v prvem polletju pred stečajem, ki smo jo naredili, je pokazala, da obstojajo določeni izdelki in določen del proizvodnje, kjer je možno poslovati rentabilno. Določeni izdelki so konkurenčni na trgu, obstajajo tudi stalni kupci, zlasti tuji, ki so zainteresirani za nakup teh izdelkov in seveda želijo, da se proizvodnja nadaljuje. Ker je velika večina teh kupcev prišla v stik s Feralitom preko Kovintrada, ima le-ta s tega vidika tudi poslovni interes. Drugi razlog je ta, da je livarna oziroma podjetje, ki obratuje, bistveno več vredno in je to v interesu upnikov, med katerimi ima pomemben delež Kovintrade Celje. Katere spremembe ste uvedli ob najemu Kvarne? Srečko Senčič Po najemu smo sprejeli več ukrepov. Ukinili smo proizvodnjo barvne livarne, in proizvodnjo odlitkov iz sive litine po tehnološki poti strojnega formanja. To proizvodnjo prenašamo na avtomatsko linijo, kjer so stroški bistveno nižji kot pri strojnem formanju. Občutno pa smo zmanjšali tudi obseg strojne obdelave. Zaradi tega se je zmanjšalo tudi število zaposlenih. Prvotno smo ponovno zaposlili 120 delavcev, zaradi izredno močnega pritiska poslovnih partneijev, vsi namreč želijo dobiti odlitke v izredno kratkem času, pa smo naknadno zaposlili še 15 delavcev. Tako trenutno zaposlujemo 135 ljudi in pri tem številu bomo nekaj časa tudi ostali. Ste zaposlili samo delavce bivšega FerraKta? Srečko Senčič: Do sedaj smo zaposlovali samo delavce Ferralita, v primeru odkupa, pa bomo zaposlili tudi druge delavce, ker bo potrebno izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih. Sedanja izobrazbena struktura je namreč precej nižja, kot bi jo želeli. Za večino delavcev, ki nimajo ustrezne izobrazbe, predvidevamo izvedbo izobraževanja v obliki seminaijev, za izvajanje zahtevnejših funkcij pa bo potrebno zaposliti ljudi z visokošolsko izobrazbo. Je livarna zaradi stečaja in eno mesečne prekinitve proizvodnje izgubila svoje naročnike? Srečko Senčič: Ferralit oz. Feniks zaradi stečaja ni izgubil niti enega partnerja in sicer ravno zaradi tega, ker je proizvodnja po enem mesecu ponovno stekla. Poleg tega je proizvodnja mirovala v mesecu avgustu, ko imajo tuji partnerji kolektivne dopuste. Na začetku ste omenili, da obstajajo izdelki in deli proizvodnje, ki so zdravi. Srečko Senčič: Zdravi del proizvodnje je, ob polni izkoriščenosti, proizvodnja odlitkov sive litine na avtomatski liniji. Ta segment proizvodnje je kazal pozitivne rezultate že štiri mesece pred stečajem Feralita. Drugi del pozitivnega poslovanja je tako imenovana konti litina, dobiček pa prinaša tudi proizvodnja zvonov. Pričakujemo, da bo začel pozitivno poslovati tudi okrnjeni - zreducirani program v strojnem obratu. Kolikšne so možnosti, da Feniks odkupi FeiraUt v stečaju? Srečko Senčič: Odkup je odvisen od več faktoijev. Najprej moramo dokazati, da smo sposobni proizvodnjo realizirati po planiranih stroških in doseči, da bo tekoče poslovanje prinašalo dobiček. To je prvi pogoj, drugi pogoj pa je razrešitev ekološkega problema. Firma Ferralit v preteklosti zaradi finančnih problemov ni posvečala ekologiji potrebene pozornosti. Takšna proizvodnja kot je danes pa je nesprejemljiva tako za okolje kot tudi za delavce, ki delajo v teh slabih pogojih. Analiza in projekti za razrešitev ekološkega problema so že narejani, v naslednjih mesecih moramo samo še pridobiti finančne vire. Pričakujemo, da nam bo pri tem pomagala tudi dižava, saj je v dosedaj opravljenih pogovorih že nakazana določena pripravljenost. Naš cilj je, da na začetku naslednjega leta pričnemo z izgradnjo čistilne naprave in potrebnimi investicijskimi posegi za omejitev hrupa. V mesecu juliju prihodnje leto pa naj bi bila ta dva projekta že dokončana. In če do odkupa pride, ali je dolgoročni poslovni načrt za Feniks narejen? Srečko Senčič: Okvirni načrt je bil narejen, trenutno ga sicer še dopolnjujemo, predvidevam pa, da bo do konca meseca izdelan ter tudi predložen republiškim institucijam. S pomočjo tega poslovno - razvojnega načrta, ki ima jasno vizijo do leta 2000, želimo pridobiti sredstva za razrešitev ekološkega vprašanja in tudi določena obratna sredstva, saj podjetje trenutno nima potrebnega kapitala. A. D. RAZSTAVA PRIZNANEGA ORLIKOVALGA VINCENCA VIPOTNIKA V ŽALCU Zavod za kulturo Žalec je v okviru Taborskih kulturnih dni i97 v Savinovem likovnem salonu v Žalcu 12. septembra pripravil odprtje razstave oblikovalskih dosežkov rojaka in dobitnika letošnjega najvišjega Savinovega odličja Vincenca Vipotnika. Na razstavi se umetnik predstavlja z nakitom iz zlata in mešanih kovin, s kovanci za potrebe slovenskega protokola, z rekonstrukcijami starih kovancev, ki so izšle kot reprodukcije v omejeni nakladi in s posebnimi certifikati, pa tudi z risbami in fotografijami, ki so spremljale njegovo ustvarjanje. bila vselej lahka, saj okolje ni bilo prijazno do posebnega dela, v preteklem režimu pa ni bilo prostora za izstopajočega posameznika. Tudi delo ni bilo lahko, saj si je moral enega od strojčkov izdelati kar sam iz ženinega kuhinjskega mešalnika, delov pralnega stroja in pedal šivalnega stroja O delu Vincenca Vipotnika je pohvalno spregovorila tudi umetnica Milena Moškon, ki je imela priložnost delati z Direktorica žalskem Zavoda /a kulturo ?blikOvalcem in se vselej z občudovan-Anka Krčmar je poudarila da odprtje ^e^Tin ^Itoai,“pohvali oSflcS pa 56 j£ prfdružil tidi ^ -p- Mi-^si^nSSfbS^ odDrlD°bnil<’ ki je “ Uradn° prislužil priznanje v mednarodnih kot v P ' domačih krogih, zato lahko Savinjčani le upamo, da ga nismo prepozno odkrili. Umetnostna kritičarka Marlen Premšak-Sever je v svoji spremni besedi k odprtju razstave prav tako poudarila, da smo Slovenci dolgo potrebovali, da sta se v našo zavest vtisnila pomen in vrednost industrijskega oblikovanja. “Vincenc Vipotnik sodi med pioniije slovenskega dizajna, v katerem je izbral nenavadno, samosvojo pot, oral ledino ter postal pojem oblikovalca najbolj plemenitih kovin in eden redkih mojstrov sodobnega medaljerstva,” je povedala kritičarka Premšakova. Na razstavi v Savinovem salonu se Vincenc Vipotnik domačemu občinstvu tokrat prvič predstavlja z izčrpnim samostojnim prikazom svojega večdesetlet-nega ustvarjanja, po katerem ga poznajo ljubitelji zlatarstva in plemenitih kovin širom po Evropi. “Že samo na mednarodnih zlatarskih razstavah v Celju se je okitil s številnimi najvišjimi odličji, njegove imenitne kreacije in inventivne kolekcije, v katerih domiselno kombinira različne materiale in vizualne učinke, so jemale dih tudi največjim poznavalcem,” je še povedala Marlen Premšak in opozorila na to, da je Vincenc Vipotnik eden najpomembnejših snovalcev slovite celjske zlatarske šole, ki je individualne prvine postavljala pred razkazovanje razkošja samih kovin. Vincenc Vipotnik pa se je v navezi z bankiiji in numizmatiki razvil tudi v sijajnega oblikovalca za jubilejne kovance, ki so jih na obisku v Sloveniji prejeli najvišji državniki in celo papež Janez Pavel II. Ker so kalupi za kovance zahtevno in dolgotrajno početje, se za me-daljerstvo odločajo le redki posamezniki, saj si avtor ne more privoščiti nobenih improvizacij ali nedoslednosti. “Najvišje Savinovo odličje, ki ga je oblikoval Vincenc Vipomik sam, je po mnenju kritičarke Premšakove letos zares prišlo v prave roke: ”V roke človeka, ki mu oblikovanje ni le kruh, pač pa strastna želja po lepoti, harmoniji in ubranosti." Sam umetnik se je zahvalil organiza-toijem prireditve, zbranim pa povedal, da desetletja njegovega ustvarjanja niso Odprtje razstave sta s svojim nastopom popestrili tudi glasbenici Marija Alatič na kitari in Sonja Alatič na violini, razstava pa bo na ogled še vse dneve, razen nedelj, do 1. oktobra, med 10. in 12. uro ter od 16-ih do 18-ih. D. S. 10-LETNICA CELJSKIH MEDNARODNIH SLIKARSKIH TEDNOV Celjski mednarodni slikarski tedni in Projekt Keleia Muzeja novejše zgodovine Celje praznujejo letos 10-letnico dela. Ob tej priložnosti je izšel Almanah Celjskih mednarodnih slikarskih tednov (CMST) 1988-97. V almanahu so z osebnimi podatki in po eno reprodukcijo predstavljeni vsi do sedaj sodelujoči slikarji in kratek oris razvoja projekta CMST, ki je sestavni del širšega projekta, poimenovanega Keleia. Deseti . CMST so se pričeli 8. septembra v Piranu in Portorožu, na njih pa letos sodeluje sedem umetnikov: Har-riet in Trevor Bell iz Anglije, Jim Pat-tison iz Škotske, Igor Rončevič iz Hrvaške, Johanna Roderburg iz Nemčije, Stanislav Buban iz Sloveške in slovenski predstavnik Emerik Bernard. Tudi njihova dela so predstavljena v almanahu. V ateljejih Viba filma v Piranu bodo delali do 9. oktobra. 10. oktobra bo v Celju odprtje pregledne razstave CMST 1988-1997, ki se ga bo med drugimi gosti udeležilo tudi preko 50 umetnikov in nacionalnih selektorjev, ob tej priložnosti pa bo tudi uradno odprta stalna mednarodna zbirka sodobne umetnosti v Celju. Kot v vseh desetih letih je tudi tokrat generalni pokrovitelj CMST-ja Kovinotehna d.d. MINISTER V CELJU 0 KULTURI IN INVESTICIJAH VANJO Na delovni obipk v Celje je 10. septembra prišel minister za kulturo Jožef Školč, ki se je v prostorih Mestne občine Celje sestal z županom Jožetom Zimškom in njegovimi sodelavci. Spregovorili so o odprtih vprašanjih na področju kulutre v občini Celje, minister pa si je ogledal tudi lokacijo za knjižnico in objekt, ki naj bi bil i arhivu Celje. Pokrajinski arhiv in celjska knjižnica sta bila pravzaprav izpostavljena kot dva glavna problema celjske kulture. Pokrajinski arhiv namreč pokriva 14 upravnih enot oziroma 3 regije, in je med največjimi v Sloveniji, prostora za dokumente pa mu primanjkuje že od leta 1965. V arhivu, danes razdeljenem na 4 lokacije, je namreč že 3000 metrov dokumentov, potrebno pa bi jih bilo bilo prevzeti še 4000 do 5000 metrov. Po dolgih letih iskanja primerne lokacije se zdi, da se je ta vendarle našla: najustreznejša lokacija naj bi bilo opuščeno skladišče celjske Tkanine. Tudi tri oddelke Osrednje knjižnice Celje si želijo preseliti na novo, za vse sedanje oddelke skupno lokacijo. Občinski svetnik in dramski igralec Borut Alujevič je izpostavil, da si kulturniki želijo več besede pri odločanju o oblikovanju kulturne politike na ravni države, predlagal pa je tudi, naj nekaj sredstev za knjižnični material prispevajo tudi druge občine celjske regije, katerih prebivalci so prav tako člani Osrednje knjižnice Celje. V ŽALCU KMALU NASTOP KITARISTA ISTVANA ROMERJA Glasbena šola Risto Savin Žalec vabi na koncert Istvana Romeija, ki bo na klasični kitari nastopil 8. oktobra ob 19._uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu. Istran Romer je bil rojen leta 1962 v Zagrebu, kitaro pa je študiral pri prof. Marge Baumi-Htisinc na visoki šoli za glasbo v Zagrebu. S svojo virtuozno in briljantno igro je na številnih mednarodnih tekmovanjih dosegal zavidljive rezultate: - prva nagrada v Mettmannu (Nemčija 1983) - prva nagrada v Segovijinem tekmovanju na Palmi de Mallorci (Španija 1983) - prva nagrada v Vini del Mar (Čile 1988) - druga nagrada na tekmovanju žMa-ria Callas’ v Atenah 1984 - druga nagrada na tekmovanju žMa-ria Callas’ v Barceloni 1989 Kot solist je nastopal v Evropi in Južni Ameriki, sodeluje pa v duu z violončelistom Valteijem Dešpaljem in je član Zagrebškega kitarskega tria Kot solist je igral z Žagrebškimi solisti, Zagrebškimi simfoniki s Festivalskim orkestrom Dubrovnik, Atenskim državnim orkestrom in Simfoničnim orkestrom Čile. Danes je docent na Akademiji za glasbo v Žagrebu in predava na Srednji glasbeni šoli v Velenju ter na Poletnih mojstrskih šolah po Sloveniji. V Žalcu se bo predstavil z deli Johanna Seba-stiana Bacha D. S. namenjen Zgodovinskemu Minister Školč je na srečanju povedal, da želi s tovrstnimi obiski tudi lokalne skupnosti spodbuditi k čim večji aktivnosti, in da bodo poskušali na ravni države ustrezno nagrajevati tiste občine, v katerih bo opazno prizadevanje za razgibanost kulturnega življenja Vsekakor pa bo potrebno postaviti nekakšen vrstni red prioritet, je poudaril Jožef Školč in spomnil na program namenskega tolarja za kulturo. Sicer pa je celjski župan Jože Zimšek pohvalil pestro in bogato kulturno ponudbo v Celju, ki se je odvijala v o-kviru prireditev, kot je Poletje v Celju ali Mesec komedij. Povedal je še, da bi želeli oživiti še Teden filma, tako kot k obnovi Starega gradu, pa želijo pristopiti tudi k prenovi mestnega jedra. D. S. SHAKESPEAROVI SONETI V OČEH GIMNAZIJCEV. Zavod za kulturne prireditve Celje in Gimnazija Celje-Center sta 17. septembra v Jrapidariju Pokrajinskega muzeja Celje organizirala ogled predstave dramske skupine Gimnazije Celje ’I scom to change my State with kings (Shakespeare’s Sonnets)’. S pomočjo glasbe, plesa in umetniške besede je dramska skupina Gimnazije Celje-Center postavila na oder sijajno uprizoritev Shakespearovih sonetov v angleškem jeziku, s katero so letos spomladi gostovali tudi v Angliji. Mladi ustvarjalci pravijo, da je sporočilo predstave ljubezen, večni fenomen v življenju človeka, ki skozi tisočletja doživlja prav v umetnosti globoke duhovne in interpretativne vrednote. Predstavo je režiral Zijah A. Sokolovič, v predstavi so zaigrali Ivana Boštjančič, Uroš Bonšek, Maja Bukovec, Iva Gro-bin, Barbara Hren, Urška Palčnik, Kristan Šuntajs, Mateja Urbanč, Maja Vodeb, Vesna Vončin in Julija Vrtovec, njihova mentorica pa je bila Katen Polimac-Dobovišek. D. S- KAPLJICA VODE V šoli poslušamo predavanje z naslovom Kapljica vode. Ker smo še majhni, si starejši želijo, da razmišljamo o tem, kako pomembna je kapljica vode. Bilo je zanimivo izvedeti nekaj stvari, o katerih do sedaj nisem razmišljala. Izvedeli smo, koliko otrok umre zaradi pomanjkanja vode in kako zelo je pomembna za naše življenje. Kar ne morem si predstavljati, kako bi bilo, & bi je ne imeli. S čim bi se umili, s čim bi se odžejali, pa tudi naši vrtovi in polja ne bi bila tako zelena in lepa. Čeprav smo še majhni, je prav, da vemo, kako bomo poskrbeli, da bosta okolje in narava ostala čista Tako bo ostala čista kapljica vode za nas in za vse, ki še prihajajo za nami. KAJA ST AN TAR, 2.a OS VRANSKO VILA STRAHOV V sosedovi vili, kjer skrivamo se mi, so včeraj ven prinesli ene kosti. Ko drugi dan! smo h&i raziskali, bilo nas je strah, kajti notri morda prebival je strah!!! Katja pustoslemšek, ir OS BRASLOVČE Založba Sledi in Občinska matična knjižnica iz Žalca sta 3. oktobra v žalski knjižnici predstavila knjigo .avstralskega avtorja in karikaturista Andrewa Matthewsa Bodi sreče- - Slovenskega mladinskega gleuausca « Ljubljane Damjana t 'emv. "p,.imame k sreči je podobno 'Pilah, ki se dviga navzgor. Posamezni koraki niso vedno prijetni. Toda ali je kaj bolj Vijavaja mačkalaja pessepodi inmiši lovi predenpa preštejemodotri začnešlovititi. PETRA MOGEL, 6, a OS BRASLOVČE KROS Tečem, tečem, se borim, dober rezultat želim. Uganite, kaj je to, jaz povem vam, kros je to. Kdor bo prvi, drugi, tretji, vsi želimo sreče si, da imeli bi medaljo, še najraje zlato. HELENA LENKO, J. razred POS TABOR STRAH Strah velik je problem, Takrat se vse na glavo mi postavi Raje na streho ali pa na grozno obleko Aha, aha, moj grozni strah, kaj bi ti lahko naredil Ha, ha, ha pa sem te dobil in te končno ulovil. DRAGO ^LORGER, 3,b OS BRASLOVČE IBM APTIVA od Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 Matrični tiskalnik od 33.333 SIT Laserski tiskalniki od 17.lil SIT CD ROM ATAPI16X od 19.999 SIT Obiščite nos na sejmu SODOBNA ELEKTRONIKA 97 v hali A .A »Ufi •:;. i i č; ■ ZGODOVINA RAČUNALNIŠTVA (2. del) Procesor (CPU) CPU pomeni Central Proces Unit (centralna procesna enota) - po domače procesor. Kaj to sploh je? Metaforično lahko rečemo, da je procesor srce računalnika. Vse poti vodijo prav vanj. Sestavljajo ga trije glavni deli: aritmetično-logična enota, krmilna enota in notranji pomnilnik. V notranji pomnilnik prileti podatek ali več podatkov (programi, igrice itd.), v aritmetično-logičnem delu se izvajajo razne operacije; aritmetične (seštevanje, odštevanje, množenje itd.) in logične (in, ali, ne...). Krmilna enota skrbi za brezhibno delovanje procesorja in celotnega računalnika nasploh. Trenutno so v rabi 32-bitni procesorji, katerih doba se je začela v drugi polovici osemdesetih let in začetkom devetdesetih. Nekaj 32-bitnih procesorjev: Motorola 68020; Zilog Z-80000; IAPX 432; Intel 80386 (16, 25, 33, 40 MHz), 80486 (33, 40, 50, 66, 80, 100, 120, 133 MHz), Pentium (75, 90, 100, 120, 133, 166, 200 MHz), Petium Pro (166, 200), Pentium MMX (166, 200, 233), Pentium II; AMD K5, K6; Cyrix 6x86, 6x86MX, MediaGK; IBM 6x86 (133+, 166+, 200+). Naštetih je le nekaj najpomembnejših procesorjev, med katerimi so na prvem mestu vsekakor Intelovi. Vsi našteti Pentiumi so blagovna znamka Intela. Ti procesorji so najboljši in najdražji. Pri nakupu vam bodo verjetno svetovali Cyrix, ker je občutno cenejši in deluje enako hitro kot Intelov (teoretično), vendar pa pri Cyrixsu pogosteje pride do obešenja, kar pomeni, da se vam računalnik v trenutku ustavi, kot bi zadela kap in ga morate ponovno zagnati (medtem izgubite podatke). Cena samega procesorja zavzema približno 20 % cene za celotni računalnik, zato se pri procesorju ni pametno prenagliti. Računalnike razdelimo na 6 generacij: prva generacija (do 1953), kjer so prevladovali releji in elektronke; v drugo spadajo računalniki iz tranzistorjev (do 1964); v tretji so vgrajevali integrirana vezja (do 1970); v četrti pa integrirana vezja visoke gostote; v peti (trenutno) pa računalniki že znajo govoriti, brati, razumejo in ubogajo človeka na besedo, obdelujejo sliko, film, glasbo, se povežejo z računalnikom na drugi strani planeta. V prihodnji (šesti) generaciji bodo računalniki imeli opraviti s človeškimi živci in živčnimi dražljaji. Ko se bom vozil z vlakom smrti v Disney-landu ali okušal Wimbledonske jagode, mi ne bo treba doma razlagati, kak-občutki. Ko bom prišel šni so bili domov, se bom rokoval z domačimi in po rokah se bodo prenesli vsi podatki (skoraj vsi). Mama bo lahko moje občutke doživljala popolnoma enako, kot sem jih jaz in ji niti ne bo treba iti tja. Te občutke bo lahko prenesla tudi na sosedo. Lahko pa bom podatke preko satelitov domov pošiljal neposredno s prizorišča, medtem ko bodo domači sedeli v dnevni sobi in imeli ugasnjen 3D televizor. Še bolj zanimivi pa bodo komarji -roboti. Vanje bodo vgradili kamere, mikrofone in podobno ter jih bomo lahko daljinsko krmilili na drago stran sveta, saj bodo energijo dobivali od sonca. Kje vse bi vam takšen komar prav prišel, pa lahko zaenkrat samo sanjate. i • storita brezplačno svetovanje i servis računalnikov namestitev novih delov in programov izdelava spletnih strani na Internetu Mobitel: 041 / 676 • 666 Intervju s Sonjo Lokar, predsednico Ženskega Foruma ZLSD »oi* f©um» Kil tfiffli® fofia«©® ©acifl M KDO Sl VRHOTRPUA ¥ NftŠI POSTCU6 Odločna in samozavestna. Tako bi najbolje opisala Sonjo Lokar, političarko stare šole. Je upokojenka, dela kot prostovoljka v Združeni listi socialnih demokratov in je predsednica Zenskega foruma ZLSD in po tej strani tudi članica najožjega vodstva stranke. Sonja Lokar, predsednica Zenskega foruma ZLSD - V zadnjem času veliko slišimo, da se zavzemate za pravice žensk, da se postavljate po robu mišljenju cerkve in g. nadškofa, ki se zavezema za odvzem pravice ženskam do svobodnega odločanja o rojstvu otrok? la prva ženska organizacija znotraj kakšne stranke, ki se je organizirala za zaščito ženskih pravic. Po prvih KAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 večstrankarskih volitvah smo ugotovile, da je zastopstvo žensk v parlamentu padlo. Danes nas je v parlamentu le še 7, med svetnicami in županjami nas je komaj za sol. Takšne politične katastrofe ženske nismo doživele od leta 1945, ko smo uradno dobile volilno pravico. Do tega, da bi Cerkev odločala o tem, kdaj bomo Slovenke rojevale, je še dolga pot. Cerkev je zelo velika in vplivna institucija, ki poizkuša kolo zgodovine zavrteti nazaj in se upira osnovnemu trendu razvoja, ki gre v to smer, da bi ženske dobile resnično enake možnosti kot moški, da bi lahko same odločale o svojem telesu. Sam splav je le košček tega procesa, kajti cerkev nasprotuje, da bi ženske sploh odločale, načrtovale svoje potomstvo, da bi enakovredno odločale o sebi, o svojem življenju in tudi o družbenih zadevah. Za cerkev pa je ženska še vedno samo samo služabnica božja, prijazna žena in mati. V današnjih časih v Sloveniji takšen pogled do žensk nima nobene možnosti. Upam si reči, da smo ženske v Sloveniji dovolj močne, da tega, kar se je namenil g. nadškof, ne bo dosegel. To pravico smo ženske enkrat že branile pred parlamentom, in če bo potrebno, jo bomo še enkrat. se je od ustanovitve prerekal le o tem, kako sestaviti vlado in celo spomladansko obdobje sploh ni funkcioniral. Ko pa je delo steklo, so se prepirali o velikih temah, npr. o sprejemu v NATO, o vprašanjih, ki z vsakdanjim življenjem ljudi ta trenutek nimajo velike zveze. - Politiko so si izmislili moški za moške in ni težko ugotoviti, kako bi bilo moškim, če bi morali delovati po pravilih, ki bi jih ustvarile ženske za ženske. Je mogoče to krivo, da je v slovenski politiki tako malo žensk? Razlogov je več. Eden je ta, da so moški pisali pravila, drugi razlog pa je ta, da ostajajo ti. old boys nehvorks, se pravi mreže moških politikov, ki delajo politiko že dolga leta, kivse med seboj poznajo in si pomagajo. Zenske, ki prihajamo v politiko, teh navez nimamo. Če hi ženske poskušale v politiko priti tako, da bi samo sprejele že napisana moška pravila, potem vsa ta reč ne bi bila vredna nikakršnega truda, ker politika, ki so si jo izmislili moški, ni vredna počenega groša. To je politika boja za prestiž, oblast, moč in nadvlado nad ljudmi. - So potemtakem v parlamentu in v vladi nepravi ljudje. Kdo je preveč, kdo manjka? V parlament so prišli ljudje, ki so jih izbrali vodje posameznih strank, katerih lobijske navezave so se utrjevale desetletja. Dokler se ženske ne bomo naučile medsebojnega podpiranja, v slovenskem parlamentu žensk ne bo. Imele smo sijajno priložnost leta Ž95, ki pa je nismo izkoristile, ampak so nas moški voditelji uspešno sprli med seboj. Nagrada in kazen, ki smo jo na koncu dobile, je bila ta, da nobena ni bila izvoljena v parlament. - Je kakšen politik ali poslanec, ki ne govori z vami in s kom se vi ne pogovarjate? Nisem parlamentarka in z ljudmi v parlamentu ne sodelujem. Parlament Z/i soboto, 20. septembra, si je vodstvo Ženskega foruma iz Ljubljane s predsednico Sonjo Lokar izbralo za potep Savinjsko dolino. Po obisku Snežne jame na Raduiu je imelo vodstvo ŽF še delovni sestanek, na katerem so o-bravnavali v glavnem probleme Slovenije gjede vstopa v NATO, spremembe na področju socialne in zdravstvene politike. Predsednik območne organizacije ZLSD iz Žalca, Franci Tratar, je izrazil zadovoljstvo, da so se la>t prva območna organizacija srečali z vodstvom Ženskega foruma pri Združeni listi, kombinirano z Ženskim forumom iz Žalca. Po končanem uradnem delu so se oglasili še na Turističnem ribniku Druškovič v Preboldu, Iger so preživeli preostanek dneva in večera. V območni organizaciji načrtujejo že tradicionalni kostanjev piknik, ki bo v mesecu oktobru m Bmici pri Libojah. Vabijo vse člane, simpatizerje, ljubitelje narave in kostanja, ter dobre družbe, da se jim pridružijo. Prepričana sem, da sedaj, ko prihaja obdobje velikih sprememb v državi in socialnih pravicah ljudi, ne bo več tako. In takrat bo mogoče tam poiskati sogovornike, saj vem, da v parlamentu ne bo nikogar, da se z njim ne bi mogla pogovarjati. Večje vprašanje je, kdo bo čutil nntrphn Ha nnonvariD v nami. - Potem vam ni žal, da ste član Združene liste? To pa ne. ZL ni idealna stranka. Naredila je nekaj kapitalnih napak. Je pa edina stranka, ki je dovolj demokratična, da je spremembe na demokratičen način mogoče izbojevati. In ker to verjamem, sem v tej stranki in verja-reem, da se jo da spremeniti. • Kako ocenjujete, da se bo ZL o-drezala na naslednjih volitvah? Gotovo bolje, kot se je na zadnjih. Vsi razočarani člani LDS-a, ki so usmerjeni bolj levo, kot je sedanja politika LDS-a, bodo zagotovo prišli v ZL. In to nas bo okrepilo. ' Če bi izbirali mistra parlamenta, •®ga bi izbrali? Vprašanje je, ali je dobro in prav, da v politiki odločajo prelepe modre oči in fepi laqe. Najbrž ni dobro in ni prav. Je pa dejstvo, da tako je. In da zelo veliko na politično moč posameznika vpliva njegov zunaji izgled. Ampak, da bko odločilno vpliva v Sloveniji, pomeni, da nimamo osebnosti v politiki. Sele takrat, ko bomo izbirali politike po kriterijih njihove sposobnosti in uspešnosti, bomo zrela demokracija. ' V okviru nove ZL deluje Mladi fo-nunr. Kako bi ocenili njegovo delo in vlogo ? Mladi, Id so sedaj v ZL, ne bodo u-Porabljali enakih metod in delali politike, kot jo delamo mi starejši. Naš Mladi forum je na zelo dobri poti, da se razvije v podmladek, ki bo dejansko Prenavljal stranko. Verjamem, da bodo mladi idealisti tisti, ki bodo dajali ton temu združenju v ZL, kar pa je garan-5ja, da bodo stranko tudi obnavljali in j' dajali novih moči. MK mmam mimii v »iiraijii etkockaf- SKiB RlimTOT - IVAN UKAN Ivan Uran iz Velenja že več kot trideset let zbira broške, značke, znamke, star denar, kemične svinčnike, vžigalnike in majice. Danes njegova zbirka obsega 51 vitrin, za predmete, ki v zabojih čakajo, da jih bo Ivan uredil, pa je potrebnih še 31 dodatnih vitrin. Kdaj in zakaj ste začeli ukvarjati Z zbirateljstvom ? Z zbirateljstvom sem se začel ukvarajti v sedemdesetih letih iz veselja do teh stvari. Danes pa mi zbiranje poleg veselja prinaša tudi sprostitev in razvedrilo, ob katerem pozabim na mojo bolezen in ostale tegobe, ki me pestijo. Se še spomnite prvega predmeta v vaši zbirki? Čisto prvega predmeta se ne spomnim, vem le, da sem na začetku zbiral le značke. Moja prva zbirka so bile značke Gorenja. Pozneje sem začel zbirati še ostale stvari, tako npr. kemične svinčnike zbiram zadnjih pet let Kateri predmeti so vam najljubši? Najraje zbiram kemične svinčnike in vžigalnike. Slednji so zelo zanimivi, saj se najdejo v najrazličnejših zanimivih oblikah. Tako imam vžigalnik v obliki mikrofona, nekaj jih imam tudi v obliki pištole, avtomobilčkov itn.. Ponosen sem pa tudi na vitrino športnih in planinskih značk. Na kakšen način pa ste prišli do vseh teh predmetov? Zradi svoje invalidnosti ne morem toliko hoditi okoli, kot sem včasih. Zato ob novem letu pokličem podjetja in jih prosim, če mi lahko pošljejo kakšen predmet za mojo zbirko. Veliko Ivan Uran: "Bo kar držalo, da sem svetovni rekorder po številu zbranih primerkov?' m* 1* ^ vmmm. 5« POPOUST! stvari mi pošiljajo tudi ljudje, ki vedo, da sem zbiratelj ali pa o tem preberejo v časopisu. Poleg tega izmenjujem tudi z ostalimi zbiratelji. Dobite kakšno stvar tudi iz tujine? Seveda. V Nemčiji imam sorodnike, ki mi pogosto prinesejo kakšen predmet za mojo zbirko. Znanci pa so mi prinesli stvari iz Avstralije, Amerike in še od drugod. Rad bi prosil tudi vaše bralce, če ima kdo kaj zanimivega za mojo zbirko, da mi to pošlje. Dobite vse predmete zastonj ali morate za njih plačati? Večino stvari mi ljudje podarijo, včasih, sicer le redko, se pa le zgodi, da moram tudi odšteti primemo vsoto za kakšno stvar. Najdražje me je prišla zbirka značk Gorenje, na katerih so grbi in pralni stroji. Za to zbirko sem moral odšteti 100 DEM. Kolikšna pa je po vašem mnenju vrednost celotne zbirke? Mislim, da je vredna okoli 80.000 DEM. Pa ste vašo zbirko pokazali tudi v javnosti? Imel sem že več razstav. Tako je bila moja zbirka na ogled v Velenju, v Žalcu in Celju. Želim pa si, da bi lahko razstavljal še pogosteje in na širšem območju. Da bi mojo zbirko videli tudi drugod po Sloveniji, v Maribom, Ljubljani in še lqe. Veseli me, da ljudje Foto: Samo vedo, da se ukvarjam z zbirateljstvom in da to tudi vidijo. Na vaši vizitki jpiše, da ste državni prvak v zbiranju etnografskih predmetov. Nam lahko poveste, kako ste dobili ta naziv? Naziv državnega prvaka sem dobil leta 1989, ko je časopis Kaj organiziral srečanje zbirateljev etnografskih predmetov. Sem pa skoraj prepričan, da nisem samo državni prvak, ampak tudi svetovni, saj se mi do sedaj ni oglasil še nihče, ki bi imel večjo zbirko, kot jo imam sam. Ste že kdaj pomislili, da bi z zbiranjem prenehali? Če s tem mislite, da sem se zbiranja naveličal, se motite. Me pa pestijo denarne težave, zaradi tega se lahko zgodi, da bom prisiljen svojo zbirko prodati. Tako na žalost tudi nimam denaija za vitrine, v katere bi zložil stvari, ki so sedaj shranjene v razne zaboje. Ali vitrine urejate sami ali vam pri tem kdo pomaga? V preteklosti sem jih urejal kar sam, v zadnjem času pa mi na pomoč priskoči tudi hčerka Teja. Si želite imeti v vaši zbirki še kakšen poseben predmet? Bolj kot to si želim, da bi zbiratelji pogosteje imeli srečanja in da bi zbirateljstvo bilo v javnosti bolj znano. ANDREJA DREV POGLED SKOZI OKNO Večkrat doma gledam skozi okno. Ob vsakem letnem času je ta pogled drugačen. Pozimi je zimski, poleti - poletni, jeseni - jesenski in pomladi -vigredni. Vigrecji vidim res zanimive stvari. Se posebej ob pogledu skozi okno. Zrem in premišljujem, ne da bi vedela o čem. Sneg kopni, ledene sveče se manjšajo in vse je bolj prijazno, veselo. Trava se mi zdi zelena kot kumare, ki jih hrustamo iz kozarca. Pomislim na cvetlice in si rečem: “Le prebudite se, pokažite se na piano.” In res, ob trati zagledam množico žafranov, ki jih poznam že od zgodnjih šolskih dni. Pa zvončki "in norice, vse je tako zanimivo. Umaknem pogled ter se poskušam zbrati in končno napisati domačo nalogo. A številke se vrtijo v krogu po zvezku, pa tudi črke zavzeto korakajo. S togoto spet pogledam skozi štirikotni srednjeveliki kvadrat. Zdi se mi, da vidim še več zanimivega. Opazim tudi trobentice. “O, kako bi trobila in trobentala s trobentico med zobmi,” si rečem. Vsi bi bili pozorni name in dejali: “Koliko let pa ima? Ali sploh še ima kaj v betici?” Ne bi se zmenila zanje, odhitela bi naprej. Ja, res. Kaj vse lahko počneš pomladi. Jaz pa sedim ob kupu knjig. Tako nekako se počutim pomladi in upam, da bom doživela v sreči še veliko takšnih, kot sem jih sedaj. VALENTINA JELEN, 7. e OŠ Žalec NA KMETIJI V zgodnjih dopoldanskih urah smo prispeli v Podlog, da si ogledamo sodobno kmetijo Povsetovih. Gospodarica nas je prijazno sprejela. Nič nismo izgubljali časa, zato smo se odpravili na ogled proti svinjaku. Mimogrede smo videli, kako se začenjajo koline. Pujs je ves čist in negiben ležal na mizi. Meni se niso prav nič cedile sline. Množica pujsovih prijateljev v svinjaku ni nič žalovala. Pozdravih so nas 's kruljenjem. Prišel je tudi gospodar. Med ogledom nam je povedal, da imajo v hlevih mlade in starejše bike in krave, ki dajejo veliko mleka. Imajo pa tudi kokoši. Prvič sem videl kotel za kuhanje žganja ter hladilni bazen za mleko. Videli smo kar štiri traktorje in mnogo priključkov, ki jih rabijo za obdelovanje zemlje. Pridelajo veliko krme za živino, največ kolerabe, pšenice in tudi koruzo. Predelujejo pa seveda tudi hmelj, ki ga v svoji sušilnici sami sušijo. Veliko novega sem videl. Posebno pa si bom zapomnil, da so bili z nami zelo prijazni, saj so nas pogostili z rogljiči in jabolčnim sokom. MILOŠ VRHOVEC, 4.b OŠ Šempeter v Savinjski dolini ŠPORTNI DAN -SMUČANJE V petek, 17. 1. 1997, smo imeli zimski športni dan. Zjutraj smo prišli v šolo. Najprej smo z učiteljicami malicali. Potem smo si pripravili smuči in sani. Z učiteljicami smo odšli proti Ojstriski vasi. Ko smo prišli na Boštjanovo gmajno, smo si pripeli smuči in poteptali grič. Spustili smo se v dolino. Nato so učiteljice rekle, da bomo imeli tekmovanje v smuku in veleslalomu. Najprej smo se pomerili v smuku. Imeli smo dve vožnji. V prvi vožnji sem vozil dokaj slabo in v drugo je bilo bolje. Veleslalomsko progo nam je postavil Viki. V tej disciplini sem bil bolj uspešen, saj §em osvojil srebrno medaljo. Čas pa nam je merila učiteljica Iva. Po končanem športnem dnevu smo odšli proti šoli. Jaz sem že med potjo odšel domov. Ta športni dan mi bo ostal dolgo v spominu, saj sem dobil medaljo. BLAŽ RIRIČ, 3. razred POS Tabor ČISTILNA AKCIJA Odločili smo se, da bomo počistili gozd v bližini šole. Vzeli smo samokolnico, koše in vreče. Najprej smo šli h kapeli. Tam smo pobrali odvržene sveče, pločevinke, stare lonce, karton... Globje v gozdu smo našli več plastičnih škornjev, steklenice, stare tablete, folije, stiropor, živalsko lobanjo, papirčke, pločevino... Eno uro smo porabili, da smo delno očistili gozd. Smeti pa smo znosili v solske kante. V šoli smo si roke temeljito umili. Kljub temu, da je bilo veliko smeti, smo se zelo zabavali. Zdaj je taborski gozd bolj čist. Taborčani in krajevna skupnost bi morali bolj paziti, kje se odlagajo odpadki. 3. KAZREU PODRUŽNIČNA OS TABOR tih. KO 972 FM OSICI JKS© SLOVENJ GRADEC LUCIJA Jaz sem Lucija, na teku cel razred za mene navija. Tečem, da se kar kadi, pa me nihče ne dobi. Pridi in teči tudi ti, da se ti zdravje okrepi! lucjja ta Sklic 3.b OS BRASLOVČE TABORSKI PRVOŠOLCI SO PLESALI PLESNI DAN Plesni učiteljici je bilo ime Mira. Pisala se je Les. Prišla je z Vranskega. Naučila nas je plesne korake. Plesali smo tako, da smo bili vsi mokri. Hura! BOŠTJAN KERŠAN, L raz-v red POS TABOR PLESNI DAN Skupaj z drugim razredom smo šli v telovadnico, kjer smo se učili novih plesov. Vsak fant je imel svojo plesalko. Najbolj mi je bil všeč ples o gusarjih. PLESI Plesali smo na glasbo skupine Pinokio. Najbolj všeč mi je bila pesem Mi smo strašni gusarji. Plesali smo tudi ma-kareno. Takšna telovadba mi je zelo pri srcu. DARJA LJUBIČ, 1. razred POS TABOR PLESALI SMO Danes nas je obiskala gospa Mira Les. Naučila nas je dva nova plesa. Dva plesa pa sem že znala. Kili kili pesmico smo zaplesali malo drugače, kot jo znam jaz. Zadnjo pesmico sem komaj zaplesala, ker me je Jernej iz drugega razreda utrudil, ko smo plesali predzadnji ples. Gospa Mira Les mi je bila zelo všeč. Bilo je zelo zabav- SABINAvBEC, 1. razred POS TABOR VADILI SMO PLESNE KORAKE Danes je prišla gospa učiteljica Mira Les. Učenci prvega m drugega razreda smo se skupaj ucih plesati. Najlepše mi je bilo pri plesu o gusarjih. Bilo bi lepo, ce bi še večkrat tako plesali. TJAŠA ZUPANČIČ, 1. razred POŠ TABOR NESREČA Na cesti je gneča, to ni velika sreča. Ko pa gneče ni, se prostor naredi. Če dovolj prostora ni, se pač nesreča pripeti. Takrat policaj roke steguje, sem in tja poskakuje. IGOR KUNA, 2.b OŠ BRASLOVČE MOJ ROJSTNI DAN Danes rojstni dan slavim in prijatelje na obisk dobim. Vsi veseli, razigrani bomo proslavili rojstni dan. Kar prehitro mine čas; že popoldan se nagiba v noč, zato prijatelji moji hvala vam in lahko noč. KLEMEN GRABNAR OŠ Žalec POHOD NA HOM V okviru vsedržavne akcije REKREACIJA JE PRED VRATI Planinsko društvo Zabukovica vaTi na POHOD NA HOM, ki se bo izpred Osnovne šole Griže pričel v soboto, 11. oktobra, ob 8. uri. Po pohodu predvidoma med 10. in 11. uro, bo pri planinski postojanki Hom PROŠLAVA IN SREČANJE PLANINCEV, na katerem se bodo srečali pohodniki po Savinjski planinski poti, ki praznuje 25 let. Pohodniki bodo prejeli značke poti, te pa bodo podeljene tudi članicam skupine Zimzelen, ki se kljub častitljivim letom niso ustrašile vzponov na ta ali oni vrh Savinjske planinske poti. ustrašile vzponov Srečali se bodo tudi graditelji planinske postojanke, saj je letos 30 let, kar je bila zgrajena prva koča in 25 lef od otvoritve nove koče. Ob ' ’ iu se bodo udeleženci pohoda spomnili prve planinske Ijenih značk 'Mladi planinec’ in se česa. Prav tako bodo prvo orientacijsko tekmovanje, ki so se ga na Šmo-:,;a a--------------i,: —i-^gjgžijo že obudili spomin na prvo orientacijsko tekmovanje, ki so se ga horju leta 1972 prvič udeležili domači tekmovalci, ki sedaj D 25-Ietnico uspešnih tekmovanj. Planinsko društvo Zabukovica še posebej vabi na pohod graditelje postojank, nosilce častnega znaka za prehojeno Savinjsko pot, nosilce znakov Pionir planinec in seveda vse druge. MMB0I0U9 Peter Virant je 15-letni lokostrelec iz Žalca, ki tekmuje v katego-riji kadetov pri Lokostrelskem klubu Polzela. Nanizal je že vrsto lokostrelskih uspehov, nazadnje tudi nov državni rekord na državnem prvenstvu v Novem mestu, zato smo ga povprašali, kaj ga Pri tem športu navdušuje in kakšni so njegovi načrti za prihodnost. ‘"Od kdaj takšno navdušenje za !okostrelstvo?” Z lokostrelstvom sem se pričel ukvarjati pri šestih letih, zanj pa je navdušil oče, ko mi je kupil Prvi lok. Pred petimi leti sem zapel resno trenirati in tekmovati, ?aJ .me pri tem športu poleg streljanja samega navdušuje tudi to, da smo lokostrelci med seboj tako dobri prijatelji, pa vznemirjenje na tekmovanjih, možnost spozna-vanja novih krajev, ki jih še nisem obiskal...” slogu brez koleščkov, zato ga je težje napeti in držati kot v drugih slogih, vendar pa je prav zaradi zahtevnosti ta slog edini, ki spride v poštev za olimpijske igre, od tod mu tudi ime. Je pa sprememba stila streljanja od mene zahtevala nakup nove opreme. Ker sem imel lok že od prej, sem se najprej odločil le za dokup opreme in sem s takšno opremo dosegel kar nekaj prvih mest, četudi je lok včasih zatajil in ni dal vsega od sebe. “S kakšnimi uspehi pa se že 'ahko pohvališ?” Svoj zadnji uspešen rezultat sem dosegel na državnem prvenstvu v ‘'mvem mestu z novim državnim rekordom. Prvikrat pa sem dosegel zelo dober rezultat pred kakšnimi štirimi leti na evropskem Pokalu v Braslovčah, kjer sem v kategoriji dečkov zmagal. Takrat sem streljal še instinktivno, potem Pa sem si želel spoznati se kaj drugačnega, zato sem pred kakšnimi tremi leti začel streljati ^ olimpijskem slogu, ki si ga lokostrelci le malokdaj izberejo, jbtnpijski stil je namreč precej tezji od compounda, za katerega se navadno odločajo drugi lokostrelci. Razlika je predvsem v loku, kr je v streljanju v olimpijskem Potem pa sva se z očetom odločila, da kupiva lok, ki je najboljši na svetu in ima praktično najdaljšo garancijo. Letos sem z njim trikrat dosegel naslov državnega prvaka, pa podrl tudi en državni rekord, sedaj pa me še samo ena tekma, katere rezultat pravzaprav niti ne bo vplival na končni izid, loči od zmage v skupnem slovenskem pokalu za državno prvenstvo. Je pa tako kvalitetna oprema seveda precej draga, saj je že samo ta lok stal 2000 DEM, potem pa je potrebno prišteti še vso ostalo opremo... skratka, letos me je ta šport kar drago stal." “Kakšne vrste tekem pa se najpogt>steje udeležuješ?” “Začel sem s 3-D, sedaj pa me ne veseli več toliko. Trenutno se bolj navdušujem nad Arrotvheadom, kjer je tekmovanje zastavljeno tako, da streljaš na tarče v gozdu; med drugim pa sta mi všeč še FITA ali pa 900 krogov. Seveda ne smem pozabiti omeniti tekme 70 Olimpic Round, ki pelje na olimpijado, v tej zvrsti pa sem državni prvak in nosilec državnega rekorda.” “Kakšna pa je konkurenca v tvoji kategoriji?” “Trenutno v klubu LK Polzela že kakšno leto tekmujem v kategoriji kadetov, čez kakšni dve leti bom pa že mladinec. Ker edini v LK Polzela streljam v olimpijskem stilu, nimam znotraj samega kluba nobene konkurence. Kar se tiče konkurence po Sloveniji, pa moram omeniti Jernej Konjajeva iz Ljubljane, ki je sicer zelo dober, žal pa tekmuje pri klubu Moste, ki nima licence za tekmovanje, zato se tam ne morem pomeriti z njim. Poleg njega je edini moj konkurent še Domen Cerar iz Jevnice, drugi se zaenkrat še ne morejo prav meriti z nami. Nočem pa podcenjevati nasprotnikov, ker sem jih enkrat ze, pa sem zaradi tega izgubil. “Kaj zahteva lokostrelstvo od tebe?” “Prevsem veliko telesne pripravljenosti. Od začetka sem hodil v titness, kjer sem se pripravljal dvakrat na teden, potem sem pa ugotovil, da to zame ni dovolj. Zato sem si nabavil uteži in podobna telovadna orodja, tako da sedaj doma treniram dvakrat na dan po eno uro, zjutraj in zvečer, in s tem veliko pridobivam na moči. Vaditi je seveda potrebno veliko. V fitnessu so mi pojasnili, da bo skupaj s kondicijo narasla tudi moja koncentracija, pa še lažje jo bom ohranil do konca tekmovanja, kar je zame zelo pomembno. Imel sem namreč problem, da me je vsak slab strel povsem vrgel iz tira, potem pa rezultata nisem mogel več izboljšati. Sedaj že lahko rečem, da se je to precej izboljšalo. Spodbuja me tudi oče, ki hodi z menoj na tekmovanja in mi vedno pove, da se ne smem jeziti, saj bo vsak strel le boljši. Za ta šport pa je potreben tudi dober vid in kar se tega tiče, moram povedati, da sem bil že večkrat pri dr. Irmanu in tudi v bolnici, ker naj bi bila alergičen na svetlobo, zato me je začenjala boleti glava. Ugotovili smo, da mi pred streljanjem še najbolj ustreza, da nosim sončna očala, med streljanjem pa jih moram sneti. Poskušal sem streljati tudi s sončnimi očali, pa ni šlo, sprememba je prevelika." “Kako usklajuješ šolske obveznosti s svojimi športnimi aktivnostmi?” “Zdajle poleti me šola še ni obremenjevala, sedaj bomo pa še videli. Izbrati si moram le najpomembnejše tekme, saj hodim sedaj že v prvi letnik srednje šole in sem prej že nekajkrat imel probleme, ker sem prepogosto tekmoval. V sedanji šoli imam status športnika, zato so mi že odobrili, da lahko treniram, kadar je potrebno.” “Kaj pa te na lokostrelskem področju še čaka v bližnji prihodnosti?” “Novembra se začne nova lokostrelska sezona, v začetku oktobra pa imam še zadnjo tekmo letošnje sezone, katere izid pravzaprav niti ni pomemben, ampak se je bom vseeno udeležil, da se spet malo vidim s prijatelji. Za sezono, ki je pred nami, potihem računamo tudi na udeležbo na tekmovanjih v tujini, kjer še pravzaprav nisem bil pogostokrat. Kot vsak športnik bi se seveda vsaj enkrat v življenju rad udeležil olimpijade. Kar pa se tiče čisto konkretnih načrtov, bi trenutno predvsem rad prišel v mladinsko reprezentanco za evropsko prvenstvo v Arrow-headu. Lani sem se že udeležil enega tekmovanja, ki je bilo na Ivarckem jezeru za člane, in zdi se mi v redu, da malo spoznaš boljše tekmovalce. Na tem članskem prvenstvu nisem bil najslabši, bil sem nekje vmes. Na letošnjem mladinskem prvenstvu pa poznam konkurenco in mislim, da bomo vsi trije, ki smo prvi na lestvici, zagotovo tam.” “Se boš še ukvarjal s tem športom?” “Seveda, kolikor časa bo le šlo. Žene me veselje do streljanja, pa tudi treningi in prijetno vzdušje med lokostrelci na tekmah.” D.S. FRANC ROMIH ODLIČEN NA EVROPSKEM PRVENSTVU LOKOSTRELSKO EVROPSKO'prVENS jvO /disciplini’3-eIlet tekma za OPEN POREČ, na katerem je sodelovalo 7 držav s 143 tekmovalci. Slovenska reprezentanca je dosegla odlične rezultate, saj so naši lokostrelci osvojih 15 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih odličij. J^rvenstva se je udeležil tudi član LK Polzela Franci ROMIH, ki je v slogu Compound Bare Bow osvojil odlično drugo mesto ter na finalni tekmi na 28 tarč dosegel nov evropski rekord z rezultatom 188 krogov. Svojo odlično formo na OPEN POREČ, je Franci potrdil tudi v nadaljevanju v soboto je v svoji kategoriji prepričljivo zmagal. OLIVERA KUČERA FORD SERVIS KRRAVAC Začetki, danes zelo uspešnega fordovega servisa in prodaje vozil Ford, segajo v leto 1989, ko se je Ferdinand Krbavac po šestnajstih letih dela v Nemčiji vrnjj domov in odprl splošno avtomehanično delavnico na Rečici v Šmartnem ob Paki. “Najprej sem v delavnici delal sam, potem pa sem leta 1990 zaposlil prvega pomočnika. V letu 1993 smo dobili pooblaščeni servis za fordova vozila tako, da danes večinoma opravljamo servis za vozila Ford. Seveda smo obdržali vse svoje stare stranke, prav tako pa priskočimo na pomoč pri popravilu drugih vozil” pove Ferdinand Krbavac. Foto: Samo Kot večina drugih mehanikov iz naše regije se je tudi Ferdinand izšolal in izučil v Celju. Po odsluženem vojaškem roku je odšel na delo v Nemčijo. Med delom v tujini si je začel graditi in opremljati delavnico. Tako je lahko ob vrnitvi domov, leta 1989 začel z obrtjo. Tokom preteklih let je stalno dopoljneval opremljenost servisa. Danes ima njegov servis zavidljivo tehnično opremljenost. Trenutno zaposluje štiri delavce. “Če hočemo slediti dobrim servisnim službam doma in v Evropi moramo delati strokovno in hitro, imeti dobro opremo, predvsem pa se je potrebno držati normativov, ki nam jih predpisuje Ford. Dober avto potrebuje dober servis. Če hočemo v Evropo se moramo prilagoditi tudi njenim standardom” pove Ferdinand Krbavac. Rad se še pohvali, da so z njihovo uslugo zadovoljne tako njihove stalne stranke kot tudi generalni uvoznik fordov za Slovenijo Sum-mit motors. Stranke prihajajo k pjim na servis iz Savinjske in Šaleške doline ter Koroške, veliko pa je tudi rednih strank iz Celja. Ni kaj, dober glas seže v deveto vas. Poleg uslug avtomehanike v njihovem servisu opravljajo še avtokle-parska in .ličarska dela ter vulka-nizacijo. Če pa je potrebno priskočijo na pomoč tudi pri okvari vozila na terenu. Leta 1993 so začeli s prodajo Fordovih vozil v svojem avtosalonu, ki se nahaja ob servisni delavnici. S prodajo so trenutno zadovoljni, se pa zavedajo, da bo za še boljše prodajne uspehe potrebno agre- sivnejše pristopiti k prodaji in pojavljanju na trgu. Svojim strankam nudijo prodajo vozil na kredit in leasing, po sistemu staro za novo in staro za staro. Ob tem pa pri prodaji novega vozila uredijo še tenničm pregled in vso potrebno dokumentacijo. Na željo stranke pa vozilo pripeljejo tudi na dom. Želja biti na uslugo svojim strankam bo njihovo vodilo še naprej. Poudariti pa velja, da so zaenkrat edini pooblaščeni fordov serviser v Šaleško-Savinjski regiji. S. J. ifSHifes Zunanjost Ford servisa Krbavac 50. OBLETNICA AVTO MOTO DRUŠTVA ŠLANDER CELJE AMD Šlander Celje je nastalo pomladi leta 1946, ko je bil ustanovljen odbor za avomobilizem in motociklizem. Odbor se je sestal v tedanjem domu OF, sedanjem Celjskem domu, udeležilo pa se ga je 55 ljubiteljev avtomobilskega športa. Ti so se odločilili, da bo osrednja pozornost njihovega delovanja namenjena vzgoji novih voznikov in razvoj aytomoto športa. Društvo so poimenovali po narodnem heroju Slavku Šlandru, ki je bil tudi sam navdušen motorist, za predsedniKa pa izvolili dotedanjega predsednika sekcije Albina Županca. Novoustanovljeno društvo je v začetku delovalo v prostorih avtomehanične delavnice mojstra Antona Bremca, ki je bil najstarejši Celjan z vozniškim izpitom. Že leta 1948 so v društvu izšolali 146 nepoklicnih voznikov. Zanimivo je tudi to, da je društvo v prvih letih obstoja usposabljalo voznike za potrebe tedanje Jugoslovanske ljudske armade. Društvo je delovalo na amaterski osnovi vse do leta 1964. Zaradi vse večjh potreb in zahtevnih nalog je bila po letu 1964 ustanovljena delovna skupnost, ki jo je vodil poklicni sekretar. Leta 1972 je društvo dobilo nove prostore ob Ljubljanski cesti, leta 1975 pa so začeli graditi tudi testni center za tehnične preglede vozil, avtopralnico in prostore za avtošolo s sodobno opremljeno učilnico. Po letu 1980 sta bila zgrajena avtopoligon na Ljubečni in proga za motokros v Lembergu pri Mestinji. Na Ljubečni pa so uredili progo za karting. Avtomoto društvo Šlander ima danes 5.767 članov in je eno od pomembnejših avtomoto društev v Sloveniji. Servisna delavnica Ferdinanda Krbavca na Rečici ob Paki. ANDREJA DREV Za večino od nas je avto pomemben del družabnega in poslovne-?a življenja zato želimo, da je naš jekleni konjiček odraz nas sa-nih. Za opel vectro GL 1.6i 16V lahko rečemo, da se bo podala ljudem, ki si želijo udobno, sproščeno in varno vožnjo. Avto, ki ga poganja motor s samo 100 KM, seveda ni za tiste, ki bi si, želeli norih pospeškov in zelo dinamične vožnie ter s tem postavljanja pred dekleti, je pa zelo Primeren za voznike, ki želijo ugodno razmerje med kvaliteto izdelka in ceno. Pogled na zunanjost vectre nam odkriva aerodinamične in elegantne linije. S svojimi 4477 mm dolžine vectra spada v srednji avtomobilski razred, model GL plus, ki smo ga uporabili na testni Vožnji pa poganja ecotec motor s 1598 cm3 m štirimi ventili na valj. Največjo moč 74kW/ 100 KM ražnje pri 6200 vrtljajih v minuti. To sicer ni veliko za 1170 kg težak avtomobil, se pa zato odlikuje po izredno majhni porabi; samo 5,2 1/100 km pri 90 km/h. Za umirjeno vožnjo po naših, vseprej kot dobrih cestah, več kot dovolj. Na testni vožnji si sicer nismo mogli privoščiti pretiranega pritiskanja pedala za plin, vseeno pa lahko zapišemo, da je motor deloval zelo zanesljivo m ugodil našim zahtevam. Za varnost potnikov pri tem modelu skrbijo poleg diskastih zavor spredaj in zadaj, še sistem ABS, nova prednja in zadnja rema z več vodili ter elektrons-im kontrolnikom. Pasivno varnost zagotavljata dve veliki zračni blazini, tritočkovni varnostni pasovi, vzglavniki tudi na zadnjih sedežih m jeklene ojačitve v vratih. Notranjost je že poznano ergono-mično dobro oolikovana, kar omogoča udobje na dolgih vožnjah. Voznikov sedež je nastavljiv po višini, vsa stikala na armaturni so lahko dosegljiva, za odpiranje stekel skrbi elektronika, prav tako za nastavljanje in ogrevanje zunanjih ogledal. Da smo se na testni vožnji dobro počutili je poskrbela še klima naprava, ki pa jo je potrebno pri tem modelu dokupiti. Udobje da dober občutek in s tem tudi varnost. Da vam tega avtomobila nebi odpeljali nepridipravi ima vectra vgrajeno ključavnico z več kot miljon kombinacijami. Ključavnica se vrti, razen če prepozna pravi ključ. Elektronska blokada motorja se aktivira čim izvlečete pravi ključ. Asimetrično deljive zadnje sedeže blokiramo v navpičnem položaju in tako preprečimo dostop do prtljažnika iz potniškega jprostora. Da vas ob zaviranju lažje opazijo pa poskrbi tretja zavorna luč. Torej veliko ugodja in varnosti za 33.895 DEM, kot bp potrebno odšteti za ta model. Če pa boste želeli še bolj komfortno opremo za svojo vectro, se odpravite v Avtohišo Jakopec v Velenje, kjer smo tudi mi dobili na raspolago testno vozilo. S. J. Funkcionalen in naraven občutek, ki ga daje vedrina armaturna plošča. V armaturno ploščo sta vgrajeni dve držali za kozarce. Stereo radio s kasetnikom CAR 400 z RDS in EON prometnim dekodimikom in avtomatskim utišanjem ob uporabi mobitela (v opremi CDX) Vectra nudi široko izbiro ecotec motorjev, ki so zardi svoje najvišje učinkovitosti in ekonomičnosti še posebej prepričljivi. TRGOVINA S KURILNIM OLJEM LIBOJE x kurilno olje že od 45,60 SIT/I x možnost plačila do 5 čekov Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 MOTO VINSKA GORA, (Prelska 21/b), 3320 Velenje Tel./Fax.: 063 / 853 - 471 PRODAJAMO MOTORNA KOLESA CAGIVA, Husqvarna, HONDA, YAMAHA, Kawasaki GUME # MICHELIN METZELER 1* ČELADE NOLAN, SHOEI, Arai, FM MOTORNA OLJA - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA SPIDI, SINISALO, AXO - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING UMAZANI TRIKI S KATERIMI MOŠKI ZAPELJUJEJO ŽENSKE 2. DEL 3. Majhen izgubljeni deček, ki ga je treba varovati Lažje kot izmišljotina o komplicirani službi ali očitna laž je videz žmalega izgubljenega dečka’, ki vselej vžge. Prav gotovo je za opazovalca to najbolj pomilovanja vreden trik na svetu. Zal mu ženske vselej nasedejo. Četudi je moški pravi orjak, je dovolj, da se na kakšni zabavi zvije v napol fetalno pozo in si nadene žalosten izraz, in že se bo našla kakšna inteligentna lepotica, ki si bo vso noč dala opraviti z njim. Jamie, 25-letni učitelj, je pričel ta trik uporabljati v svojih zgodnjih najstniških letih. “Na idejo sem prišel že kot otrok,” se spominja. “Mama in sestra sta vedno nekoliko bolj skakali okoli mene, če sem se malce žalostno držal. Če sem se dovolj dolgo kisal, sta odprli škatlo s piškoti. Sedaj v gre samo za spolni podaljšek tega. Zenski podariš pasje žalosten pogled in že je tvoja. Poveš ji, da te je razvedrila že samo s svojo prisotnostjo. Preden se zave, kakšen si v resnici, si ti pri njej svoje že opravil.” “Ženske vselej nasedejo podobi malega izgubljenega dečka ” 4. Dve preprosti besedi Najpreprostejši trik, ki pa zahteva največ lažne iskrenosti, je fraza: žLjubim te’. To sta najmočnejši besedi v skladišču moškega orožja in so lahko atomska alternativa mesecem dvorjenja, v katerih si moški poskušajo olepšati karakter. Večina moških bi znala tako izreči žljubim te’ skledi enolončnice, da bi še klobasa rabila papirnate robčke, tako bi se raznežila, če tem magičnim besedam dodajo še ohlajeno steklenico šampanjca, je ženska kot maslo v njihovih rokah. Izkušen lažnivec zna to povedati že skoraj avtomatično - lahko vam reče, da mu vse druge niso pomenile nič, da ste vi drugačni, zabavni, inteligentni in imate stil. Natančno ve, kaj naj bi izrekel moški, na katerega čakate že vse življenje. Po pravem morate čakati vsaj tri mesece, preden verjamete moškemu, ko pravi, da vas ljubi. Moški ljubijo pivo. Ljubijo tudi nogomet. Ljubezen ni beseda, ki bi jih jo učili uporabljati preudarno. Če vam že prvo noč pove, da vas ljubi, potem je verjetno malce nacukan ali pa ima kaj za bregom. Naženite ga. 5. Platoničen prijatelj Ta zadnji trik je nekakšna počasna prevara, ki žrtev ovije v udobno čustveno odejo, dokler njena obramba ne zaspi. Ta trik pride v poštev takrat, kadar se moški znajde pred žensko, ki je navidez ni mogoče speljati na led. 29-letna pravnica Jayne je nekoč nasedla. “Ko sem ga spoznala, sva bila sredi velike družbe,” se spominja. “Čisto očitno se je zapičil prav vame. Pričakovala sem, da me bo poskušal poljubiti, pa me ni. Bil je neskončno prisrčen in v naslednjih tednih me je nekajkrat poklical po telefonu. Ravno sem se selila in ponudil se je, da me obišče in mi pomaga. Obnašal se je kot pravi frajer. Kasneje se je pričel nekoliko bolj spogledovati z menoj. Skoraj bi me kap, ker sem se že nekako sprijaznila s tem, da ga pač ne privlačim. Ta večer sva spala skupaj in četudi se po tistem ni zgodilo nikoli več, sem se počutila povsem dnigače. Zdelo se mi je, da ga poznam že leta in mu lahko zaupam.” Sram ga bodi - pa vas tudi! In od kod izvira takšno obnašanje? Ne bi mogli reči, da ga je opaziti kje v naravi. Kako pogoste lahko v gozdu naletite na lisjaka, ki bi tiščal svoj smrček k prikupni lisički in se ji širok-oustil, da je zadnjič čisto slučajno kupil ogromen BMW. Nikoli. Pri živalih je to popolnoma nepotrebno. Pa še zelo verjetno mu sploh ne bi verjela. Samice človeškega rodu pa so dosti bolj lahkoverne. Zenske imajo obupno slab občutek za lažnivce - dokler niso že enkrat nasedle. Seveda, lahko krivite njega, toda zavedajte se, da nobeden od trikov ne bi deloval, če ne bi bilo vas. Če si v resnici ne bi želele, kar vam ponujajo, če pomorski potapljač ne bi bil natančno tisti tip moškega, ki si ga na tihem želite, mu ne bi na noben način dovolile, da vas takole pretenta. Zato bodite do svojih želja nadvse pazljivi, zato ker se vam prav lahko zgodi, da ga boste nekoč našli na sebi v najeti potapljaški opremi in še vedno vam bo lagal skozi svoje od dima porumenele zobe. TALIJA M. TRAGIČNA SMRT WALEŠKE PRINCESE ■ II. DEL Leta 1994 je izšla knjiga Anne Pasternak “Zaljubljena princesa” in razkrila ljubezensko zgodbo med princeso Diano in konjeniškim častnikom Jamesom Hevvittom. Novembra leta 1995 je Diana v znamenitem intervjuju za tv BBC priznala svojo afero s Hevvittom, spregovorila je tudi o svojem nesrečnem zakonu in povedala, da je zakon propadel, ker je njen soprog zaljubljen v drugo. “Trije smo biM v zakonu, to pa je prevelika gneča,” se je glasila njena igava. V tem intervjuju je izrazila tudi svoje dvome o tem, da bi bil Charles sposoben postati angleški kralj. Osemindvajsetega februarja lani je Diana popustila pritiskom kraljice Elizabte n. in pristala na ločitev. Ta KDO JE BIL DODI? Dodi Al Fayed je bil sin egiptovskega bogataša Mohameda Al Fciyeda, Id je med drugim lastnik verige veleblagovnic Harroda v Londonu in hotela Ritz v Parizu. Enainštiridesetletni Dodi je živel razkošno življenje bogataša in veljal za lomilca ženskih src. Med drugim naj bi prijateljeval tudi z Brooke Shields, Britt Ekland, Valerie Penine in s Tino Sinatra. Leta 1987 se je poročil z manekenko Suzanne Gregard, vendar je zakon trajal trajal le osem mesecev. Pred romanco z Diano se je sestajal s kalifornijsko manekenko Kelfy Fischer. Ta je nedavno prek sodišča zahtevala 50.000 dolaijev odškodnine, saj naj bi ji Dodi obljubil poroko. Dodi Al Fayed je bil v Los Angelesu lastnik filmske družbe Allied Star. Bil je edini sin Mohameda Al Fayeda in Samire Kashogi, sestre Adnana Kashogija, bogatega trgovca z orožjem. dan je označila za najbolj žalosten dan v svojem življenju. Charles in Diana sta se uradno razvezala lani avgusta Diana je ob ločitvi od Charlesa dobila 17 milijonov funtov, izgubila pa pravico do uporabe naslova “njeno kraljevo veličanstvo”. Po svoji ločitvi se je posvetila dobrodelnim in humanitarnim dejavnostim. Tako je na javni dražbi prodala svoje obleke za več kot 3.2 milijona dolaijev in ves denar namenila v dobrodelne namene. Bila je prva, ki je fantu z AIDS-om dala roko pred televizijskimi kamerami. Zavzela pa se je tudi za žrtve protipehomih min in sodelovala v kampaniji za prepoved tega zahrbtnega orožja. V okran te kampanije je malo pred smrtjo obiskala tudi Bosno in Hercegovino. Dianin grob na otočku sredi jezera v parku na posestvu Spencerjevih. V začetku avgusta so časniki prvič poročali o novi ljubezni princese Diane - Dodiju Al Fayedu. Usodna romanca se je veijetno začela v Saint Tropezu, kjer je bila Diana skupaj s svojima sinovoma gostja Dodijevega očeta Mohameda in njegove žene Heine. Po dopustu je Diana sinova poslala k očetu Charlesu, sama pa se je vrnila na Ažurno obalo in z Dodi-jem odšla na križaijenje po Sredozemlju. Po vrnitvi v London ga je obiskala v njegovem stanovanju, 22. avgusta pa se je Diana skupaj z Dodi-jem ponovno odpravila na počitnice na Sardinijo. Zaradi prevelike vsiljivosti fotografov sta prekinila počitnice na Sardiniji in se odpravila v Pariz. 31. avgusta sta se Diana in Dodi, po večeiji v hotelu Ritz, napotila domov, proti pariški rezidenci egiptivskega miljardetja, vendar do tja nista prispela. Njuno življenje je ugasnilo v prometni nesreči. 6. avgusta so se v Westminsterski opatiji od Diane še zadnjič poslovili njeni sorodniki in prijatelji. Na ulicah Londona pa je zbralo šest milijonov ljudi, ki so Diano pospremili na poti k zadnjemu počitku. Dianin grob leži na sredi jezera, v Parku Althrop na posestvu družine Spencer. SEPTEMBERSKI LIKOVNI SVET SPET PESTER Po poletnem zatišju je med nami septembrska številka mednarodnega likovnega informatorja Likovni svet, ki prinaša prinaša vtise s številnih prireditev, kolonij, delavnic, razstav ter natečajev doma in po svetu. Likovni svet tako obvešča o projektu na pobudo slikaija Abbasa AI-Musavija, poimenovanem Mir 2000, ki je zamišljen kot aktivno sodelovanje mladih likovnih ustvarjalcev iz različnih držav, pa o 7-dnevni II. šolski likovni koloniji “Grza ’97" v jugoslovanskem Paračinu ter o likovni slikarski koloniji otrok Indije v indijskem Hyderabadu, na kateri je več kot 150 otrok ustvarjalo na temo zgodovine njihove dežele. Mladi Slovenci iz Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije so se predstavljali tudi na avgustovski mednarodni otroški koloniji na Madžarskem; na mednarodni razstavi otroških likovnih del v jugoslovanskem Badnjevcu so bile na ogled risbe, grafike in slike otrok iz Indije, Poljske, Hrvaške, Makedonije, Slovenije, Bolgarije in Belorusije; kreativna likovna šola Taller del Sol pa je likovnemu informatorju posredovala predlog za sodelovanje, na podlagi katerega je Likovni svet odposlal v Santa Fe 50 likovnih del slovenskih otrok. Mednarodni likovni informator je v tujini obiskal tudi sejem umetnosti in pripomočkov za umetnost Art expo ’97 v Beogradu, si ogledal ustvarjanje treh umetnikov iz avstrijskega Semau -Gamlitza ter razstave iz hrvaškega Lovrana, Opatije in Reke, pokukal pa je tudi na mednarodni likovni koloniji v hrvaške Križevce in jugoslovansko Subotico ter na II. mednarodni grafični trienale v makedonsko Bitolo. Dogodki na likovnem področju so se v poletnih mesecih kar vrstili v Ljubljani, kjer se je na 22. mednarodnem grafičnem bienalu predstavljalo 42 dežel, svoja likovna dela so razstavljali trije makedonski likovni umetniki, pa slikarja Dušan Lipovec in Adolf Mljač, ter kiparka Marija Ujevič. Zapovrh je bilo junija v Jakopičevi galeriji odprtje razstave grafik I. mednarodnega bienala otroške in mladinske grafike, na katerem je bilo od 1400 poslanih del za razstavo izbranih 319 del, 10 mladih avtorjev pa je za nagrado dobilo možnost sodelovanja v grafični delavnici v eksperimentalnih ateljejih mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Živahno pa je bilo tudi na Štajerskem, saj je v Celju svoje fotografije razstavljal Gregor Kališnik, v Rečici ob Savinji je bila na ogled razstava slik Branka Rupnika, v Žalcu akvareli Milice Zupan, v Toplicah Dobrna slike Vladimiija Edvarda Renčelja in v Šentjuiju likovna dela Gorana Horvata, medtem ko je bila v Slovenj Gradcu mednarodna likovna razstava. Tudi delavnic, kolonij in taborov to leto ni manjkalo, med temi pa se je bilo vredno ustaviti v 5. jubilejnem triglavskem slikarsko-kiparskem tabom na Pokljuki, v slikarski koloniji Jakobovo ’97, I. likovni koloniji v Stavči vasi, 3. tradicionalni likovni koloniji 'Umetniki za Karitas’, II. poletni slikarsko - kiparski delavnici v Rogaški Slatini in še posebej v likovni delavnici Ex tempore, v kateri je 12 učencev šole s prilagojenim programom ustvarjalo s tempero, ogljem, kredo ali tušem. Likovni svet je nadalje obiskal še 2. mednarodni bienale akvarela v Kamniku ter mednarodno razstavo slik v Gornji Radgoni; razstave slik Jožeta Tisnikarja, Cecilije Bemjak in skupine LIK iz Izole, akvarelov Borisa Štruklja, grafik - serigrafij Stojana Zafreda ter fotoimpresij Lea Weissa, prinaša pa tudi 2. nadaljevanje “2964 km 'bivšega’ Balkana”. NA NAGRADNEM IZLETU Učenci 6. b razreda OŠ Vransko smo lansko leto zmagali pri ocenjevanju oddelčnih skupnosti in tako odšli na nagradni izlet. V ponedeljek, 8.9.1997, smo se ob 6.30 zbrali pred šolo Vransko. Z Vranskega smo se ob 6.34 odpeljali proti Kranjski Gori. Po dveh urah vožnje smo prišli v Kranjsko Goro. Pomalicali smo šolsko malico. Sedli smo v terenska vozila in se odpeljali proti Kekčevi deželi. Peljali smo se po alfaltni cesti in čez nekaj časa zavili na gozdno cesto. Vodič Damjan nas je vodil do Kekčeve koče. Ko nas je Kekec videl, nam je pritekel naproti. S Kekcem smo priklicali teto Pehto. Ker je bila teta Pehta že zelo utrujena, se je po dolgi hoji usedla pred Kekčevo kočo. Medtem smo si s Kekcem ogledali stopinje, ki jih je naredil Bedanec, in okno, ki ga je zjutraj razbil. Slišali smo Bedančeve klice. Klical je Kekca. Rožle in Mojca sta nam že gutraj pripravila malico, in to črni kruh s kislim mlekom. Prišel je Bedanec. Kekec mu je hitro stekel paproti, da bi ga pregnal. Bedanec ga je prijel in ga odvlekel proti reki. Mi in vodič Damjan smo oponašali sovo, da bi Bedanca odgnali. Mislilj smo, da Kekca ne bomo več videli. Čez nekaj časa smo zaslišali Kekčevo vriskanje. Prišel je nazaj. Šli smo pogledat, kako ima Kekec urejeno kočo. Pripovedoval je tudi, kako plašen je Rožle, saj se boji svoje lastne sence. Rožleta in Mojce nismo videli, ker sta bila v šoli. Da bi razdražili teto Pehto, smo ji zapeli nagajivo pesem. Tako jo je razjezilo, da je dvignila palico. Ustrašili smo se in splezali čez ograjo. Pa ni bilo hudega. Zahvalili smo se za hrano. Nazadnje smo se še slikali, pomahali Kekcu in teti Pehti ter odšli proti vozilom. Odpeljali smo se do Kranjske Gore in z avtobusom odšli proti Vranskemu. Naš celoletni hud je bil bogato nagrajen. Vsi smo si po tihem zadali cilj, da bomo tudi v šestem razredu najboljši. PRIMOŽ JERMAN, 6. b OS VRANSKO SHEN QI V nedeljo, 28. septembra, je center Shen Qi v Celju obiskala mojstrica Shen Qija Aiping Wang. Na sliki jo vidimo na predavanjih skupaj z ustanoviteljema centra Shen Qi v Celju, Leo in Dušanom Zgonikom. Vse, ki so srečanje z mojstrico Aiping Wang zamudili, obveščamo, da bo imela predavanje v centru Shen Qi v Celju 31. oktobra. Foto: Samo Shen qi je sodobna metoda kitajske naravne sprostitve, ki povezuje globoka duhovna spoznanja Vzhoda z najnovejšimi spoznanji Zahoda. Namenjena je ljudem v vseh starostnih obdobjih in je primerna za reševanje vseh mogočih problemov, ki jih imamo v vsakdanjem življenju. Sodobni način življenja nam preprečuje tesnejše povezovanje z naravo, kar povzroča stres, napetosti, slabe medčloveške odnose in večjo nagnjenost k telesnim in duševnim problemom. Nezadovoljstvo z življenjem, občutek praznine in nesmisla življenja, težave pri reševanju življenjskih problemov, vse to izhaja iz prevelike napetosti duha in telesa. Z učenjem metode globokega sproščanja pridemo v stik z našo izvorno - prvinsko energijo, ki nam omogoča, da se duševno in telesno uravnotežimo in živimo kvalitetno življenje. Ko s treningom SHEN QI dosežemo duševno in telesno ravnotežje, si izboljšamo svoje splošno počutje, dobimo življenjski optimizem in s tem pozitivno vplivamo na naš osebni razvoj in naše najbližje - otroke, starše, prijatelje, partnerje, sosede itd. Shen qi je še posebej primeren za zdrave ljudi, ki s treningom povečajo svojo pozitivno usmerjenost in življenjsko energijo. Možgane čistijo stare miselnosti, zmogljivost delovanja se poveča, postanejo bistrejši, hitrejši, dosežemo sposobnost hitrih in pravilnih odločitev, poveča se koncentracija, kreativnost.... Metodo shen qi je leta razvila velemojstrica Aiping Wang, rojena v kitajski provinci Jiangu. Leta 1989 je zapustila Kitajsko in poučevala v Evropi, Severni in Južni Ameriki. S pomočjo njene metode sproščartja je na tisoče ljudi doseglo duševno in telesno ravnotežje, notranji mir in telesno dobro počutje. Velemojstrica Wang je profesorica na vseučilišču tradicionalne kitajske kulture v Jiangrd in svetovalka Kitajskega združenja za znanstveno raziskovanje QI GONGA. Diplomirala je iz klinične medicine in je velemojstrica Ameriškega centra za raziskovanje QI GONGA. Je tudi članica svetovnega akademskega društva za medicinski QI Gong in profesorica Kitajskega izobraževalnega inštituta v Ameriki. Izkušnje obiskovalcev šole v Celju Anton (67 let) je pričel trenirati Shen qi zaradi napredovalnega raka prostate eno leto po pričetku vtrajnega hormonalnega zdravljenja. Že po štirih treningih Shen qija je opustil zdravila za zmanjševanje krvnega pritiska, ki jih je jemal tri leta in antirevmatike. Takoj se mu je zmanjšal krvni pritisk, po enem mesecu treniranja so izginile revmatične težave, alergijski nahod, depresija in izboljšal se mu je vid. Pričel se je počutiti lahkega, in odnosi z ljudmi so postali prijetnejši. Po enem letu treninga ima občutek popolnega zdravja. Rakavo obolenje ne napreduje. Ida (41 let) je pred obiskovanjem Shen qi slabo spala, bila je nervozna, depresivna, zaskrbljena, pokadila je dve škatli cigaret na dan, pila kavo, imela želodčne težave in zelo nizek krvni pritisk. Jemala je pomirjevala, uspavala in tablete za želodec. Ko je začela obiskovati Shen qi, je prenehala jemati vse vrste tablet in po dveh dneh opustila kajenje, nekoliko kasneje pa pitje kave. Bolečin v želodcu nima več, spi dobro, ni več depresivna, psihične težave so izginile, počuti se zelo dobro. Ni več zaskrbljena, postala je srečna. Po dobrem mesecu se je nizek krvni pritisk izboljšal. Izginilo je tudi glivično obolenje na nogi. Menstmacija se je že skoraj uredila. A. D. I Svetloba in tema, mehkoba in trdnost, šport in eleganca so nasprotja, _ ki se prepletajo A v modnih smernicah ■ za jesen in zimo 1997 - 1998. W Nasprotja nasploh so ena najbolj m pomembnih značilnosti. W V množici različnih trendov najdemo romantične obleke in stroge hlačne kostime, ozke, oprijete pletenine in razvlečene, udobne puloverje, prešite tkanine, krzno, usnje, stretch. Skratka, za vse okuse in potrebe, le modo moramo prilagoditi osebnemu stilu. Barve so drugačne (seveda!): od bordo do malino rdeče, sive v vseh odtenkih, črne, žadasto rdeče, od temno modre do vijolične, temno rjave do kamelje dlake. Po žarečem soncu v poletnih barvah spet prave, jesenske barve. r’C S; V ' Edvarda ACMAN-STROPNIK CALLUNA. Vresa Vresa je priljubljena pokrovna rastlina za kisla tla. Zraste 10-60 cm visoko, odvisno od vrste, in cvete poleti ali jeseni. Mnoge vrste imajo obarvano listje - zlato, sivo, bronasto, rdeče ali škrlatno, nekatere sivolistne jeseni spremenijo barvo. Pogosto se vresa zamenjuje z nizko rastočo reso, čeprav se razlikujeta. Pri večini vres so vidni del cveta cašni in ne venčni listi, nobena vresa ne prenaša apnenca in nobena ne cvete pozimi ali spomladi. Vrste in sorte: Znana je samo ena vrsta Calluna vulgaris, jesenska vresa). Nekatere znane sorte so s podatki o višini, času cvetenja in barvi navedene v nadaljevanju. Alba Plena (45 cm avgust-september, bel vrstnat cvet), Beoley Gola (45 cm, av-gust-šeptember, bel cvet, zlatoru-meni listi), Blazeaway (45 cm, avgust-september, svetlovijoličast i cvet, rdeči listi pozimi), Peter: Sparkes (45 cm, september-okto-ber, vrstnat rožnat cvet), Tib (30 cm, julij-avgust, rožnatordeč; cvet), H. E. Beale (45 cm, sep-tember-oktober, vrstat rožnat, cvet), Kinlochruel (30 cm, sep-tember-oktober, vrstnat rožnat cvet) in Sunset (20 cm, avgust-september, rožnat cvet, pisano GLOKSINIJA , CVETLIČARNA Polzela tel: 720 319 EM Okolje in tla: Potrebna so dobro odcedna kisla tla, najraje ima izrazito sončne lese. Ob sajenju dodamo šoto. Obrezovanje: Marca rastlino rahlo postrižemo, da odstranimo odcvetele cvete in obrežemo nerodno raščena stebla. Razmnoževanje: Spomladi gro-bamo poganjke ali poleti sadimo 2,5 cm dolge podtaknjence v hladno gredo. ■»b hi VRB ni FLORATRADE Kamenče 26/a, 3314 BRASLOVČE Boštjan Oštir s.p. Tel.: 063/726-025 in 726-414 METRSKO BIAGO t POZAMENTERIJA 'MODNI DODATKI X 71 P "R A t 7€ P n A Vsi želliD0. V in počen* U TROOVj^f•'/emo v lA Zale# VOLNE za plašče DIOLENI od 1.590 SIT MAROKENI vseh barv 2.890 SIT SVILE in ČIPKE za bluze 2.490 SIT Novi vzorci vzorčastih in enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT KUPRE vseh barv 1.790 SIT SUKANCI po 159 SIT ZADRGE po 49 SIT UMETNA KRZNA od 3600,00 SIT ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE MODNI ŽAMETI P K A t X 71 P 15. A Vse vrste gumbov različnih barv in velikosti! KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC Ml SAAO ŽE TU, PRIDITE ŠE jevke. Ime Sinningia izhaja iz imena W. Sinnir ‘ ~1 ■“* v bonnskem na W. Sinninga, glavnega vrtnarja botaničnem vrtu. Domovina: Brazilija: v Evropi od leta 1816. Opis: Zelika s podzemnimi stebelnimi gomolji, kratkim steblom, z dlakavimi temno zelenimi listi, ki so jajčasti, ob robu nazobčani, pe-cljati. Mesnati cvetovi so veliki, li-jasti, škrlatno rdeči s petimi izrazitimi loputami. Številni so križanci. Čas cvetenja: julija - avgusta. Uporabnost: sobna rastlina. Sajenje: V začetku pomladi. Razmnoževanje: z delitvijo korenike, gomolja. Okolje: Na zelo svetlem prostoru, vendar nikoli na žgočem soncu. Vrsta zemlje: Kompost iz listja in mivke v enakih delih. Vlaga: Redno, ne zalivamo obilno. Zemlja mora biti sveža, nikoli pa prepojena z vodo. Opomba: Po cvetenju zalivamo redkeje in nazadnje popolnoma prenehamo. Zberemo gomolje, potem ko se je listje posušilo, ter lih shranimo na hladnem in suhem prostoru za naslednje leto. v.-;.-:;: j: KLASIČNA PIZZA O testo o 100 ml tople vode » 1 žlička kvasa v prahu » ISO g gladke bele moke ': » 1 žlička soli « / ih velike žlice olivnega olja, O obloga » malo olja za premaz o 175-225 ml ketchupa oz. paradižnikove mezge » 1 žlica posušenega origana ali posušenih mešanih začimb » 200-400 g italijanskega sira mozarella, grobo nasekljanega . . .......... . ...................,............ c si prihranimo, da si kasneje med mesenjem lahko pomokamo roke, preostanek pa v peščicah postopoma dodajamo v vodeno zmes in mešamo z veliko žlico. Ko smo dodali vso mokq, si roke pomokamo s preostankom moke in pričnemo mesiti testo. Če postane testo preveč lepljivo, med mesenjem še dodamo nekaj moke. Po 10 minutah naj bi in raztegljivo. Testo oblikujemo v m ga pustite v topli kuhinji se kakšno uro, dokler njegova ne naraste na dvakratno velikost. Priporočljivo je, da testo po uri pregnetemo in pustimo še enkrat vzhajati, ko pa ga ponovno pregnetemo, je pri- ketchup, posujemo z origanom in nato se s sirom. Pizzo postavimo na najvišjo rešetko v pečici in pečemo 15-20 minut, dokler ni obloga zares pečena in hrustljava. *pa si pri,oiamo * .dašiine oTUge gobice panceta (italijanska slanina) ah pršut močno začinjen ketchup zelena paprika feferoni jajce na soncu sušeni paradižniki sardelice sveže začimbe - materina dušica, majaron ipd. srčike artičok rdeča čebula prekajen piščanec, bolj drobno razrezan Dober tek! 'S IZJAVA,KI JO PODA NOV ČLAN STRANKE, KLUBA AVTOR: MIHA OTKO- ŽMAVC SOLO PEVEC STANJE ODPOR- NEGA REALEN ČLOVEK AKTINON OD I DO 31 INDIJSKI REK ŠČETKA (REDKO) PRIPOMOČEK ZA ČRTANJE (MNOŽ.) VRSTA PROIZV. Z/l HUJŠANJE SKUPEK STROJNIH DELOV ZA PRENOS SILE SREDINA BESEDE PEGA ALPSKA SMUČ. (NUŠA) PRISTA- NIŠČE VSEV. ČILU ŠČEGET L VOGAL KALCIJ VISOKO ODLIKO- VANJE PREBI- VALEC ČRNE GORE NOR V JE-ZIKOSL. (IVAR ANDREAS) NENASIČ OGLJIKO- VODIK NAŠE OBMOR. MESTO (IT.) AVTREPUB. V RUSE PRIPAD. TAMILCEV ZASVOJEN ČLOVEK 12 UT 31 UMAZAN OTROK PTICA PEVKA REDKO Z. IME VULKAN NA MIN-DANAU (FILIP.) > SL. ALPINISTKI JE Z BELAKOM IN KUNAVERJEM PREPLEZAL ČOPOV STEBER G L. MESTO KAZAHSTANA MESTO NA HRV. ŠERIATSKI PREBIV. AFGANI- STANA IME ČEŠ K. EKONOMISTA Sika PROGA, ČRTA UUBK. ŽEN.IME 8 l LETOVIŠ. PRI OPATIJI MESTO V VZH. BELGIJI OB LIEGEU 13 AM.POROČ. AGENCIJA NAJSTAR. GRK PRED TROJO ANGL. PLOŠČ. MERA 2 SOLMIZ. ZLOG D. P RITO K IRTIŠA SVATJE TRGATEV MLINSKI ŽLEB NAJVIŠJI VZOR TOLA- ŽENJE 17 OSREDNJI PROSTOR STARORIM. HIŠ SODNA MAPA GAMSJI BIVOL BOGOVI V G ER. MITOLOGIJI MESTO V INDIJI INDIJANCI SR.AMER. AM.PEVEC BLUESA (REDDING) RAZLIČ VOKALA MOŠKO IME MESTO VJUŽ. KOREJI ŠPANSKI DRAMATIK DE MOUNA OBRI ITAL. NAFTNA DRUŽBA MESTO V ANDALUZIJI (Sp.) RISBA: JAZ KRILO RIM. KONJE- NICE ZA POLTON ZVIŠAN TON C UST LJUB. OSMOŠOLCEV (1854-55) 27 TU LAHKO PRENEHATE Z REŠEVANJEM gesi^€> DOMISLICE ŠALE 'Nekateri menijo, da zaostalost sodi v naravna bogastva dežele. ’ V časopisih prosijo samo poštene najditelje, naj vrnejo izgubljene stvari; ali nepoštenih sploh ne upoštevajo? 'Žalostno je, če napredek nazaduje. 'Modri politiki svetujejo ljudem, naj zamenjajo noge, če jih tiščijo čevlji. 'Tudi kritika je lahko kičasta. 'Prosiljoje za roko, pri tem pa je mislil le na to, kaj ima pod palcem. 'Humarje dober, če izhaja iz ustvarjalnosti in vodi k ustvarjalnosti. 'Boljši je pristen jok kakor ponarejen smeh. 'Žene naših mož naj bi bile dovolj Pametne, da bi znale izmeriti njih razumnosti in dovolj neumne, da bi jih zanjo občudovale. 'Edino starše uničujejo otroci bolj kot čevlje. 'Komaj je oče dal hčer iz rok, že mora pomagati zetu na noge. NASVET Tega ne berite. Tu ni ničesar, kar bi bilo vredno brati. Zastonj boste brali dalje. Prav zares lahko to preskočite, zagotovo ni nič posebnega. Ponovno vas opozarjamo, če berete dalje, počnete nekaj povsem nepotrebnega. Ne verjamete? Govorimo vam povsem iskreno in resnično. No, če vas nismo mogli prepričati in ste prebrali do tu, lahko vzdržite do konca. Znova Ponavljamo, da na tem mestu res ni ničesar. Svetovali smo vam dobro in pošteno. Ni vam bilo treba brati. NAGRADIVA KRIŽANKA Nagrajenec iz številke 62: Nagrada - bon Kupra 5000 SIT Karl Podvršnik Savinjska c. 16 3310 Žalec GESLO: NESOJENA ANGLEŠKA KRALJICA Nagrado lahko prevzamete v uredništvu: SARSA d.o.o. ŠLANDROV TRG 20, 3310 ŽALEC Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Direktor muzeja stoji s svojim sinčkom pred neko sliko. Očka, vpraša mali, zakaj leži otrok kar nag tu? Ker ni bilo denarja za pleničke. Zakaj pa leži na slami? Ker ni bilo denarja za posteljico. Čudno, meni mali. Ni denarja za pleničke, ni denarja za posteljico, slikati pa se dajo. MED SOŠOLCI Dobro, da seje šola že začela. Če bi šole ne bilo, bi tudi počitnic ne imeli. PRGIŠČE MISLI 'Etična zavest odgovornosti je izraz in moč duha, ki ga ne moremo vtepsti v človeka z nobeno bičevko in nobeno policijsko prisilo. A. TRSTENJAK 'Lakiranje in olepševanje sta največja sovražnika ne samo lepote, temveč tudi politične pameti. B. BRECHT 'Znanje je pogoj vsakega zla. B. PEKIČ 'Kreposti, ki zadoščajo: poštenost, ponos, kult življenja in priprava na smrt. BREZ OBRAZA (FACE OFF) DA BI GA UJEL, MORA POSTATI ON Brez obraza je film današnjega dne. Zakaj? Ker gre v filmu za to, da dva človeka, dober in hudoben, zamenjata vlogi. Dober želi ujeti hudobnega in mora za dosego cilja stopiti v njegov svet. Ne le v njegovo osebnost, ampak tudi v njegov fizični prostor, ki ni nič drugega kot zapor. In če je hudobnež genij, so take poteze lahko zelo nevarne, še zlasti, če za preobrazbo nihče ne ve. L. PAUWELS 'Ljudje, ki nimajo prijateljev, so ljudožerci lastnih src. F. BACON 'Ljubezen je edin zdravi in zadovohm odgovor na problem človeške eksistence. Oni drugi pa, ki prevzame podobo in prostor dobrega, in se celo značajsko spremeni, pa kot takšen ne zdrži dolgo, tako da iskanje drug drugega pripelje do novega problema za oba, ki se glasi: treba je nazaj v svojo kožo ali pa v smrt. FIŽOLČEK (Bean) E. FROMM SLOVENSKI PREGOVORI 'Česar ne vidi oko, srce ne poželi. 'Česar v glavi ni, peta nadomesti. 'Dobremu vinu vode ni treba. 'Dokler je protje mlado, viti ga je lahko. 'Kruh za trebuhom ne hodi. 'Kdor preveč leži, ga rada glava boli. 'Kratka večerja, dolgo življenje. Je sploh še kakšen kraj na tem svetu, kjer domačini ne bi poznali Črnega gada in Gospoda Fižol-čnika - Rowana Atkinsona tako rekoč?! Je! Hollywood. In tja Ben v podobi najbolj osovraženega uslužbenca Royaql National Gallen of England pošljejo Angleži. V prestolnici najdrznejših sanj Bean, čigar IQ je še vedno 007, v svojem znamenitem slogu latentne norosti, ki navdušuje milijone televizijskih gledalcev po vsem svetu, dokaže, da je neprekosljiv mojster v povzročanju vsesploš nega kaosa. Bean je nedvomno najbolj “katastrofalen” film leta. Pozabimo na vulkane, dinozavre in invazije iz vesolja - tokrat ima groza pred uničujočim razdejanjem človeški obraz. CELJSKI** KINEMATOGRAFI* LETALO PREKLETIH (Con Air), akcijski Režija: Simon West; Vloge: Nicholas Cage, John Cusack, John Malkovich, Steve Buscemi; (Na programu do 22.10.) STIK (Contact), drama Režija: Robert Zemeckis; Vloge: Jodie Poster, Mattherv McConaughey, James Woods, John Hurt; (Na programu od 9.10.) KRIK (Scream), grozljivka Režija: Wes Craven; Vloge: Neve Campbell, David Arquette, Countrev Cox, Skeet Ulrich, Drew Banjmore; (Na programu od 16.10.) FIŽOLČEK (Bean), komedija Režija: Mel Smith; Vloge: Rowan Atkinson, Peter MacNicol, Pomela Reed; (Na programu od 16.10.) HITROST 2 (Speed 2: Cruise Control), akcijski Režija: Jan de Bont; Vloge: Sandra Bullock, Jason Patrick, Willem Dafoe, Temuer-ra Morrison; (Na programu od 22.10.) BREZ OBRAZA (Face Ojf), akcijski triler Režija: John LVoo; Vloge: John Travolta, Nicolas Cage, Joan Allen, Gina Ger-shon; (Na programu od 22.10.)______ FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC Petek, 10. oktober, ob 20. uri PRIJATELJICI -satirična komedija Sobota, 11. oktober, ob 20. uri POPOLNA OBLAST -psihološki triler Nedelja, 12. oktober, ob 18. uri, PRIJATELJICI -satirčna komedija, ob 20. Uri POPLNA OBLAST -prihološki triler 17. - 19. Oktobra PETI ELEMENT - akcijski znanstveno-fantastični sprektakel, OSTRŽEK -mladinski igrani film Sa kpolnem tekmranju za mtjkpšo Sknrnko, kjer je bila ekskluzivna gostja aktualna mm sveta Irene Skliva. smo i njo, <> njenih željah spregovorili tudi novinarji Glasu Savinjske. - Kakšen je vaš olMčajni dan? Veliko potujem in nasploh počnem veliko stvari. Delam kot manekenka. Sedaj bi rada s svojo kariero nadaljevala tudi tako, da bi bilo vanjo vključenega več dobrodelnega dela. - Kakšne vrste lepota je najpomembnejša in kaj vam pomeni? Najpomembneje je biti lep na znotraj. Notranja lepota je prva, šele nato pride zunanjost. Mislim, da bom na prvo mesto postavila posel in šele nato svojo lepoto. - Prinaša vaš naslov Miss sveta s sabo tudi svoje odgovornosti? Kako bo po vašem mnenju vplival na vašo prihodnost? Celo leto sem potovala, sedaj pa nameravam nadaljevati s svojini delom, se ukvarjati z dobrodelnimi prireditvami in potovati, srečevati nove ljudi... Četudi sc moje leto kot Miss sveta končuje, se ne bom ustavila pri tem, ampak bom nadaljevala po svoje. V tem letu sem si pridobila toliko novih vtisov in izkušenj, da jih ne bom mogla pozabiti vse svoje življenje. Ogromno sem se naučila in to je kar najlepši občutek. Človeku se okrepi osebnost, veliko izveš, spoznaš ogromno ljudi, vidiš čudovite kraje, skratka, prekrasno je. - Ste si kdaj mislili, da boste postali vrhunski model? Vedno sem sanjala o teni. Zdaj sanje živim. Ni važno, ali bom še naprej vrhunski model ali preprosto ena v množici manekenk - moje življenje se ne bo spremenilo. Kar najbolj se bom potrudila, svoj posel boni pošteno opravila, zato pravzaprav ni važno, ali bom vrhunska manekenka ali ne. Če se v poslu v redu počutiš, se kar najbolj potrudiš. -Kdaj ste se zavedali, da ste vrhunska manekenka? Z manekenstvom sem se pričela ukvarjati že pri 12. letih, vendar le v prostem času kot nekakšen hubi. Pomembnejša mi je bila šola, zato sem to počela le honorarno. Potem pa sem se udeležila tekmovanja za Miss Grčije in zmagala, zatem pa sem osvojila še naslov Miss sveta. - Imate kakšne skrite želje? Pravzaprav imam kar veliko sanj. ampak vam jih ne bom izdala. - Se bojite? Sploh ne, kljub temu jih bom raje obdržala zase. - Kako sprejemate to. da sicer prihajate iz vrst medijev? Mediji so vedno nekje v moji bližini, in če se ukvarjaš z manekenstvom, je pač tako. Zame je to nekaj naravnega. - Vas to moti?; Ne, zato ker oni opravljajo svoje delo, jaz pa svojega. - Mislite, da vara lahko ..naslov Miss sveta pomaga razširiti znanje o novinarskem poklicu?' Prav gotovo mi bo to v pomoč, vendar pa je treba tudi trdo delati in vztrajati v svojem poslu. Kaj menite o sami organizaciji prireditve za izbor Miss Slovenije? Pes ste se potrudili in dekleta so lepa. Mislim, da je prireditev zares dobra. Nocoj boste dobili tudi svojo zmagovalko. - Ste podpirali prizadevanje .Aten, da bi postale . prizorišče olimpijskih Iger? Bila sem zelo vesela, ko jim je uspelo. - Ste jim kako priskočili na pomoč? Ste imeli glede tega kakšne dolžnosti pri organizaciji? To leto sem imela zelo veliko za opravili, tak« da boni šele sedaj lahko pričela s svojimi dolžnostmi. Zelo sem vesela, da je olimpijske igre dobila Grčija in sedaj, ko bom imela več prostega časa, bom poskušala s svojim položajem pomagati, kolikor se bo le dalo. - Boste še prišli v Slovenijo? Rada bi se vrnila, da bi si še kaj ogledala. V Sloveniji še nisem imela priložnosti kaj dosti videti. Prav gotovo se bom še vrnila. - Kot Miss sveta ali kot 'navadna' oseba? Nikoli se ne ve. Morda kot novinarka. - Ste si v Sloveniji privoščili kaj nočnega življenja? Imela sem nekaj prijetnih večerij. Bilo je čudovito. GREGOR CUL K V ponedeljek, 29. septembra, je po vsem svetu in tudi pri nas izšla nova, če je verjeti statistiki, že 61. plošča rock’n’roll veteranov ROLLING STONES. Zapriseženi ljubitelji smo tekli v glasbene trgovine, medtem ko so drugi le zamahnili z roko, se namrdnili nad sesnica je kot ponavadi nekje vmes. ROLLING STONES so kljub dejstvu, da so najboljše plošče BEGGARS BANOUET, LET IT bleed, sticky fingers, GET YER YA-YA’S OUT in £XILE ON THE MAIN STREET največji bridges TO BABVLON po glasbeni plati nima veliko skupnega z omenjenimi klasikami, saj se Mick, Keith, Charlie in Ronnie držijo smernic, ki so jih zastavili na Plošči WOODOO LOUNGE iz leta 1994. Trinajst novih skladb so posneli s pomočjo mnogih gostujočih glasbenikov Jim Keltner, Bil- VROČIH 10 TUJE: ŽANA ODDELEK TEHNIKE t Mr. President - Night Club 2. Brooklyn Bounce -The begining 3. John Fogerty -Blue moon swamp 4. Sepultura - Blood rooted 5. Parni Val jak - Samo snovi teku uzvodno DOMAČE: !■ The Drinkers - Žeja 2. Pele - Vse tiste nežnosti 3. Marko Banda - NO. 1 4. Anja Rupel -Življenje je kot igra 5. Igor in Zlati zvoki -Najlepše melodije ly Preston, Wayne Shorter... Zelo svoj prepoznaven glasbeni izraz. Res je, da na plošči BRIDGES TO BABI L G N ni nove SATISFACTION kaj šele SIMPATHY FOR THE DEVIL ali HONKY TONK WOMEN, vendar pa tega nihče niti ne pričakuje. sodoben zvok pa so zakrivili producenti Don Was, Dust Brothers energ: THE t » cto, iJl o Danny Saber. Poleg uvodnega ^rgičnega rockVrolla FLIP SWfTCH so ROLLING pro- Seveda pa bodo nove skladbe po-ncrs kazale nravo vrednost šp.Ip. v knn- CONTROL ter dveh skladbah, ki ju odpoje Keith: reaggijevski YOU D O NT HAVE TO MEAN IT in HOW CAN I STOP. Avtorski tandem Keith Richards in Mick Jag-ger pa je še enkrat dokazal, da zna iti s časom in kljub temu ohranja kazale pravo vrednost šele v koncertnih izvedbah. ROLLING STONES so svetovno turnejo pričeli prejšnji teden z dvema razprodanima koncertoma v prestolnici bluesa Chicagu. V Evropo pridejo prihodnje poletje, do takrat pa uživajte v babilonskih mostovih. Vasja Volavšek ruiJ/lLrStih c iLAbifkl\h IS (J VIC KE Čas kislih kumaric je dokončno za nami. Pred vrati pa je že koncertno bogata jesen. V četrtek, 9. oktobra, bo v ljubljanski Festivalni dvorani koncert ameriške skupine JVALKABOUTS. Stari znanci slovenske publike bodo poleg starih skladb predstavili tudi novo ploščo NIGHT TOWN. ANJA RUPEL je že dokončala skladbe za novo ploščo, ki jo boste lahko še ta mesec poiskali na policah glasbenih trgovin. Ljubljanska skupina BOMBE je posnela novo ploščo z naslovom SLADKE POZABE. Fantje zatrjujejo, da je zvočna podoba presenetljiva, sveža in povsem drugačna od njihovih prejšnjih plošč. Kralji govejega popa in princi slabega okusa AGROPOP so posneli novo ploščo SREČNI SMO SLOVENCKI, ki ho izšla 15. oktobra. Avtor vseh skladb je kot ponavadi ALEŠ KLINAR, besedilo za skladbo DOBRE KRANJCE Sl ŽELIM pa je prispevala DESA MUCK. C.J. CHENIER, sin kralja zydeca CLIFTONA CHENIER]A, bo v nedeljo, 12. oktobra, nastopil v ljubljanskem Cankarjevem domu, dan kasneje pa še v novogoriški Perli. Obeta sc nam prvovrsten koncert plesne glasbe močvirne Louisiane. ki ga nikar ne zamudite. Mlada Slovenska skupina PLANET GROOVE je izdala nioščo LIMNG ON PLANET EARTH, na kateri so predvsem instrumentalne skladbe, vokalne pa so v angleščini. Igrajo zlitje jazza lun-ka, rocka in soula, sami pa svojo glasbo označujejo kot acid jazz. Ormoški glasbeni posebneži PRIDIGARJI so izdali svoio tretio ploščo NA VRAT NA NOZ. Glasbo ki je kombinacija ostre«a bard cora m plesnega skaja, sami označujejo kol mamutski jazz core in radi poudarjajo, da so težak bend za lahke ženske MAJVEČJA IZBIRA CD plošč in feaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 NOVOSTI - ELTON JOHN -Candle in the wind 97 - VILI RESNIK - Rad bi bil s teboj ■ KUSCHEL ROCK 11 ■ SHOLA AMA - Mach love - PARNI VAIJAK -Samo snovi teka uzvodno TORTEN PRODAJALNE TOP MUSIČ 01. ELTON JOHN -Candle in the wind 97 02. PRODIGV -The fat of the lami 03. PUFF DADDV -No way out 04. CITA - Vibe 05. SCOOTER - Age of love 06. DAVOR RUDOLFI & R1TMO LOGO -Kruh i vino 07. BACKSTREET BOYS -BackstreePs back 08. DANIJELA -Zavem te ja 09. HANSON -Middle of notvhere 10. DEE JAY TIME vol 6. -Kompilacija Pri nakupu večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE VSAK PONEDELJEK OD 18.00 D018.30 URE NA FREKVENCI KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO vsak dan od 12 do 19 ure, sobota od 9 do 13 ure. TOP MUSIC-KVAUTETA, KI SE NE VIDI, AMPAK SUŠI! MALI OGLASI AVTO CIELJIE RABLJENA VOZILA CELJE: AUDI 80 1.9 TDI, srebrna metal, L 93, 239.700,00 SU CITROEN AX, bel, L 90, 499.700,00 SIT DAIHATSU CHARAE TURBO, metalik, L 90, 539.900,00 SIT DAIWOO RACER 15 i, moder, 56000 km, L 93, 1,076.700,00 SIT FORD ESCORT 1.6 CLX, metal zelena, L 93, 1348500,00 SIT FORD MONDEO 1.6 CKX, 5 v, rdeč, L 94, 1,849.900,00 SIT FIAT TIPO 1.6 D, rdeča, L 93, 1,136.696,00 SIT HYUNDAI PONY 15 GLS, srebrn metal, L 91, 839.900,00 SIT MAZDA 323 13 L ideča, L 90, 849.900,00 SIT OPEL OMEGA KARAVAN Z0, bela, L 90, 989.900,00 SIT OPEL VECTRA 1.6 i, klima, črna, L 91, 1349.750,00 SET PEUGEOT 405 GRI, siva metal, L 91, 1,178.800,00 SIT VW GOLF JXD, 3V, bel, L 89/90, 919.900,00 SIT ŠKODA FORMAN 136 GLX, ideča, 85.000 KM, L 93, 699.780,00 SIT ŠKODA FAVORIT 135 L zelena, L 93, 00.000,00 SIT VUGO 55 K bel, 62.000 km, L 91, 324300,00 SIT VELENJE CITROEN ZX AURA 1.6 L L 91, 1,100.000,00 SIT CITROEN XANTIA 18 i, L 93, 1,610.457,00 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SW, L 93, 1248.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4, L 90, 766500;00 SIT FIAT TIPO 1.4 IES, L 93, 1,010.651,00 SIT HUNDAV PONV GLS, I . 91, 741.623,00 SIT IMV R5 CAMPUS, L 89, 485.100,00 SIT LADA 1500 KARAVAN, L 94, 630.000,00 SIT NISSAN MICRA GL L 87, 399.000,00 SIT PEUGEOT 405 GL L 92, 1,400.000,00 SIT PEUGEOT 205 ROLAND GARR, 1 93, 1,874250,00 SIT R 25 GDČ, L 90, 1,407.000,00 SIT VW JETTA CL TURBO D, L 92, 1349898,00 SIT ŠKODA 136 L L 90, 379319,00 SIT Ugomi krediti T + 7,5%, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo garancijo. Informacije na telefon: 063/412-328 - Celje, 063/851-060 - Velenje. ZALOGA RABUENIPI VOZIL Alta Romeo 90 20, I. 87, 614.000.00 SIT Fiat Tipo 1.4, 1. 91, moder, 800.000,00 SIT Ford Orion 1.6 CLX, L 93, srebrn, 1,284.000,00 SIT Lancia Dedra Integrale, L 93, črna, 2000.0»,00 SIT Hvundai Lantia 15 GLS, 1 . 92, siva, 1,040.00,00 SET Mitsubishi Galant 1.8, L 90, 1289505,00 SIT Opel Omega ZOi GL L 90, 1,000.000,00 SET R 5 diesel, L 91, reča, 5.700 DEM Seat Cordoba 1.4 CIE, L 95, 14.700 DEM VW Passat 1.8 TD, L 93, beige, 1,577.000,00 SIT Waifbutg 13, L 89, 246.183,00 SIT Informacije na telefon 063/432-807. 4G AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL Hyundai Accent 15 GLS, L 95, 14.000 DEM Mereedez Benz tovorno vozilo 817 L I. 94, 65.000 DEM Mereedez Benz E .300 D, 1. 95, 75.000 DEM Mereedez Benz E 300 D, L 94, 50.000 DEM Mereedez Benz E 200 D, 1. 86, 16.900 DEM Mereedez Benz 220,1. 94, 45.000 DEM MA NEMA 15 GL 1. 95, 12000 DEM Volksvvagen VENTO 1.9 TDL I. 92 17B00 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: ()634'Š-409. ZALOGA VOZIL škoda favorh; L 91, bela, 441.000,00 SET ŠKODA FAVORIT, L 93, zelena 703500,00 SIT ŠKODA FAVORIT, l 92 temno rdeči, 575.400,(» SIT ŠKODA FAVORIT, L 94, rdeča 869.400,00 SET ŠKODA FAVORIT, L 9.3, bela 593.224,00 SIT ŠKODA FAVORIT, L-93, bela 601524,00 SIT ŠKODA FAVORIT, L 93, bela 63277200 SIT ŠKODA FAVORIT, bela-raza L 91, reg., 4.4«) DEM R 4, rdeč; L 88, 2000 DEM R 19,1. 93, 16.600 DEM R 25, metal siv, 1. 86, 5.900 DEM R 4, bela L 91, 2500 DEM AX 1.6 D, metalno .srebrn, L 94, 55.000 km, 10500 DEM Informacije na telefon 063/861-570. AVTO HIŠA DREV ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX CITROEN, m. siv, 1. 89, 5500 DEM CITROEN BX, rdeč, L 84, 3.4«) DEM MITCIIUBISLII LANCER, 1. 90, 8200 DEM OPEL CORSA CnV, tdeč, 1. 91, 8.8«) DEM, 7.000 DEM R5 EXPRES, uleč L 89, 7.«») DEM, 6.6«) DEM SEAT IBIZA 12 L 92 9.400 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela L 94, 6.800 DEM TOLEDO TD, 1. 93, 15.9«) DEM, 15500 DEM Registrirana vozila: GOLF 1.6 JXD, 1. 90, 9.900-DEM, 9.000 DEM Informacije na telefon 063/707-365 in 063/707-395. ZALOGA RABLJENIH VOZIL TIPO 20 z vso dodatno opremo, metalne bane, L 92 12500 DEM ŠKODA, L 92 5.900 DEM VUGO 45, 1. 87, 1200 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit Informacije na tel.: 063/37-506. umag ZALOGA RABUENIH VOZIL FORD ORION 1.6 CLX, I. 92 13300 DEM GOLF JXB, 1. 84, 4.900 DEM LADA KARAVAN, 1. 90 Za vsa rabljena vozila možen kredit Informacije na tel: 06372(4-283 ali 063/720-116 Avtocenter Meh ZALOGA RABLJENIH VOZIL AUDI 100 20, L 86, 7500 DEM AUDI 100 20 E, L 91, 18500 DEM AUDI 80 1.6, L 91, reg 5/98, 14500 DEM GOLF JXB 13, 1. 90, 8.100 DEM VOLSWAGEN TRANSPORTER FOR-GON 2.4 D DMR, 1. 93, 17.800 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in xist za gotovim. Informacije na tel.: 52-955. avto škorjanec PRODAJA RABLJENIH VOZIL Citroen AX 1.4 D, L 89, 6400 DEM Daihatshu Charade, 1. 90, 6200 DEM Kia Sportage MRDi, L 95, 320«) km, medra, 30.900 DEM Kia Sephia GLX 1.6, L 95, m. turkizna, 10.000 DEM Lada Niva 1.6, L 93, bela, 7.900 DEM Opel Vedra 1.6, L 90. 5v, 12900 DEM Peugpot 405 GL L 8889, 56000 km, 10.600 DEM Informacije na telefon 063/412-245. CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. ZALOGA RABUENIH VOZIL testni avto SAKO 1.6 VTL I 96 cena po dogovom Informacije na telefon 063/856-852 ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 1 6 KARAVAN 26, L 95„ met zelena, 45.900 DEM FORD ESCORT 13 CL L 91, met zelena, 9.900 DEM GOLF 3 CL 1.4, L 94, metal, 16500 DEM HVUNDAI PONV 13 LS, L 91, met siv, 8200 DEM HONDA 15 LSI, L 93, bela, 16500 DEM LANCIA 1.1 IE, L 1294, bela, 8500 DEM MAZD 323, L 90, met siva, 8.9«) DEM OPEL KADET 1.4 LSJ, L 90, lici, 9.900 DEM OPEL KADET GSI 16 V, L 90, bel, 11.900 DEM OPEL FRONTERA 2.4 i, 4 x 4, L 92 278«) DEM ROVER 111 SL L 91, met zelen, 9.900 DEM ROVER 114 GTI, L 94, tdeč 13500 DEM SUZUKI SWIFT 1.6 GLK, L 94, met siva, 1.3.900 DEM SUBARU LEGACI 2.0 GL 1. 894, metal, dodatna oprema, 22900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 CLK, L 95, rdeč 15.900 DEM TOVOTA COROLLA 13 XL L 90, met siva, 9.91» DEM VW POLO 45, L 95, met zelen, 14500 DEM Informacije na tel.: 063/34-320 in 063/32-524. AVTOHISA JAKOPEC ZALOGA RABUENIH VOZIL ALFA ROMEO 33 15 IE, I. 92, ES, CZ, radio, nastavljiv volan po višini, dobro ohranjen ASTRA SWING \.4, 3v, rdeča, L 92 reg celo leto OPEL KADET 13 S, L 88, reg. 298, dobro ohranjen OPEL KADET 1.4, 4 v, L 90, reg 3/98 OPEL KADET 13 S, L 89. reg i IAJ7, radio, spcjler, dobro ohranjen Možnost nakupa na kredit in leasing cb 5 let Informacije: 068864-380 in 068411-909. stigma 93 ZALOGA RABUENIH VOZIL RENAULT TRAPIC, L 87, 5.800 DEM KIA PRIDE, L 96, 10.000 DEM Možen kredit banke MALDA. Informacije na telefon 063/411-252___________ AvtoCENTER MARGIT ZALOGA RABUENIH VOZIL AX CABAN 1.4 D, 1. 93, siv, 5 V, 10.000 DEM DAEWOO NEKI/V 1. 9697 16V, z vso opremo, 19.000 DEM SUZUKI SWIFT 13 GLK, L 90, 5 vrat, metal moder, CZ, nastavljiv volan, el ogledala, radio z zvočniki, 7.7«) DEM VW GOLF 13 JXB, L 89, 8.000 DEM VW POLO 45, L 95/96, na novo registriran, 14500 DEM VW TRANSPORTER FORGON, 1. 93, 18500 DEM VW PASSAT, L 88, el. streha, CZ, 11.000 DEM Možnost kredita na 5 let brez pologa, ure-jamo tudi prepise. Informacije 0609/&40-204. Avtohiša KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL CITROEN VISA CITROEN KOMBI C 25 B, 2 kosa, L 92 in 1. 93 Informacije na telefon 702-230.__ MOTO g | CENTER 7 M VEČJA MOTORNA KOLESA APRILIA 650 PEGASO, nova, viola barve, 11800 DEM APRILIA. L 96, modra, 18.000 km, 8.900 DEM CAGIVA ELEPHANT 900! modra, 15500 DEM GILERA SP 01, 1. 90, 3.7«) DEM HONDA CBR 9«) RR, nova, 18.790 DEM KAWASAKI VN 800 QIOPPER, L 95, črn, 9500 DEM KTM 620 EXC L 96 9.100 DEM PIAGGIO TIPHON 5« nov, moder, 360.000,00 SIT SUZUKI GSX 600 D, L 89, 4200 DEM SKUTER PIAGGIO NRG 50, nev, mat črna, 390.000,00 SIT SKUTER PIAGGO TTPHOON 50, nov', moder, 360.14)0,00 SIT SUZUKI DR 350, L 96, 6500 DEM VAMAHA XT 600, L 91, 5.000 DEM VAMAFIA CROSS 250, L 94, 4.100 DEM VAMAHA FZR 600, L 95, 10.900 DEM VAMAHA TDR 125, 1. 94, 5.900 DEM Komisijsko prodajamo rabljena motoma kolesa Uredimo kredit Sprejemamo naročila za motoma kolesa Kavvasaki 1. 98 in Honda 1. 98. Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Izpuh Skorpion za Hondo CBR 900 RR prodamo za 700 DEM. Izpuh Skorpio za Vamaho FZR 600 R, cena 650 DEM. Vilice up skle-dovvn za Kavvasaki ZRX 400, cena 500 DEM. Gume DUNLOP, MICHEIJN, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. SKUTER PIAGGIO TVPHOON 50, moder, nov prodamo Uredimo kredit SKUTER VAMAHA 50 SPV, moder, nov, cena 3881 DEM. Uredimo kredit Informacije na telefon 068853471. AVTO FINEX VOZITA NA ZALOGI BMW 3201, L 88, 9.000 DEM CITROEN AX FIRST 3V, l 93, 7.000 DEM Hat groma td 25, L 86, 7.000 DEM Hat nro 1.41, L 93, 10800 DEM FORD D ESCORT 1.6 CLX, L 93, 15300 DEM HVUNDAI PONY 13 3V, l 90, 7.700 DEM LADA NTVA TRIGLAV 1700 IT, noro vozilo, 1,813560,00 SIT (poklanjamo alu platišča in celoletno registracijo) OPEL VECTRA 20 IGL avl. L 90, 11000 DEM PEUGEOT 405 i LUXE, L 91, 11500 DEM R 4 GTL, L 88, reg. 1097, 2110 DEM ŠKODA 105 L L 88, nereg, 193850,00 SIT ŠKODA FAVORIT LX, L 93, 7500 DEM ŠKODA FAVORIT 135 L, 1- 91, 3.900 DEM VW GOLF JXD 1.6, L 86, 5.800 DEM VOZILA NA KOMIS0SKI PRODAJI ALFA ROMEO 155Q, I- 93, 26250 DEM ALPA ROMEO 33 15 Ti, I- 90, rdeča, 6.800 DEM ALFA ROMEO 33 15 iE l 92, 11.000 DEM ALFA ROMEO 164 3.0 V6, 1- 93, 10.000 DEM BMW 316, !■ 88, 9300 DEM BMW 320 i, L 85, 9500 DEM BMW 325 i, !• 86, 11550 DEM OTROEN AX TGE 90, 5.600 DEM CITROEN AX 1.1 ALURE L 92 7875 DEM CITROEN BX 1.6 TLS, L 90, 7350 DEM CITROEN BX 1.6 TRS, L 88, 7500 DEM CITROEN C 25 D FERGON, L 89, 12200 DEM DAIHATSU FEROZA ROCKV EX 28 TD, L 91, 18.900 DEM DAIHATSU FEROZA EL, L 94, 25200 DEM HAT TEMPRA 1.6 SX, L 93, 13.400 DEM FIAT TI PO 1.4 iES, L 94, 13.700 DEM FIAT TIPO 1.4 SX, L 93, klima, 13300 DEM FIAT TIPO 1.9 TD GT, L 92 13.600 DEM HAT UNO TD 1.4, L 93, 9.7:10 DEM FORD SIERA 20, L 85, 4.410 DEM FORD MONDEO 1.8 CLX, L 94, 25.900 DEM KIA SPORTAGE 20 MRDi, 32500 DEM LADA SAMARA karavan 1500, L 94, 6200 DEM LANCIA PR1SMA 1.6, L 88, 8500 DEM LANCIA THEMA 20 IE TURBO, L 90, 13.650 DEM MAZDA B 2200D PICK UP, tovorno vozilo, 13.900 DEM MERCEDEZ 230 23, L 91, 26250 DEM MITSUBISHI PAJERO 28 TD1 GLS, L 97, nov, 84.000 DEM (14.000 DEM popusta) MITSUBISHI PAJERO 24 TD, L 83, 10.950 DEM MITSUBISHI LANCER 1500 GLX, L 90, siva metal, 11.050 DEM NISSAN MICRA 1.0, L 90, 6500 DEM OPEL KADET IDA 13 LS, L 89, 8375 DEM OPEL KADET GSI 3V, L 90, 11.025 DEM OPEL KADET 15 TDI LS, L 90, 12.100 DEM OPEL KADET 1.6i, L 88, 65«) DEM OPEL ASTRA 1.8 i, L 92 142«) DEM OPEL ASTRA karavan 1.6 i, L 94, 18.4«) DEM POLONEZ ESO TOVORNO VOZILO, l 96 PORSHE 944 TURBO, I. 95, 25200 DEM R 5 CAMPUS PLUR I. 93, 6.700 DEM R 5 CAMPUS 1.1, I. 91, 7300 DEM R 5 FTVE PLUS, I. 96, 11.000 DEM R 4 GTR L 91, 4575 DEM RENAULT TRAHC, 1. 94 SEAT IBIZA CLX 12, l 93, 9.900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 GLX, 1. 95, 17.500 DEM SEAT CORDOBA 1.8 CLX, 1. 95, 19.500 DEM SEAT CORDOBA 1.8 L, I. 95, 18.350 DEM ŠKODA FAVORIT 136 LS, I. 90, 4.620 DEM ŠKODA FORMAN 135 LS, L 91, 3.675 DEM ŠKODA PICK UP 135K L 92 SRK) DEM ŠKODA PICK UP, L 93, 6.000 DEM VW GOLF 1.4 EUROPA, L 95, 20500 DEM VW GOLF JXD, L 86, 6.700 DEM VW GOLF JXD 1.6, l. 88, 8200 DEM VW GOLF JXD, 1. 8788, 8.700 DEM VW OGRADO, 1. 91, 18.900 DEM VW PASSAT variant 18 CL 1. 91, 13.150 DEM VW PASSAT variant 1.9 TDI, L 94, 25.7«) DEM VW TRANSPORTER 1.6 8 + 1 , L 74, 441.000,00 SIT VW TRANSPORTER CARAVELA 18, L 94, 20.900 DEM VW CARAVELA 24 D, 1. 92 1 + 7, 27230 DEM VUGO 45 K L 89, 1.950 DEM Zelo ugodna posojila in leasing. Informacije na teleton Cene 063/482-011, Dravograd 060^83-643. PEUGEOT K Sisar im ki td.: 0^-727 211 ZELO UGODNA PONUDBA PIŠČANČJEGA MESA Z ' - celi piščanci 490 SIT/kg - bedra, prša 630 SIT/kg - piščančja nabodala 950 SIT/kg - hrana za pse "Lajka" 110 SIT/kg ŽIVI PISCANCI ZA NADALJNO REJO 300 SIT/kg VEČJE KOLIČINE DOSTAVIMO NA DOM MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA. SE PRIPOROČAMO! Siv SAVINJSKA TV STUDIO Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel.: 716-116, fax: 711-153 sreda, 8.10.1997 19.30 Glasbeni cocktail vodi Aleksander Jež Prispevek Televizije Celje 21.00 Pregled dogodkov za mesec september (informativna oddaja) 22.00 Videombt z Jano Mesareč oddaja z videospoti in novicami iz sveta glasbe petek, 10.10.1997 20.00 Risanka 20.05 Tednik 094 20.20 Policijsko poročilo PP Žalec 20.25 Borzne novice (CBH CELJE) 20.30 Glasbeni intermezzo 20.35 STV KINO Malčki na posodo Sponzor filma je UPI - Ljudska univerza Žalec tel.: 715-401 nedelja. 12.10.1997 ponovitev sporeda srede in petka &mJMA BODZNO-POSHDNIŽKA DEUŽBA dd. ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE oznake B in G po najvišjih dnevnih cenah PIVOVARNA LAŠKO 3.600,00 GORENJE VELENJE 900,00 POTROŠNIK CELJE 800,00 CINKARNA CELJE 5.000,00 JUTEKS ŽALEC (B,D) 860,00 JUTEKS ŽALEC (G,C) 1.100,00 SAVA KRANJ 6.000,00 in druge... Posredujemo pri nakupu in prodaji vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. ijana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo, 'se informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. uoiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). Celje - skladišče D-Per 131/1997 C0BISS o i tov imiftft Mirti KATALOG ŽANA PONUDBA BLAGA OD f DO v 50.000 izvodih no dvajsetih stroneh prišla vas je razvajat Sodobno oblikovana, z nežno zaobljenimi robovi, nizkospuščenim nosom in sorazmerno mišičastim zadkom. SPOZNALI JO BOSTE ZA SVOJO! Bodite tudi vi med prvimi, ki boste spoznali Xsaro. Predstavitev Citroenove Xsare in praznovanje 30. obletnice Avto Muršič bo v četrtek 9. oktobra ob 13-tih! Drugače, v mesecu oktobru vam omogočamo testne vožnje, še posebej pa vabimo vse dosedanje kupce Citroenovih L vozil, ki bodo deležni prijetnega presenečenja. AVTO MURŠIČ, Zarova 7, VELENJE, 063/856-852 V; si