■Mpggipg




s	|T		1	1 sipi
^tr		1		H
1	1		I;	G pr;
	\ T“™"	mm.
	\	n
gx*:*:*:*:*	.
i,-	'f -
HAl d.o.o.
x X
Polje 10 61410 Zagoije tel.0601 61 322 telefax 61 966
TRGOVINA NA VELIKO IN MALO
pisarniški material in pribor šolske potrebščine papir in papirna galanterija
selotejp, lepilni trakovi, papirji, embalaža in ostali material za reprodukcijo koledarji, poslovna darila, reklamna pisala biro oprema: pisalni stroji, kalkulatorji, fotokopirni aparati, telefaksi itd.,
pooblaščeni dealer za CANON,
PC računalniki, dodatna oprema in sestavni deli, pooblaščeni dealer za tiskalnike EPSON iti risalnike ROLAND potrošni material in druga oprema za funkcionalno delo
na računalnikih, računalniško pohištvaj
originalna, uvožena računalniška oprema in orodja, izvirni domači programski paketi za pomoč pri delu računalniških postaj
PROIZVODNJA, KOOPERACIJA
standardni računalniški papirji (zebra in bianco), mehanografske tiskovine po želji naročnika, tiskarske storitve in obrazci po naročilu, voščilnice in razglednice vseh vrst
M»

Kini	A		
i®u, niiuriiinnicv 1^	P	\fwm		11QB ssssh:
	■		
%*v':




ta
E >
liti.
, J
d til
up
UVODNIK
Drage bralke, spoštovani bralci, danes vam ponujamo debelejši časopis, kot običajno. Priložili smo športno prilogo, kjer predstavljamo športnike Zasavja, najboljša zasavska predstavnika najpomembnejše postranske stvari na svetu (nogometa), objavljamo pa tudi reportažo s proglasitve najboljših športnikov v režiji Zasavca.
Trudimo se, da bi bili čimbolj zanimivi. Veseli nas, da Zasavci čedalje bolj segate po časopisu in ste se že navadili na štirinajstdnevno izhajanje. Morda so vas pritegnila tudi lepa zasavska dekleta na naslovnicah. V tej številki so jih zameiy'ali fantje Laibacha, ki smo jih povabili na veliki pogovor.
Še nekaj je treba omeniti: vse bolj se navajate na naše ulične prodajalce. Fantje so res prizadevni in prava škoda je, da se ne najdejo tudi v Hrastniku in Radečah kolporterji, ki bi tudi z ulično prodajo opozorili na časopis. Očitno se nekateri še vedno sramujejo dela na cesti. Kot, da bi bilo služiti denar z delom sramota ...
Funšterc:
Koledar dogajanj, Poslej: za zdravje bomo morali skrbeti sami, Pri nas propadajo jelke in Jelke, V taktu 1.aprila, Sramotni steber, Kratke zasavske, Parlamentarije, Oskrunjeno gledališče, Jetmice
Vaš zelnik:
Pisma bralcev (Odrezano Zasavje, Društveno povabilo, Kaj se dogaja ...)
Tema:
Regrat le še na recept?
Pogovor:
Srečno Laibach
Kšajt glavce:
Milanova kost, Nandctov priboljšek, Mladi nimajo kam, Nekoč Mina Čohal
danes
p	.	Marko Plyi ne
|MatjaŽ Svagan	V	H
r m*
>	/f/l
I	v ■
SV. jf&j
' ■
Anketa:
Tokrat za šalo, Marke za znanje
Reportaža:
Motor je moja droga
■
.	- -V	J
m m ■$
iS3>-
- ^ *
Križ kraž:
Nagradna križanka
Miš maš:
Madi Hrastničani o svojih problemih, Naii četverčki, Mala križanka
Zuriramo:
Kulturni dom malo drugače, Ples, kjer sem bil najlepše oblečen, Horoskop, Odeovori vedeževalca, Hot, hot, hot, Kako pa vi iurirate?
Kšefti:
Golob trdno na tleh, Prenosa v HrastniŠki TKI, V dobrih Čevljih ni težko hoditi. Komunalne težave v Zagorju, Pihalni orkester Svea, Zeleni niso zaspani, Mali oglasi, Naša bodočnost, Preženimo dolgčas
Zdrav duh...:
... Samo Perpar - poudarjeno rumeno,
In memoriam - Vekoslav Koroiec,
Zabeleženo
JI ... v zdravem telesu:
j0j Ite; I Hitrost in mladost, Pestro na rokometnih y ip l|i igriščih, Končana kegljaška sezona,
‘“"“j?: ; Pojdimo z njimi, Rezultati, Velik uspeh trboveljskih plavalk, Snowboard
Kronično:
Promet, Smrt v požaru. Kar brez veze zažgal vlak, Aufbiks

KOLEDAR DOGAJANJ
3. marca - V Trbovljah se dober teden pred skupščinskim zasedanjem še kar zagotovo ne ve, kako bo z razrešitvijo "starega" sekretarja Skupščine in z izvolitvijo novega. Županovega predloga strankarski prvaki na P redsedstvu spet ne sprejmejo. Med drugim jih moti tudi to, da bi se na delo npr. moral voziti iz Ljubljane.
3. marca - V Hrastniku tega dne zaseda izvršni svet. Točko, ki vse najbolj zanima, prestavijo na konec: razprava o sklepu, ki ga je konec februarja na svoji Skupščini sprejelo gostinsko podjetje Jelka, to je predlog za začetek likvidacijskega postopka. Sicer pa se na seji še dogovorijo, da bo hrast niški odbor Rdečega križa do napovedane "državne" reorganizacije teh odborov deloval v okviru Centra za socialno delo.
4. marca - V gostišču na Vidrgi tega večera zagorski "pleharji” podpisujejo pomembno pogodbo z zagorsko Svco - pogodbo o generalnem pokroviteljstvu, ki bo njihovo delovanje lajšalo vsaj nadaljnih pet let.
S. marca - Da bi Slovenija in Ostali svet bolje spoznali svojega "novega" gospodarskega partnerja, tj. Trbovlje, v Trbovljah predstavijo brošuro na to temo.
5. marca - Kot da bi bilo ta četrtek, 5. marca. Zasavje središče dogajanj: do-
l'oto: T.B.
poldne gospodarskih, proti večeru političnih - točneje socialdemokratskih. Dr. Jože Pučnik v Zagorju prizna, da bi ga bolj kot kakšno predsednikovanje, veselilo delo v Skupščini in da od junija dalje njegova stranka ne bo več dolžna podpirati Peterletove vlade. Sicer pa ostre kritike na nedavne skupščinske prepire oceni kot napad na večstrankarski sistem.
5.	marca - Sončno in suho vreme je kot nalašč za požare: ali star rudniški kabel pade na daljnovod z električno napeljavo, ali gre kdo zažigat smeti, travo ali še bolje - kar vagon potniškega.vlaka. Samovžigov je bolj malo. Zasavske požare neti v glavnem človeška neprevidnost.
6.	marca - Prvi teden v marcu prinese tudi podražitev komercialnih vrst premoga. Za Orehovec, kosovcc ali kocke je odslej treba odšteti skoraj petino več,.ali v povprečju 5 tisoč tolarjev za tono brez trgovskih marž, prevoza, oz. morebitnega občinskega ekološkega prispevka.
6. marca - Na najboljšem športnem žuru v Zagorju prvič proglasijo najboljše športnike Zasavja, izbrane v anketi neodvisnega Zasavca. Premiera uspe.
9.	marca - Celjani bi gradili drugi slovenski krematorij, za kar pa bi potrebovali še nekaj "aktivnih" udeležencev - med njimi so sc spomnili tudi na trboveljsko občino. Tej hi krematorij prišel prav, le sredstev za sovlaganje ne premore. Pa drugič.
10.	marca - Zasavska Služba družbenega knjigovodstva j c že izdala predhodne podatke o izgubah v lanskem letu. V Zasavju je okrog5500 zaposlenih v gospodarstvu ustvarilo za več kot milijardo tolarjev izgub.
11.	marca - Na seji sc dobijo poslanci trboveljske Skupščine. Ko sc že
uspešno dogovorijo o dnevnem redu, se zatakne pri sprejemanju zaključnega računa za preteklo leto. Ker pa so številke številke in sc jih za nazaj pač nc da spremeniti, se v družbenopolitičnem zboru le omehčajo. A je ura že pozna, zato nadaljujejo prvega dne naslednjega tedna.
12. marca - V Trbovljah so
nesrečni. Napovedana seja, ki naj hi jo prav tu imela slovenska vlada in, ki na j bi v te kra je "že" drugič pripeljala gospoda Peterleta; je do nadaljnega prestavljena.
12. marca - Zato pa so tega dne znova srečni tisti, ki jim je televizijski in radijski molk počasi začel načenjati živce. Med drugim so od tega dne tudi zasavski RTV novinarji spel na delu. Pa tudi ti le do nadaljnega.
15. marca - V KS Turje - Gore sc
zaključijo javne razprave o občinskem proračunu. 1 Irastničani so jih pripravili v vseh KS v občini.
15.	marca - VI Irasmiku sc nekaj sto ljudi zbere na pasji razstavi. Domači kinologi dokažejo, da ljudem manjka prijetnega druženja in marsikomu prijetno popestrijo nedeljo.
16.	marca - V Trbovljah zasavski sindikalisti iz Neodvisnih sindikatov na tiskovni konferenci podrobneje predstavijo splošno delavsko stavko.
Ir 'V,t.	, J
-te	.	v
•-.••...L	' V
-a
^ ^__________. V> ..' ..



lig

5EBBS
Koto: J.K. jr.
Zima sc poslavlja, pomlad jc tu.
ZASAVC Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Manca Ocvirk (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Katja Božič (Žuriramo), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti), Nande Razboršek (Zdrav duh...), Sašo Fabjan (... v zdravem telesu), Polona Malovrh (lektoriranje). Oblikovanje in računalniški prelom: Milan Derenčin, Litija in Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva:	Časopis
Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitev na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421/72 z dne 27. maja 1979.
Poslej: za zdravje bomo morali skrbeti tudi sami
Kar nekam neopazno je šel mimo nas 1. maree, ko so začeli veljati novi zdravstveni zakoni. Znahiti zaradi tega, ker sc v zdravstvenih domovih ali zavodih še ničesar ni spremenilo ali bistvenega menjalo. Vendar se bo kmalu. Če nič drugega bomo za marsikatero zdravstveno storitev dolžni prispevati več, še zlasti ko bomo poleg obveznega tudi v praksi uveljavili prostovoljno zavarovanje.
Prav je, da gremo po vrsti, ne da bi si domišljali, da bomo utegnili razložiti vse novosti. 1. aprila mora vlada imenovati člane začasne skupščine zavarovalnice, ta pa se bo konstituirala verjetno že 1. junija. Zavarovalnica ho takoimenovanc konkurenčne pogoje za uvedbo prostovoljnega zavarovanja sestavila do 1. septembra, do konca tega leta pa bi la oblika dodatnega zavarovanja že odpravila sedanji sistem participacij (doplačil). Zato lahko rečemo, da sc bodo po vsej verjetnosti zdravstvene storitve že finansirale iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja oziroma doplačil, če zavarovance ne bo dodatno zavarovan.
V zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem .zavarovanju so dokaj natančno določene storitve, ki bodo v celoti poravnane že z obveznim zavarovanjem in storitve, ki jih bo to poravnalo le v določenem obsegu, za vse preostalo pa se bo treba zavarovali ali storitev doplačati. V okviru obveznega zavarovanja bomo imeli dve vrsti zavarovanja: za bolezni in poškodbe med delom in po njem. Z obveznim zavarovanjem bo plačanih najmanj 95 odstotkov najzahtevnejših posegov, 85 odstotkov bo poravnalo obvezno zavarovanje za preglede pri specialistih, za bolnišnične in zdraviliške storitve.
Svobodno izbiro zdravnikov zakon ohranja, vendar so nekatera določila poostrena. Najbrž bodo lahko zavarovanci že na začetku prihodnjega leta izbrali svojega zdravnika, ki pa ga med letom ne bodo mogli zamenjati, razen če ho ta nedosegljiv. Celo tako daleč gre določilo, da zavarovancu drug zdravnik ne bo mogel napisati niti recepta za zdravila. Ali bo to v praksi vzdržalo, je druga stvar, o kateri danes ne bi izgubljali besed.
Naše sedanje zdravstvene izkaznice naj bi kmalu na novo potrdili, dokler jih ne bomo zamenjali z novimi, verjetno prihodnje leto. Bojazen starejših zavarovancev, zlasti upokojencev z nižjimi pokojninami, da bodo poslej morali dosti več prispevati za zdravljenje, je utemeljena. Vendar bo starostnikom nad 75 let v celoti zagotovljeno plačevanje zdravstvenih storitev, prav tako invalidom in zavarovancem, ki prejemajo socialnovarstveno pomoč.
Milan Vidic
Pri nas propadajo jelke in Jelke
Ne vem, zakaj so si hrastniški gostinci nadeli ime Jelka. Vendar bi vraževerni lahko tudi v imenu iskali enega od vzrokov, da seje hrast niško gostinstvo sesulo; v Zasavju jelke pač ne rastejo. Že dolgo pa se suši tudi Jelka.
Že kakšnih deset let so poslovni rezultati Jelke slabi, socialna in materialna varnost delavcev pa vprašljiva. Vsake toliko časa so sprejeli sveženj notranjih ukrepov, da bi "odpravili motnje in nastale občasne izgube", ki pa niso prav nič pomagali. Junija 1989 so delavci stavkali, o Jelki so se pogovarjali občinski politiki in jeseni je hrastniška skupščina sprejela "sklep za sprejem začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine".
Ves ta čas ni nihče vedel, kaj bi z. Jelko počeli. V vseh načrtih, ocenah, informacijah, ki sojih sprejemali v izvršnem svetu, skupščini in družbenopolitičnih organizacijah se ponavlja vedenje, da stvari ne "štimajo," predlagane rešitve pa so bile dokaj abstraktne: širitev in popestritev ponudbe, vključitev prenočitvenih in športno-rekreativnih zmogljivosti z možnostjo izletniškega turizma in na ta način vključitev v slovenski prostor. Ni pa se govorilo o neiz-koriščenosti obrata družbene prehrane.
Za stečajnega upravitelja so določili Mercatorjevega človeka, takrat direktorja Modne hiše, Mira Končino. Njegov načrt je bil, da bi manjše lokale oddal, da bi večje z dobro in pestro ponudbo (pri tem naj bi pomagale tudi druge Mercatorjeve firme) preobrazil v uspešne, za obrat družbene prehrane pa je predvidel širitev v sosednje Trbovlje. Računi sc niso izšli, saj so natanko take želje imeli tudi trboveljski gostinci, ki hi radi hranili (spel zaradi istih razlogov) h rast niške delavce.
Po ukrepu je upravitelj odšel, enako neuspešno pa je njegovo delo nadaljeval Stane Laznik, ki je odstopil pred kratkim, oziroma tik pred zdajci. Zdajci je v tem primeru odločitev Mercatorja, da gredo na sodišče s predlogom za redno likvidacijo Jelke. To je razjezilo občinske može in razmerja so zdaj zapletena.
Občinarji so zagovorniki ločenega obravnavanja problematike premoženja. Gre seveda za obrat družbene prehrane, za katerega so podjetja združevala denar. Definira naj se lastnina, lastniki (podjetja, ki so združevala) morajo seveda imeti možnost odločanja, nikakor pa to premoženje ne hi smelo priti v stečajno maso. Takšen je tudi nasvet pravobranilca. S tem, olastninjenjem in pogodbo, se strinjajo tudi vlagatelji.
Dovčcrajšnji direktor Stane Laznik pa pravi, da je treba skupaj obravnavati problematiko premoženja, ljudi in izgub, ker je drugače likvidacija neizogibna. Razlika je še ena. Vlagatelji v obrat družbene prehrane mislijo, da jim pripadajo deleži od njihovega vložka oziroma vrnitev tega, gostinska razlaga pa je, da so tudi "lastniki" poslovnih rezultatov (torej izgube) in ne le zidovja. Dejstvo pa je, da bodo zgolj nadaljna prepričevanja rodila le to, da bodo prislovično počasna sodišča (z likvidacijo) hitrejša kot reševanje Jelke.
Roman Rozina
V taktu 1. aprila
Človek se enostavno ne more sprehoditi po ulici, da ne bi videl, slišal ali prebral, kako je kdo zadel na loteriji, premagal nekoga v šahu, bil najboljši pri taroku ali pač zadel (?) pri igri »catch the cash«, ki je sedaj zelo popularna v Sloveniji, in katere rezultati kažejo, da vsak dan igra preko 4000 ljudi za »zanemarljivo« vsoto 900 DEM. Švejk bi rekel, da ob tem ne moreš spregledati, kaj ta dežela obupno potrebuje.
Čar igre je namreč tisti drugi zorni kot nasproti vsakršne kulture, saj obljublja, da se lahko razvedrimo ali zaslužimo drugače: z nekaj potezami in na slepo srečo. Ni je lepše stvari, kot tveganje, ki nekaj obeta. Ob časih, ko je denar še vedno sveta vladar (in še vedno namenjen trošenju), a ga nihče nima dovolj, vsak nerad prenaša dolgčas, saj je venomer soočen z dano situacijo. Mesto »kulture« tako prevzame usoda, ki ji baje nihče ne uide, zato je itak vseeno ... Nek hazarder je to pojasnil takole: »Vsak loto je treba nahraniti, saj daje človeku najvišjo življenjsko dobrino - upanje.« A kaj, ko se nekateri kaj hitro sprevržejo v strastne prjvržence in neumorne igralce, pripravljene izigrati še lastno mamo in zastaviti zadnji gumb na srajci. Nič ni prepovedano: lahko goljufaš, kar pomeni, da se pustiš najprej premagati in si obetaš pozneje: slepariš -ogoljufaš igralca iz navade: spletkariš, prikriješ, se zlažeš - če si le drzneš igrati igralca in hkrati igrati kot igralec - vse, za iluzijo sreče, če ti je le Fortuna naklonjena, seveda. Analitiki vse skupaj vidijo enostavnejše: da gre za hotenje po izenačevanju z drugimi ljudmi - če zmagaš ti, lahko tudi jaz; če dobiš ti, moram tudi jaz; kar imaš ti, imam jaz lahko še več ... Skratka še enostavneje: snobizma in zavisti se (še?) nismo znebili. V zameno za »radovednost« naj bi zadostoval 1. april, za katerega spet malokdo ve, kaj skriva »v svoji senci«, a vendarle ...
Znana je zgodba, ko je nek čez noč zrastli zagrizeni hazarder, ob pomisli na zmago pri igri, že videl svojo ženo (pa čeprav objokano) z otroki in culami na vlaku v »nepovrat« ... In če smo že vrgli pogled v preteklost, še zvemo, da je že leta 1283 lastnoročno napisal razpravo, posvečeno šahu, kockanju in namiznim igram, španski kralj Alfonz X. Modri; ruleto pa je iznašel francoski matematik in filozof Blaise Pascal, ki je v rokah podjetnih pridobitnikov na lepem postala zlata jama in temelj sodobnih igralnic, čeravno poneumlja: tu enostavno buljiš v svojo cifro in barvo.
Ljubljanski Casino na Miklošičevi baje cveti, tako da jim še ni treba najeti agente, da bi varali odjemalce: Pa tudi do pretepov, ko je kdo zaigral zadnji tolar, še ni prišlo. V Zasavju pa je »iger« tudi na pre-1 tek, samo še ruleta manjka ... za hec, ob 1. aprilu.
Vsak od nas si končno resnično zasluži vse, a vendar si nihče ne zasluži ničesar - nihče kazni in nihče nagrade. Tako: in zdaj lahko počasi začnemo misliti.
Petra Radovič
V _ /-
Sramotni steber
V Zasavju je že dolgo časa znano, da je poleg velike onesnaženosti zraka neurejenost cest ena lilh največjih črnih pik. Ker so v rudnikih včasih nakopali precej premoga in vsega, kar sodi zraven, so bile potrebne tudi razne poti, oziroma ceste. V Trbovljah so pred leti naredili takšno cesto pri spodnji bencinski črpalki, ki se vleče proti Nasipom. O tem, da ta cesta kar pošteno »vleče«, ni vredno izgubljati besed. A glej ga zlomka, pred nekaj tedni (beri meseci), se je na tej cesti pokvaril tovornjak, ki je bil poln mešanice zemlje in kamenja oziroma jalovine. Kamion so, verjetno lastniki, le uspeli odpeljati, ves tovor pa še naprej krasi okolico ceste. Verjetno bi bilo zanimivo vedeti, kdo je pristojen za odstranitev tega balasta. Upamo, da bo upravljalec ceste' kup nesnage odstranil.
Veseli nas, da se na tale sramotni steber nekateri zelo hitro odzovejo. Pa ne z besedami, pač pa z dejanji. Tako so pod skalo v Hrastniku primerno poravnali zasavsko Planico, ki bi marsikateremu vozniku lahko povzročila kar nekaj škode na spodnjem delu avtomobila.
V zadnji številki Zasavca smo na sramotni steber pribili zagorski žerjav ob stanovanjskem bloku na Cesti zmage. Že nekaj dni po izidu so se pristojni lotili podiranja ubogega žerjava, kije ■j brez potrebe kar lep čas rjavel.
Prehiteli pa so nas na Rudniku v Zagorju in občini. V tej številki smo namreč mislili na sramotni steber pribiti »cesto« proti Kotredežu, za katero je sanacijski projekt narejen že leto dni. pa je ves ta čas ostala nedotaknjena. Vozniki pa so bentili ob predrtih gumah svojih avtomobilov. S sanacijo pričenjajo v teh dneh, tako so ham namreč zagotovili, do poletja pa naj bi bila dela končana.
Očitno se naš sramotni steber ni dotaknil zagorske črpalke. Ob vsej novosti in modernosti je res prava sramota, da niso sposobni postaviti prometnih znakov, ki bi voznike usmerjali, kje naj vozijo. Upamo, da nam v naslednji številki ne bo potrebno ponovno opozarjati na to neurejenost.	b.M.
//Z-Avo
Pučnik v Zagorju
Foto: Tomo Brezovar.
Kaj je povedal Jože Pučnik?
O krizi. Vzrok zanjo je v preteklosti. Upa, da bo bolje, vendar to ne bo do konca leta.
Da bi se stanje izboljšalo, bi rabili aktivno politiko vlade, ki pa ni možna, ker ta nima parlamentarne podpore.
O parlamentu. Ni se nam treba sramovati parlamentarne demokracije. Očitki, kakšen da je naš parlament, so pretirani. Takšni očitki so napad na večstrankarski sistem, suj se zgolj ploska le v enopartijskem. Tudi z bananami ni bilo tako strašno.
O vladi. Zdaj ni pravi trenutek za menjavo vlade. Vendar, če bi prišel pravi človek, bi ga socialdemokratska stranka podprla. Ne čutijo se dolžne, da podpirajo to vlado do volitev, sgj volitev ni možno izvesti do junija.
O socialnih nemirih. Socialne bombe se ne boji. Breme je treba pravičneje porazdeliti, plače vodilnih ljudi v družbenih podjetjih morejo biti javne, potrebno je čim prej izvesti lastniryerye.
O sebi. Na pogovorih o njegovem mandatarstvu je postavljal jasen pogoj, da ga soglasno podprejo vse stranke bivšega Demosa. Tudi na prihodnjih volitvah se ne vidi v boju za predsedniško (Kučan je zelo priljubljen) ali mandatarsko mesto, bi pa šel v parlament.
O prihodnosti. Edina možna rešitev je širitev koalicije z liberalnimi demokrati in socialisti.
Roman Rozina
V dolini je dovolj vode, v hribih vse manj
Ni še tako dolgo, ko nas je pestila tolikšna suša, da nam je vode zmanjkovalo že v mestnih in primestnih krajih. Nikjer ni rečeno, da nas ne utegne suša spet doleteti. Marsikje vode že tako primanjkuje, da jim jo morajo voziti v cisternah. Za zdaj so na te vrste dobav navezani v Dolenji in Ravenski vasi v zagorski občini. Komunalci pravijo, da so izviri vode še dokaj polni. Redno lahko črpajo 46 sekundnih litrov oziroma toliko vode dobivajo iz izvirov. Toda, če kmalu ne bo izdatno deževalo, nas lahko spet doleti suša.	M.V.
DU pomaga svojim članom
Pri Društvu upokojencev Trbovlje so se pred nedavnim odločili, da bodo pomagali svojim članom pri izpolnjevanju obrazcev za napoved za odmero dohodnine za leto 1991. Pri tem društvu so na voljo strokovne sodelavke, ki rade pomagajo manj veščim pri izpolnjevanju tiskovin. Zainteresirani člani društva se lahko zglasijo v sejni sobi Društva upokojencev Trbovlje, na Ulici 1. junija 16. T.L.
Smeti v urejene zabojnike! Foto: Branko Klančar
Zbiranje posebnih odpadkov
Konec februarja je Komunalno-stanovanjsko podjetje Hrastnik zbiralo posebne odpadke, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oz. gospodinjskimi odpadki.
Premični zbiralnik so postavili na šestnajst odjemnih mest v občini: na vsakem po 60 minut. Zbirali so neuporabno kozmetiko, ostanke barv in lakov, pesticide, akumulatoije, baterije, neuporabna zdravila, odpadne kemikalije iz gospodinjstev ... Pri zbiranju sta s strokovnim znanjem sodelovali Branka Vizler in Simona Utenkar iz TKI Hrastnik.
Na KOP so se zavedali, da s prvim zbiranjem posebnih odpadkov ne bo velikih rezultatov, ker ekološka zavest še ni na takšni stopnji, da bi pri zbiranju sodelovali vsi. Vendar ni bila neuspešna, saj so zbrali za okrog 47 kg posebnih odpadkov.
Vzpodbudili so Hrastničane, da pričnejo razmišljati o nujnosti ločenega odlaganja nevarnih in gospodinjskih odpadkov.
Precej občanov je sklenilo, da bodo odslej te odpadke shranjevali in jih ob naslednji akciji zbiranja posebnih odpadkov tudi prinesli v premični zbiralnik. Akcjje bodo odslej večkrat letno.
Igor Kovač
Objava SDP Zasavja
»SDP NE ZANIMAJO POLITIČNI PREPIRI, AMPAK PRIHODNOST«
Ko dokončujemo svoj novi program, vemo natančno, da smo ostali samo tisti, ki smo brez masla na glavi; vsi drugi so odšli drugam. Zato nismo obremenjeni s preteklostjo, sami smo podrli nekdanjo partijo - kdor nas še zduj tišči vanjo, bo prej ali slej v njej končal. To nam narekuje novo, demokratično samozavest: zato nas tudi ne zanimajo neskončni politični prepiri, ampak prihodnost. Ne levodesne opredelitve in poimenovanja, temveč realni, pogosto krvavi problemi slovenskih ljudi. Ne zdi se nam pomembno, ali smo malo bolj ali malo manj od sredine, nam gre za kruh vseh ljudi, za jasno, razvidno in srečno prihodnost Slovenije.
Z osamosvojitvijo Slovenije se je dokončno izčrpal znameniti program združeno Slovenije iz leta 1848. Njegov cilj je dosežen, zdgj gaje treba' na novo definirati v lastni državnosti, kajti Krpan ne hodi več na i )un;y in celo Sava ne teče več v Beograd, za svojo usodo v dobrem in slabem smo odgovorni izključno sami. Zato ne sme biti
-	ne revščine
-	nobene razprodaje, ne navznoter ne navzven
-	ne kulturne obubožanosti
-	ne zapacanosti »raja pod Triglavom«
-	ne konjunkturistične gnilosti in samovšečnosti.
Zato se mora vsakdo v tej domovini počutiti vsui približno varno in srečno.
Priznavamo vse, kar je bilo stoijeno dobrega, toda to nas ne odvezuje kritičnosti do vsega zavoženega, predvsem pa ne skrbi za razvoj, socialo, skrbi za vse manjšine, za družine, za otroke v šoli, za stare in bolne, za vse, ki so v stiskah. Obenem se zavedamo, da nas je Slovencev premalo in je slehernik dragocen; nobenega talenta, nobene sposobnosti ne smemo po nemarnem zgubiti. Naša prihodnost je široka in raznovrstna iniciativa, zadnji kot Slovenije mora sodelovati za novo, moderno, uspešno Slovenijo, ki je izhodišče in cilj našega programa in našega delovanja.	Matjaž Kmecl
Od 1. marca višje posmrtnine
Izvršni odbor Sklada solidarnostne po-smrtninske samopomoči v Trbovljah je sklenil, da bo od 1. marca dalje izplačeval po dvajset tisoč tolarjev, medtem, ko je do konca februarja izplačeval po osemnajst tisoč tolarjev posmrtnine. Izplačila posmrtnine pa seveda veljajo le za tiste člane, ki bodo do 31. marca 1992 obnovili svoje članstvo s plačilom članarine za letošnje leto.
T.L.
Dve zlati poroki v Trbovljah
V soboto, 7. marca, sta sredi dneva potekali v poročni sobi Gradiča na Trgu Franca Fakina dve zlati poroki.
Na ulici 1. junija začasna kapela
Župnija Trbovlje je pred nedavnim od- cerkve ne bo možna, bo v obstoječi stano-kupila Zdolšek-Mestnikovo hišo na Ulici 1. vanjski hiši, ki stoji v soseščini Revirskega junija 13 z namenom, da na tej lokaciji v muzeja, začasen bogoslužni prostor - ka-prihodnje postavi novo cerkev, katero so	pela. Preurejeno hišo so blagoslovili v ne-
nameravali na tem območju postaviti že deljo, 8. marca dopoldan, pred zadnjo vojno. Dokler gradnja nove	T.L.
Obljube Zasavske banke deviznim varčevalcem
drugi krog sproščanja vloženih deviz pred lanskim 20. junijem. Zasavska banka je lani poslovala z dobičkom; del profita so razdelili delničarjem, kar je bil prav tako redek pojav v tem bančnem sistemu.	Milan Vidic
Predsednik občinske skupščine Trbovlje Franc Minardi je opoldne znova poročil Silvestra in Janeza Me-terca iz Šuštarjeve kolonije, uro kasneje pa sta bila na vrsti Pavla in Alojz Petek iz Golovca. Sodelovala je tudi Vokalno instrumentalna skupina Kulturnega društva upokojencev, ki je poskrbela za imenitno vzdušje. Predstavnica Društva upokojencev Trbovlje je izročila obema zlatima paroma posebno priznanje.
T.L.
v____________________________________y
V	besedilu, Letošnja poslovna politika Ljubljanske banke, banke Zasavje, beremo: »Morda je najvažnejši cilj, kije iz strateškega vidika izjemno pomemben, čeprav v začetni fazi predstavlja tako iz likvidnostno, kot dohodkovnega stališča izjemno obremenitev, povrnitev zaupanja deviznih varčevalcev v banko ...«
V	skladu s tem ciljem bo ob uveljavitvi novih spodbudnejših oblik deviznega varčevanja banka že letos zagotovila sprostitev vsnj 50 odstotkov »zamrznjenih« deviznih sredstev občanov in to neodvisno od sprejetega zakona o javnem dolgu, ki naj bi urejal izključno odnose med banko in državo.
Če bo šlo to banki res od rok in če bo v resnici malce radodarnejša z višino obresti tudi za store devizne vloge (pred 20. junijem lani), če bo sledila tudi tem tokovom tako, da bodo sprejemljivi za večino prebivalstva, se utegne zgoditi, da bodo ljudje svoje marke iz domačih nogavic spet preselili v zanesljivejše bančne roke. Ob prvi sprostitvi starih vlog prejšnji mesec varčevalci niso ravnali tako, saj so svojih petsto mark, kolikor jih je banka sprostila, raje odnesli domov. Pozneje pa so se razmere tako uredile, da je večina varčevalcev sproščene devize pustila naprej v banki, marsikdo pa je k starim deviznim sredstvom primaknil še sveže.
Ne bo odveč omeniti, da je banka starim deviznim varčevalcem za vezane vloge njihovih deviz na tri mesece povečala obresti, resda za zd^j samo za 1 odstotek, za vse sveže devize pa so obrestne mere od 5,5 do 7,5 odstotkov. Banka bo menda kmalu začela
Foto: Branko Klančar.
Ponekod še živijo pustni običaji
Čeprav smo v pretekli številki zapisali, da so na Dolu pri Hrastniku pognali dolga leta precej živ pustni običm v franže, so Dolani vseeno pripravili pokop Pusto. Le karnevala ni bilo takšnega, kot prejšnja leta. Navdušeni objokovalci Pusta so se na pustno sredo le dobili.in pokopali Pusta tako, kot se spodobi. Z obilo solz in kapelj - v grlu seveda. Tako se običaji ohranjgjo vsaj med navdušenci. Še dobro, da jih je še k^j.	M.P.
PARLAMENTARIJE
Zaradi nesklepčnosti še ni komandirja
Seja trboveljske občinske Skupščine, ki se je začela 11. marca, zaradi neusklajenosti poslancev pri sprejemanju Odloka o zaključnem računu proračuna za leto 1991 pa nadaljevala nekaj dni kasneje, je sicer prinesla nekaj zaključkov. Pomembnejše točke pa je vendarle zopet prepustila prihodnjim tednom oz. aprilskemu zasedanju.
Tako so poslanci po nekaj zapletih le sprejeli zaključni račun za lani, ki je prikazal za 354 milijonov tolarjev prihodkov in za 353 milijonov tolarjev odhodkov. Ob nekaterih pripombah so sprejemanje proračuna za leto 1992 oz. odločanje o njem prepustili desetdnevni javni razpravi v krajevnih skupnostih. Šele nato ga bodo ponovno obravnavali v Skupščini. Javni obravnavi so prepustili tudi osnutek Odloka o prvojunijskih priznanjih. Za razliko od lani bodo ta priznanja letos spel podelili, doreči bo treba le kriterije za njihovo podelitev. "Skozi" so šli tudi predlogi odlokov o ustanovitvi javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, predlog Odloka o lokacijskem načrtu za urejanje območja Termoelektrarne ter Sklep o javni razgrnitvi programske zasnove za izdelavo lokacijskega načrta za urejanje območja cerkve v središču mesta.
Sekretarja Skupščine so končno razrešili. Njegove funkcije bo do nada-ljnega opravljal skupaj s svojimi sekretar Izvršnega sveta. Ob nesklepčnosti zbora krajevnih skupnosti so do naslednje seje prestavili odločanje o predlogu Ministrstva za notranje zadeve glede novega komandirja policijske postaje \ Trbovljah. Še prej pa so pristali na vlogo regionalne radijske postaje, da sc preoblikuje v d.o.o. v družbeni lasti in da ustanoviteljstvo ter vsa razmerja, ki iz tega izhajajo, prenesejo z nekdanje SZDL na Skupščino občine Trbovlje.
Zagorjani zadovoljni...
Zagorski IS jc obravnaval poročilo medobčinskih inšpekcijskih služb za lani. Ponovno sc jc zavzel za zaposlitev urbanističnega inšpektorja, saj nerešene zadeve v Zasavju terjajo ta kader. V sosednjih IS niso za to. Pregledali so poročilo medobčinskega javnega pravobranilca, ki jc imel lani precej več dela. Člani so bili zadovoljni z boljšim delom javnega komunalnega podjetja. Scenami so močno zaostajali za drugimi v Sloveniji, niso uspeli pokrivali stroškov, zato se je izvršni svet odločil za redno trimesečno usklajevanje cen z rastjo inflacije.
Člani zagorskega IS so obravnavali tudi delovno gradivo občinskega proračuna. Porabniki na seji občinske skupščine niso bili zadovoljni z deleži. Na naslov IS pa doslej še ni prišla nobena pripomba. Srednje šolstvo v Zasavju bo potrebno urediti, so menili, sicer ga lahko po neumnosti celo izgubimo.
I.L.
Trboveljčani o Zajčevem hribu
IS jc razgrnil osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za Zajčev hrib. Dokumenti bodo v oddelku za varstvo okolja in urejanja prostora na vpogled mesce dni. V tem času lahko prizadeli posredujejo svoje pripombe. Člani so podprli predlog ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora o pomladan-
ski akciji čiščenja okolja, ki jo bo bo vodil poseben štab.
Splošna bolnišnica v Trbovljah bo dobila nov avto za prevoz zdravstvenega materiala. Plačali ga bodo iz proračunov zasavskih občin. V proračunski vreči ni bilo sredstev za dejavnost sindikata upravnih delavcev, ki so sc z vlogo obrnili na vladin naslov. Sprejeta je bila odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni. Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena do 15. aprila.
I.L.
Hrastniška stanovanja
Na zadnji seji hrast niškega IS so obravnavali predlog za dodeljevanje stanovanj v lasti občine I Irastnik v prehodnem obdobju.
Novi stanovanjski zakon drugače določa status socialnih stanovanj. Občine morajo v treh letih po uveljavitvi zakona določiti, katera stanovanja štejejo za socialna. Sedanji pravilniku dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga občina Hrastnik, ne omogoča dodeljevanja stanovanj v skladu z novim zakonom. Za prehodno obdobje bodo določili profitna in neprofitna stanovanja. Na seji IS so sklenili, da je treba merila podrobneje izdelati. Sklep IS jc še ta, da sc še naprej uporabljajo prejšnja pravila oziroma akti, ker ustreznih podzakonskih aktov na stanovanjskem področju še ni.
li.M.
Polona Malovi h
Upokojenski parlament pa po svoje.
^^•;\V.V.X*X*X*X*X*X-X-!X-X-X\*X*X-X\*X\*X*X*X*X*X*Xv
W■*#*•*•*•*•*•*•*•*•*•*• • •*•*••• • • •	••••••••••••••••■!
• * * ..............* »
Oskrunjeno gledališče
V starih, dobrih časih, kot smo že neštetokrat slišali, je bilo vse lepo in prav. Sedaj pa ... Tako bi najlažje opisali stanje in zadnje dogodke v Delavskem domu Trbovlje in DPD Svoboda center. Še izrazito to velja za gledališko skupino. Nekoč so bili uspešni in so kot priznano amatersko gledališče gostovali po celotni nekdanji Jugoslaviji in v tujini.
Tudi mesto Trbovlje je živelo z njimi in se veselilo njihovih uspehov. Ljudje so gledališču posojali in podarjali različne kose pohištva, slike in ostale rekvizite, za gledališče nujno potrebne. Vendar je od njihove zadnje predstave minilo že sedem let. Letos pa so v mesecu kulture ostali še brez rekvizitov.
Alenka Gačnik Forte se je namreč odločila, da si bo vzela, kar ji po njenem mnenju pripada. Iz Delavskega doma je odpeljala stilno pohištvo, ki je bilo v posesti gledališke skupine. Gospa se je že pred letom pisno obrnila na DPD Svoboda center in od njih zahtevala, da ji vrnejo pohištvo, ki gaje menda njen oče posodil gledališču. Ker pa izvor opreme ni jasno opredeljen, so jo člani gledališča prosili, naj jim dostavi pisni dokument, oziroma izjavo priče, da je to pohištvo res bilo last njenega očeta. Vendar kaj več kot dvomljivo izjavo priče, ki je bila prisotna ob odvozu pohištva v Delavski dom, niso prejeli. Gospo so celo povabili na sestanek DPD Svoboda center, v upanju, da bodo zadevo končno rešili. Vendar Alenka Gačnik Forte ni vedela, koliko časa je pohištvo v gledališču. Povedala je le to, da lahko dokaže, daje bilo pohištvo pripeljano iz Trbovelj. Ker pa so se gledališčniki čudili, daje zahtevek vložila tako pozno, je pojasnila, da nihče ni vedel, kje je pohištvo. Ve, dokler ni sama v Delavskem domu videla stol in kasneje ostalo pohištvo, ko jo je po Delavskem domu peljal upravnik. Končno so se dogovorili, da ji bodo pohištvo vrnili, ko bo dokazano lastništvo. Očitno pa je Alenki Gačnik Forte po kulturnem prazniku prekipelo in je 11. februarja s pomočjo upravnika delavskega doma svojevoljno odpeljala dragoceno pohištvo.
K^j o tem menijo prizadeti? Gačnikova prav nič, saj ni pripravljena dajati izjav. Vse, kar je povedala za Zasavca je to, da, ko bo zadeva sodniško rešena, bo tudi vse jasno. Upajmo, da bo res, saj je zadeva dokaj čudna. Predsednica upravnega odbora gledališča Nevenka Ban je dejala, da so bili člani gledališča šokirani, ko so izvedeli za odvoz. Precej presenečeni so bili tudi ob dejstvu, da je odvoz dovolil upravnik Delavskega doma, ki ni pooblaščen, da bi razpolagal s sredstvi DPD Svoboda center. Dodala je še, daje to pohištvo vpisano v inventurni knjigi kot last gledališča.
Gre za dragoceno stilno pohištvo. Nihče od članov gledališča se ne spominja, da bi v gledališče kdaj pripeljali opremo direktno iz Trbovelj, kot to trdi g. Gačnik, Sicer pa gledališče trenutno zbira pisne izjave nekdanjih članov, da bi na ta način lahko ugotovili izvor spornega pohištva. Zanimivo je tudi stališ-
Bi moral imovino v delavskem domu namesto upravnika varovati rudar? Foto: Branko Klančar.
če upravnika Delavskega doma Staneta Govejška, ki pravi, naj se stvari, ki niso last Delavskega doma iz njega odpeljejo. Sam pri odvozu ni bil prisoten, je pa odvoz dovolil kljub temu, da ni od gledališke skupine prejel ustreznega dovoljenja. Člani gledališča pa so ga pisno opozorili, naj odvoz prepreči. Tudi sam priznava to pomanjkljivost. Odvoz je dovolil zato, ker je poznal primer in je smatral, daje oprema last Gačnikove. Poudaril je, da ’ ne gre zä vredno pohištvo, ker so stoli polomljeni, pa tudi drugo pohištvo je dokaj poškodovano. Hišnik, ki je bil prisoten ob odvozu, je zabeležil, katere kose pohištva je Gačnikova odpeljala, vendar ta seznam upravnik ni pripravljen posredovati Svobodi center. Ustno je zagotovil, da bo gospa, če je neupravičeno odpeljala pohištvo, to tudi vrnila. Po njegovem mnenju DPD Svoboda center nima primernega odnosa do opreme, saj le ta ni primerno shranjena in s tem ogroža požarno varnost.
Splošno stanje v Delavskem domu kaže tudi na to, da uprava Delavskega doma nima primernega odnosa do kulturnikov, ki so v kulturnem hramu vse manj za-željeni. Saj duhovna hrana ne prinaša materialnega dobička. Predsednik Zveze kulturnih organizacij Vinko Kovačič je poudaril splošno neurejenost Delavskega doma in njegove okolice. Večina kulturnih prireditev se namreč odvija v večernih urah, takrat pa upravnika ni v Delavskem domu.
DPD Svoboda center še razpravlja o nadaljnih korakih, ki jim bi omogočili zavarovanje lastnine. Če se bo upravni odbor strinjal, bodo zadevo predali sodišču.
Trenutno so mnenja, da lahko Alenka Gačnik Forte pohištvo obdrži, če dokaže, da je njeno. V nasprotnem primeru pa ga naj vrne gledališki skupini. Koliko bodo v prihodnje še zaupali upravi Delavskega doma, ki prosto dovoljuje odvoz opreme, namesto, da bi rekvizite varovala, pa je seveda veliko vprašanje.
Suzana Sivka

•••§••••••• .......... *.*.*.*•*•"e*-"«*«***»*«*»*#*#*»*»*»*»*#*»*#1
•	•••••••••••••••••••.............................. «J
• ••••••#••••••••••• • • • . . . . •
•	•••••••••••••••••••.................................. • 1
• ••••••••■»••••••••• • ........................
• ••••••••••••••e • • " ................... • • • • • ••••••••• •
■	Upokojitev. Elektrarniški direktor Janez Pergar - Hanzi je, zavedajoč Se, da so presežni delavci tudi v njegovem podjetju, naročil izdelavo seznama zaposlenih, ki imajo kakršnekoli možnosti za predčasno upokojitev. Ukrepal pa še ne bo, ker so sestavljale! na seznam zapisali tudi njega.
■	Detektiv. Potem ko se mu ni posrečilo niti v partiji niti v gostinstvu, bo Stane Laznik - Jelka odšel med zasebne detektive. Za začetek bo poiskal med množico osumljenih tistega, ki bi bil lahko kriv za mavec na njegovi roki. V ožji krog spadajo zaposleni v Jelki, ki jo je pripeljal na rob likvidacije, vodilni tistih hrastniških podjetij, ki so zgradili obrat družbene prehrane, ki gre tudi v franže, in možje Mercatorja, ki naj bi plačali večji del sedmine.
troelement Zagorje preimenoval v Elektroprom Elek-troinstalacije Elektronika Mikro Yamaha Vidmar Zagorje.
■	Prestop. Za najbolj spektakularen strankarski prestop zadnjih dni v Zagorju šteje korak od partije k liberalnim demokratom, čigar avtor je prvi gostinec Drago Butja - Buc. Zanj obstajajo tri razlage. Po prvi je posnemal svojega prijatelja Janeza Drnovška - Ga-’ blea, po drugi so liberalni demokrati boljši porabniki njegovih storitev, po tretji pa naj bi to storil samo zaradi tega, ker pri liberalnih demokratih nihče ne plačuje članarine.
■	Metode. Najprej in najbolj podjetno so v predvolilni boj vstopili pomlajeni zagorski socialisti. Tamkajšnji šef Marko Glavač - Glavca je občanom organiziral izpolnjevanje obrazcev za prijavo dohodnine, k listom pa ni pozabil priložiti tudi prijave za vstop k socialistom. Ko ljudje že podpisujejo, en podpis gor ali dol.
■	Politika ni kšeft. Na socialdemokratskem večeru v Zagorju je bil najbolj nesrečen prvi zasavski socialdemokrat Alojz Pavlovič — Črpalkar. Poslušati je moral svojega republiškega šefa Jožeta Pučnika - Demosa, namesto da bi (tisti večer se je podražil bencin) kšeftal na svoji črpalki.
■	Potrdila. S tem, ko smo obelodanili kšeftanje s partijskimi potrdili, smo očitno zadeli žebljico na glavico. Med prvimi, ki so se po zgledu eldeesovskega predsednika Matjaža Švagana - Cižka odločili, da si pridobijo potrdilo, da nikoli niso bili v partiji, je menda prvak Ljudske stranke (prej Kmečke zveze) Slavko Gradišar - Kolovratski.
■	Žaganje. Pivski večer, kije sledil podpisu pogodbe med Sveo in zagorskimi pleharji na Vidrgi, je najbolje izkoristil zagorski vladar Janez Lipec - Lipe. Svojega predhodnika Tomaža Klopčiča - Žago, sicer lesarskega strokovnjaka, je detaljno izprašal o tem, kako se ne pustiti odžagati, če te pa že, kako pustiti čim boljši umetniški vtis.
■	Strah. Čelniki hrastniške stranke liberalnih demokratov Alenka Kirn - Davčna, Leonardo Peklar -Modulus in Miran Jerič - Visoko čelo hodijo zadnje čase naokrog bolj bledi, saj je Janez Drnovšek - Gable obljubil, da bodo LDS-sovci pljunili v roke. Hrastni-ški, ki so doslej mirno spali v senci prenoviteljske oblasti, so se pri zagorskem šefu stranke Matjažu Sva-ganu - Čižeku menda že pozanimali, koliko stanejo Gableovi odpustki.
■	Rivalstvo. Izlaški predsednik Janez Vidmar -Ekolog je Zasavčevo razglasitev najboljših zasavskih športnikov izkoristil za dogovarjanje z zagorskimi nogometaši, da bi se odpovedali sedanjemu pokrovitelju. Pogoj nogometašev je nekaj več denarja in znatno skrajšanje imena. Ekolog je predlagal, da bi se Elek-
■	Ogledovanje. Zelo vodilni elektrarniški mož'In najbolj vodilni mož Relika Drago Nučič - Nučko, ki so mu mnogi včasih neuspešno gledali pod prste, se je tega očitno nalezel. Ko so njegovega vnuka prvič oddali tovarišicam v vrtcu, je njihovo delo nadziral z zunanje strani (skozi okna) tako uspešno, da so ga tovarišice pri tem početju celo zalotile.
■	Sladko maščevanje. Zeleni poslanec Anton Ahac - Rožca je bil proti imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja za trboveljskega skupščinskega sekretarja, ker da je ta preveč zagovarjal lene delavce. Rožca pa je bil povsem drugačen. V svoji delovni vnemi je menda šel celo tako daleč, da je nekatere odpravnine »Mehanikov« zmanjšal za prispevke (in zato izgubil spor) ali pa kupil avto Mehanike, ker je na licitacijo prišel le on.
■ Vodeni biznis. Zagorski župan Janez Režun -Obveznica sicer ne abstinira več, je pa sušnim dnem globoko hvaležen za novo spoznanje. Ugotovil je, da imamo še kar dobro vodo in da jo imamo veliko več kot jo rabimo - zato bo morda začel graditi polnilnico le-te. Tujega investitorja ima, domačine bo že prepričal, problem pa so arabski kupci. Ti bi vodo plačevali z nafto, Obveznica pa zahteva manj oktansko gorivo.
r
MEHURČEK3

Pretiran vik in krik zagnal je mož neznani, ko svoj angleški verz pred nekim cepcem brani.
Ima merili dve satirik ta učeni: kar sebi dovoli, glej, ne privošči meni.
V
Luka
_____J
pisma bralcev!
ij Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja ij odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja j: bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju.
:j Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem ij omejena na največ 30 tipkanih vrstic, ij Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
Uredništvo

Odrezano
Zasavje
Rad bi povedal vašemu novinaiju Romanu Rozini, ki venomer toži, da je Zasavje odrezano in izločeno iz Slovenije, naj odgovor na to vprašanje, ki ga tako muči poišče v narodnostni sestavi Zasavja (in celotne Slovenije) - z Saba-hudini, Azemi in Mehmedi pač ne bomo prišli daleč, še manj pa v želje-no Evropo. Slovenci se bomo morali odločiti ali hočemo v Srednjo Evropo ali skupaj z »trifaznimi« na Balkan. Kakorkoli že, zdrava mera tujomrzništva nikoli ne škodi, zato bi lahko poskrbeli tudi za bolj slovensko Zasavje. Ker pa neslovenci niso le težava Zasavja temveč celotne Slovenije, bi bilo pametno, da se začne razmišljati o vseslovenskem projektu repatriacije priseljencev oz. neslovencev.
Vem, da bodo nekateri skočili v zrak, ko bodo prebrali moje pismo, vendarle mora nekdo - če citiram Zmaga Jelinčiča - na glas povedati tisto, kar vsi po-tihem mislijo.
Stavim pa, da vi v uredništvu, nimate zadosti poguma, da bi moje pismo v celoti in brez sprememb objavili.
Aleš Žužek, Trbovlje
Pripis
uredništva
Avtorju pisma sporočamo, da smo dobili stavo. Njegovo pismo objavljamo takšno kot je prispelo v naše uredništvo. Tudi lektorirali ga nismo, čeprav bi bilo po našem skromnem mnenju to potrebno. Same vsebine danes ne nameravamo komentirati, vsekakor pa se bomo te teme lotili v eni prihodnjih številk. Seveda bo zanimivo prebrati, kaj menijo o pisanju gospoda Žužka naši bralci. Upamo, da se bo kdo oglasil.
Uredništvo
Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945, glavni odbor Celje in območni odbor Hrastnik, Trbovlje in Zagorje
vabijo
vse prizadete, da se prijavijo in včlanijo v društvo na naslednjih mestih:
V	Hrastniku na Cesti 1. maja 52 (Dom političnih organizacij), vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ali po telefonu na štev. 41-787.
V	Trbovljah na KS Center, Trg revolucije 28, vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure ali na telefon štev. 21-265.
V. Zagorju na KS Jože Mam, Cesta zmage 33, ob torkih in petkih od 16. do 18. ure, ali na telefon štev. 61-077.
S seboj po možnosti prinesite dokumente, kot dokazilo, oziroma bomo zabeležili podatke po vašem spominu (čas služenja in ujetništva). Namen prijave je pomagati vsem upravičencem do odškodnine, pokojnin ali invalidnin.
Društvo je vpisano v pristojni register pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije in je edino pooblaščeno za pomoč prizadetim.
Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945
Zdravo!
Že na začetku se vam najlepše zahvaljujem za vaše povabilo na prireditev, ki bo v petek, 6.3.1992 v Zagorju. Iskreno se vam opravičujem, ker se je ne morem udeležiti zaradi službe. Upam, da bomo še kdaj tako dobro sodelovali kot zadnjikrat in to kmalu. Moram povedati, da sem bila z naslovnico osebno zelo zadovoljna.
Še enkrat se iskreno opravičujem.
Lep pozdrav,
Maja Simončič, Trbovlje
Kaj se dogaja v zagorski občini?
Pod tem naslovom sem v prejšnji številki Zasavca trdil nekaj, kar je bila zmota in ni odgovaija-lo resnici. V rokah sem imel le Sklep sodišča ne pa Delilnega načrta, »kjer so razvidne spremenjene parcelne številke, kar me je zavedlo v zmoto. Na Geodetski upravi sem Delilni načrt čakal 24 dni. V torek, 3. marca, sem na uredništvu Zasavca omenjeni članek preklical, urednik mi je po telefonu preklic le obljubil, ne pa uresničil.
Po drugi strani pa je Delo moj preklic upošteva-| lo.
Stanislavi Fain sem se osebno opravičil za krivične očitke. Sed^j se ji opravičujem še javno in pismeno.
Jože Čampa, Kisovec
Pojasnilo uredništva
Gospodu Jožetu Čampi je urednik, s katerim se je pogovaijal, povedal, da bo za umik njegovega pisma iz tiska veijetno prepozno, nikakor pa mu ni obljubil preklica. Žal je bila stran, na kateri je nesrečno pismo, že stiskana. Zasavc namreč začnemo tiskati nekaj dni pred izidom, Delo pa noč pred izidom. Zato je razumljivo, da je lahko Delo preklic upoštevalo.
Uredništvo
Spoštovani urednik!
Prosim, da priloženo pismo izročite vaši novinarki Barbari Kus. Sodelavec, ki je doma v vašem koncu, nam je prinesel časopis z njenim člankom. Sklenili smo, da se na vaš časopis naročimo.
Hvala za objavljeno in lep pozdrav!
Spoštovana!
Sodelavec Tadej nam je pokazal Vaš članek, ki ste ga napisali o obeh teritorialcih iz spopada v Trzinu. Čeprav je čas za novoletne koledaije že zdravnaj minil, Vam enega pošiljam. Naj bo na vaši mizi spomin na nas. Našo značko lahko nosite .. z vso pravico.
Hvala in lep pozdrav!
major Janez Švajncer, Oddelek za domovinsko vzgojo, RŠTO Ljubljana
Opravičilo
V prejšnji številki Zasavca smo pomotoma izpustili podpis pod Epigrami na 11. strani. Zapisal jih je Blackbume. V anketi na strani 20 pa je škrat zamešal imena anketirancev. Anketiranec na prvi sliki je bil Suljo Eminovič, sedmi po vrsti pa Janez Lipovšek. Vsem se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
INŽENIRING
PROIZVODNJA
PRODAJA
ZASTOPSTVA
Podjetje za globalni inženiring d.o.o.
61410 Zagorje, Zupančičeva 12 SLOVENIJA
tel.: 0601 - 62 - 196, 0601 - 61 - '881 , fax: 0601 -62- 196
Na avtomatizirani - računalniško vodeni liniji proizvajamo betonsko galanterijo v široki paleti.
Izdelujemo elemente za :
-	gradnjo stanovanjskih in cestnih objektov
-	ureditev okolice in zavarovanje brežin
-	tlakovanje površin
Sodobna tehnologija nam omogoča veliko konkurenčnost ob visoki kvaliteti, ki jo nadzoruje Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana.
Mi ne skoparimo z materialom, pač pa s časom! Pokličite nas, ne'bo vam žal!
Regrat le še na recept
Pred nevi so enega izmed starejših znancev hudo bolnega odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Postavljena diagnoza - rak na debelem črevesu - je vse osupnila. Krepak moški, ki je tudi po upokojitvi nenehno delal, ki ceni življenje in se ga veseli, je postal eden tistih bolnikov s karcinomom, ki jih v trboveljski bolnišnici na novo odkrijejo vsak teden, včasih vsak drugi teden. Veliko več, kot v drugih bolnišnicah po Sloveniji, ki zdravijo približno enako število ljudi. Odgovor na vprašanje, kje so vzroki, kaj povzroča, da v Zasavju bolj bolehamo za nekaterimi vrstami bolezni, še iščejo. Nedvomno pa je Zasavje področje, ki je najbolj onesnaženo, prav ta onesnaženost pa za vse tiste bolezni, ki so tu bolj pogoste kot drugje, eden izmed vzrokov. Ali sama ali v kombinaciji z drugimi značilnostmi okolja še ne bo tako kmalu znano. In takrat bo, žal, za nekatere že prepozno.
Znanstvena spoznanja zadnjih let postavljajo na glavo številna pravila življenja, o katerih še nedolgo nazaj nihče ni podvomil in smo se bolj kot ne vsi po njih tudi ravnali. Eno takšnih pravil je spomladanska krepitev telesa po zimski dokaj enolični prehrani s prvo solato - regratom. Po tistem, kar smo se učili že v osnovni šoli, je to najbolj zdrava solata. In kar je v teh časih še kako važno, tudi najcenejša. Pa vendar po mnenju nekaterih strokovnjakov prav letos (zaradi dolgega obdobja brez padavin) v sebi skriva snovi, ki človeku bolj škodujejo, kot koristijo. Da ne bo panike: ne od danes na jutri, v dolgem človekovem življenju pa. Zaradi pomanjkanja snega in padavin nasploh se je na regratu, ki je bil na prostem vso zimo, nabrala precejšnja količina človeku nevarnih snovi: od žveplovega dioksida do težkih kovin, ki se v organizmu nalagajo sprva brez posledic, potem pa vse to izbruhne na dan - v obliki nevarne bolezni. Približno tako, kot pri odtočnem kanalu. Tudi v njem se nabirajo usedline leta in leta, nekega dne pa se preprosto zamaši.
»Zasavske« bolezni
Zaenkrat je že dokazano, da regrat sam ljudem ne škoduje, ni pa še dokazano, ali škoduje regrat, ki raste v onesnaženem okolju. Ali je za pogostejše obolevanje za nekaterimi boleznimi kriv onesnažen zrak, težke kovine, dedna zasnova ali kaj drugega. Vendar je dejstvo, opozarjajo zdravniki, da so v Zasavju precej nad slovenskim
povprečjem bolezni sečil, prebavil, celotnih dihal, obtočil, štirih skupin notranjih organov - organov torej. Več kot drugod je tudi novotvorb. Zasavje je daleč pred drugimi po novotvorbah na zadnjem delu črevesa, na želodcu in pljučih.
CNOVOTVORBE	Slovenya	Trbovlje
prebavil dihal in organov	17,2	29,6
prsnega koša	13,8	23,0
spolovil in mokril	18,8	28,6
pljuč	11,4	18,9
v___________________y
Več kot drugje je bolezni obtočil, povišanega krvnega pritiska in obolenj srca zaradi slabe prekrvavitve.
Z		X
	Slovenija	Trbovlje
povišan krvni pritisk	17,7	28,1
ishemična bolezen srca	31,3	75,7
v_		V
Zasavje odstopa od republiškega povprečja tudi pri duševnih motnjah in več kot drugod je samomorov (na 10 tisoč prebivalcev se je v Sloveniji leta 1987 zgodil 3,1 samomor, v Zasavju 5,9, v Hrastniku celo 8,1).
Kje so vzroki?
Čeprav je marsikdo prepričan, da pozna Zasavje, se ob znanstvenem proučevanju vsake pedi zemlje in slehernega litra zraka vselej izkaže, da je naše okolje še velika neznanka. Tako so v Zasavju pred časom analizirali nekaj vzorcev zemlje. Zgolj toliko, da je bilo mogoče postaviti tezo za morebitno poznejšo raziskavo. In ugotovi-
tve so bile vse prej kot ugodne. Večina vzorcev je vsebovala večje količine težkih kovin, kot jih dovoljujejo predpisi. Da bi lahko potegnili vzporednice med količino težkih kovin v zemlji, tudi v najbolj plodni vrtni zemlji, količino zelenjave s teh vrtov v vsakdanji prehrani in posledicami v obliki povečanega števila določenih obolenj, bo potrebno še veliko trdega dela več skupin strokovnjakov. Dejstvo pa je, da na primer navzočnosti svinca v okolju nosečnice povečuje nevarnost okvare plodu. Da je nikelj potrjeno karcerogena snov in tako naprej.
Konec govorjenja na pamet
Ta spoznanja zadnjih, pri nekaterih ugotovitvah niti ne tako zadnjih let, so z dvigom ekološke zavesti v Sloveniji nasploh, pa tudi v Zasavju, sprožila začetek večletne raziskave o vplivu onesnaženega okolja na zdravje ljudi. Kot je znano, so bili predhodnica sedanjega raziskovanja škodljivih vplivov okolja na zdravje ljudi pravzaprav pediatri. Dr. Magda Lušič je pri svojem delu v otroški ambulanti spoznala in dokazala, da v kurilni sezoni, ko je zrak kar štirikrat bolj obremenjen z žveplovim dioksidom in dimnimi plini kot v drugih mesecih, pogostost bolezni dihal pri otrocih dvakrat večja kot ostali del leta. In čeprav so alergijske bolezni dihal odvisne od dednih dejavnikov in od okolja, v katerem
otrok živi, so v več močno onesnaženih krajih po svetu dokazali, da žveplov dioksid, prašni delci in dim povečujejo število obolelih.
Še vse premalo pa je dokazov, da bolezni povzročajo tudi druge škodljive snovi, ki jih v zasavskem specifičnem, slabo prevetrenem okolju, prav tako ne manjka.
Raziskava, ki zdaj poteka v treh zasavskih občinah in ki je pravzaprav nacionalni projekt »Vpliv ozračja na zdravje ljudi v Zasavju« ima svoje začetke v banalnem odkritju lovcev, ki so pred nekako štirimi leti uplenili divjad z oporečno drobovino. Vsebovala je znatno nadnormalne količine težkih kovin.
Naključje torej, kakršno nas bo mogoče čez nekaj let odvrnilo od spomladanskega nabiranja regrata ali pa nas prisililo, da bomo odprte vrtove zamenjali s pokritimi gredami zaradi zaščite zelenjave pred vsem, kar pozimi obremenjuje naš zrak.
Kakorkoli že, Institut Jožef Štefan je raziskovalno nalogo prijavil, pri ministrstvu za znanost in tehnologijo naletel na podporo in delo je pred pol leta steklo. Vodi in usmerja ga Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo, ki lahko vzpostavi stike tudi s strokovnjaki iz tujine. Zasavski sodelavci pri njem sodelujejo po svojih močeh. Dejstvo pa je, da brez njihovih prejšnjih raziskav in zbranih podatkov naloge ne bi mogli zastaviti tako ši-
rokopotezno in kompleksno kot zdaj. Raziskava »vpliv ozračja na sluznico belih mišk«, ki jo je, opravila skupina zdravnikov, farmacevtov, in drugih iz trboveljske bolnišnice, je navrgla dovolj podatkov za to. Drugi del je prispevalo pilotsko vzorčenje zemlje glede na prisotnost težkih kovin.
Zasavski zdravniki so se raziskovanja in dokumentiranja stanja lotili z veliko mero entuziazma, vendar pa tudi ob posluhu vseh treh družbenopolitičnih skupnosti. »Pravzaprav v zasavskih občinah nismo naleteli na težave,« pravita pediater Tomaž Vahtar in kirurg Rudi Zupan, ki skupaj z drugimi zasavskimi zdravstvenimi delavci sodelujeta pri raziskavi.
»Zasavske občine prispevajo polovico potrebnih sredstev, polovico pa ministrstvo za znanost in tehnologijo. Lani je bilo za raziskavo namenjenih milijon 400 tisoč tolarjev, od tega za medicinski del 350 tisoč, ki so jih prispevale tri občine. Zdaj so v vsaki občini dve do tri zdravniške ekipe skupaj s sestrami, ki bodo do konca junija izpolnjevali vprašalnike in zajemali podatke o bolezni dihal. Temu bo sledila faza, v kateri bomo raziskali prehrambeno verigo, bržkone pa bo vsaka faza z novimi spoznanji navrgla tudi vedno nova še neraziskana področja in teme za nove raziskave,« nadaljujeta Zupan in Vahtar.
Zasavski sodelavci raziskave se zavedajo, da sami nimajo dovolj
znanja za tako kompleksno in široko zastavljeno raziskavo. Zato se povezujejo s strokovnjaki hidrometeorološkega inštituta, Inštituta Jožef Štefan, ki zdaj v Trbovljah meri prisotnost težkih kovin, oddelkom za biologijo pri biotehnični fakulteti, z gozdarji, dobro opremljenimi ekologi velenjskega rudnika ...
»Stremimo za tem, da bi raziskava postala interdisciplinarna in da bi dala čimbolj kompleksno osvetljene podatke,« pravi dr. Zupan. »Zato smo bolj opazovalci in zajemale! podatkov ter deloma tudi usmerjevalci raziskave. Na izsledke in dognanja pa bo treba počakati nekaj let.«
Kako naprej?
Zaenkrat ni mogoče trditi, da je regrat v Zasavju bolj škodljiv kot drugod. Prav tako ni mogoče trditi, da je večje število obolelih za rakom bolj posledica onesnaženega okolja kot pa dednih zasnov. Čeprav tudi ni mogoče trditi, da se dedne zasnove niso spremenile zaradi škodljivih vplivov okolja nekoč v preteklosti in zdaj kot nekakšna tempirana bomba povzročajo gorje in bolečine pri sinovih in vnukih.
Velika želja vsakega zdravnika je, da bi lahko z gotovostjo svetoval bolniku, naj se izogiba tega ali onega, pa bo pripomogel k svoji ozdravitvi ali bolezen celo preprečil.
Zasavski zdravniki so sprožili široko zasnovano raziskavo, ki je le kamenček v mozaiku znanj, s katerimi je mogoče preprečiti bolezen. Seveda je jasno, da vzrokov za pogostost nekaterih bolezni v Zasavju ne bo mogoče odpraviti čez noč ali v nekaj letih. Že zdaj pa je mogoče marsikaj storiti: denar, kolikor ga še je, nameniti za čistilne naprave velikih kurišč, zamenjati premog s čistejšimi kurivi povsod tam, kjer je mogoče, začeti akcijo za subvencioniranje dragih uvoženih energentov plina in kurilnega olja v vseh slovenskih najbolj onesnaženih krajih. Bržkone pa bi se še najbolj in najhitreje obnesla zamenjava bona za deputatni premog, ki je praviloma slabše vrste in vsebuje veliko količino žvepla, za bon drugega, čistejšega energetskega vira.
Stane Šterbucl
Srečno V o ib ncl)
Dvanajsto leto beležimo, od s kulturno obrambno strategijo preprečenega političnega samomora in zatretja prodora subkulture v Rdeče Revirje ali podrobneje: od "razvpite" razstave ALTERNATIVA SLOVENSKI KULTURI, štirih entuziastov, ki so (v času, ko je bilo važneje, če le na papirju piše, da imamo kulturo), do te mere razburkali občinski aparat, upravo javne varnosti, ljudsko milico, mladinsko organizacijo, da je bila hkrati s koncertom skupin Kaos, Protest, Berlinski zid, Laibach in filmom, le-ta prepovedana (češ, da so plakati "žaljive narave, v nasprotju s socialistično humanostjo"). Spet seje ponovil kanček zgodovine, da namreč nobena osebna drža, stališče ali spoznanje ne velja nič, če se ne vkalupi in uslužbi političnemu interesu, neodvisna javnost pa je pod prikritimi pritiski odrinjena na rob.
"Laibacha ni mogoče žaliti in ga ni treba braniti," so izjavili, kajti šlo je za novo umetniško smer v slovenskem kulturnem prostoru - 1AIBAC1I KUNST, a skoraj bi postali na domači zemlji rojeni tujec. Javnost je seveda hotela igrati zraven: čutila seje zgroženo in vznemirjeno ob imenu in njenem destruktivnem delovanju.
Preteklost se je začela: "... in preizkusili smo represivno moč informacije in okusili užitek samožrtvovanja," so kasneje odgovorili, svojo glasbo pa definirali kot industrijsko in že leta 1982 nastopali na NOVEM ROCKU, kjer so pokazali potenciale na svetovni ravni. To je bil zagotovo najradikalnejši glasbeni eksperiment, ki se je v ekspanziji novega vala pojavil pri nas. Porušili so iluzije o nevtralnosti zvočnih kulis in s tem potrdili teze, da gre pri množični kulturi za razredni boj v polju ideologije. Njihov nastop je bil reakcija radikalni post punkovski godbi: uporaba šumov, konkretnih zvokov, rcpeticijc, recitiranja besedil namesto petja, temno razpoloženje ob zvokih, ki onemogočijo slušne organe (da publika izgubi sposobnost govorjenja, to pa je princip organizacije duha) in "plemenito" paralizirajo duha ob svojevrstni igri paranja živcev. Omogočena je popolna usmeritev na dogodke, ki so asociativno nabiti pomenov, npr. filmov z namenom individualnega in kolektivnega osveščanja
predvsem tiste publike, ki seje prišla na nastop zgolj zabavali. Še se spominjamo pesmi BRAT MOJ,/ ALI ČUTIŠ POGUM, KI GA JE DVIGNILA ZARJA/ V BORBI ZA LEPOTO SVETA?/ BRAT MOJ, PRIŽGIMO KRES V VSEH LJUDEH!/ BODIMO MOČNI KOT GARAČI, BRAT MOJ/ MI SMO KOVAČI VERE V VSTAJENJE/ MI SMO ŽIVLJENJA DIVJI SMEH!/V NAS J K GLAD? KI POŽIVI/ IN GLADNII1 NE IZMUČI./ BRAT MOJ, ODPRI OČI/ POTUJ Z NAMI K NOVI LUČI.
Znaku LAIBACHA - črnemu necnakoslraničncmu križu in okroglim zobčenikom, vse bolj pripada ikonografija jelenovega rogovja, laibachovska vojska se preoblači v uniformo, od črnih rudarskih uniform uporabijo poudarjeno militantni videz razločno policajskcga karakterja, poudarjajo slovenske simbole: kozolec, jelenje rogove, Triglav, odenejo sc v lovsko uniformo in se leta 1987 povzpnejo do Alp.
Mar v resnici še ne vidimo čez Triglav!?
Če ne bi bilo možnosti, v resnici ne bi niti poskušali... še v tako prazne fraze vnesejo izjemno moč in nas izzovejo: razvijejo element političnega mitinga do skrajnosti ter s tem himničnost, pompoznost... ter na pragu nove ere izrečejo: SAMO BOG LAHKO UKLONI LAIBACH, LJUDJE IN STVARI NIKOLI.
V	resnici so jih označili kot na-jpomemnejši kulturni pojav zadnjih časov. Po Evropi in Ameriki so imeli že čez sto nastopov. V počastitev združitve Ncmčij seje samo tam pojavila plošča z naslovom 3. OKTOBER -GEBURT EINEN NATIONEN. Aprila letos pa izhaja njihov novi zvočni zapis KAPITAL in temu sledi svetovna turneja: to pa je hkrati tudi prva resna izjava skupine LAIBACH v devetdesetih.
Kako torej deluje LAIBACH?
V	leamu, po vzoru industrijske produkcije in totalitarizma, kar pometli: ne govori posameznik, govori organizacija. Naše delo je industrijsko, jezik političen. LAIBACH deluje kot kreativna iluzija stroge institucionalnosti, kot soc-teater popularne kulture s centraliziranim programom in s komunikacijo skozi ne-komunikacijo. Že v izrazit LAIBACH obstaja nepristranska vizija obstoječega načina družbene produkcije, kar se izraža tako v načinu proizvodnje same kulture, kakor tudi v odnosih znotraj skupine.
Glasba je le del vaše ustvarjalnosti, če omenim samo LAIBACH KUNST...
LA / BA C H KUNSTje krepitev akcije v imenu ideje, ki vsebuje princip zavest-
ZASAvp ZASAVC ^ASAVf ZASAVp
	|			
\m	i		§§	
nega odrekanja osebnega okusa, razsojanja, prepričanja, svobodnega razosebljanja, dobrovoljnega prevzemanja ideologije, demaskiranja in rekapitulacije režimskega ''postmodernizma".
1’rvi plošči ste izdali zunaj naših meja, se odpravili na turnejo po okupirani Evropi, si zadali vlogo "inženirjev človeških duš", obljubljali "prižgati kres v vseh ljudeh" - je to vaš iinidž?
Naša podoba ni le površna Jdsada ali zgolj odsev ideje, ki toliko ljudi razburja. Smo oblikovalci in nosilci časa in to, kar smo, smo od nog do glave - Večni duh na vseh strunah, od religije, umetnosti do politične strune.
Kjerkoli ali kakorkoli delu jete, se zgodi kaj nenavadnega... npr. spomnimo se afere oh prepovedanem plakatu za proslavo dneva mladosti leta 1987... retro princip ste uporabili kot ogrodje delovnega postopka (ne kot stil) in ga opravičili kot potrebnega za analizo zgodovinske izkušnje slovenske umetnosti; naši kritiki so bili ogorčeni, čeravno v sodobni evropski umetnosti kotirate zelo visoko.
Priznavamo uporabnost vseh stilov za izraz naše umetnosti, tako nekdanjih kot sedanjih. Resnično umetniško delo naj se namreč razume kot odkritje, umetnost pa služi kot jezik, v katerem se skrivno izraža s skrivnim. In skrivnost nam ni dana. da bi jo razrešili.
Že zelo kmalu ste osnovali NSK (Neue Slowenische Kunst) - umetniške oddelke znotra j umetniške skupine?
Namen NSK je oživili slovensko umetnost, jo uveljaviti v svetu in s tem pozabili. Znotraj nje domujejo glasbena skupina LAIBACH, slikarska skupina IRWIN, gledališče RDEČI PILOT (naslednik gledališča sester Scipion Na-sice), skupina arhitektov GRADITELJI, oblikovalci NOVI KOLEKTIVIZEM ter oddelka za teoretsko psihoanalizo.
In kje leži njen ključ znotraj Slovenije?
Koto; lanko Dcrmaslija
Kar v samem mestu Ljubljana in v kompleksni zgodovini Slovenije. I osnovni triadi NSK LAIBACH funkcionira kot ideologija, IRWIN kot "estetika" in Rdeči pilot kot "religija". Vsi pa ostajamo prepoznavno slovenski in pomenimo očiščenje tukajšnje samozavesti.
Stalno ste prisotni na vseevropskem prizorišču. Ko ste npr. pripravljali scensko glasbo za Macbetha hamburškega Schauspielehaus teatra, ste shakesperijanstvo zaznali kot "zelo blizu slovenski duši"...
Shakespearjev Macbeth je bil napisan za LAIBACH.
Skratka, nič se ni zgodilo naključno... In kje se gibljete zdaj?
Na mejah režima naključij ne obstaja več ministrstvo gravitacije.
Ob letošnji podelitvi Prešernovih nagrad, katere je bil deležen tudi NOVI KOLEKTIVIZEM, se z javno izjavo niste odrekli svoji retrogradni metodi in odnosu do oblasti in umetnosti. Zadevo ste rešili salomonsko: nagradi ste se odrekli, denar pa podarili oddelku za oblikovanje na ALU. Kako bi od reagirali, če bi vam ZASAVC podelil nagrado "KULTURNIKOV LETA"?
Že nagrada sama je priznanje. Tovrstne nagrade so davki na kulturno "samozavest" Slovencev.
Petra Radovič
Milanova
Ce kaj vznejevolji ljudi, je naša že kar utečena navada, da ob vsaki podražitvi (blaga, živil ali storitev) skušamo najti opravičila zanje s primerjavami. Največkrat sc primerjamo z deželami Zahodne Evrope, najraje z našimi bližnjimi sosedami. Vse v redu in prav, vendar, če so te primerjave enostranske, in nam ne pokažejo še druge plati medalje, če ne povedo hkrati, kolikšni ßo v primerjalni deželi zaslužki in pokojnine ljudi, so zgolj zavajanje napoučenih potrošnikov.
Lahko naštejemo kar lepo število primerov, ki potrjujejo naše ugotovitve. Elektrogospodarstvo zelo rado ob vsaki nameravani podražitvi električne energije razloži porabnikom, da bodo nove cene za toliko in toliko odstotkov nižje od onih, ki jih plačujejo, vzemimo v Avstriji ali Italiji. PTT-jevci nikoli ne pozabijo ob povečanju cen impulzov dodati, da so v tujini telefonski pogovori še veliko dražji, kot pri nas. Primerjave so in bodo ostale, verjetno jih bomo še izpopolnili, ker brez njih ne gre. Še posebej ne v tržnem gospodarstvu, ki ga uvajamo. Toda enkrat za vselej se moramo otresti škodljive navade, da skoraj pri nobenem primerjanju ne povemo, kolikšne so plače potrošnikov v tujini, kolikšna je naša ali kolikšna je tam storilnost itn. Šele, če bomo začeli upoštevati dosežene plače in pokojnine v primerjalnih deželah, bodq primerjave dobile svoj smisel in pomen. Še več: nemalokrat nam bodo pomagale pri odpravljanju naših napak, slabosti, pomanjkljivosti.
Dolžan sem napisati še to: največkrat bomo ob primerjanju s komerkoli in s čemerkoli zadeli v osrčje tarče, če bomo toliko pošteni, objektivni in korajžni, da bomo poleg številk o zaslužkih, davkih in pokojninah, znali ljudem predočiti še pogoje, v katerih lam delajo in živijo. In to, kako dosegajo takšne cene ali cenovne razrede. Ne more nam biti vseeno ali imamo opravka z nizko ali višjo storilnostjo, ekonomičnostjo, nižjo ali višjo donosnostjo, s takimi ali drugačnimi primerjalnimi prednostmi in podobno. Brez tega ne more biti nobene objektivne presoje.
Samo po takšni poti bomo lahko soljudem prikazali, kaj je in kaj ni, kaj drži, kaj niti približno ni res... Lahko ostanemo kar v domačih iogih. Nobena skrivnost ni, da sc proizvodnja v zasavskem gospodarstvu ni niti približno za toliko zmanjšala, kot se je zmanjšalo število zaposlenih. In prav tako se niza toliko zmanjšal dohodek, kot število onih, ki so ostali brez dela. To je konec koncev, da ostanemo zvesti našemu kramljanju o primerjavah, neke vrste davek, ki ga in ga še bomo plačevali za to, da bi imeli donosnejše gospodarstvo. Da bi bolje delali, poslovali. In tudi bolje zaslužili.
Milan Vidic
Nandetov
priboljšek
Humor, ki mu ljudje pravijo "črni", je občutljiva zadeva. Nanj se različno odzivamo - odvisno od starosti, trenutka, položaja in asociacij, kijih ob takem humorju dobivamo. Običajno ne sproža tistega veselega smeha, ki sprošča in vliva optimizem. Največkrat sc ob njem kislo nasmihamo in pomilujemo tistega, ki ne loči humorja od nesramnosti. Morda sc takemu humorju malo širše smejejo mladi, saj so prepričani, da so še daleč od smrti, ki je največkrat glavni predmet takega humorja. Z leti postaja človek ob obešenjaškem namigovanju na skorajšnjo smrt vse bolj ranljiv in občutljiv, posebno boleči pa so za nekatere dnevi in tedni okoli upokojitve, ko delajo nekakšno inventuro o svoji delovni in življenjski (ne)uspcšnosti.
Redki se brez pretresov sprijaznijo z vsiljivo mislijo, da so "odslužili", da podjetju niso več potrebni, da bodo odslej iztrgani iz nekdanjega delovnega okolja in obsojeni le na občasna vljudnostna vabila in obiske. In ko je novi upokojenec ves rahel in poln črnine, dobi po pošti še bolj črno pismo, ki se začenja takole: "Ker ste dosegli predpisano starost in naša demokratična družba ne more pričakovati od Vas nobene koristi, ste avtomatično zapadli upepelitvi po 1. odst. 7. čl. Zakona o upokojencih in drugih nekoristnih članih (Uradni list RSšt.92/1). Pogoji:Takoj (ali najkasneje v roku 15 dni) sc morate zglasiti v naši podružnici pred pečjo št. 5, vrata št. 3, zaradi vaše upepelitve, vašega nadvse smešnega in škodljivega življenja..."
Človek mora danes marsikaj požreti, saj v poročilih z bojišč vidimo prizore, ki razkazujejo najhujša razčlovečenja na balkanski način. Čut za mero je nekaterim povsem odpovedal: pomešali so resničnost s fikcijo, borbo z morilstvom, idejo z vandalstvom, humor in izprijenost...
Če bomo hoteli obstati, bomo morali spet najti prave človeške mere zase in zadruge. Potem si najbrž ne bomo pošiljali obešenjaških sporočil, ki z duhovitostjo in zdravim humorjem nimajo nič skupnega, priporočajo pa: "Biti morate tešči in popolnoma trezni, da ne bi prišlo do poškodbe peči. K upepelitvi se javite obriti (to velja tudi za ženske kandidatke), v svežem perilu in z dobro umitimi nogami... Predhodno morate izprazniti mehur, da ne bi pogasili ognja. Iz istih razlogov odstranite vodo iz kolen..."
S prezirom berite pisma, ki jih razpošilja neki dr. Pepel Koščica.
Nande Razboršek
r~	n
Mladi
nimajo kam
Kam življenje je odšlo ... Vsakdo tava po svoji poti brez cilja. Mladi postajajo vedno bolj pasivni in dovzetni na vplive okolja. Pred lokali se človeku velikokrat ponuja žalostna slika. Starostna struktura mladih, ki si iščejo uteho ali morda užitek v alkoholu, je vedno nižja. Kriva pa ni samo pijača. Tudi na zunaj sicer nevidna mreža lahkih drog se vse bolj širi. Zadnje čase pa imamo v Zasavju tudi vedno večje probleme z nasiljem med mladimi.
Toda, kaj naj bi naredila družba, da se take stvari ne bi več dogajale? Saj mladi navsezadnje poleg lokalov in diskotek nimajo ničesar, s čimer bi lahko koristno zapolnjevali prosti čas. Že res, da gre lahko vsak ven v naravo in se tako sprosti. Toda na tak način se podaja iz ene nevarnosti v drugo. Druga je seveda zelo strupen zrak, ki ga vdihavamo.
Nekdaj je bila v Zasavju aktivna ZSMS. Na mladinskem področju se je tako vedno kaj dogajalo. Lep primer za to je bila na primer organiziranost zimskih počitnic. Mladi so jih lahko prijetno preživljali. K^j pa letos? V Zagoiju npr. ni bilo nobenega počitniškega programa, ničesar.
V sosednjih Trbovljah je bilo mogoče zelo pestro preživeti počitnice.
Vsak naj pač poskrbi sam zase, se bržkone glasi novo zagorsko pravilo. Tudi mladina v Hrastniku je nekako pozabljena in sploh, ali ni za te mlade ljudi morda že prepozno, da bi postali zainteresirani še za kakšne druge dejavnosti, kot je posedanje v lokalih? Se kdo potem sploh še čudi, zakaj je tako, kot pač je.
ZSMS je izginila, nadomestila jo je LDS. V to stranko niso več vključeni samo mladi. No, morda so člani mladi po srcu, vendar je to zopet čisto druga pesem. Če bi se le kdo zavzel za mlade duše in jim omogočil ustvaijalno udejstvovanje ter koristno izrabljanje prostega časa, bi izginili tudi problemčki, ki počasi, a vztrgjno rastejo v velike probleme mladih.
Katja Božič
X___________________ J
Nekoč
Miha
Čohal, danes...
Če ne bi bilo v Zagoiju Čobalove hiše (zdaj ima v njej pisarne Stroj-na-elektro industrija), bi bilo ime nekdanjega zasavskega socialnodemokratskega prvaka najbrž povsem pozabljeno. Pred nekako sto leti pa so bile posebno rudarske oči uprte vanj.
In kdo je bil Miha (Melhior) Čohal? Rojenje bil leta 1864 v Šentpa-vlu (zdaj Prebold) v Savinjski dolini. Slovenska enciklopedija navaja, da se je že kot otrok zaposlil v domači predilnici, nato pa je bil rudar v različnih krajih Štajerske, v osemdesetih letih pa je prišel v Zagoije.
Tu je kmalu občutil rudarsko bedo, postal je njihov organizator, sodeloval je v stavkah, leta 1896 pa je bil pri ustanovitvi Jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Leta 1901 in 1907 je kot socialni demokrat kandidiral na Štajerskem na državnih volitvah za dunajski državni zbor. V Trbovljah in Hrastniku je nastopil na več shodih, kjer je zagovarjal program svoje stranke. Kot publicist je sodeloval pri različnih delavskih časopisih. Kasneje je postal v Zagoiju upravnik rudarskega konzuma in si ustvaril sorazmerno ugoden gospodarski položaj.
Slovenska socialna'demokracija pa po prvi svetovni vojni ni revidirala svojega dela in si ni ustvarila novih ciljev, zato je prišlo do ustanavljanja novih delavskih strank. Socialni demokrati so do druge svetovne vojne politično životarili, leta 1941 pa so prenehali obstajati. Miha Čobal je umrl dve leti pozneje.
Podatki kažejo, da je bil Čobal izrazita osebnost, posebno pogosto pa
X_____________________
Melhior (Miha) Čobal Iz knjige Rdeči revirji II., str. 52.
so ga časopisi omenjali leta 1907, ko se je na shodih politično zavzemal za enake cilje kot strankarski so-drug Ivan Cankar. Ta je kandidiral za dunajski zbor na socialnodemokratski listi v litijskem volilnem okraju, kamor je spadalo tudi Zagoije z okolico. Nekatere predvolilne shode, ki so bili aprila pred 85 leti, sta skupaj obiskala in na njih doživljala različne sprejeme. V takratnih strankarsko obarvanih časopisih lahko preberemo prav zanimiva poročanja. Na primer:
-	Zagorskemu Čobalu pa svetujemo, n^j ne hodi v Litijo čakat, kdaj bodo ljudje od maše prišli, imajo pri maši boljšo pridigo...
-	Ne ve se, ali iz nevednosti ali po nesreči, zbral si je (Cankar) za svojega spremljevalca in ministranta »slavnoznanega« zagorskega Miheta Čobala...
-	Koliko so tukaj (v Hrastniku) nakopičili socialni demokrati psovk in neosnovanih podtikanj in sumničenj, presega že vse meje in gotovo ni pošteno ... (ZD I. Cankaija, 29. knjiga).
Miha Čobal ima v zagorski zgodovini gotovo zanimivo in še ne dovolj znano vlogo in mesto. Te vloge pa v preteklosti ni nihče obujal niti povzdigoval, in tako skoraj nismo vedeli, da je imela nekoč socialna demokracija v Zasavju močno zaledje: Zato začenjamo znova, z letom 1896...
Nande Razboršek

Lajamo, kot hočejo drugi
V Hrastniku je bilo zadnje nedeljsko popoldne precej zanimivo. Člani na novo ustanovljenega društva so pripravili razstavo psov. Zbralo se je nekaj sto ljudi. In vsi so bili zadovoljni, morda še najmanj sami psi.
Predsednik Športnega kinološkega društva Hrastnik Viktor Ramšak je posebej za Zasavca dejal:" Trenutno je v društvu 40 članov. Veseli smo, da se je danes zbralo tolikšno število ljudi in si ogledalo pse. Zadovoljni smo tudi s številom razstavljalcev, kar 35 jih je bilo." Na začetku sc seveda največ govori o načrtih. Viktor Ramšak:" Čimprej bi radi uredili
društvene prostore in poligon za učenje psov, pa tudi pasji hotel. Primerni bi bili dve lokaciji: na Blätah, ali pa v Studencih."
Prireditev so v Hrastniku omogočili sponzorji - podjetja in obrtniki, pa tudi Skupščina občine in Izvršni svet.
Zasavc je tokrat v Hrastniku pripravil izmišljeno anketo med udeleženci razstave. Posneli smo izjave štirinožnih prijateljev.
Tekst: Marko Planinc, foto: Branko Klančar
Močno me skrbi, kdo bo novi mandatar za našo vlado. Kar malo predolgo že tečejo ti razgovori.
Še frizerji niso več, kar so bili. Pridružujem se splošni stavki.
Da hi glasoval za Peterleta? Dajte no, dajte ...
Požvižgam se na politiko. Žuri, žuri, to je za nas mlade.
Dost mam. l ile v skupščini so pa res dolgočasni. Ko bi vsaj namesto banan delili kosti.
Kaj? Ne čujetn dobro. Pa vidim tudi ne.
Marke za znanje
V soboto sta se na Radiu Trbovlje v skupni akciji Zasavca, Radia Trbovlje in LB, TB Zasavje pomerila naročnika Zasavca Rudi Matko iz Trbovelj in Viola Prosen z Izlak. Izlačanka je za nekaj točk premagala Trboveljčana. Pomagali so ji tudi poslušalci.
Nagrado - obveznice občine Trbovlje v višini 200 mark je Violi Prosen predala Erna Maček iz Ljubljanske banke. Rudi Matko pa bo pol leta prejemal Zasavca zastonj. Naslednja nagradna igra bo čez mesec dni. V prihodnji številki Zasavca boste našli nagradno vprašanje. S pravilnim odgovorom in malo sreče pri žrebu boste že bližje 200 markam. Še to: igra bo že naslednjič potekala nekje na terenu. Tako bo vse skupaj še bolj zanimivo.
Na fotografiji sta udeleženca igre v pogovoru z odgovornim radijccm Alešem Guličem in predstavnico ljubljanske banke Erno Maček.	Foto: Branko Klančar
M.Š.
Gostišče
tel., fax.: (061)733040
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO
Sl*
NUDIMO VAM VSE VRSTE TALNIH OBLOG:
(parketi, itisoni, tapisomi, plastißcij'ane
plute iz uvoza, stenske plute, ladijski podi, vi nflex podi,
topli podi in še...)
-BARVE, LAKI, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST
ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE: PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE,
PRODAJAMO TUDI NA KREDIT!
VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ VAM NUDI
TAPI d.o.o.
KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31 TEL. (0601) 71 827
TRGOVINA JE ODPRTA NO N- STOP OD 7-19 URE,
Ko sepcljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega,klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planine - Čemšenika. Le en kilometer od križišča na tej cesti leži vas Šentgotard, kjer se nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi, še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši, \VC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj.
Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijetno glasbo za uho in plesalce.
Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040
TROJANE -a---------»CE
ib ŠENTGOTARD
® Goatitoe MAČEK
OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL.. (0601) 73 705.
• I.vIvHvHvHvIvHvvG
........................................


Dol pri Hrastniku 42 533
-	športno opremo - tenis copate
-	loparje za tenis
- perilo TANYE KENDA moško in žensko perilo
ODPRTO: 7.00 -18.30, sobota 7.30 -12.00


PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE
-napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice	a
-vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-NET KARTICE

^__________:_____________y
Janez Pangeršič, direktor:
»Za našo tovarno je bilo • prelomno triinosemdeseto leto. Sami smo izdelali program, kako se iz izgubarja preleviti v uspešno podjetje. Tisti, ki niso verjeli vanj, so odšli in nam prerokovali kratko življenje. Tisti, ki smo ostali, smo uspeli znižati stroške, porabili smo manj energije, povsem smo izkoristili naše zmogljivosti in ustvarili dobiček.
Siporex je danes dobro podjetje. Čeprav nam časi niso naklonjeni, je naša pot jasna. In če bodo ostali le dobri ali celo najboljši, bo ostal tudi Siporex. Imamo sposobno ekipo, ki zagotavlja dobro kakovost, in izdelek, ki ima vrsto prednosti pred možnimi zamenjavami. Zato ne čudi, da so v našo tovarno pripravljeni vlagati tudi tujci. Tudi odnosi so dobri; tudi zato, ker v časih množičnega odpuščanja in krčenja pravic delavcev nismo in ne bomo odpuščali presežnih delavcev.
23. marca 1977 se je zgodila vrsta stvari, ki so šle v pozabo. Dogodile pa so se tudi take, ki ostajajo. V Kisovcu so tisti Jan v novozgrajeni tovarni Siporex vlili prvi kalup in iz njega naredili prve kupcem namenjene zidne bloke. Tega je zdaj petnajst let, če je merilo čas. Če je merilo narejeno, pa je tega več kot milijon prostorninskih metrov siporexa ali nekako petnajst tisoč hiš.
V	Siporexu je zaposlenih 1 75 ljudi. Ta številka je zelo podobna v vseh letih obstoja. V letih največjega povpraševanja po njihovih izdelkih so naredili več z delom ob sobotah in tudi nedeljah. Ko je bilo dela premalo za vse, so našli možnosti produktivne zaposlitve. Tako so lani na tovarniškem prostoru odprli konkurenčno trgovino z lastnim in drugje narejenim gradbenim materialom, zdaj pa načrtujejo izdelovanje lepila in njemu podobnih izdelkov. Njihovi delavci imajo dovolj znanja in izkušenj, kar je zagotovilo, da bo podjetje tudi jutri uspešno poslovalo, da bodo njihovi kupci dobili dober izdelek.
V	letih dela so uspeli svoje proizvodne zmogljivosti skoraj podvojiti. Če so najprej dnevno »naredili« dobre štiri hiše, jih zdaj sedem. To jim je omogočila inovativna dejavnost v podjetju, tehnološke izboljšave in naložba v četrto avtoklavo (tako se strokovno reče pečem, kjer se njihovi izdelki toplotno in fizikalno dogradijo) v 1983. letu. Skladno z večjimi zmogljivostmi je naraščala tudi proizvodnja - od nekaj manj kot 80 tisoč v letu 1978 do 130 tisoč kubičnih metrov enajst let kasneje. To so podatki in številke o količinski rasti. Lahko pa bi govorili tudi o kakovostni, saj danes poleg zidnih blokov ponujajo še izolacijske plošče in armirane izdelke. S siporexom je danes mogoče zgraditi celo hišo; tako nekako kot z lego kockami.
Če smo prej govorili o rasti, je pošteno, da povemo, da se je proizvodnja zmanjšala, in da so se lani približali številki sto tisoč m3 siporexa. Gre za zavestno odločitev, saj so se zaradi nižje kupne moči in manj gradenj poslabšale možnosti prodaje.
Pač pa povečujejo izvoz; vsako leto za približno petnajst odstotkov. Avstrijskim kupcem so se letos pridružili še italijanski. V Siporexu so še nedolgo lahko trdili, da so njihovi izdelki dobri in poceni. Zdaj govorijo predvsem o kakovosti. O kakovosti pa govorijo tudi drugi. Na primer Švedi, s katerimi so pogodbeno vezani zaradi uporabe imena siporex, ali pa avstrijski proizvajalec Ytong, ki bi želel v kisovško tovarno vlagati svoj kapital. Zgodba o ceni pa je relativna. Lani so svoje izdelke podražili za natančno 189 odstotkov, v istem času pa so tisti, od katerih kupujejo glavne surovine, svoje cene povečali tja do (spet natančnih) 428 odstotkov. Ko kupujemo, se srečujemo z monopolisti, ko prodajamo, pa s konkurenco pravijo. Kljub temu so ustvarili dobiček, plače so bile malce višje od slovenskih povprečnih, načrtujejo računalniški nadzor proizvodnje...
Glavna jutrišnja skrb tako ostaja lastninjenje. Uspeli so vrniti kredite, povečali so zmogljivosti in posodobili proizvodnjo. Bodo jutri oni lastniki sedaj še družbene lastnine, svoje tovarne? O tem bodo odločali drugi; in ni prav preveč greniti njihovega praznika, njihovega dela in uspehov ob petnajstletnem mejniku.
1 1 —n— 1 1		L			
ZASAVC |	1	1	1	i i i	zn
Športni zur kot se sika
Zagor je je bilo prizorišče zasavskega športnega žara, kjer se je po stari navadi zbrala zasavska smetana. Prireditev je pričel glavni Zasavc Matjaž Švagan. Med drugim je povedal, da se lahko Zasavje prav skozi šport še kako dobro predstavlja v Sloveniji in Evropi. Dokaz za to so tudi izjemni zasavski športniki. Nekateri so se predstavili tudi tisti zanimivi petek v zagorski stekleni dvorani.
Prireditev j c imela v svojih rokah TV športna novinarka Jolanda Bcrtolc. Športnike so predstavljali novinarji športnega uredništva Zasavca. Zagorjani so na prireditvi prvič proglasili najboljše športnike Zagorja. Čestital jim j c predsednik zagorske Športne zveze Milan Aničin.
Kegljač Bogdan Hribar, najboljši zagorski športnik lanskega leta, je v pogovoru z Jolando Berlolc povedal, da j c njegov letošnji cilj uvrstitev v drž.avno reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v CSR. Predsednik zagorskega nogometnega kluba Zagorje Hlcktroclcmcnt (najboljši klub v občini v letu 1991) Gabrijel Brezovar pa je kar glasno napovedal, da se bodo Zagorjani spet okrepili s trboveljskimi nogometaši. Direktor Orie, ki financira trboveljski klub, Sandi Češko, sc j c ob tem le nasmehnil.
Ena najboljših slovenskih atletinj, tekačica čez visoke ovire Brigita Bukovec, je v pogovoru z Borutom Markoškom povedala, da jo muči iši jas. Zato so njeni trenutni rezultati slabši, kot bi lahko bili. Njen največji letošnji cilj je olimpiuda v Španiji. Eden najboljših slovenskih rokometašev Jani Čop pa je v pogovoru z Markom Planincem povedal, da se je sedaj dokončno odločil, da bo igral za slovensko reprezentanco. Na vprašanje, kakšna je trenutno njegova cena na rokometni borzi, pa je po krajšem premisleku dejal:" To pa ni za javnost." Pa nič.
Seveda so vsi z zanimanjem čakali na proglasitev najboljših športnikov, ki so prejeli unikatna steklena priznanja hrastniške Steklarne. Ansambel Veter je spremljal proglasitev z učinkovitimi tuši, Jolanda Bcrtolc pa je predstavila vse športnike, ki so se uvrstili v anketi Zasavca med najboljše. Večina je bila tudi na zagorski prireditvi.
Tudi najboljše so novinarji Zasavca na kratko predstavili. Dušan Žagar je Jolandi Bcrtolc dejal, da upa, da ne bo letos najslabši trener v Zasavju. Kapetan Omnikoma Rudarja Matjaž Vrbnjak je v pogovoru s Sašom Fabjanom povedal, da si želi vsaj enkrat zaigrati za državno reprezentanco. Gorazd Medved je bil v pogovoru z Jožetom Premcem kot ponavadi redkobeseden. Metka Lukančič pa je v pogovoru z Markom Planincem povedala, da plezalne stene sicer nima v domači dnevni sobi. jo pa ima pol metra od postelje - na zunanji steni garaže.
Veter je seveda povzročil precej vetra na plesišču, udeleženci športnega žura pa so dokazali, da poleg svojih športnih veščin obvladajo tudi plesne. Pa tudi druge, za kar so poskrbeli zagorski gostinci.
Katja Božič in Marko Planinc
Juni Čop - Trboveljčan v slovenski reprezentanci.
Bogdan Hribar in Gabrijel Brezovar v pogovoru z Jolando Berlote.
*Š1
s»*
teve
61410 Zagorje ob Savi
Mlada, 22 letna športna plezalka iz Trbovelj, Metka Lukančič je leta 1991 dosegla kar nekaj zelo dobrih rezultatov.Največji uspeh je bilo 23. mesto na svetovnem prvenstvu v Frankfurtu.
Takrat je bila res dobro pripravljena in rezultat bi bil lahko boljši, če ne hi naredila napake. V Sloveniji pa je zmagovala na tekmovanjih za slovenski pokal. V skupni razvrstitvijo bila tretja, na .
slovenskem pokalu pa četrta. IÜHHHBBf
Kdo in kdaj te je navdušil za športno plezanje?
Moji prijatelji, ki so se že prej ukvarjali s športnim plezanjem. Najprej sem poskušala iz radovednosti, postalo mi je všeč in ostala sem. Začela sem leta 1986, stara 17 let. Prej pa sem se ukvarjala tudi s športno gimnastiko.
Kje in koliko treniraš?
Treniram vsak dan, če je le mogoče. Včasih, ko sem utrujena, pa moram počiti, da se ne obremenjujem preveč. Največkrat treniram v telovadnici Ivana Cankarja, obiskujem tudi jitness studiov Partizanu. Z različnimi pripomočki trenirani tudi doma
Sedaj smo naredili steno tudi doma, na garaži, kjer bom v prihodnje trenirala. Takšna stena je zelo primerna za trening. Najrajši treniram v raznih plezališčih, to je namreč najboljši trening. Plezati v naravnih skalah, kar pravzaprav plezanje tudi je, je največji čar tega športa.
Kako treniraš?
Nimam nobenega trenerja in delam vse sama. K sreči študiram na fakulteti za šport, kjer se med drugim učimo tudi, kako trenirati. Sama sebe priganjam, kar pa je zelo težko, saj moraš biti zelo samodiscipliniran. Veliko lažje bi bilo, če bi imela nekoga, ki bi me treniral, kaj delam prav in česa ne. Velikokrat gledam posnetke najboljših, se učim in poskušam posneman. Mi smo pravzaprav začetniki tega športa pri nas in zalo bomo tudipr\i trenerji naslednjim generacijam.
Večina ljudi pravzaprav ne loči športnega plezanja od alpinizma. Bi lahko na kratko razložila razlike med tema dvema športoma?
Bistvena razlika je, da se alpinizem dogaja v hribih, športno plezanje pa tudi v nizkih skalah in umetnih stenah. Sedaj pa tisto "pravo" športno plezanje štejemo predvsem kratke smeri in tekmovanja. Pravzaprav sta to zelo povezana športa. Sele tam okrog 70. let so začeli ločevati športno plezanje od alpinizma. Prej je bilo to eno in isto.
Kdo je začel s športnim plezanjem v Zasavju? Ali ste povezani v kakšnem klubu?
V	Zasavju je pni začel s športnim plezanjem Vili Guček, ki ga večina dobro pozna. Delujemo v Planinskem društvu Trbovlje. Društvo ima več odsekov in eden izmed njih je tudi naš alpinistični odsek.
Udeležuješ se tudi tekmovanj v tujini, za to je potrebno dosti denarja. Ali si pot na tekmovanja financiraš sama ali imaš kakšnega sponzorja?
Sponzorja nimam, vendar bi ga zelo potrebovala. Na vsa tekmovanja hodim kot reprezentantka Slovenije. No, tam mi krijejo del stroškov, kar pa zmanjka, prispevam iz lastnega žepa. Zaradi tega se tujih tekmovanj udeležujem bolj redko, saj ni denarja. Enkrat mi je pomagala športna zveza v Trbovljah. Nekaj denarja dobim tudi s štipendijo, v glavnem pa mi pomagajo starši. Skoraj ves la denar porabim za plezanje, saj si tudi opremo kupujem sama. To pa ni majhen strošek.
Kakšno je zanimanje za športno plezanje?
V	Trbovljah je zanimanje za ta šport kar veliko, saj se je tečaja udeležilo 11 navdušencev. To je približno toliko, kot v drugih, večjih mestih. Ne vem pa, koliko od teh jih bo tudi ostalo, saj je to ponavadi le modna muha. Upam, tla bomo z našimi uspehi dober vzor podlubniku
Metka Lukančič in zagorski župan Janez Bežim
Kaj počneš v svojem prostem času?
Prostega časa nimam ravno veliko, saj mi študij in plezanje jemljeta precej časa. V Ljubljani študiram na fakulteti za šport, zadnji letnik. Pravzaprav skoraj ves prosti čas porabim za plezanje. Ce je zrak čist, tudi kolesarim, poleti pa plavam in tečem.
Kakšni so tvoji cilji v letošnjem letu?
Moja največja želja je, da bi preplezala smer 8A +. Te smeri pri nas ni preplezala še nobena ženska, zato bi bil to zame velik uspeh. Ta dosežek bi lahko primerjala z državnim rekordom. Želim si tudi, da bi na tekmah dosegala dobre rezultate in da bi se uvrstila v slovensko reprezentanco.
Petra Žagar
Gorazd MEDVED - športnik Zasavja 91
Za svoja leta in športne rezultateje 22-letni Hrastničan, državni prvak in reprezentant v spustu s kajaki na divjih vodah (ioraztl Medved kar malce preskromen fant. l*o poklicu cizeler, zaposlen v hrastniški Steklarni, je veliko hol j zgovoren in iznajdljiv na nevarnih rečnih brzicah kot pa takrat, ko mora kaj več povedati o sein - za javnost. Sicer pa je Medu prijeten lani, visok, prej košarkarske kot kajakaške postave, pogosto nasmejan in zelo skromen.
Kako si začel?
C e vsi Janije iz Kurje vasi na Jesenicah igrajo hokej, poleni je razumljivo, da smo vsi iz našega zaselka, ki leži neposredno oh Savi, kajakaši ati kanuisti. Z Brodarskim društvom ne živimo le mladi, ampak se v njem zbira ludi precej starejših, z našimi starši vred. Gre za tradicijo tega dela Hrastnika, ki daje tudi zeli> dobre športne rezultate. Število reprezentantov in osvojenih naslovov to samo potrjuje. Sam sem začel pred okrog 10 leti, ko me je pogosto zahajanje na bregove Save dokončno prevzelo Ze od nekdaj se veliko bolje počutim na prostem, kol pa i zaprtih prostorih. Veslanje mi to prostost omogoča. Neposredno me veže z naravo in mi omogoča sožitje z njo. Zato rad veslam in mi vadba ne pomeni le obveznosti. Sprva sem gojil obe panogi: spust in slalom. Kasneje sem slalom opustil in se posvetil predvsem spustu. Imam dolge roke, kurje pri tem športu, zlasti spustu, določena prednost.
Dosedanji uspehi?
Lani je to vsekakor pni naslov v naši mladi državi. Zadovoljen sem tudi z uvrstitvijo na svetovnem prvenstvu na Soči in skupnim JO. mestom v Svetovnem pokalu. Od prejšnjih dosežkov pa je največji 7. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu pred leti v Španiji, kjer mi je ušla medalja le za borih 10 sekund.
Letos ni svetovnega prvenstva, pa tudi kajakaštvo še ni olimpijska panoga. Kakšni so potem osrednji cilji sezone?
Kajakaštvo žal res še ni olimpijski šport. Toda upam, da bo nekoč poslal, saj ima v svetu številne privržence. Zlasti v zahodni Evropi tudi ogromno gledalcev, ki se zberejo ob vseh večjih tekmah, še posebej za evropski ali svetovni pokal. Tudi svetovnega prvenstva ni. To bo prihodnje leto v Italiji. Zato sta
moja edina cilja državno prvenstvo konec julija na Soči in Svetovni pokal, kjer bi si rad pridobil kakšno mesto višje. Zal pri tem najbrž nimam realnih možnosti. Od petih tekem za svetovni pokal štejejo tri najboljše uvrstitve. Pr\i tekmi bosta v Ameriki, kjer je konkurenca po običaju slabša, žal pa pogosto tudi brez nas. Kar zadeva državnega prvenstva, bi rad ponovil lansko zmago. Voda na Soči mi odgovarja, saj imam rad hitre, \ pogostimi brzicami pregrajene vode. Tesli po uradnih, tako klubskih kot reprezentančnih pripravah, so boljši, kol lanski ta < i/v. Zal trenutno ni prave konkurence.med spustaši. Na večjih u kmah doma nastopajo tudi slalomisti. Ti so načeloma nepredvidljivi, vendar običajno zelo dobri.
Gorazd med pogovorom .v prijatelji na športnem žaru Zasavca.
Kaj pa glasba, ljubezen?
Treniram dva do trikrat dnevno. Časa nimam na pretek, to da za "glasbo mladih" se čas vedno najde. Imam tudi dekle, njeno ime pa naj zaradi objektivnih okoliščin zaenkrat ostane še skrivnost.
Tako razmišlja o svoji športni poli najboljši športnik Zasav ja v lanskem letu. Pravi, da o ciljih v privatnem življenju zaenkrat še ne razmišlja. Kar zadeva športne poti, si želi sponzorja. V klubu ima naslednika. Ivanu Poljanu želi, da na letošnjem svetovnem prvenstvu izboljša njegovo uvrstitev in po možnosti osvoji tudi medaljo. Tudi s klubskim zaledjem je zadovoljen. Strokovne podlage so dobre, pa tudi mladih talentov ne manjka. Vzor mu je še vedno Franc Barič mlajši, po njegov em najbol jši spustaš Jugoslavije. Zaupa strokovnim sposobnostim trenerja Roberta Halzcrja.
Jože Premec
Peter KOLANDER
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42
RK Omnikom Rudar- - klub Zasavja 91
"Pred letošnjo sezono smo v klubu ocenili, da moramo narediti nekaj stvari, če hočemo biti v vrhu. Igralsko smo se okrepili z Nedžadom Mašičem, Urošom Privškom in Nenadom Stojakovičem. Že od prej pa sta v klubu Celjana Tone Medved in Vito Selčan. Drugi pogoj je bil financiranje kluba. Odločili smo se za več manjših sponzorjev in enega glavnega. Prav pridobitev glavnega sponzorja Omnikoma je dala možnost, da smo postavili klub trdneje na noge. Tretja naloga pa je postaviti organiziranost kluba na višjo raven," pojasnjuje preporod trboveljskega rokometnega kolektiva predsednik Omnikom Rudarja Gojko Pešec.
Rudar je že nekaj let imel vse možnosti za večje uspehe. Vendar je bilo v klubu preveč težav, da bi dosegali večje rezultate. Domači trener Dušan Žagar je zastavil ob vrnitvi v klub širokopotezno in Omnikom Rudarje žc v prejšnji sezoni pokazal zobe. Fantje so osvojili naslov slovenskih prvakov. V letošnjo sezono so startali slabše. Ljubezen med klubom in Žagarjem je ugasnila, prišel je nov trener Bojan Levstik, ki je zastavil povsem profesionalno. Njegovi pogoji so bili prezahtevni, zato je ekipo pred pomladanskim delom prevzel Jani Peterlin iz Šmartnega pri Litiji.
Rezultati letošnje sezone so morda celo slabši, kot bi lahko bili. Gojko Pešec: "Letošnja liga je najmočnejša, odkar obstaja rokomet v Sloveniji. V klubu smo načrtovali uvrstitev med 2. in 4. mestom. Tretje bi bilo za nas velik uspeh. Še posebej sedaj, ko imamo nekaj igralcev v outu zaradi poškodb. Mislim, da imamo zanj realne možnosti. S tem lahko računamo tudi na prodor v Evropo, saj bodo slovenske ekipe prihodnjo sezono že lahko igrale v evropskih pokalih."
Omnikom Rudarje že lani.uredil notranjo organizacijo. Letos so nameravali v klub pripeljati vplivne ljudi, ki bi lahko pomagali pri načrtovanem vzponu kluba v prihodnjih letih. To jim še ni uspelo. Z ostalim pa so po besedah Gojka Pešca zadovoljni. Čeprav sponzorji zamujajo s plačili, saj tudi njih tarejo finančne težave, jim vseeno precej pomagajo. Pešec posebej poudarja, da ima glavni sponzor, Omnikom, precej posluha za njihove težave. Pomembno pa je, da tržijo tudi po Sloveniji in sc niso omejili zgolj na zasavski prostor. Pomoč občine iz sredstev za šport pa predstavlja trboveljskim rokometašem pokritje desetine letnega proračuna.
Kakšni so načrti kluba? "Zadržati sedanji nivo kvalitete. O ciljih za naslednje leto se bomo pogovarjali naslednji mesec. Najprej moramo ugotoviti, s koliko denarja bomo razpolagali. Od tega je odvisno tudi to, ali bomo iskali dodatne okrepitve. Razmišljali smo o okrepitvah iz tujine. Vendar so izkušnje drugih klubov pokazale precej slabih stvari pri takšnih okrepitvah. Precej talentov lahko najdemo kar v Sloveniji. Verjetno pa je bolje razmišljati o okrepitvah iz Hrvaške," pravi Pešec.
Okostje slovenske rokometne reprezentance tvorijo igralci iz Celja. Tudi dva igralca Omnikom Rudarja sta že
zaigrala v njej, oba sta Celjana (Selčan in Medved). Na širšem spisku selektorja Toneta Tislja pa je še kapetan Omnikoma Matjaž Vrbnjak. Po mnenju Pešca bi lahko bil kandidat za reprezentanco še Darko Raušl, če bi bil zdrav. Vsekakor bo rabil nekaj časa, da pride spet v formo. Navijači upajo, da bo že v prihodnji sezoni stari Raušl. Pa še nekdo bi lahko bil blizu reprezentance. To je vratar Mirko Škalički, ki seje že večkrat izkazal z nemogočimi obrambami.
Zasavske ljubitelje rokometa že nekaj časa muči vprašanje, kaj je z Janijem Čopom, trenutno enim najboljših slovenskih rokometašev, ki je pričel svojo kariero v Trbovljah. Gojko Pešec pravi: "Kar precej se pogovarjamo okrog tega, da bi poskusili dobiti v svoje vrste spet Janija Čopa. Vendar sta tu dva problema. Prvi je finančni, ki je seveda precej težak. Drugi pa je interes Janija, saj so njegovi cilji najbrž vezani bolj na tujino."
Kapelan Omnikoma Matjaž Vrhnjak in vrulur Danilo l.iporšek na zasu v cevem žaru komentirala priznanje.
Trboveljčani nameravajo tudi delo z mladimi, ki je bilo v zadnjih letih šibka točka, okrepiti. Letos so to rešili s tem, da mlade trenirata igralca Medved in Mašič. V zadnjih letih so izpustili dve generaciji igralcev, kar se seveda pozna. Druga težava pa je v mladih, saj sc čedalje manj odločajo za trdo treniranje. Vsekakor pa bi morali rokomet več igrati v osnovni šoli, menijo v trboveljskem klubu.
Dvorana v Trbovljah je, podobno kot v Hrastniku, neprimerna za večje rokometne dogodke. Čeprav je primerna tudi za nastope v evropskih pokalih, je nerodna predvsem za gledalce. Pa tudi TV prenosi iz. Trbovelj bi bili vprašljivi. Zato razmišljajo, da bi jo skupaj s tistimi, ki bi jih to zanimalo, preuredili. Kar žalostno je, da takšno mesto nima primerne športne dvorane, saj imajo boljše v precej manjših vaseh po Sloveniji.
Marko Planinc
tli
ro>
OMNIKOM II
d.d., Savinjska cesta 35, 61420 Trbovlje
Ne samo zasavski, tudi širši športni, zlasti rokometni javnosti, je Dušan Žagar dobro znano ime. Rojen pred več kot 52- leti, zaposlen na Rudisu, poročen, oče dveh fantov, po naravi miren in eksploziven hkrati, se je rokometu zapisal že v rani mladosti. Vročo in vse prej kot hvaležno trenersko klop pa greje že skorajda 30 let.
"S treniranjem sem začel pred skoraj 30 leti. To je bila ekipa Šentvida iz Ljubljane. Če sem veščine rokometne igre že kolikor toliko obvladal, pa sem bil kot trener popolnoma neizkušen. Med služenjem vojnega roka v Nišu so me opazili predstavniki Krivaje iz Zavidovičev. S tem klubom sem se družil dve leti, bil igralec in trener hkrati. Dvakrat smo bili sicer prvaki BiH (skupina sever), žal pa v kvalifikacijah za prvo zvezno ligo nismo nikoli uspeli. S tem klubom je kasneje dosegal velike uspehe Anton Bašič, kije bil takrat seveda že priznan trener v Jugoslaviji," pravi o trenerskih začetkih Dušan Žagar.
Kakšni so spomini na Zavidoviče?
Moram priznati, kar lepi, posebno še soproga Jadranka.
Kako pa je bilo po vrnitvi v Trbovlje?
Ko sem po dveh letih prišel nazaj, sem bil prepričan, da sem s svojo rokometno "odisejado" končal. Toda nekaj v meni ni dalo miru. Kmalu sem se vrnil na igrišče, prevzel ekipo Zagorja, ki je imela po jesenskem delu prvenstva v drugi slovenski ligi vsega dve točki. Napravili smo pravi podvig in na koncu prvenstva z 22 točkami zanesljivo ostali v ligi.
Doslej si treniral že več ekip, kako ocenjuješ svoje delo?
Do danes sem ostal v zasavskem bazenu in po nekako dvokrožnem sistemu treniral ekipe Zagorja, Usnjarja, Radeč, Dola in Rudarja. Nekih posebno briljantnih uspehov, vsajpr\?ih mest, nisem imel.' Iz preprostega razloga, ker sem skoraj po pravilu prevzema! ekipe, ki jih je bilo treba reševati. Lepi
- trener Zasavja 91
spomini me vežejo na Radeče. Dvakrat sem jih treniral in dvakrat zamenjal kompletno generacijo. Čeprav smo na začetku izgubljali tudi z 20 goli razlike, smo se po dveh letih že potegovali za prvo mesto. Malo je klubov, ki trenerju omogočajo takšen način dela. Mislim, da nikjer nisem pustil za seboj praznine.
Rudar - tvoj največji uspeh?
Ko sem kot igralec pričel v Rudarju, sem si seveda največ uspeha želel prav s tem klubom. Zal sem prav tukaj doživljal svoje najtežje trenutke. Mislim, da je to klub, ki je po izpadu iz zvezne lige zamenjal največ trenerjev. V klubu je bilo v preteklosti vse preveč ljudi, ki so želeli rezultat na silo. Rudarja sem doslej treniral trikrat. Sele v tretje nam je uspelo narediti pravi, organiziran klub. Zato tudi rezultat ni izostal. Osvojili smo prvenstvo in si zagotovili dobro osnovo za prihodnost. Kvaliteta ekipe je bila takšna, da bi se lahko znova borili za pr\’o mesto. Zaradi 'nesporazumov sem po štirih kolih moral iz kluba, pa čeprav sem bil za slabe rezultate najmanj kriv.
Dušan Žagar z Ženo Jadranko na športnem žuru Zasavcu.
Pravijo, da kri ni voda.
Resje, toda če bom še kdaj trener Rudarja, obljubljam, da ne bom več prosil po Trbovljah za denar. Zahteval bom idealne pogoje, vključno s trikratno vadbo na dan. Z višino zahtevanega honorarja pa bom dokazal, da sem pravi trener.
Zadnje besede je najboljši trener Zasavja v preteklem letu izrekel vidno razočaran.
Dodajmo za konec, da je danes trener rokometašev Emens Dola, ki sc borijo za obstanek v republiški ligi. Torej, Dušan Žagar- Duks ostaja zvest svoji trenerski usodi.
Jože Premec
f
d.o.o.
podjetje za storitve in trgovino
N
/

61410 Zagorje ob Savi
SPONZOR preporodil klub
Trboveljski nogometaši so jesenski del prvenstva odigrali slabo in zato "prezimili" na dnu lestvice. Vendar so med odmorom krepko delali, tako tekmovalci kot novo vodstvo, ki je klubu priskrbelo generalnega sponzorja. O slabi igri, zamenjavah in ciljih smo se pogovarjali z novim predsednikom nogometnega kluba Oria Rudar Trbovlje Martinom Naraglavom.
Kako ste v klubu ocenili jesenski del prvenstva?
Jesenski del je bil odigran pod nivojem ugleda Orie Rudarja. Ekipa je sezono začela v povsem neurejenih razmerah, brez vodstva, brez priprav in brez treningov. Posledica lega je bilo borili 12 l< >ek
Vodstvo kluba je \cnilai k obstajalo. Kje se je potem zataknilo?
Res je, da je vodstvo Jormalno obstajalo, vendar ni bilo aktivno. Tako smo oktobra lani oblikovali krizni snih, ki je zamenja! trenerja. Sicer trenerji niso edini krivci, ampak tam je bila zamenjava nujno potrebna. Na skupščini v novembru smo oblikovali tudi nove organe kluba, ki pa zaenkrat še ne delujejo zadovoljivo. Te spremembe so bile že nuja, kiijti krivulja "napredka" je v našem klubu že kakšnih šest tel padala. Zaenkrat smo uspeli vsaj v tem, da smo se organizirali. Izvedli smo kvalitetne priprave, prvi del v okolici Trbovelj, drugi del v Izoli. Priprave so bile izvedene tako, kot smo si jili zamislili. Ekipa je sedaj zelo dobro pripravljena in lahko rečem tudi zelo kvalitetna. Rezultati prvih tekem so v skladu z našimi pričakovanji. Ne glede na zelo težko situacijo na lestvici upamo, da bomo v ligi ostali. V vodstvu kluba svoje srednje in dolgoročne aktivnosti podrejamo temu.
In pri tem naj bi vam pomagala zagorska ORIA?
Tako je. Pomembna stvar, ki jo je opravilo novo vodstvo, je podpis pogodbe o sponzorstvu z Orio. To nam daje zagotovilo, da bomo lahko normalno tekmovali. Oria je poslovna firma, v kateri so poslovni ljudje, ki so ugotovili, da je sponzorstvo našemu klubu velik potencial za propagando. Gre namreč za obliko cenenega reklamiranja, ki pa ima velik efekt, saj je nogomet deležen velike pozornosti slovenskih, pa tudi drugih medijev. V tem primeru gre za ofenzivo Orie, ki želi bili prisotna
tudi v športu. Povratni efekt je seveda večji, če so rezultati oz. uspehi bolj odmevni. Zato je tudi pogodba o sponzorstvu odvisna od le-teh. V letošnji sezoni naj bi ostali v ligi, c naslednji sezoni so na vrsti priprave za naskok med prvih pet ekip in končno v tretji sezoni uvrstitev v sam vrh slovenskega nogometa. Za tolikšen napredek je potrebno najprej uredili organizacijske zadeve. To pa pomeni vsaj polprofesionalizacijo v delovanju kluba, tako med igralci, kol med ostalimi. Prav v ta namen smo pričeli ustanavljati Jirmo, ki se ho ukvarjala z marketingom.
Kakšni so vaši načrti?
Za to sezono je naš cilj, da ostanemo v ligi. V tem času bi uredili organizacijo v klubu, aktivirali firmo, povečali kvaliteto treninga z vsemi selekcijami, okrepili trenerski kader in sedanjim trenerjem omogočili nadaljne šolanje, oblikovali lasten sodniški kader in pripravili vse potrebno za uspešen start v novi sezoni. S tem mislim predvsem na ureditev pomožnega igrišča m delno na ureditev dodatnih tribun. Zagotoviti je treba tudi stabilno Jinanciranje kluba. Imamo likvidnostne težave, zaradi česar prihaja do zamud v nagrajevanju tekmovalcev in trenerjev. "
Želite \ klub vrniti igralce, ki so odšli iz Trbovelj?
"V glavnem ne. Od nas so odšli starejši, izkušeni igralci, ki smo lili jeseni najbolj pogrešali, saj so izkušnje ključnega pomena. To, da so odšli, je bila posledica stanja, v kakršnem je bil naš klub. O novih okrepitvah smo že razmišljali. Kljub temu, da imamo nekaj mladih in perspektivnih igralcev, vseh vrzeli le ne bomo mogli zapolniti z domačimi upi. Četudi smo si za spomini lanski del prvenstva pridobili kar pel igralcev od drugod, pa sc i edno dajemo največ poudarka našim igralcem".
barbara Kus
ORIA ZAGORJE
Polje 4, 61410 Zagorje, telefon: (0601) 61 477
NOV/iVJEC z viso/kimM ciJlji,
V zagorski občini je nogomet brez dvoma šport številka ena. Dve enajsterici tekmujeta v republiški stopnji tekmovanja, v treh občinskih ligah malega nogometa pa sodeluje kar 36 ekip z več kot 300 igralci. Najzaslužnejši za priljubljenost te športne igre med meščani je vsekakor nogometni klub Zagorje Elektroelement.
Začetki nogometa v Zagorju segajo v leto 1922, tako da letos slavijo 70-letnico organiziranega ukvarjanja s to, tudi v svetu najbolj razširjeno športno panogo. Zagorski nogometni klub je večinoma nosil naziv mesta, nekaj časa pa se je imenoval Proletarec.
Lani je dosegel naj večji uspeh v zgodovini kluba - uvrstitev v prvo slovensko nogometno ligo. Ta je postala prva državna liga. Ob koncu osemdesetih let je Proletarec igral slabše in sc skoraj vedno šele v zadnjem trenutku rešil izpada iz druge republiške lige. Novo vodstvo kluba na čelu z. Gabrijelom Brezovarjem je hotelo več. V klub so pripeljali izkušenega strokovnjaka Vinka Žibreta, ki se je že izkazal z. vodenjem Rudarja in Papirničarja, bil pa je tudi pomočnik v slovenski amaterski reprezentanci. Zev spomladanskem delu sezone 1989/90 seje moštvu priključil tudi njegov sin Bojan, ki ga je kljub ogromnemu nogometnemu znanju sosednji Rudar "odpisal". Zagorjani so slabo delo uprave trboveljskega kluba izkoristili in se poleti okrepili še z Jožetom Kernom in Tonijem Buovskim. V premoru med obema deloma prvenstva je tedanji jesenski prvak druge republiške lige pridobil še nekdanjega igralca Rudarja, Olimpije in slovenske reprezentance Moj mi ra Brečka in tako zapolnil skoraj vsa kritična igralna mesta. Ob teh igralcih ter odličnih domačinih Borštnarju, Grešaku, Pctrušieu, Smrkolju, Hadžiču, bratih Grden in Šinku ter zanesljivemu vratarju Haeetu je bilo moštvo premočno za drugo republiško ligo.
Pred pričetkom tekmovanja v SNL je moštvo okrepil še peti Trboveljčan, iznajdljivi napadalec Jani Žlak. Varovanci trenerja Vinka Žibreta in njegovega pomočnika Danila Bantana so sc temeljito pripravili in sijajno začeli v višji stopnji tekmovanja. V uvodnem srečanju so premagali Medvode kar s 4:0. Tudi nadaljevali so uspešno in v prvi polovici prvenstva osvojili 21 točk ter pristali na 12. mestu prvenstvene razpredelnice. Doseženi rezultati v lanskem letu so jim v anketi našega časopisa prinesli 2. mesto v Zasavju, v izboru zveze športnih organizacij občine pa naziv najboljše ekipe Zagorja.
Veliko vlogo pri uspešnih nastopih v lanskem in letošnjem prvenstvu imajo tudi navijači. "Garda", "Crazy boys", "Knapi"
oziroma "Zagorjani", kot so se ti fantje poimenovali, so namreč glasno vzpodbujali svoje ljubljence na vseh tekmah doma in večini gostovanj. Njihov mecen je Zdravko Dakič, vlogo vodje skupine pa opravlja Dalibor Zupan.
Moštvo seje poleti še imenovalo Proletarec, sc preimenovalo v Zagorje, oktobra pa je temu nazivu dodalo še ime glavnega pokrovitelja Elcktroclcmcnta z Izlak. Ta firma pa ni edini sponzor kluba, saj so marljivi člani upravnega odbora pridobili še pomoč mnogih drugih podjetij in zasebnikov. Nogometni delavci mnogo sredstev dobijo tudi z lastnim delom. Klub je namreč uporabnik letnega kopališča, klubskega bifeja ter dveh teniških igrišč, ki so jih izgradili jeseni.
Predsedniku klubu Gabrijelu Brezovurju česlilu k naslovu najboljše ekipe c občini izvršnik Janez Lipec
NK Zagorje Elektroelement je nedvomno med najbolje organiziranimi športnimi kolektivi v Zasavju. Njihov predsednik Gabrijel Brezovar je na proglasitvi najuspešnejših zasavskih in zagorskih športnikov, trenerjev in ekip dejal: "Pričakujemo, da bomo letos ostali v zlati sredini, za drugo leto pa načrtujemo tudi višjo uvrstitev. Poleti bomo moštvo okrepili. Na listi želja so Cvikl, Tosič, Breznikar, Čeh in še kdo. Morda bomo znova pridobili tudi kakšnega igralca iz Trbovelj."
Nogometaše in vodstvo kluba ni potrl niti neuspešen štart v spomladanskem delu sezone. "Ekipa bo ujela pravo formo. Za kakovost nogometa v Zagorju se ni treba bati. Na vrata prve ekipe že trkajo domači mladinci Stariha, Repovž, Povšnar..., dobro pa smo začeli delati tudi z mlajšimi selekcijami ," je še povedal predsednik Brezovar.
Sašo Fabjan
Ü
e
tl
ELEKTROELEMENT
SPORT
I
J J. J
J .
I eter zna tudi v novi zasedbi navdušiti poslušalce in plesalce.
Tl Trbovlje je posnela celotno prireditev in jo predvajala na kanulu lt).
Na prireditvi smo opazili: veliko uspešnih zasavskih športnikov različnih generacij, med njimi tudi telovadca zlate generacije Marjana Skazo, zagorskega župana Janeza Režuna, zagorskega in trboveljskega izvršnika Janeza Lipca in Franca tieravsa, direktorje in podjetnike, šefe vseh zagorskih strank in nekaterih iz obeh drugih občin, zasavske novinarje ... Nekaterih pa spel ni bilo...
Posebna gosta prireditve sta bila državna reprezentanta atletinja Brigita Bukovec in rokometaš Jani Čop. Predsednik slovenskega Olimpijskega komiteja Janez Kocjančič sc je zadnji dan opravičil, ker je moral na nujno, pot v Nemčijo. Do zadnjega smo čakali tudi na Natašo Bokal, ki je obljubila prihod na Zasavčcv žur, vendar so jo druge obveznosti žal zadržale.
Dvorana delavskemu domu Zagorje je bila polna - poslini l (,!' Medijske toplice so imeli dosti dela.
Športni žur v Zagorju oh proglasitvi športnikov je pripravil časopis Zasavc. Pri tem so mu pomagali: vse tri zasavske občine, podjetje Ultra Kisovec, Steklarna Hrastnik z unikatnimi priznanji iz stekla za najboljše športnike, Trgovina Mikro z. Izlak z darili za športna gosta Brigito Bukovec in Janija Čopa ter Cvetličarna Ani Guzej iz Trbovelj s šopki za najboljše športnike.
Najboljšim športnikom Zasavja so priznanja podelili: trenerju Dušanu Žagarju glavni urednik Zasavca Matjaž Švagan, Rokometnemu klubu Omnikom Rudar predsednik trboveljskega izvršnega sveta Franc Bcravs, kajakašu Gorazdu Medvedu predsednik zagorskega izvršnega sveta Janez. Lipce in alpinistki Metki Lukančič zagorski župan Janez. Režun.
J______
Zur je bil res, kot se sika.
Športno prilogo smo pripravili v uredništvu Zasavca ob proglasitvi najboljših športnikov Zasavja za leto 1991. Uredil jo je Marko Planinc, fotogralije so delo Toma Brezovarja in Branka Klančarja, prispevke pa so napisali sodelavci športnega uredništva Zasavca.
Izdajo priloge so omogočili sponzorji: Varnost Zagorje, Agrohit Trbovlje, Naš market Trbovl je, Omnikom Trbovlje, In tact Zagorje, Oria Zagorje in Elektroelement Izlake.
Z siporex Z
se uporablja enostavno se z lahkoto obdeluje je lahek je ekološko čist
je dober toplotni in zvočni izolator
yX siporex	Z
• zidni bloki	
• izolacijske plošče	
• stropne in strešne plošče	
• okenske in vratne	
preklade	
• horizontalne in	
vertikalne zidne plošče	z
siporex sistem tlge
V Siporexu so razvili tudi sistem suhomontažne hiše. Hišo in tehnologijo gradnje so predstavili hrvaškim podjetjem, saj so izjemno primerne za obnovo porušenih območij, in gospodarski delegaciji Irana, ki se zanima za gradnjo naselja s 1500 hišami in podobno tovarno. Na otoku Pag pa so sistem tudi že praktično preizkusili; tako je zgrajeno naselje Gajac.
Prednosti tega sistema je več. Hiše se lahko gradijo s siporex elementi v celoti ali pa v kombinaciji z drugimi gradbenimi materiali in izdelki. Največja višina stavb je pritličje in še štiri nadstropja. Takšna gradnja je za petino cenejša od klasične, stavba je zgrajena protipotresno, čas gradnje pa je občutno krajši kot pri klasični gradnji, saj je površinski meter stanovanja narejen najkasneje v dvanajstih urah.

I
I
n
bASAVC
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
Peter KOLANDER
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel. : (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19.00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00


TEHNIČNA TRGOVINA <&
p	POSREDNIŠTVO
Prešernova 37, 61410 Zagorje, tel.: 61 575
VAM NUDI:
*	veliko izbiro TV sprejemnikov
*	videoplajerje
*	videorekorderje
*	glasbene stolpe
*	HI-FI komponente PIONNER, TECHMCS, DENON
*	avtoradije, satelitske antene
*	vse vrste telefonov
^	* video, audio kasete
Podjetje za izvajanje obrtnih del

..
adaptacije - novogradnje
-	PARKETARSKA DELA VSEH VRST
-	OBLAGANJE TAL IN STEN Z LESNIMI, TEKSTILNIMI, PVC MATERIALI; PLUTO, GUMO, LINOLEJEM ...
-	VARJENJE PVC MATERIALOV
-	IZVAJANJE KISLINOODPORNIH IN ANTISTATIČNIH PODOV
-	TAPICIRANJE VRAT, POHIŠTVA IN DRUGA DEKORATERSKA DELA
- PO POSVETU Z VAMI, VAM VSA DELA OPRAVIMO Z VAŠIM ALI NAŠIM MATERIALOM. LAHKO GA TUDI UVOZIMO. DOSTAVIMO ATESTE. SVETUJEMO.
- Z DOLGOLETNO PRAKSO IN SOLIDNO KVALITETO NAM NI TEŽKO DATI DVELETNO JAMSTVO.
- DRŽIMO SE DOGOVORA IN ROKA. IZBERITE NAS, IN PREPRIČALI SE BOSTE.
Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu
2.	Vzdrževanje
3.	Proizvodnja lesnih izdelkov
4.	Urejanje in vzdrževanje parkov in drugih površin
5.	Cvetličarna
6.	Inženiring na domačem trgu (inženiring na področju odstranjevanja in predelave odpadkov ter na področju procesne tehnologije
7.	Cenitev nepremičnin, osnovnih sredstev in opreme
8.	Agencijske in posredne storitve
9.	Zastopanje tujih firm in konsignacije
KOMUNALNO OBRTNA DEJAVNOST
61411 IZLAKE, Valvazorjeva 24 TEL.: 0601/73 613 Poslovni prostori
61410 ZAGORJE, Vinska cesta 3 Tel.-Fax.:0601/61 171

Motor je moja droga
29. februarja se je na Prešernovi cesti v Zagorju odprl MC (moto club) Rolling bones, kar v prevodu pomeni kotaleče se kosti. MC klub Rolling bones je bil ustanovljen pred tremi leti v Žireh na Gorenjskem. Bil je prvi klub v Sloveniji, ki je deloval po mednarodnih MC pravilih. Zagorska podružnica je bila ustanovljena jeseni in ima trenutno štiri člane. Predsednik kluba je Smiljan Grčar - Pilko, člani pa so še De-
jan Žigon, Boriš Zubič in Matjaž Pikelj. Klubske prostore so si uredili v skorajda razpadajoči hiši, kjer so popolnoma prenovili in opremili eno sobo, nameravajo pa urediti vsaj še eno. Fantje so se mi predstavili v sočni Zasavščini in naj mi zatorej oprostijo, če jih iz razumljivih razlogov nisem povsem dobesedno citiral. Povedali pa so tole:
»Mi smo MC klub in trenutno s klubom v Žireh edini v Sloveniji. To ni navadna AMD-moto sekcija, saj MC združuje le tiste prave ljubitelje motorjev in tudi naš pravilnik je zelo strog. Naš cilj pa je preprost. Vožnja z motorjem in promocija Slovenije v svetu. Veliko vozimo v tujino na zbore MC klubov in tudi pri nas so že bili naši prijatelji iz Italije ter sam predsednik MC kluba »Viking nomadi«, kije pripotoval z Irske.
Osnovni pogoji za vstop v naš klub so: slovensko državljanstvo, in to ne le na papirju, marveč tudi v srcu, starost vsaj 21 let, izpit A kategorije in registriran motocikel nad 250 ccm prostornine. Vsakdo, ki želi postati član MC kluba, je najprej na enoletni preizkušnji, , nakar se ga sprejme ali zavrne. V svoje vrste pa nika-''Ncor ne mislimo sprejemati tako imenovanih »cafe ra-cerjev«. To so tisti, ki imajo svoj motor le za šminko, zato da bolj »zažgejo« pri ženskah in da se postavljajo. Takšni divjajo 150 kilometrov na uro skozi center mesta in pri tem ne pomislijo, da lahko v vsakem trenutku steče na cesto kak otrok. Takšnih motoristov v našem klubu ne rabimo in takšni ne bodo nikoli nosili MC našitka na hrbtu.
Moti nas, ker nas večina sodi po videzu. Kakor hitro vidijo naše jeans brezrokavnike, polne našitkov, takoj pomislijo: to so nekakšni razbijači, narkomani ... Ven-
dar to ni res. V našem klubu smo strogo proti drogi. Alkohola skorajda ne pijemo, saj nam MC pravilnik prepoveduje vožnjo motorja pod vplivom alkohola. Nikoli ne bo nobeden od naših članov peljal po mestu več kot 50 kilometrov na uro, ker se zavedamo morebitnih posledic prehitre vožnje. Nam ni važno, kako hitro se peljemo. Mi uživamo v vožnji sami.
Prav tako je napačno prepričanje, da je motor luksuz. Davki ob nakupu so zato višji kot pri avtomobilih. Registracija je dražja, čeprav je motor na cesti praktično le pol leta itd. To je krivično. Vsi, razen predsednika, smo brezposelni in delamo na črno, da dobimo denar za registracijo in bencin. Vendar pa bi vsi lažje stradali, kot pa da se ne bi mogli peljati z motorjem. Zato nam tudi ni bilo težko urediti tega našega kluba. Večkrat smo delali pozno v noč, zato pa imamo sedaj prostor, kjer se lahko vedno oglasijo vsi ljubitelji motorjev. Ne rabimo pa pretepačev in vsakomur, ki se želi oglasiti v naš klub sporočamo: Pridi v miru ali pa ostani doma.«
Kaj je treba še dodati? Fantje so nek^j posebnega in tudi zato najbrž pri mimoidočih zbujajo mešane občutke. Vsekakor so vredni vse pohvale za marljivost, s katero so si uredili klubske prostore. Če bodo nadaljevali tako, kot so začeli, bodo morda celo spremenili pregovor: »Obleka naredi človeka.« Obleka sploh ni važna. Važno je, kaj vsakdo nosi v srcu. Jože Ranzinger jr
CENE
VIPOTNIK
(V1TTORE)
IME SLIKARJA QIO ROČNIKA
OTOČJE ZAHODNO OD SICILIJE
VRSTA PRO JEKC1JE
OBLIKA
RASTLIN-
SKEGA
STEBLA
FILMSKA
IGRALKA
(JILl)
TUBERKU-
LOZEN
ßOLNIK
REKA V NEMČIJI
S

iivOT.
POSTAVA
MESTECE V BANATU
ML. SLOVEN-j SKI PESNIK (STEFAN)
SUROVINA ZA PLATNO
ETNIČNA SKUPINA V INDOKINI
SILVA
ČUŠIN
SLOVENSKI
DENAR
OKRAS NA GLAVAH KORINTSKIH STEBROV
RTV VODITELJ ČOLNIK
ŠKOTSKI MA TEMATIK (JOHN )
COLA.
PALEC
KUBANSKI
PESNIK
(JOSE)
NA7NANJE-
VALKA
MESTO BLIZU KRASNO JARSKA V SND
NEKDANJA
IZRAELSKA
PREMI-
ERKA
(GOLDA)
LUKA V ITALIJI
NOETOVA
BARKA
STROJEPISEC IN STENOGRAF
ELEMENT
HOJE
OSEBA 12 TAVČARJEVE »VISOŠKE KRONIKE"
POVEZN1K ZA PODVOD NA DELA
SLOVENSKI RADIJSKI REŽISER IN DRAMATIK (MARJAN)
MODEREN
PLES
STANE
MANCINI
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
NEKO. SMUČARKA HESS
ŽENSKO
KRILO
KOL SREDI KOPE. OSTRV
FILIPINSKI
OGNJENIK
NEMŠKA
POPEV-
KARICA
SPODRS-
LJAJ
NAKLJUČJE,
SLUČAJ
NEMŠKI
FILOZOF
(IMMANUEL)
OKRASEK,
OLEPŠAVA
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
RENU
MONAŠKl
KNEZ
PERJE PRI REPI
ČASOPISNO
PODJETJE
MIT. RIMSKO PODZEMLJE
ŠKOFOV
pomočnik
KRASOTA
MAJHEN
PLUC-,
DESNI PRITOK VOLGE
BLEBE-
TANJE
REKA V SIBIRIJI
NAJVEČJA 7VE7DARNA V ANGLIJI
OLIVER
TWIST
MESTO OB REKI CH1E-5E PRI MANTOVI
MASSENtlO-VA OPERA
ANGL. GRAMOFONSKA DRUŽBA
SESTAVIL:
KARLI
DREMEL
OROŽJE
JUŽNOAME-
RIŠKIH
GAVČEV
ROMAN
ALEKSEJA
TOLSTOJA
PISATELJ
O'FLAHERTY
ADAM,
BOHORIČ
MOKA IZ PALMOVEGA STRŽENA
ML.SLOVENSKI SMUČAR (PETER)
VELIKA
SKUPINA
VIRUSOV
(KRATICA)
ZASTRUPITEV KRVI, PRISAD
PISATELJ
ŠKET
GORA NA KOROŠKEM
SANDI K RO SL
NEGATIVNO NAELEKTREN DELČEK ATOMA
MALIK
HOLANDSKI
SLIKAR
(JAN)
REKLO,
PAROLA
EKSPLOZIVNO TELO
SMUČARKA
ZAJC
VRSTA OGLJIKOVODIKA V NAFTI
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke pošljite do 24.3.1992 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom »Nagradna križanka«.
Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade za križanko 5/92
1.	Nagradni paket: FORUM d.o.o.
2.	Nagradni paket: FORUM d.o.o.
3.	Moška srajca: FORUM d.o.o.
4.	Sestavljivi regal za video kasete: FORUM d.o.o.
5.	Video kaseta Koktajli: EUROTOP d.o.o. Trbovlje.
Izžrebanci nagradne križanke 4/92
1.	Zlat prstan: Zlatar Ivo MRAVLJE
Mojca Stemiša, Kešetovo 7, Trbovlje.
2.	Darilni paket:	FORUM
d.o.o. Zagorje
Krista Strumelj, Kolodvorska 17, Trbovlje.
3.	Darilni paket: FORUM d.o.o. Zagorje
Primož Pečar, Krimska c. 22, Ljubljana, 61000.
4.	Darilni paket:	FORUM
d.o.o. Zagorje
Darja Murn, C. 9. avgusta 61, Zagorje.
5.	Video kaseta - Koktajli: EUROTOP t.o.o. Trbovlje Roman Lokan, Ul. 1. junija 16, Trbovlje.
Vsem izžrebancem čestitamo.
Uredništvo
FORUM d.o.o.
Rešitev križanke iz Zasavca št. 4/92 (vodoravno)
ARANY, SIRE, KRINKA, OSAR, PUST, KLEIN, KM, AMAR, ODA, ANAA, KAOLINIT,	VIRŠTANJ,
CASSOLA, ŠANKARA, IKT, BAT, ALEATORIKA, ČARNE, AURA, RO, KENT, P, AEROBA, PUNT, SO, EOL, KE, MORTIMER, ND, FLOSKULA,	KAVA,
EPILEPTIK, AGEN, LEROS, MARAŽ, RŽ, OVES, UGO, OTALINA, PENA, RAN, KOBARID, AKER, ADO, AMERIKA
Mladim Zasavcem
Ko so prebrali v Zasavcu o problemih trboveljskih šolarjev, so se hrastniški učenci pogovarjali pri DMV tudi o svojih problemih. In o lem pisali. Iskali vzroke, iskali izhode. Težko je reči, kako naj se izognemo nasilju, saj že od nekdaj merijo slabiči svojo (ne)moč nad manjšimi od sebe. Eno je zanesljivo. Da vsako nasilje v kali zatremo. Starši ali učitelji morajo najti čas in energijo, da rešijo problem otroka, če mu ta kaj potoži. Drugače bodo nasilneži ugotovili, da so gospodarji položaja in svoje negativno početje še širili.
Naši četverčki naj zrastejo v prijaznejši svet.
Križanko nam je poslala Tadeja Perpar, osmošolka iz Hrastnika.

Učenci osmih razredov, ki mislijo, da so na šoli najpomembnejši, tepejo učence šestih in sedmih razredov. Še najbolj pa se znašajo nad "petošolčki", ki se ne morejo braniti. Tudi sama sem bila priča takemu dejanju.
Trije osmošolci so prišli v razred, si enega izbrali, in ga začeli loviti po razredu. Ko so ga ulovili, so ga začeli tepsti. Izmuznil sc jim je. Vse smo povedali naši razredničarki, ki je ukrepala tako, da so dobili vpise. Toda ti vpisi jih ne motijo in spet so začeli razgrajati. Mislim, da bi morali učitelji nekaj storiti proti takim učencem na šoli.
Dolores, ö.razred
Že tako mladi izkušamo grenkobe življenja. Mladostniki popivajo, kadijo in se celo omamljajo z različnimi mamili. Ali se ne zavedajo, da si zapirajo vrata v življenje? Ali si ne želijo, da bi bili "nekdo"? Poglejmo resnici v obraz. Vprašam se, kje so tukaj starši. Zakaj to ne preprečijo? Če bi se vsi potrudili, bi morda uspeli, saj to so njihovi otroci. Morajo jih naučiti razlikovati moralno od nemoralnega.
Osmošolka
Vem, daje med našimi osmošolci razširjen alkohol. Večkrat vidim kakšnega prijatelja, ki me čudno gleda, v njegovih očeh je čuden lesk in ko spregovori, spoznam, da je pod vplivom alkohola.
Osmošolka
Vsak dan bolj občutimo težko finančno stanje svojih staršev. Le redko sc zgodi, da nam lahko privoščijo sladko in dobro čokolado. Večina otrok si to želi. Na žalost pa so
med nami tudi otroci, ki so te dobrote zamenjali s cigareto in mamili. Menim, da so za ta pogubna dejanja krivi odrasli. Tudi otroci si ne bi to dovolili, če bi imeli pravilno vzgojo, prave vzornike doma in doma nekoga, ki ga ima rad in mu lahko zaupa.
Matjaž, ö.razred
Mnogo otrok se zateka v pijačo, cigarete in mamila zaradi problemov s starši ali prijatelji. Učitelji se premalo zanimajo za domače težave učencev in tako včasih s takimi učenci ravnajo krivično. Res je tudi to, da mno-gokateri otroci nagajajo tudi zaradi tega, ker jim je vse prepovedano. Vse prepovedane stvari počenjamo z večjim užitkom. Urejenih nimamo prostorov, kjer bi se zbirali, nikjer nas ne pustijo, nikjer ne smemo biti, karkoli delamo, je narobe.
Osmošolec
Dolgo sem mislila, da je govorjenje o nasilju kup laži in da ljudje preveč gledajo filme. Vsaj želela sem, da bi bilo tako. Toda motila sem se. Vse več je krivic. Hudo ti je, ko gledaš strah v mladem učencu.
Upam, da se bomo začeli mladi pogovarjati in da nam bodo pri tem pomagali starši in
učitelji. Moramo začeti razmišljati. Moramo pohiteti, če ne, bo prepozno.
N. N.
Ko sem čakal na avtobus, so se šolarji z nižje stopnje lovili na klopi in po travi. Večkrat sem že imel grdo torbo, zato sem jih prisilil, da so morali iti. Nekateri so mi nasprotovali, zato sem jih malo bolj na trdo prijel in jih posadil na tisto umazano klop. Ti so se potem prišli pritožit k ravnateljici.
Sašo
Naši četverčki
Konec novembra lanskega leta so sc moji trije bratranci in sestrična s starši preselili z Marnega v Hrastnik, ker so zrasli in nista mogla več po dva spati v eni posteljici. Nam je bilo takrat dolgčas za njimi. Zdaj so že tretji mesce v Hrastniku. Stari so osem mesecev. Najtežji je Timotej, saj tehta skoraj deset kilogramov. Kristijan in Timotej imata že vsak po dva zobka. V h oj ca h sc že krepko postavljajo na noge. Kadar imam čas, grem v Hrastnik in pomagam pestovati.
Vesna Draksler, 6.h, Dol pri Hrastniku
T.P.	OSNOVA ZA PIVO	KW PRA ŽAGO Riu	MAlViSui KARTA	IMS čosTiSe.	™E5T° v|nkeu 1		KRAVLA	&o2A itoij HIP&TNlKOM
ME^To V								
VC.5TA oEKlte								
ŽTCVMtK,			majboR			AUDReiA UESKO Š£l'		
LOiLe KOt/PiC			ENAKA SAVOSUVL. ČP02.TNI PEjPomoLeK			REKO, 7 SlblkUl	OČE	Kozole %IITf\
žival				PkEvoziJO HAKAlLSyCA				
X	OSE&NI ZAltAcK	PAL AčiMKA ALUNiNli						
piSATau- QOÜOMUt. (BKKOtJ 1 ÖELUtAVX)								
pc koc, I				1. IN A. £>AMO -				
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev križanke ni težka. Pošljite jo na naslov Zasavca in mogoče zadenete nagrado.
Odgovor na prejšnjo nagradno križanko se glasi:
Kje so tiste stezice. Nagrado (album za znamke) prejme Robi Šoba, Novi dom 44h, Trbovlje.
K!'Xv!v£\vX\v!vvf.
Kulturni dan malo drugače
Prav dobro se še spominjam nekaterih srednješolskih dogodivščin s kulturnih dnevov. Enkrat na leto so nas profesorji popeljali v ljubljansko Opero, kjer smo, žal, pokazali vso svojo nezrelost. Zgodilo se je celo, da je dirigent sam prekinil Nabucca, ker mu je bilo zadosti nenehnega čvekanja iz dvorane. Lahko si predstavljate, kako smo jih poslušali.
V torek, 10. marca, ko so imele kulturni dan zagorske srednje šole, je bilo vzdušje čisto drugačno. Ne zato, ker bi bile generacije teenageijev iz leta v leto bolj izobražene in vzgojene. Predvsem so se potrudili učitelji, ki sojih peljali na ogled zanje primerne, bolje rečeno, njim namenjene prireditve. V ljubljanskem Cankarjevem domu so se namreč predstavili znani slovenski glasbeniki in poznavalci filma. Ob deveti uri so pričeli s »konkretnim in abstraktnim predavanjem o filmski glasbi«, kot so ga poimenovali. Da bi se mladini čim bolj približali, so srečanje naslovili kar v najstniškem slangu »MUZKA IN FI-LEM«. Sodelovali so Slavko Avsenik mlajši (pianist in pisec filmske glasbe, kije študiral v Gradcu in Bostonu ...), Miha Zadnikar (sociolog kulture, mladi raziskovalec asistent stažist na Filofaksu, odgovorni urednik revije Ekrani, Antun Poljanič (asistent dirigenta Pihalnega orkestra Godbe milice) in seveda njegov orkester, ki je ves čas igral v živo.
Vsi so mladino že prej »obvestili«, da ne bodo naklada-
li: »Laurie Anderson, ki je zelo pametna, zabavna in duhovita ženska, je nekoč pripomnila, da je nakladanje o glasbi isto kot densanje o arhitekturi.« Vsi imajo doma tudi njene cedeje in so zato stvar zastavili čisto drugače. Bilo je predvsem duhovito, zabavno in z eno besedo izvirno. Začeli so z zanimivostmi nemega filma, govorili o slavnih komikih kova Charlie Chaplin in še bolj slavnih režiserjih, o modernih grozljivkah, melodramah, ljubezenskih zgodbah in črnih komedijah. Slavko je predstavil duševna stanja, ki vsakega od nas spremljajo pri gledanju filmov. Saj veste - včasih smo sproščeni, drugič napeti, naši občutki se spreminjajo od radosti in sreče do groze in strahu, ko naravnost okamenimo pred malimi in velikimi platni. Povedal je tudi, kako nastaja filmska glasba in na kakšen način se sploh vključi v filmske posnetke. Miha je svoje teze baziral predvsem na »mutastem filmu«, fenomenu svojega časa - to že lahko rečemo. Svoj glasbeni repertoar je seveda predstavil tudi Pihalni orkester Godbe milice pod taktirko Antuna Poljaniča. Zaigrali so mnogo znanih filmskih skladb, med katerimi nikakor ni smel manjkati Mancinijev slani Pink Panther.
Tako je torej, na kratko zapisano, potekal torkov srednješolski kulturni dan. Doživetja se pač le s težavo natančnejše opišejo, treba je biti zraven. Tisti, ki so bili, že vedo, ali seje splačalo.
Mojca Berdnik
Ples, kjer sem bil najlepše oblečen
Nekaj najlepšega v življenju mladega človeka je prav gotovo ples ob zaključku štiriletnega šolanja. Četrtošolci se vedno z vso zagretostjo, ki jo premorejo, obdajo z vsemi pripravami za izvedbo tega plesa. Pri tem pa prav radi pozabijo na tiste nujne zadeve, ki jih (kot pes čuvgj) zvesto čakajo v šolah. Izgovor je še vedno enak: »Maturantski ples je samo enkrat v življenju, ocene (beri: cveki) lahko počakajo ...«
Dekleta si že mesece pred samim dogodkom na vse prete-ge utrujajo možgane s tem, kakšno obleko bi imele. Da ne bo pomote - tudi fantje niso nič drugačni. Le da tega ne pokažejo, saj jim je velikokrat nerodno pred dekleti. Za maturantsko garderobo so starši pripravljeni odšteti kar precejšnje vsote (tisti, ki seveda lahko). Toda učinek zelo drage obleke je lahko tudi čisto drugačen od zaželjenega.
Dekleta so bila na lanskih maturantskih plesih (v Zasavju) večinoma v črnih oblekah, zato je hitro treba poudariti, da so bile obleke bolj živih barv pravi balzam za oči, ki so gledale črnino. Obleke so bile večinoma izdelane za enkratno priložnost. Denarna situacija je letošnje leto še bolj, črna, kot lansko in zato bosta morda letos praktičnost in uporabnost prevladala nad enkratnostjo. Starši bodo verjetno svojim otrokom, oz. mladim odraslim osebam, kupili takšno obleko, na kateri bo pisalo: »Ni za enkratno uporabo«, ali pa »Po uporabi ne zavrzi«.
Sicer pa, maturantski plesi so nam pred vrati, sami se bomo lahko prepričali, kakšna bosta njihov blišč in beda.
Katja Božič
Mojca in Miran med svojimi najboljšimi varovanci na enem izmed treningov.
Miška pleše
Plesna šola MIŠKA pod vodstvom trenerja - plesnega učitelja Mirana Zupančiča že dve leti deluje v Zagorju in Trbovljah. Mladi se učijo plesa v skupinah. V skupini od 6 - 8 let pleše 30 plesalcev, skupina od 8 - 12 let jih vključuje 20, skupina od 12 - 15 let pa 20. Poleg vodje plesne šole, otroke vseh skupin trenira tudi znana Mojca Horvat iz Ljubljane.
Na zasavskem prvenstvu konec februarja 1992 so plesalci plesne šole MIŠKA osvojili v skupini SHOW DANCE prvi dve mesti, v latinsko-ameriških plesih sta bila prva Maja Malovrh in Aleš Petek, druga pa Rosvita Slanšek in Robi Humar.
Deklice SHOW DANCE skupine (Špela Bolarič, Nina Bartol, Polona Perme in Sabina Husanovič) odhajajo 13. aprila 1992 na enotedenski trening v Frankfurt s priznanim ameriškim trenerjem JAZZ baleta g. Tonyiem Lardgem, Miran Zupančič pa se bo v času sredi aprila udeležil svetovnega plesnega kongresa INTAKO 92 v Berlinu. Poleg njega bo odšlo na kongres še nekaj znanih plesalcev in vaditeljev iz Slovenije.	Tekst in foto: Jože Bertole
HOROSKOP
OD 21.111. DO 5.IV.1992
OVEN (od 21.3. do 20.4.)
Vsakodnevni boji Vam načenjajo zdravje, zato si privoščite počitek. Čeprav bo v denarnici suša, boste uspešno zaključili nek dogodek.
BIK (od 21.4. do 21.5.)
Sprostite svoje intelektualne navdihe v kakšen donosen posel in zasenčite konkurenco. Pazite na pravilno razporeditev dnevnih obveznosti.
DVOJČKA (od 22.5. do 21.6.)
Zaradi nepremišljenosti se Vam obeta škandal. Zadevo boste rešili z umetelnim govorom in se nato oddaljili od dogodka. Na koncu bo kljub vsemu za Vas izid ugoden.
RAK (od 22.6. do 22.7.)
Nesoglasja s partnerjem boste pogladili, če boste pokazali malo več ljubeznivosti in odprtosti. Združite idejo z marljivimi rokami in uspeh je neizogiben.
LEV (od 23.7. do 23.8.)
Ogrožena je Vaša finančna stabilnost, zato pazite na izdatke. Na zabavi boste v privilegiranem položaju, vendar kljub vsemu umirite svoja čustva.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.)
Čas je že, da opravite spomladanske kure hujšanja in pomlajevanja, suj boste po ryih kot prerojeni. Ljubezensko življenje bo še nekaj časa v pat položaju. Popustite!
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Sprva bo kazalo, da ste se zapustili, vendar boste kmalu dognali, da ste se pravzaprav sprijaznili s temno stranjo vsakdana. Le-ta pa Vam bo odprla oči v še globja duhovna spoznanja.
ODGOVOR
VEDEŽEVALCA
ŠIFRA: OČI JETRA
Bolne oči so pogosto posledica obolelih jeter in zato je potrebno vaše zdravljenje fokusirati predvsem na jetra. Najuspešnejšo sanacijo jeter dosežemo s pomočjo ustrezne prehrane. Tako ma-krobiotične kot z lažjo obliko vegetarijanske. Tako iz ene kot iz druge so izvzeti: alkohol, cigarete, poživila, mastna hrana kot tudi vsi kemični ali industrijsko predelani proizvodi. K takšni prehrani sovpada tudi pitje zeliščnih čajev, v vašem primeru bi bila to: češmi-nov čaj in čaj Milnice (Saponaria offici-nalis). Posvetujte se s kakšnim bioenergetikom, da Vam uredi poškodovano auro. V zvezi z delom pa pričakujte kakšno spremembo.
ŠIFRA: USPEH!
Vi boste tisti, ki boste svojim prijateljem za zgled, čeprav boste tu in tam kdaj popustili. Mogoče svojih željenih ciljev ne boste dosegli, vendar zakaj bi si jih sploh zastavljali. Mar ne teče življenje naprej tudi brez tega. Za Vasje pomembno predvsem to, da sprejemate okolico (tudi delo in zdravje) takšno, kakršna pač je in to bo za Vas uspeh.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Združili boste sile in Vaše ambicije bodo kmalu prinesle dolgove. Čudovito obdobje za ljubezen in počitek. Privoščite si!
STRELEC (od 23.11. do 21.12.)
Nekatere stvari se Vam bodo obrnile na bolje, predvsem v zvezi z delom. Polni boste energije, ki jo boste sproščali v sebi le sebi v prid. Razmislite malo o tem.
ŠIFRA: BANKA
Sprašujete, kaj bc z Vašo službo. Dejstvo, da ste na sedanjo tudi čustveno navezani, Vam najbrž ne bo pomagalo, da ne bi prišlo do neke spremembe. Ker ste marljivi in Vas cenijo kot delavca, lahko pričakujete napredovanje ali pa novo ponudbo.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.)
Nikar ne bodite potrti zaradi finančnih problemov, saj je zadeva le prehodna in pozorno oprezujte za priložnostjo, ki se bo kmalu ponudila.
VODNAR (od 21.1. do 18.2.)
Navidezni neuspehi iz preteklosti se počasi sanirajo in Vam polnijo notranje baterije. Vendar Vas čaka še naporno delo do končne preobrazbe.
RIBI (od 19.2. do 20.3.)
Vaša blagost bo nekoga zelo navdušila in uparye ter vera v ljubezen se bosta vrnila. Čas je primeren tudi za ureditev nekaterih administrativnih zadev.
KDPOiV
ZA VEDEŽEVALCA
Z ,
A Ime in priimek: ........
® Vprašanje: .............
V
C Dat. rojstva: ..........
Šifra: ................
Pustni dnevi so med drugim razkrili tudi to, da se Zasavcu za prihodnost ni hati. Mladi Zasavci so vedno pripravljeni, z »velikimi ušesi« in, seveda, v prijetni družbi.
R.R.
HOT, HOT, HOT
•	Ljubljenec zasavskih najstnic, ki
prav zato vedno z veseljem obišče naše kraje, Miran Rudan, bo te dni izdal svojo novo kaseto.
•	Simona Weiss, ki je tudi že gostovala v Zasavju, je odpotovala na turnejo v Avstralijo.
•	Ansambel Veter je končal s svojo tradicijo »belih« kaset. Pravijo, da bo nova kaseta drugačna. Kakšna bo, bomo lahko videli v drugi polovici marca ali pa v začetku aprila, ko bo izšla.
•	Vse bližje je obdobje zasavskih maturantskih plesov. Vsaj trije bodo malo drugačni. Zasavska dekleta pozor! - Del skrivnosti teh plesov je v tem, da bo na njih igrala skupina Pop design, plese pa bo vodil Bogdan Baro-vič.
•	V Trbovljah je začel delovati ansambel z imenom Nova hiša. V njem igra tudi bivši bobnar skupine Veter Iztok Pepelnak.
•	V klubu Mesečina bo v petek, 20.3. zopet nastopal pevec Miran Rudan. Morda bomo v bližnji prihodnosti videli tudi hrvaško skupino Davoli.
K.B.
( " )
Kako pa vi
žurirate?
Na svetuje toliko različnih vrst ljudi, vsak je po svoje zanimiv in poseben ...
Če bi vsi hodili žurirati samo v diskoteke ali na koncerte zabavne glasbe in podobno, bi bila naša zabava zelo dolgočasna. Saj se človek stvari, ki jih kar naprej počne, hitro naveliča. Kaj pa potem? Potem pa začne pisati zgodbice, pesmi, začne snemati filme, potepanje po vrhovih gora mu je v užitek, prepotuje pol sveta ...
Tudi mi bi radi izvedeli, na kakšen poseben način se vi zabavate, oziroma žurirate. Pišite nam na naš naslov (za rubriko Žuriramo). Tiste, ki bodo poslali najbolj zanimive predloge ali ki se zabavajo na najbolj čuden in nenavaden način, bomo obiskali, jih fotografirali in vse skupaj seveda zapisali v našem Zasavcu. Zato, hitro svinčnike v roke in na delo.
Katja Božič
V____________________ J
Golob trdno na zemlji
Janez Golob je obrtnik in podjetnik iz Trbovelj. Kovinskemu podjetju in trgovini sta s partnerjem dala ime Ro-tex. Golob je tudi član izvršnega sveta v Trbovl-jah, zadolžen za področje drobnega gospodarstva, je predsednik obrtne zbornice in član delovne skupine izvršnega sveta, ki je zadolžena za razvoj obrti in podjetništva. Je tudi človek v nenehnem gibanju, pa vendar ne eden tistih, ki pravijo, da nimajo časa. Za pogovor sva se domenila tik pred njegovim odhodom v Švico in takoj po njegovi vrnitvi sva se srečala.
Iz Ljubljane ste se preselili v Trbovlje in tu začeli svojo delovno pot.
Začelo se je pred dvaindvajsetimi leti. Moj oče je bil obrtnik in začela sva z montažo centralnih kurjav in vodovodov. To je bil tudi moj delovni začetek. Pred leti sem dejavnost preusmeril v ključavničarstvo. Leta 1989 pa sva z obrtnikom Jožetom Klincem iz Zagorja ustanovila podjetje, katerega dejavnost je kovinska predelava. Izdelujemo okovje za okna in vrata. S preselitvijo v nove prostore, obnavljamo porušeno Lisco v Zagorju, bomo morda na sedanjih lokacijah razvili kaj novega.
O tem, da ste uspešen podjetnik, ni dvoma. Ste tudi uspešen član občinske vlade?
Menim, da smo-v izvršnem svetu glede na trenutne majhne možnosti le naredili nekaj. Predvsem mislim tu na spremembo mišljenja o samem podjetništvu. Občinska vlada je v veliki meri vezana na republiško, tu nimamo prostih rok. Razumem sicer, da moramo najprej spoštovali državne zakone, tako je povsod. Vendar me pri vsem najbolj jezi pravni nered, nedisciplina v samem podjetništvu. Privatno podjetje m pr a skrbeli za svoj kapital, mislim pa, da v ostankih prejšnjega združenega dela ni tako.
Toda prav tam so delavci zelo razočarani.
Gotovo so razočarani. Kje je krivda, ne morem ugotavljali, ker nisem bil še nikoli zaposlen v združenem delu. Prejšnji sistem poznam le kot svojega partnerja, ne pa kot organizem.
Seje na področju obrti in podjetništva veliko spremenilo?
Če se ozrem nazaj, je sedanje poslovanje spremljano z veliko večjim rizikom, kot je bilo v prejšnjem sistemu. Na bolj rigorozen način kot nekdaj smo odgovorni z vsem svojini premoženjem, na drugi strani pa imamo slabše, nelikvidne partnerje. Zatorej čakamo, da bi tudi druga stran opravila lastninjenje in začela normalno gospodariti. Omenim naj še, da je republika z davki od obrti in podjetij zabila pipo v prazen sod. Tega ne bo mogoče zdržati. Na eni strani davki in močno sankcioniranje neplačil,
na drugi strani pa naša nemoč do dolžnikov. Ob urejenosti smo podjetniki gotovo pripravljeni svoj del dobička deliti z državo in spreminjati okolje v bolj prijazno in bolj kvalitetno.
Ali so za mlade možnosti na področju obrti, podjetništva?
Res so slabše možnosti kot nekdaj, ko smo uresničevali parolo, da morajo biti vsi zaposleni. Možnosti so slabše predvsem zato, ker ni toliko dela. Drugačni pogoji so. Toda biti je treba pogumen in začeti. V izvršnem svetu smo izdali publikacijo Trbovlje, vaš gospodarski partner. Možnosti za razvoj v tem kraju so. Ce samo pomislim na svoje področje, na kovinsko predelavo, so tu še odprta vrata. Kovinska tradicija je v Zasavju znana. Nastopi! je čas, ko mora človek kar nenadoma poskrbeti sam zase. Za začetek ni treba imeti ne vem koliko kapitala. Vsekakor pa voljo, pa razmišljati je treba začeti.
Ali je v obrtništvu in podjetništvu kakšen poseben čar?
Mislim, da je to samostojnost. Delati moraš takrat, ko je delo. Jaz na primer delam, ko uspem dati od sebe največ rezultatov, ne glede na dan in uro. Kadar nisem razpoložen, se raje umaknem, pa počakam. Včasih so dejali: "Ko te zagrabi, da bi delal, sedi m počakaj, da napad mine." Tu moraš delati obratno. Ko te zagrabi, da bi delal, moraš od tega potegniti čim več. S tem si skrajšaš delovni čas, povečaš rezultate. Imel sem priložnost, da si ta način ogledam v Ameriki. Količini dela in volji do dela je vse prilagojeno. Delček tega si lahko samostojni obrtnik in podjetnik privošči, vsaj ob tistih delih, pri katerih ni vezan na stranke. Pri delu so zelo pomembni tudi osebni stiki. Res so vezani na večje stroške, vendar so tudi rezultati veliko večji.
Pravkar ste se vnili iz Švice. Je bila pot uspešna?
Ja. Bila je uspešna. Odpirajo se nova tržišča. Z evropskimi partnerji so pogovori izjemno zanimivi, ker so hitri. Časi pogovorov so skrajšani na desetino tistega, kar smo navajeni doma. Tam je samo "da" ali "ne”, tistega cincanja vmes ni. V novi proizvodni hali v Zagorju bomo zaradi novega tržišča povečali proizvodnjo, ob tem pa izboljšali pogoje in pocenili proizvodnjo. Vsa neproduktivna dela, 'ki so sedaj nujna zaradi dveh lokacij, bodo odstranjena. Zaposlili bomo še tri do šest delavcev. Poglejte hitrost Švicarjev: sinoči sem se vrnil s potovanja, in prav zdajle je iz Švice prispelo po telefonu sporočilo.
Se bo družinska tradicija Golobovih nadaljevala?
O tem ne razmišljam. Imam tri otroke, vendar jih ne obremenjujem s tem. Odločitev za poklice je njihova stvar, imajo pač svoje želje. Seveda pa bodo ob morebitni krizi zaposlovanja imeli možnost tudi doma. Najstarejši sin študira ekonomijo, mlajši obiskuje tehnično šolo, hči pa zadnji letnik osnovne.
Ugotavljate, da gre veliko slabše, kot je šlo. Pa vendar veje iz vas optimizem. Ste vedno optimist?
Saj ntdi moram biti. Drugače ne znam. Uspeh ne pride nikdar sam od sebe. Ob njem ne smeš nikdar zaspati.
Ivana Laharnar
Prenova v hrastniški TKI
Gre za ekološko in energetsko zanimivo naložbo. Z njo bi morali začeti že lani, pa se zaradi junijske vojne pri nas niso utegnili niti finančno niti drugače dogovoriti. Tokrat so z naložbo že tako daleč, da lahko rečejo: prva faza se je začela in če bo šlo vse po načrtih, bi morali sredi leta, najpozneje avgusta, že nameščati vso opremo za proizvodnjo solne kisline. Izdelava tega polizdelka se bo povečala vsaj za štirideset odstotkov. Vrednost naložbe v prvi fazi znaša 2 do 2,5 milijona nemških mark. Polovico opreme so že plačali.
In kako so začeli letos poslovati? V tovarni niso niti najmanj zadovoljni z izvajanjem plačilnih in drugih sporazumov med Slovenijo in Hrvaško. Gre za prazne papirje, ki se v vsakdanji praksi ne uresničujejo. Zato so še vedno prisiljeni z osiješko Saponio poslovati večidel blago za blago. Ne glede na to so jim v Saponii še precej dolžni. TKI bo, letos izvozila za okrog 4 milijone dolarjev blaga. V prvem četrtletju bo znašala vrednost prodaje na tuje trge okoli 1,2 milijona dolarjev, precej več, kot lani v tem času. Največ blaga gre v Italijo, začenjajo pa izvažati tudi v Madžarsko, Češkoslovaško in druge vzhodnoevropske države.
M.V.
Prispevek za priključitev na zagorski plin znaša 1.400 DEM
Do konca marca naj bi vsi zainteresirani zasebni lastniki stanovanjskih hiš podpisali predpogodbo o tem; to bo izvršnemu svetu občinske skupščine oziroma stanovanjskemu podjetju, ki jei prevzelo vlogo soinvestitorja plinovodnega omrežja, omogočilo odločitev o začetku izvajanja plinifikacije na dogo-. vorjenem območju. Predpogodba je torej nekak okvir, ki bo omogočil sklenitev prave pogodbe. Potem, ko bo investitor ugotovil, da je toliko interesentov, daje mogoče sploh začeti z ustreznimi deli.
Vsak, ki bo predpogodbo podpisal, in to najkasneje do 30. tega meseca, bo moral hkrati prevzeti obveznost sprejetja, oziroma sklenitve končne pogodbe, do 15. aprila. Lahko pa se bo v tem času tudi premislil, če bo ugotovil, da ne more prispevati določen delež.
Kupci bodo lahko poravnali 1.400 mark v enem znesku ali pa ga obročno odplačevali. Kot avans bodo morali ob podpisu pogodbe plačati najprej znesek v višini 220 mark v tolarski protivrednosti do 15. aprila in nato še 200 mark do 15. maja. Mesečni obroki po 50 mark v tolarski protivrednosti pa morajo biti vplačani do 30. decembra leta 1993. Plačevanje bo urejeno s položnicami, ki jo bo vsem podpisnikom redno pošiljala prvopogodbena stran.
Z izvedbo prve faze plinifkacije bo omogočena kupcu priključitev stanovanjskega objekta na takoimenovani ulični razvod. Vsakdo bo moral sam izkopati ustrezen jarek do svoje ogrevalne naprave v hiši ali pa mu bodo to naredili drugi, ob ustreznem plačilu. Zadnja, kar občutna podražitev zemeljskega plina bo ponovno spet marsikaterega interesenta pripeljala do dileme, ali sodelovati v tej akciji ali ne. Vendar je na dlani, da se bodo vse vrste energentov dražile in da ogrevanje nikoli več ne bo poceni.
Milan Vidic
V dobrih čevljih
ni težko hoditi
To načelo skušajo po svojih najboljših močeh in znanju uresničevati v zagorski Zaščiti, kolektivu, ki'šteje 42 ljudi. Poznajo pa ga širom Slovenije, pa še kje v tujini.
Včasih so izdelovali večidel zaščitne delovne čevlje za vrsto poklicev, danes so se širše usmerili. Izdelujejo še druge vr-* ste obutve: planinske čevlje, čevlje za rekreacijo, hojo po mestnem tlaku in podobno ...
Lani so bili zelo pridni; naredili so 28.000 parov obutve in jih malodane vse prodali. Letos nameravajo ponoviti lanski uspeh in mu še kaj dodati. Če jim bo uspel veliki met, kot temu pravijo, če bodo s svojimi posebnimi čevlji uspešni tudi. v sosednji Avstriji, bodo še kaj več kot zadovoljni. Gre namreč za posel velikih količin in velikih vrednosti. Za več deset tisoč parov obutve.
Resda za tako veliko proizvodnjo še niso povsem usposobljeni. Lahko pa uvedejo še popoldansko delovno izmeno in pridobijo nekaj novih delovnih rok.
M.V.
Komunalne težave v Zagorju
Za Javno komunalno podjetje Zagorje bo leto 1992 precej težko. Zamrznitve cen komunalnih storitev, nenehno naraščanje inflacije, s tem pa tudi stroški poslovanja namreč močno ogrožajo položaj podjetja in tudi standard komunalne oskrbe občanov in podjetij.
Zaskrbljenost v letošnjem poslovnem letu je posledica tega, da je enajstmesečna bilanca uspeha podjetja pokazala izgubo v višini treh milijonov in pol slovenskih tolarjev. Razlog za takšno izgubo je predvsm v tem, da so drobnoprodajne cene v letu 1991 po-rastle za 241,7 odstotka, cene komunalnih storitev v občini Zagorje od 1.9.1990 do letošnjega februarja povečale pa v povprečju le za 46 odstotkov (prvo povišanje cen šele 1.8.1991). Na izgubo je vplivala še reorganizacija podjetja (zmanjšanje števila zaposlenih za tretjino).
Pika na vse je težka situacija mnogih podjetij v občini, ki so bila v preteklem obdobju največji dolžniki in so v stečajnem postopku.
Da v prihodnjih mesecih ne bi prišlo do večjih težav ter, da bi obdržali sedanji standard komunalne oskrbe občanov in podjetij, so v podjetju predlagali povišanje vodarine za 65 %, kanalščine za 78 %, čistilnih naprav za 50 %, odvoza odpadkov za 97 %. Glede na to, da po novem o povišanju cen s tega področja odločajo občine same, so se na seji zagorskega Izvršnega sveta odločili za povišanje cen komunalnih storitev, in sicer je tako od 1. februarja vodarina dražja za 50 odstotkov, za enak odstotek pa so dvignili tudi cene prevoza odpadkov, medtem ko je kanalščina in cena čistilnih sredstev višja za 14 odstotkov.
Cene ogrevanja v občini so višje za 15 odstotkov, medtem ko so stanarine dražje za 25 %. Izguba podjetja v letošnjem januarju je znašala nekaj več kot milijon tolarjev, skušali pa jo bodo pokriti iz sredstev Ministrstva za trgovino, medtem ko bo morala izgubo v višini 3,5 milijona tolarjev na nek način pokriti občina...
Borut Markošek
eagr*

ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ
MAGROS d.o.o. SELO 3
PODJETJE ZA SVETOVANJE INŽENIRING IN TRGOVINSKO I ™ I POSREDOVANJE, d.o.o.
DEJAVNOST PODJETJA:
-	posredovanje, načrtovanje in svetovanje računalniške opreme
-	prodaja Software opreme firm MICROSOFT, BORLAND in drugi
-	izdelava rač. programov za fin.-rač., tehnična in druga področja
-	načrtovanje računalniških mrež, prenos podatkov, inf. analize
-	organizacija tečajev iz področja računalništva:
POKLIČITE!
C. 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, tel. /fax: 0601/61 611


I
H
/ŽVtlS AGROHIT
61420 Trbovlje, Opekarna 5
II
Si
se priporoča za nakup o svojih poslovnih enotah,
^rriljljljljniinnnnnr
mladinska knjiga
I j u b I j a n a, ti tov a 3
knjigarna in papirnica
61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel. 0601/61061, 62 318 fax 0601/61 832
NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE
knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ...
Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV!
mesnica-delikatesa
terdi
MILAN DOLANC
dipl.ing.živilske tehnologije
61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344
ODPIRALNI
iz
torek, četrtek: 7-30-14.30
petek:
7-30-17.00
sreda:
7.30-16.00
sobota:
7.00-13.00
im

KROGLIČNI VENTIL "KOVINA ŠMARTNO"
PRIVATNA TRGOVINA
IZLAKAR
Stanetov trg 23, Šmartno
Prodajamo use vrste krogličnih ventilov in ves program tovarne KOVINA.
UGODNE CENE, CENE tudi PO DOGOVORU!
informacije po telefonu: (061) 881 390
Viki PAVLIN
DOLENJA VAS 33 ZAGORJE
S* 0601/ 61-368
POPRAVILA
KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Trbovlje - vaš
gospodarski partner
V' Trbovljah so pi odstavili publikacijo Trbovlje - vas gospodarski partner. Izšla je v 2000 izvodih, projekt pa je stal 16000 nemških mark. V njej v štirih jezikih predstavljajo občino, njeno gospodarstvo in razvojne načrte, dodali pa so mu še seznam podjetnikov. Brošura je namenjena sedanjim poslovnim partnerjem in tistim, ki bi sc nameravali vključili v prihodnje naložbe. Teh načrtov je trenutno za nekaj deset milijonov mark. proračun pa bo iz sredstev proračunskih obveznic zanje prispeval poldrugi milijon mark. Brošura je tako eden od projektov spodbujanja podjetništva v Trbovljah, od nje pa pričakujejo tudi. tako predsednik vlade Trane Beravs. da bodo v Sloveniji in širše lahko izvedeli, da lahko v Trbovlje pridejo tudi po kaj drugega, kot premog in cement.
R.R.
Splošna opozorilna stavka
Člani Zveze SSS so se odločili /a splošno opozorilno stavko v sredo. 18. marca. Temeljne zahteve: ukinitev zakona o plačah, saj onemogoča uveljavljanje kolektivnih pogodb. Pravična cena mora biti dogovorjena med sindikati in delodajalci. zalo je nujen sprejem Zakona o kolektivnih pogodbah.
Zahteva je še sprejem Zakona o zajamčenih plačah. Predlog: od I. 2. 1992 dalje naj bo višina zajamčene plače najmanj 17.000 tolarjev (neto okrog 11.000). Člani ZSSS od vlade zahtevajo, da v sodelovanju z GZS nemudoma ukrepa in skupaj s Skupščino R Slovenije sprejme ukrepp za boljše gospodarjenje in razvoj, /a večjo socialno in materialno varnosti delavcev in možnosti zaposlovanja delavcev. Na območnem odboru v Zasavju tem zahtevam dodajajo še zahtevo za celovilosocialno varnost 3000 brezposelnih, njihovo zaposlitev in razvojni regijski program.
II. M.
Ko dogovor obrodil sadove tudi v skupščini?
Radeška dolina bo. če bodo seveda delegati Laške skupščine sprejeli spremenjeno besedili > odloka o ustanovitvi javnega zavoda za področji zdravstvo, dobila oziroma ohranila svoj zdravstveni dom. O lem je beseda tekla na nedavnem razgovoru, ki gaje sklicala KS. na njem pa so polet predsednikov IS in SoB Laško sodelovali še člani IS Radeškega področja, delegati skupščine, p . člani občinskih inštitucij radeškega koma nekateri direkt «ji radeških podjetij in zdravstven delavci i/ Radeč in Laškega. Argumentov za ohranitev zdravstvenega doma in proti njemu je bilo veliko. Ob dejstvu, da pa je’ kraj vendarle oddaljen 30 in več kilometrov od najbližjega zdravstvenega centra, da je v bližini pomembno železniško križišče Zidani most in da je dolina ogromno vlagala v zdravstvo, je prevladalo stališče, da morajo Radeče obdržali svoj zdravstveni dom z vsaj takšnimi uslugami, km jih nudijo uporabnikom sedaj. KS bo v zvezi s tem pripravila besedilo in obrazložitev za delegate skupščine, da bodo oh sprejemanju odloka glasovali za dva javna zavoda in sicer javni zavod zdravstveni dom Laško in javni zavod zdravstvm dom Radeče, ter pustili tildi nekaj maneverskega prostora za morebitno podobno inštitucijo. Ob lem so na razgovoru opozorili tudi na probleme okrog izgradnje novega zdravstvenega doma. Za dograditev namreč potrebujejo 125 milijonov tolarjev, na voljo pa jih je le 20. Ob tem dejstvu in pa seveda situaciji v tukajšnjih podjetjih so sprejeli sklep, da strokovna komisija zdravstvenih delavcev še enkrat pregleda novo zgrajene prostore in se dogovori okrog namenmhnosti. da projektanti na osnovi le ocene pripravijo morebitne korekcije inštalacij in da se po teh ocenah in dokončni ureditvi dokumentacije nadaljujejo razgovori o potrebnih sredstvih in njihovih izvorih. Ocena je namreč da je 125 milijonov tolarjev v tem trenutku vendarle prevelik zalogaj tukajšnje skupnosti.
Franci Kadunc
/RSjXkx.
Pihalni orkester SVEA Zagorje
/	, | i . ■ i . sp, ,i i i značilni c da
si posamezni skupine iščejo pokiovitelje. Tako podjetja omogočajo takšnim skupinam kolikor toliko nemoteno delo in nastopanje, kol povračilo pa dobijo predstavljanje njihovega imena in reklamo njihove dejavnosti. Tem primerom so nekateri začel i sledil i tudi na kulturnem področju. Očitno je prevladalo spoznanje, da brez prave kulture tudi pravega gospodarskega napredka ni. da je kulturno osveščen človek bistveno drugačen tudi na drugih področjih.
Zagoi ski glasbeniki se že vrsto let proslavljajo s svojimi nastopi doma in v tujini, od četrtega marca dalje pa je generalno pokroviteljstvo nad njimi prevzela zagorska Svea. Predstavniki orkestra in Svee so se dobili v gostišču Vidrgar v Kandršah. predsednik orkestra Vladimir Kojnik in direktor Svee. Miroslav Štrajhar pa sta podpisala pogodbo o petletnem medsebojnem sodelovanju. Pogodba zavezuje podjetje, da ho godbenikom pomagalo tako finančno kot tudi s posameznimi reklamnimi artikli, kjer bodo muzicirali, predstavljali tovarno kuhinj. Sveo iz Zagorja. To verjetno ne bo pretiran problem, saj se godbeniki že čez dobra dva meseca odpravljajo na festival v severni predel Bavarske v Nemčiji, v Bamberg, tri tedne zatem pa še v področje fjordov, v norveški Skicn. kjer ho potekal velik festival raznih kulturnih skupin. Glede na uspešnost podjetja Svee v zadnjih letih, ne gre dvomiti, da ne bi znali izkoristiti vseli priložnosti za dobro rcklamosvöjih kuhinj.
Borili Mnrkošek
ZA PLAČILO V GOTOVINI NUDIMO
Ftyjccü
CEMENTNI IZDELKI
Vir, Šaranovičeva 10, tel: 713 327 DELAVNICA - VRBA - LUKOVICA


j MALI OGLASI še naprej zastonj.
; Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate • le priloženo naročilnico in jo poslati do 24.3.1992 na naslov :	Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagoije ob Savi.
E Opozorimo naj, da bomo objavili le male oglase, kjer bo dopi-:	san točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepo-
; trebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo pose-! bej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. To-i krat objavljamo tudi male oglase iz Zasavskega oglasnika.
GARAŽA, HIŠA, VIKEND
•	NA Kleku, oddaljeno 1500 m od centra Trbovelj ugodno prodam nedokončano novogradnjo + 400 m2 sadnega vrta. Voda in elektrika v hiši. Plačilo po dogovoru. Tel.: 25-427.
•	V Trbovljah oddam v najem trgovino registrirano za prodajo novih in rabljenih avtomobilov in avtoopreme. V stavbi dovolj prostora za ureditev avtodelavnice. Tel.: 25-427.
•	ZAMENJAM konfortno garsonjero 33,2 m2 za dvosobno stanovanje. Tel.: 61-439.
•	PRODAM zidano garažo v Šuštarjevi koloniji 33, Trbovlje. Cena 3000 DEM. Tel.: 22-927.
•	PRODAM zidano garažo in Opel Kadett v Koloniji 1. maj 29, Trbovlje za 10.000 DEM. Tel.: 23-622.
•	NAJEMNIŠKI trgovski lokal 32 m2 odstopim proti vračilu stroškov adaptacije ali zamenjam za avto, nizka najemnina, Trbovlje Center. Tel.: 23-019 (zvečer), 24-304 (v službi).
•	PARCELO za vikend cca 800 m2, do parcele cesta, voda in elektrika. Ugodno! Tori Stanislav, Zgornje Izlake 19.
•	V NAJEM dajem poslovni prostor (z majhnim skladiščem) v izmeri 35 m2, primeren za trgovsko ali kakšno drugo obrt ip sicer na Kolodvorski cesti 19 v Trbovljah (pri Sušniku). Tel.: 24-304.
•	PRODAM večjo garažo z elektriko v Farčnikovi koloniji. Prepis možen. Tel.: 61-663.
•	GARAŽO zidano, pri Okrogarjevi koloniji v Zagorju prodam. Tel.: 62-098.
•	PRODAM iznadmersko garažo, podomet elekt. instalacija v Centru Hrastnika - poleg Sob Hrastnik. Tel.: 41 -702 (zjutraj - Nande Grum).
ZAPOSLITEV
•	NA Tereziji v Trbovljah iščemo varstvo za enoletnega fantka. Tel.: 25-527.
e SEM mlajši upokojenec, iščem delo, pomoč pri zidavi hiš, pri krov-skih in "drugih delih. Zainteresiran sem tudi za delo v tujini. Tel.: 63-129.
•	NUDIM inštrukcije iz francoščine in angleščine. Tel.: 41 -299.
•	SUPER zaslužek - malo dela, pošljite kratek življenjepis in kuverto z znamko. Aleš Klinc, Vrh 2, Zagorje.
•	IŠČEM prijazno gospo za varstvo enoletnega fantka v Trbovljah. Helena Zupančič, Kolonija 1. maja 14, Trbovlje.
e DELO dobi šofer C, E kategorije -za določen ali nedoločen čas, lahko začetnik ali z izkušnjami. Tel.: 61-663.
APARATI
•	UGODNO prodam 310 I zamrzovalno skrinjo. Tel.: 22-714 od 16 do 19. ure.
•	PRODAM avtomat za kuhanje kave, Prestige espresso bar. Tel.: 25-986.
•	PRODAM pralni stroj »Šampion PS - 614. Aparat je brezhiben, leto izdelave 1982, cena po dogovoru. Tel.:42-129 (po 20. uri).
•	PRODAM hladilnik z zmrzovalni-kom; hladilnik 185 I, zmrzovalnik 64 I. Aparat je brezhiben, leto izdelave 1983, cena po dogovoru. Tel.: 42-129 (po 20. uri).
MOTORJI
•	KAWASAKI ZZR 500, 20/8-90 prodam ali menjam za osebni avto. Tel.: 22-389.
•	PRODAM moped BT - 50 S za 1 6.600,00 SLT. Tel.: 23-313.
•	TOMOS BT 50 S, letnik 1988 prodam ali menjam za Z 750 ali 126 P od leta 1980 dalje. Miran Potisek, Dvor 22, Šmartno pri Litiji.
•	ATX 50, letnik 1989, črn, ogromno dodatne opreme, odlično ohranjen za 600 DEM. Černelč, Selo 67, Zagorje.
NAROČILNICA za brezplačni mali oglas. ZASAVC N« 5/92
Tekst:.........................
Moj naslov:
Naročilnico oddajte najkasneje do 24.3.1992.
•	PRODAM moped BT 50 S, letnik 1989 v brezhibnem stanju, neregistriran, cena po dogovoru. Tel.: 42-568.
AVTOMOBILI
•	PRODAM Z 101, letnik 1980, registracija do 6/92, cena 1.600 DEM. Tel.: 42-513.
•	PRODAM Z 750, letnik 1979, dobro ohranjen, registracija do 1/93 za cca 12.000 SLT. Tel.: 22-922 int. 273 ali 340, Milan.
•	ZASTAVA 750 SC, letnik 1979, registriran, prodam za 500 DEM. Tel.: (061) 876-097.
•	PRODAM Mercedes 240 D tip 123, letnik 1979 (z manjšo okvaro). Tel.: 21-003 (dopoldan), 22-383 (popoldan).
•	PRODAM Kadet Corso 1,5 D, letnik 1990 ter hladilnik, skoraj nov. Tel.: 22-472.
•	PRODAM WV 1200 original nemške izvedbe, generalno obnovljen, garažiran, prva registracija 1976, prevoženih 94000 km. Dam še veliko dodatne opreme. Cena ugodna. Tel.: 41-702 (zjutraj, TKI, Nande Grum).
•	PRODAM Zastavo 850 - karambo-liran. Cena po dogovoru. Tel.: 71-847.
•	PRODAM Mitsubishi Celesta, letnik 1978; MZ 250 letnik 1979 in 126 P, letnik 1989. Tel.: (061) 877-033.
•	PRODAM ali menjam tovorno vozilo Mercedes nosilnosti 2 t, vozen z B kategorijo - kiper za Jugota. Tel.: 71-223.
e PRODAM Z 101, bele barve, letnik 1988, prevoženih 29000 km za 4.800 DEM. Tel.: 25-532.
•	Z 750, letnik 1979, registriran do 1/93, ohranjen, brez rje prodam za cca 12.000 SLT. Tel.: 22-922 int. 273 ob delavnikih, Milan Volavšek.
•	PRODAM lička, Zastava 750, neregistriran, letnik 1978 za 200 DEM. Tel.: 63-335.
•	LADO Rivo, letnik 1989, prevoženih samo 18000 km. Ponudite okvirno ceno vi. Tel.: 21-468.
•	PRODAM Viso Klub, letnik 1982 za 2.500 DEM in Zastavo 750, letnik 1984 za 1000 DEM. Tel.: 21 -882.
REZERVNI DELI
•	ZA Zastavo 750 prodam nadomestni motor z menjalnikom in ostale dele. Tel.: (061) 882-024 (zvečer).
•	PRODAM novo stranico za Z 101. Tel.: 41-632.
VIDEO-AKUSTIČNI APARATI-GLASBILA
•	PRODAM video - rekorder ITT NOKIA. Tel.: 25-637 (od 12. do 15 ure).
•	PRODAM ali zamenjam video rekorder Anitech še v garanciji za moped APN 6. Andrej Radič, Ul. prvoborcev 39, Hrastnik.
•	ZAMENJAM igrice za računalnik PC. Tel.: 21-772.
•	PRODAM računalnik Spectrum s TV, 9 kaset igric ter vsemi potrebnimi priključki za 12.500 SLT. Sebastjan Snoj, C. oktoberske revolucije 8, Trbovlje.
•	PRODAM osebni računalnik Com-modore 64 s carinsko deklaracijo, dve igralni palici, kasete z igrami (5 kom originali), kasetnik, literaturo za delo z računalnikom. Tel.: 42-129 (po 20. uri).
•	PRODAM zvočne omarice -zvočnike 70 W, oziroma 50 - 32. Tel.: 73-884.
• GLASBENI stolp ÜNISEF, dvojni kasetofon, gramofon, ekvilajzer, zvočniki 2 x 5 W. Cena 250 DEM ali protivrednost v SLT. Tel.: 22-248.
ŽIVALI
Zatekel se je pes (mlad 7-8 mes.). Je črno dlak, tačke ima rjave. Je zelo priljubljen. Lastnik, ki ga pogreša lahko pokliče. Tel.: 81-756.
•	RODOVNIŠKI Irski setri, odličnih staršev, naprodaj. Tel.: 42-078.
e PRODAJAM jagenčke. Tel.: 73-553.
RAZNO
•	PRODAM AMIGO 500, razširjeno na 1 MB s TV modulatorjem, džojstik, literatura, ter 107 disket. Cena po dogovoru.
•	PRODAM črno-beli televizor, z dokumentacijo, cena 3.000,00 ŠLT in topli pod; 6,00 x 2,00 m ter kotne letve. Cesta padlih borcev 11/d, Hrastnik.
•	TERMOIZOLACIJSKA	okna
90/100 z okrasnimi letvami in 40 m2 eternit kritine, temno sive prodam. Tel.: 61-663.
•	PRODAM motorno žago Tanaka v garanciji za 450 DEM, avtomatik S 3, letnik 1988 za 300 DEM. Roman Sto-pinšek, Ul. prvoborcev 1 2, Hrastnik.
•	POSNEMAM rojstne dneve, proslave in drugo na video. Presnemavam iz 8 mm na video. Tel.: 73-883.
•	RAZTEGLJIVO sedežno garnituro ugodno prodam. Tel.: 23-854.
•	EKSPANZIJSKE posode za centralne kurjave z garancijo na popravilo, popravljam. Lahko tudi z demon-tažo in montažo. Tel.: (061) 653-454.
•	UGODNO prodam ŠAT sprejemnik z montažo. Tel.: 61 -493 (po 20. uri).
•	PRODAM večje količine destilirane vode, 50 % ceneje. Tel.: 71-622.
•	PRODAM - karto za 3 t premoga, črno bel TV Gorenje, termoakumulacijsko peč. pralni stroj in hladilnik. Tel.: 22-281 (dopoldan).
•	UGODNO prodam premog. Marjeta Kišek, Konivanrsko naselje 5, Trbovlje (vsak delavnik od 15.-16. ure).
•	VOLNO Solčavskih ovac - prodam. Tel.: 62-362.
•	PRODAJAM slike - akvarele, motiv narava, cena od 300.00 do
700,00	SLT. Tel.: 22-993.
•	ETAŽERJI (lesene police) dva kompleta po pet polic, novo, prodam 50 % ceneje. Plinsko peč novo prodam. Milan Štojs, Trg svobode 35/b, Trbovlje.
•	KUPIM gramofon na trobljo in stare slike na steklu. Tel.: 21-671.
•	PRODAM bukova drva, cca 10 m, suhe deske 18 mm. Tel.: (061) 882-024 (zvečer).
•	PRODAM otroško posteljico z vso opremo in dva vozička. Tel.: 42-083.
•	POLAGANJE, brušenje in lakiranje parketa, plute in ladijskega poda. Tel.: 61-679.
•	PRIPRAVO za tiplanje, gumo 5, 50-16 prodam. Manometre za acet-ylen, voziček za autogene jeklenke kupim. Tel.: (061) 653-454.
•	PRODAM bukova drva. Tel.: 73-637.
•	PRIKOLICO - Treska, rabljeno dve sezoni prodam, Tel.: 61 -221.
•	PRODAM 3,6 t premoga za 300 DEM - proti vrednosti SLT. Kličite od 14. do 16. ure. Tel.: 22-466.
liiiliis iii§mmmi
isoikh'Inost
Od 29. februarja do 13. marca se je v trboveljski bolnišnici rodilo 15 deklic in 16 dečkov.
29. februar: Ajka RIZVIČ - sin (Trbovlje), Alenka STARIČ - hči Maja (I irast-nik); 1. marec: Luca JURIŠIČ-hči Marjana (Trbovlje), Anica ŠPOLJAR - sin Alen (Hrastnik), Andreja BERGANT-sin Rožic (Zagorje); 2. marec: Zlata MEDVED - hči Patricija (Litija); 3. marec: Katarina ZUPAN - sin Oskar (Trbovlje); 4. marec: Marija PIHLER - sin David (Zagorje); (>. marec: Brigita ME11 - sin Marko (Sevnica), Marija ERI EDEL - hči Tia (Piran). Marina URBANC - sin Luka (Celje). Branka HRASTNIK - sin Tilen (Trbovlje); 7. marec: Stanka Pl KLIJ - hči Saša (Zagorje). 8. marec: Marija HACE hči Ana (Zagorje), Nataša GOLEŽ sin Maksim (Hrastnik), Ivica STREHAR hči Iza (Zagorje), Mira ZAVRŠNIK liči Anja (Hrastnik); 9. marec: Merka BLEKOV1C hči Jasmina (I Irastnik), Mirsada 1'AZLIČ -sin Merim (Trbovlje), Martina FLERE -sin Bernard (Zagorje), Saša SERNEC - sin Matic (Žalec); 10 marec: Dragica 1IRNČIČ -sin Nejc (Hrastnik), Nevenka MARCIUŠ -hči Maja (Celje). Mojca IZLAKAR - hči Monika (Zagorje); 11. marec: Jasna PUN-GRERŠEK - hči Ina (Krško). Dragica GAVRILOV1Č - hči Zorica (Trbovlje); 12. marec: Janja SAVŠEK- MOLKA - sin Anže (Zagorje), Vanja ULES - sin Andrej (Zagorje), Jagoda JEDRINOVIČ - hči Sandra (Hrastnik); 13. marec: Brigita BLATNIK - hči Natalija (Hrastnik), Mojca ŠKOBERNE - sin Boštjan (Zagorje).
ISKRENE ČESTITKE
Pomladanski čaji
Zdravilna zelišča utrjujejo zdravje!
Lapuh je prva znanilka pomladi. Iz svežih cvetov naredimo poparck - čaj, ki pomaga proti prehladu, naduhi. Popijte dve do tri skodelice na dan. lahko ga sladkate/, medom. Mlade liste lapuha pa uporabljajte kot dodatek k solati in regratu. Iz cvetov lahko naredite domači sirup.
Trobentica pomaga pri prehladu in odpravlja zimsko utrujenost. Iz cvetov si napravimo poparek - čaj. ki nam bo pomagal pregnati prehlad in zimsko utrujenost. Mladi listi pa so dober dodatek solati ali regratu. Tudi iz teh cvetov je dober sirup.
Mdrjetica ima vrsto dobrih učinkov. Naribamo cvetove in liste. Poparck - čaj marjetice olajšuje izkašljevanje, čisti kri. preprečuje vnetja, pospešuje presnovo in deluje poživljajoče. Mlade liste pa dodamo krompirjevi solati ali regratu.
D.Z.
T-'X preženimo P
Dolg čaD
KINO PROGRAM
TRBOVLJE - Delavski dom
19.3.	ob 17.00 Burton Fink (am. drama)
19.3.	-23.3. Nikoli ne spi sama (am. trda erotika), če, pe. ne in po ob 19.00
20.3.	-23.3. predstave bodo, film še ni znan, pe in po ob 17.00, ne ob 17.00 in 19.00
24.3.	-26.3. Orel smrti (am. akcijski), to ob
17.00	in 19.00, sr oh 19.00, če ob 17.00
25.3.	ob 17.00 Rešitelji iz Avstralije (risanka Walla Disneva)
27.3.	-30.3. Crkni Fred (am. komedija), pe in ne bo 17.00 in 19.00, po ob 17.00
31.3.	-2.4. Bilka za bogastvo (am. akcijski), to ob 17.00 in 19.00, sr in če ob 17.00
ZAGORJE - Delavski dom
19.3.	-22.3. Sladka mala (nemška trda erotika), če. pe, so in ne ob 19.00
20.3.	-24.3. Avalon (am. drama), so in ne ob
17.00,	po in to ob 19.00
25.3.	-28.3. Čaj v Sahari (angl. drama), se, če in so ob 19.00
26.3.	-29.3. Umri pokončno 2 (am. akcijski), če. pe in so ob 17.00. ne ob 19.00
27.3.	-31.3. Kraljevi ribič (am. komedija), pe, po in to ob 19.00, ne ob 17.00
1.4.	-4.4 Nikoli ne spi sama (am trda erotika), sr 19.00, če in so ob 20.00
2.4.	-6.4. Bingo (am. komedija), če, pe in ne
18.00,	po 19.00
HRASTNIK - Delavski dom
19.3.	ob 19.00 Napadalec (am akcijski)
21.3.	-22.3. Kralj ribičev (am. drama), so in ne ob 17.00
21.3.	-22.3. Sluge strasti (am. trda erotika) so in ne ob 19.00
23.3.	ob 19.00 Barion Fink (am. drama)
FILMSKO GLEDALIŠČE
25.3.	-26.3. Morska sirena (am. komedija), sr ob 17.00 in 19.00, če ob 19.00
28.3.	-30.3. Jakobova lista (am. thriller) so in ne ob 17.00 in 19.00, po ob 19.00
1.4.	-2.4. Surovi udarci (am. akcijski), sr ob
17.00	in 19.00. če ob 19.00
DOL PRI HRASTNIKU - Dvorana Svobode
21.3.	ob 18.00 Barion Fink (am. drama)
28.3.	ob 18.00 Morska sirena (am. komedija)
PRIPOROČAMO
Ameriška drama Avalon je bila pred časom proglašena za film leta in je vredna ogleda. Tudi angleški film režiserja Berloluccija Čaj v Sahari vam mora bili všeč. Govori o zakoncih, ki odideta na dolgo potovanje po Sahari, da bi obnovila svojo ljubezen. Kraljevi ribič je eden izmed največjih komercialnih in kritiških hitov lanske hollywoodske filmske jeseni.
RAZSTAVE
Zagorje ob Savi; v delavskem domu je na ogled razstava slik akademskega slikarja Sama Perparja iz Radeč.
Trbovlje: v knjižnici Toneta Seliškarja je odprta razstava članice Relika Ivanke Uršič.
Trbovlje: v galeriji v Delavskem domu je odprta razstava malih umetnikov iz trboveljskih vrtcev.
GLEDALIŠČE
Zagorje: abonma in izven, delavski dom -monodrama Pavla Lužana Življenje Luke D, nastopa Polde Bibič (26.3. ob 19.30)
Trbovlje: Predstavitev lutkovno -gledališkega količka cicibanov v vrtcu Mojca (25.3. ob 16.00)
KONCERT
Hrastnik: Pomladni koncert v delavskem domu - nastopajo zbori osnovne in glasbene šole ter instrumentalisti (20.3. ob 18.00)
Hrastnik: koncert Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič v delavskem domu (27.3. ob
18.00)
OBVESTILO
PRIREDITELJEM
Uredništvo ZASAVCA prosi prireditelje kakršnih koli prireditev (kulturnih, športnih zabavnih, norih, manj norih itn.), da ZASAVCA obvesti o prireditvah najkasneje teden dni pred izidom (vsakih 14 dni). Le tako bomo lahko na tej strani predlagali bralcem, da svoj dolgčas preženejo z obiskom vaše prireditve. Še posebej zanimive pa bomo seveda obiskali tudi z našo beležko in fotografskim priborom. Vabila in obvestila pošljite na naslov ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi.
ŽUR
Trbovlje: Prebujajoča pomlad - srečanje cicibanov in staršev na Kipah - cicibani sc bodo razveselili pomladi z glasbo in plesom (20.3. ob
9.00)
ŠPORT
NOGOMET
Zagorje: Zagorje Elcktroelement - Primorje (22.3. ob 15.00)
Trbovlje: Oria Rudar - Koper (29.3. ob 15.00) Kisovec: Svoboda - Triglav (29.3. ob 15.00)
ROKOMET
Radeče: Radečepapir - Mokcrc (21.3. ob
19.00)
Trbovlje: Tapi Zagorje - Izola (ženske) (22.3. ob 10.00)
Trbovlje: Omnikom Rudar - Kolinska Slovan (28.3. Ob 19.00)
KARATE
Trbovlje: kvalifikacije za državno prvenstvo Slovenije (21.3. od 9.00 do 17.00 ure)
ATLETIKA
Zagorje: Gorski tek na Prvine (29.3. - start ob 10. uri pri plazu v Zagorju, cilj na Prvinah)
Samo Perpar: poudarjeno rumeno
Doma ste?
Zdaj sem doma v Radečah, sicer sem pa Ljubljančan izpod Golovca. Rojen 1954, če so prav zapisali, nekaj časa sem z družino živel v Celju. Leta 1983 sem končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani.
Razstave?
Doslej sem razstavljal v Ljubljani, Beogradu, Novem Sadu, na Reki, v Celju. Pred petimi leti sem na primer v Ljubljani namenoma razstavljal v podhodu v Tivoli. Moje slike namreč niso primerne za vsa razstavišča. Primerne so za železniške postaje, tovarniške hale, velike avle, za prostore, ki ne delujejo intimno, pretirano zaprto in gosposko. V disco klubih bi se mogoče dobro obnesle.
Imate radi velike slike?
Moje slike so velike: dva, tri, štiri metre so dolge in primerno visoke. Za majhne in srednje slike nisem, se mi ne posrečijo, delujejo površno, so brez sproščenega zamaha s čopičem oziroma lopatico. Utesnjene so. Slika mora biti velika, opazna, agresivna. Nosilna barva je pri meni večkrat rumena. To je napadalna in dinamična barva. Spominja na kislino. V njej je nekaj nevrotičnega, sklada se z velikim zamahom. Na nekaterih slikah imam konkavne in konveksne loke. Vsak ima svojo vsebino. Lok je neizprosna oblika. Na sliki se mora izživeti, sicer se vrne v drugi obliki.
So vaše slike abstraktne?
Perspektiva na slikah je bolj abstraktna stvar, kot so . motivi mojih slik. Če slikar na sliki lovi in išče barvno ravnotežje, je to dokaz, da ima barva svojo konkretno težo. Barva ima tudi psihološko moč, simbolični pomen. Moje slike niso meditativne, pač pa sprožajo željo po akciji, dinamiki, po nenadnih odločitvah. Na slike prenašam napetosti, ki se kopičijo v meni. Če v meni napetosti ni, ne morem slikati. Nekatere moje slike so nekoliko depresivne in morda histerične. Včasih tulim v saksafon, ker ima histeričen zvok. Človekova občutja so različna: so mračna in svetla, urejena in neurejena. Moje slike so bolj čutne kot čustvene.
Ste zadovoljni z razstavo v Zagorju?
To je moja največja razstava doslej. Sem zadovoljen, ker vidim vse slike skupaj. Dogovarjam se za novo razstavo v Novem mestu ...
Nande Razboršek
IN MEMORIAM
Vekoslav Korošec
V	sredo, 4. marca 1992, je na ljubljanskih Žalah Loški glas zapel zadnjo pesem Vekoslavu Korošcu v slovo.
Vekoslav se je rodil	1 I
leta 1914 v znani zagorski delavski družini.
Obiskoval je topliško osnovno šolo, kjer ga je učiteljica Prestorjeva navduševala za slikarstvo, nato je nadaljeval šolanje na gimnaziji in
realki v Ljubljani, diplomiral pa je kot elektroinženir.
Kot elektroinženir je bil zaposlen v rudnikih Zasavje ter v Mariboru, kjer je vodil okrožno upravo DES-a. Postal je tudi njegov direktor, temu pa so sledila dolga leta službovanja v ELES, kjer je bil generalni direktor. Po sedemnajstih letih vodenja Elektroin-štituta Milan Vidmar v Ljubljani, ki je skrbel in izvedel elektrifikacijo Slovenije, se je Vekoslav leta 1981 upokojil, s stanovskimi kolegi pa je ostal v tesnih stikih do konca. V svet stroke je posegal s svojim drugim velikim veseljem, ki gaje vse življenje negoval, to je s slikanjem.
Že pred vojno je v Zagorju sodeloval s slikarsko, druščino (S. Taufer, V. Podjed, J. Motnikar in drugi), ki je slikala in pripravljala razstave ter tako v Zagorja-nih prebujala čut za likovnost. Kot direktor inštituta je stalno poudarjal pomen duhovnih vrednot v gospodarskem in poslovnem svetu, skrbel je za odkup likovnih del, ki so obravnavala elektrifikacijo in poskrbel za veliko tovrstno razstavo na Bledu. Vsa leta je zvesto spremljal delo izlaške slikarske kolonije, podpiral je različna društva, zbore in podobno. Po upokojitvi je začel intenzivno slikati in razstavljati. Tudi v Zasavju. Slovenijo je že nekoč službeno prekrižaril podolgem in počez, še s posebno ljubeznijo pa se je kot slikar vračal k njenim neokrnjenim kotičkom. Zanamcem je želel na platnu ohraniti motive, ki počasi a nezadržno izginjajo.
V	mesecu dni smo se Zagorjani poslovili kar od treh rojakov, ki so bili nekoč delovno vključeni v kulturno dogajanje kraja. Najprej od profesorja Rudija Kuhaija, ki je bil več let predsednik zagorske ZKO, nato od profesorja Janeza Zoreta, enega prvih članov sveta slikarske kolonije in končno še od Veka Korošca, ki je bil bofata vez med začetki zagorske likovnosti in sedanjostjo. Vsi so nekaj naredili iz svojega življenja, zato njihova smrt ni prizadela samo domačinov.
Nande Razboršek
ZABELav/O
Trbovlje
Prva polovica marca je bilo kulturnih prireditev nekoliko manj, pa vendar nismo bili čisto brez njih.
3. marca so odprli v galeriji v Delavskem domu samostojno razstavo del Antona Repnika iz Mute. Zveza kulturnih organizacij je poskrbela za otvoritveni program. Stašo Butkovič je orisal slikarja in njegovo delo, skupina mladih gledališčnikov, pa je na svojstven način izvedlo dela Tomaža Šalamuna. Ta skupina, ki deluje v Svobodi Center, želi znova začeti z gledališkim življenjem v tej Svobodi. Otvoritve razstave se je udeležil tudi avtor. Razstavljenih je skupno 39 del z motivi iz kmečkega življenja. Razstava bo odprta 14 dni.
gredo sladoledarji pozimi. Sledili sta lutkovni skupini Kekec in Barbara iz Trbovelj. Uprizorili sta Mišmaš, lutkovni skupini Mojca in Pikapolonica iz Trbovelj pa Čarovnika in snežinke. Popoldne so pripravili pogovor o predstavah, ki so se ga udeležili selektor, mentorji in predstavniki ZKO-jev. Predstave so bile namenjene najmlajšim in šolarjem.
Tine Lenarčič
Hrastnik
Kulturno društvo Pivovarna Laško
se je predstavilo Dolanom v soboto, 7. marca s komedijo Vdova Rošlinka. Režija: Ljerka Belak. Polna dvorana je dokazala, da so amaterske predstave še vedno dobrodošle.
Gledališki abonma v Hrastniku so
Zagorje
Dovolite mi, da tudi jaz začnem vsak odstavek z besedami, ki se jim zadnje čase ne more izogniti noben razpravljalen na radiu in televiziji:
-	Moram povedati, da bo ngjbrž zadnja zagorska abonmajska predstava aktualizirana monodrama Pavla Luža-na: Življenje Luke D, v kateri nastopa popularni Polde Bibič. Vse je še odvisno od njega.
-	Moram povedati, da je bila 13. marca v avli Delavskega doma odprta razstava slik akademskega slikarja Sama Perparja iz Radeč. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji pesmi Franceta Režuna in melodij ansambla Orlek.
-	Moram povedati, da se zagorski godbeniki skrbno pripravljajo na gostovanje v Bambergu v Nemčiji, kamor so povabljeni.
-	Moram povedati, da se čemšeniški dekliški zbor dogovarja z zagorsko Strojno-elektro industrijo (SIZ), ki naj bi nad zborom prevzel generalno sponzorstvo.
V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja bo ves marec razstava del slikarke Ivanke Uršič, članice Relika. Razstavljena dela si lahko obiskovalci ogledajo v času, ko je knjižnica odprta.
5, marca so v prostorih Gradiča predstavili novo publikacijo z naslovom: Trbovlje vaš gospodarski partner. Predstavitev je pripravil Izvršni svet občine Trbovlje. Publikacija v štirih jezikih je izšla v nakladi 2000 izvodov, založnik je občina Trbovlje, izvedbo pa je imel na skrbi EPSI d.o.o. Namenjena je pospeševanju podjetništva in obrti.
10. marca je Planinsko društvo Trbovlje, pripravilo v Delavskem domu predavanje o slovenskih naravnih znamenitostih. Predaval je mag. Peter Skoberne iz Ljubljane.
7. marca je znani trboveljski slikar in kipar Karel Kozole odprl samostojno razstavo v hotelu Radin v Radencih. Na ogled je postavil 25 del v olju in akrilu, postavil pa je tudi nekaj plastik v stiroporu in siporeksu. Razstava bo odprta 14 dni.
13. marca je potekala v Delavskem domu Trbovlje področna lutkovna revija. Pripravila sta jo Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Zasavja in Zveza kulturnih organizacij Trbovlje. Dopoldne je lutkovna skupina Maško-lin iz Hrastnika prikazala igrico Kam
žal zaključili s slabo udeležbo. Maloštevilni obiskovalci so uživali ob izvrstni igri primorskih gledališčnikov v komediji Poskrbi za Amelijo, ob duhovitih dialogih in situacijski komiki. - Anketnih listov, ki so jih razposlali organizatorji abonentom, niso dobili veliko, zato jih še pričakujejo.
Pomladni koncert v petek, 20. marca ob 18. uri v delavskem domu bo v Hrastniku naznanil začetek pomladi. Nastopali bodo zbori osnovne in glasbene šole ter instrumentalisti. Predstavilo se bo preko 200 otrok.
Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič pride gostovat v delavski dom Hrastnika v petek, 27. marca ob 18. uri. Vsako leto nastopajo v kraju, kjer imajo svoje podporne člane med stanovskimi kolegi. Velja poudariti, da sta med nastopajočimi tudi dve Zasav-čanki - Nanda Guček iz Trbovelj in Alenka Razpotnik z Dola pri Hrastniku. Prijateljem lepega petja se obeta prijetno glasbeno doživetje.
Knjižnica v hrastniškem dijaškem domu se lahko pohvali s 50.000 obiskovalci za lansko leto, kar je za 10.000 več, kot prejšnja leta. Zaradi kadrovskih težav je bilo nekaj časa zaprto iz-posojevališče na Dolu. Zdaj je spet odprto: vsako sredo od 16. do 19. ure. Zaenkrat je bolj malo obiskovalcev, čeprav je izbira knjig.zelo pestra. Po želji jih prinesejo tudi iz matične knjižnice.
Fanči Moljk
- Moram povedati...
Nande Razboršek
Čemšenik -razkrinkana morala
Župnik skuša ustanoviti društvo moralno neoporečnih mož in žena, kajti na uho so mu prišle govorice, da je v Bukovem Dolu neka ženska, ki naj bi pohujšala vso faro in o obiskih uglednih mož v razvpitih lokalih v mestu. Ljubezenska nezvestoba višjih krogov je že od nekdaj bila snov za komedije. Tako je tudi v Moškričevi satiri. Zato duhovnik organizira sestanek, na katerem bi ugotovili, kdo v fari je prelomil šesto božjo zapoved. Tu se razkrije na videz neoporečna ljubezenska zvestoba faranov.
Prvotni naslov igre je bil Takšni smo in sprva je bila to tragikomedija. Krstno uprizoritev je igra doživela leta 1933 v Zadvoru, zanimivo pa je, da se je igra že leta 1934 igrala v Trbovljah, kot zaključek sezone in decembra 1935 v Zagoiju. Igro so 8. marca na Čemše-niku zaigrali igralci dramske sekcije Prosvetnega društva Čemšenik. Ža Moškričevo komedijo so se odločili, ker je usmeijena izrazito kritično takratni družbi. Poleg tega pa je šaljiva in gledalcu obeta, da se bo veselil. Igro bodo Čemšeničani igrali še enkrat v Čemšeniku, Predvoru in na Taboru.
•	Katarina Gavranovič
Za radio lrbovljc najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 Milz, da je oddajnik na Kumu
časdic oCd d6 00 lo PM0fiZ T™ “‘m'l' V t,lbl)velfkcni domu ali Pa pridemo k vam na Obisk. Delovni cas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah m ponedeljkih pa še dve uri dlje Kljub
r zfto VvCtci° šOvillf ZASAW'A OZ'l atCr "a" p,'°^nim’ je j;lsno’ da ima vsak človek rad kaj takega pri loki, zato v tej številk' ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začennmo
SmVFNMA n°° 1,1 konci^mo ob 19.30 Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo RADIA L?™. P>°S°dk' ‘n (?dmcv‘ ,tcr od 19.00 do 19.30 Večerni radijski dnevnik. Naša poročila so na spoiedu vsak dan razen	ob	petkih,	sobotah in nedeljah	ob	14.30 in 18.30 (ali	18.45).	Širše informacije ni
pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med II.(K) in 12.00. O nedelji kasneje zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez’ teden ob 14.45; 16.45; 7.45 m 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.31) in P 45 uri C'estitke n zelje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in "nedeljah po' 13 01 i , Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.4.s poslušate Snoopvcve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o
telefonu -mU) rn nanlcnJcn šPorUl i" glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite pc telefonu -2-056), tncetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljam,, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota' in nedelp" sta za vse
nnnnbln? V nrv^ ^	‘Cden nc	ulegncle- °b nedeljah se	nas da slišali med	osmo	uro	zjutraj	in šesto
popoldne V pivem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah prireditvah izletih ‘d as ujete lahko
biokpood pöö rvVii rT,ob dirih i™ rrcdu	* cÄir'ÄaüÄ0
ob detovnih7 dneh slišite cJ,b 1^5	“ ° 'JU	‘CdnU’ P°lCm E1>l> hl(,k in ob «^‘obvestila, ki jih
, ...Pd cnjh Pa d<.’ scsdb oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop ,n zanimivost, Ob 14.45. 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zacin i' dajemo (0601) 224)56. “ ' C °g°dku	m	vas,m	S'asbemm željam, ki	jih	v živo sporočite po	16.00	uri	na naš	telefon
Glasba za vsako uho	in	vsako	razpoloženje je moto	glasbenih redaktorjev,
sodelavciP radi a. aktUalcn’ kontaklcn in kvalitclen informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in
RADIJSKI POZDRAV,
SLISIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES!
spoštovane
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
Hitrost in mladost
Verjetno je imel oče Drago prav, ko je svojo hčerko že v rani mladosti navdušil za smučanje. In tako je Tanja Jerman v sezoni 90/91 postala republiška prvakinja v superveleslalomu.
Kdaj si se zač®la ukvarjati s smučanjem?
Moj oče me je že pri dveh letih postavil na smuči in od takrat naprej sem predana smučanju.
Pri kolikih letih pa si dobila svoje prvo priznanje?
Svoje prvo priznanje sem dobila pri petih letih.
Nam poveš nekaj tvojih najboljših uvrstitev?
Na Golteh sem bila v superveleslalomu prva, na pokalu Loka pa sem zasedla prvo in drugo mesto.
Kaj pa letošnji pokal Loka?
Na letošnjem pokalu Loka sem v slalomu žal odstopila, v veleslalomu sem bila enajsta, v svojem letniku pa sem zasedla tretje mesto.
In kakšni so vtisi iz te tekme?
Vtisi so dobri. Žal sem v slalomu odstopila. Če bi v slalomu dosegla dobro uvrstitev, bi lahko z reprezentanco odšla na svetovno prvenstvo v Italijo.
Vemo, da je smučanje zelo drag šport. Imaš kakšnega sponzorja?
Ja, imam sponzorja. To je podjetje za nizkogradnje, hidrogradnje in mehanizacijo Zor iz Laškega, ki mi zelo pomaga. Financira me, jaz pa pomagam njemu, saj na smučarskih konbinezonih nosim našitke njihove firme in tako to podjetje postaja bolj znano.
Si spremljala olimpijske igre?
Če sem imela čas in sem bila doma, sem spremljala ta tekmovanja.
Kakšna je tvoja ocena iger?
Igre so v redu, so na visoki športni ravni in polne presenečenj. Še boljše in pa seveda bolj zanimive pa bi bile, če bi tudi športniki naše mlade države dosegli kakšno priznanje.
Kakšna je tvoja smučarska želja?
Zelo rada bi odpeljala eno tekmo za svetovno pr-, venstvo.
Ali imaš kakšnega vzornika?
Imam dva vzornika. To sta moj klubski prijatelj Pa-trik Rozina in vsem zelo poznana Petra Kronberger.
Katera tekma je bila zate najtežja?
To je bilo enkrat v Kranjski gori, ker je bila proga zelo ledena in je bilo veliko odstopov.
Katero disciplino najraje voziš?
Obožujem hitre discipline, predvsem veleslalom in superveleslalom.
Kaj pa počnete poleti, ko ni snega?
Poleti hodimo smučati na ledenike v Avstrijo, ali pa imamo vsak dan, včasih tudi dvakrat dnevno, kondicijske treninge, ki so zelo naporni in trajajo približno dve uri.
Kje trenirate pozimi?
Največ na Golteh in Medvednici, treninge pa imamo skoraj vsak dan.
Te smučanje v šoli kaj ovira?
Ja, smučanje me v šoli ovira, to pa se pozna pri mojem šolskem uspehu.
Foto: Tone Podbevšek
Tekmujete tudi v inozemstvu?
V	Avstriji že, drugje še nisem vozila.
Se boš po končani smučarski karieri še ukvarjala s smučanjem?
Prav gotovo, zelo rada bi trenirala mlade in nadarjene smučarje in jim pomagala z nasveti, da bi bili čim bolj uspešni.
Kakšni pa so tvoji cilji za to sezono?
V	skupnem seštevku bi bila zelo rada uvrščena med prve tri, tudi na državnem prvenstvu bi se rada čim bolje uvrstila in potem bi odšla še na tekmovanja v tujino.
Zä klepet najlepša hvala. Upajmo, da se ti bodo tvoje smučarske želje uresničile in da boš še dolgo ostala v beli karavani. In še naprej dosegala tako dobre rezultate, kot sijih doslej.
Saša Grobljar
Pestro na
rokometnih
igriščih
Med najbolj priljubljene športe tako v Sloveniji, še posebej pa v Zasavju, sodi rokomet.
Omnikom Rudar v prvih treh spomladanskih nastopih v super ligi še ni doživel poraza. Prepričljiva zmaga doma z Jadranom ter neodločena izida na Ptuju in v Ribnici je izkupiček najboljše zasavske in trboveljske ekipe v letu 1991. Žal seje poškodoval izvrstni vratar Mirko Škalički, toda Danilo Lipovšek ga je v tekmi proti Inlesu Riku uspešno zamenjal. Trboveljčani so še vedno v borbi za drugo ali tretje mesto v ligi, ki bi ob priznanju slovenske rokometne zveze s strani mednarodne rokometne organizacije bržčas jeseni vodili v evropske pokale.
Zelo dobro spomladi igra tudi slovenski ligaš Emens Dol. Dušan Žagar je kot kaže preporodil tako moštvo kot tudi upravo kluba. Dobro delo že kaže sadove. Možnosti Dolanov za obstanek v ligi niso več tako majhne kot je kazalo po prvem delu prvenstva.
V soboto so uvodni nastop v spomladanskem delu opravile rokometašice. TAPI Zagoije zaradi odsotnosti najboljše igralke Vesne Cukjati, ki pričakuje naraščaj, nima prevelikih ciljev. Trener Ivo Jekoš bo dal najbrž priložnost tudi mlajšim igralkam, ki naj bi se kalile za naslednjo sezono. Vsekakor pa edini zasavski ženski športni klub v igrah z žogo potrebuje in zasluži podporo.
Za nemoteno delo namreč skrbi maloštevilna, a prizadevna uprava na čelu z Jožo Farčnik.
Rokometaši Zagorja bodo s prvenstvom začeli čez tri tedne. Jeseni so osvojili vseh 14 možnih točk v drugi slovenski ligi. Igralci trenerja Ota Pavlina želijo serijo uspehov nadaljevati in tudi ob koncu prvenstva osvojiti prvo mesto ter se uvrstiti v slovensko ligo. Zato marljivo vadijo, zaradi slabih razmer v Zagorju (zunanje igrišče) pa imajo treninge tudi na Izlakah in Litiji. Za izpolnitev cilja bodo poleg rokometnega znanja potrebovali tudi nekoliko večjo finančno pomoč, boljše pogoje za delo ter tudi pomoč gledalcev.
Sašo Fabjan
Sodniške napake
Športna oddaja, ki jo vsako sredo pripravlja Kanal 10 - interna TV Trbovlje, je rešila oba sporna trenutka srečanje SNL med Zagorjani in Muro.
Na posnetku se je dobro videlo, da je Borštnar zares nepravilno zaustavil Kukiča, žal pa ni natančno vidno, ali je bil prekršek storjen v ali izven kazenskega prostora.
Če je imel sodnik Matjaž Frece iz Ljubljane pri dosojeni ngjstrozji kazni prav, potem je nedvomno napravil napako pri Murinem zmagovitem zadetku. Žoga namreč ni prešla prečno črto, saj jo je Borštnar pravočasno poslal v stranski out. Glavni in stranski sodnik sta se odločila za kot iz katerega so gostje dosegli odločilni gol. Pa še to: strelec le-tega ni bil Vickovič kot je navedeno v zapisniku tekme in vseh poroči-lih.
Žogi je smer namreč z glavo spremenil domači branilec Mitja Grešak, tako da je bil to pravzaprav avtogol. Ker pa teh po pravilih nogometne igre ni več, bi se zadetek moral pripisati izvajalcu kota Prekaziju ...
S.F.
Končana ligaška sezona pri kegljačih
Slovenski kegljači so zaradi izbirnih tekem in priprav reprezentantov za svetovno prvenstvo v Bratislavi ekspresno končali prvenstvene nastope. Naslov državnih prvakov je pripadel Konstruktorju pri moških in Emo Celju pri ženskah. Zasavsko kegljanje je v najvišjem razredu - AS ligi zastopala zagorska Piramida Tamara, ki je osvojila 6. mesto. Elitno kegljaško ligo pa bodo bržčas povečali, tako da bodo Zagorjani ostali v družbi najboljših slovenskih ekip. Morda se jim bodo pridružili še igralci Rudarja, ki so izvrstno odigrali drugi del prvenstva in se bodo s še dvema ekipama pomerili za končno drugo mesto.
Ženska ekipa IPOZ Rudarja, ki je tudi nastopala v republiški ligi je sezono končala v sredini lestvice, moštvo hrastniškega Rudnika pa je osvojilo tretje mesto v drugi slovenski ligi. Odločitev o prvaku zasavske lige bo padla po ponovnem srečanju trboveljskega Partizana in hrastniškega Bratstva, ki sta v ligaškem delu prvenstva osvojila enako število točk, tretje in četrto mesto je pripadlo drugim ekipam Piramide Tamare in Rudarja, na naslednja mesta pa so se uvrstili Litija, Sevnica in Brežice.
S.F.
Pojdimo z njimi...
Pred kratkim objavljen načrt izletov in pohodov zagorskega planinskega društva za leto 1992, nas je prepričal, da se splača predlagati vsem, ki gredo ob koncu tedna radi ria svež zrak in čim bliže naravi, naj se vključijo v te zanimive akcije.
Letos se bo zvrstilo petindvajset zanimivih izletov v vseh letnih časih. Ne moremo omeniti prav vseh zanimivih izletov in popotovanj po deželi Kranjski, Štajerski. In še kod. Lahko pa povemo, da društvo vsak pohod javno razglasi, največkrat boste našli obvestilo o tem na šipah avle delavskega doma. Opozarjamo še na to, da prav vsak izlet in pohod obvezno spremlja izkušen hribolazec ali gornik, zato je tudi po tej plati poskrbljeno za varnost in strokovno vodstvo. Večina izletov je deloma z avtobusi ali vlaki, največ pa peš.
Letna konferenca planinskega društva bo 4. aprila na Čemšeniški planini. Pripravljajo tudi srečanje mladih zasavskih planincev in izlet vseh članov posavskih in zasavskih planincev na Lisci (verjetno 13. septembra).
M.V.
Koledar planinskih akcij
Planinska zveza Slovenije, je tudi letos izdala in založila koledar planinskih akcij za leto 1992. To je publikacija žepnega formata, ki že več let tradicionalno izhaja za področje vse Slovenije.
Poleg koledarskega dela za letošnje leto, vsebuje še koledar za 1. 1993, vzhajanje in zahajanje sonca, planinske akcije, vzgojno izobraževalne akcije, lunine mene, navodila o gibanju v obmejnem pasu, družinska potepanja, pregled planinskih postojank v Sloveniji, kategorizacijo planinskih poti, slovenske planinske poti, slovensko planinsko pot s kontrolnimi točkami, pregled publikacij planinske založbe, na koncu pa je še nekaj prostega prostora za razne beležke. Naj omenimo, da publikacija vsebuje tudi vse akcije, ki jih bodo izvedla posamezna zasavska planinska društva v letošnjem letu. Knjižice lahko pohodniki dobe pri posameznih planinskih društvih ali pri Planinski zvezi Slovenije.
T.L.
REZULTATI
- Urh. Druga skupina: 1. M.Faganel, 2.	Državno prvenstvo - pionirji: 100 pr-
Zalezina, 4. Mlakar (obe TKI Kemičar) sno: 5. Beravs, 200 prsno: 9. Beravs
NOGOMET
SNL: Zagorje Elektroelement - Mura 1:2 (0:1) (Brečko), Potrošnik - Oria Rudar 1:1 (1:0) (Rižner), Jadran Lama : Zagorje Elektroelement 0:0, Oria Rudar - Rudar (V) 2:0 (0:0) (Holcšek, Vastič)
Prijateljska tekma: Dob - Svoboda Kisovec 1:2
Mladinska liga: Oria Rudar - Publikum 2:0 (Herman, Školea)
ROKOMET
Superliga: Inles Riko - Omnikom Rudar 20:20 (Medved 10, Kosec 3, Selčan in Vrbnjak po 2, Mašič, Privšek in Stojakovič po 1), Omnikom Rudar -Velenje 21:21 (8:8) (Medved 5, Privšek 1, Vrbnjak 3, Kosec 8, Selčan 1, Stojkovič 1, Mašič 2)
SRE: Izola - Emens Dol 13:24 (5:12), Radečepapir - Novoline 22:23, Emens Dol - Velika Nedelja 20:16 (9:1 1) (Vidmar 5, Žagar in Špajzer po 4, Plevnik 3, Moljk in Oblak po 2), Krško -Radečepapir 23:11 (13:3)
SRE - ženske: Sava Kranj - Tapi Zagorje 18:21 (Kralj 9)
Polfinale sl. prv. - pionirji: Omnikom Rudar: Pivovarna Laško 10:12, Omnikom Rudar - Ormož 19:10, Ormož -Pivovarna Laško 9:7. 1. Omnikom Rudar, 2. Pivovarna Laško, 3. Ormož
Prijateljske tekme: Presad - Zagorje 28:25 (Žihret 6, A. in R. Ule po 5), Radečepapir H - Zagorje 12:22 (A.Ule 9, Kirn in Fabjan po 3)
KEGLJANJE
AS liga: Piramida Tamara - Gradis
5203:5338 (Hribar 927, Burja 887, Mažgon 883, T. Kos 867, Novak 858)
Prva liga - moški: Fužinar - Rudar
5287:5088
Prva liga - ženske: Fužinar - Ipoz Rudar 2392:2390
Druga figa - moški: Rudnik Hrastnik - Ingrad Celje 4991:4808 (Duh 902), Rudnik Hrastnik - MTT Maribor
4984:4815 (Duh 860, Šeško 849, Brečko 846)
NAMIZNI TENIS
Super liga: Petovia - TKI Kemičar 7:2 (Zalczina in Mlakar po ena zmaga), TKI Kemičar - Kovina 0:9
Top 10, Ljubljana, 14.3.: Prva skupina: 1. Frelih, 2. Pandev, 3. Ojsteršek
STRELJANJE
Finale strelske lige s puško: 1. Kamnik 1724, 2. Olimpija 1724, 3. Brest 1721,	10. A. Ho h kraut 1621.
Posamično: 1. Debevec 596,2. Kandare 583, 3. Perne 576, 5. Korbar (A. Hohk-raut) 575
PLAVANJE
Državno prvenstvo - pionirke: 100 kravl: 7. Jordan, 8. Ličar, 200 kravl: 9. Zor, 400 kravl: 4. Jordan, 6. Zor, 800 kravl: 2. Jordan, lOObrbtrno: 1. Jordan,
2.	Ličar, 200 hrbtno: 1. Ličar, 3. Jordan, 10. Grobljar, 100 prsno: 3. Zor, 8. Ličar, 9. Gregorčič, 200 prsno: 2. Zor, 6. Gregorčič, 10. Jerman, 200 mešano: !. Ličar, 8. Jerman, 400 mešano: 1. Ličar,
3.	Jordan
KARATE
Kvalifikacije članskega drž. prv., Trbovlje: srednja kategorija: 1. Petar Pe-jkunovič (Velenje), 2. Borut Markošek (Tika Trbovlje), težka kategorija: 1. Anton Kos (Maribor), 2. Borut Mauhler (Emona), 3-4 Damir Vučilovski (Tika), Kostadin Kondič (Emona)
SMUČANJE
Cicibani, Vogel, Pokal Gorenjka VSL: 1. Zupan, 37. Vratanar
Cicibanke, Vogel VSL: 5. Hribar, 18. ŠtTamclj
Državno prvenstvo, mlajše deklice, Peca, SL: 8. Jerman, VSL: 14. Jerman, 15. Medvešek (vsi člani SK Trbovlje)
Športni cik cak
Na prvenstvu Slovenije v plavanju za pionirje seje odlično odrezala pionirska ekipa Rudis Rudarja. Pionirke so od 45 kolajn osvojile 15, 6 zlatih, 6 srebrnih in 3 bronaste. Najuspešnejša pionirka prvenstva je bila Trboveljčanka Alenka Ličar s petimi zlatimi in eno srebrno medaljo. Dobro seje odrezala tudi Katja Jordan, presenetila pa je Urška Zor. Dekleta so ekipno osvojila drugo mesto, le točko za Ljubljančankami, skupno četrto.
V soboto, 14. marca, so v Trbovljah pripravili kvalifikacijsko karatejsko tekmovanje za nastop na slovenskem državnem prvenstvu v športnih borbah za člane. V šestih kategorijah je nastopilo 85 tekmovalcev iz 26 klubov, pravico udeležbe pa si je priborilo 32 karateistov. Tekmovanje v organizaciji Karate zveze Slovenije uspešno izvedel Karate klub Tika Trbovlje.
Rokometaši Emens Dola so v zadnjih treh kolih dosegli tri zmage. Sobotna tekma z Veliko Nedeljo je bila spet precej živčna, vendar so Dolani dosegli zasluženo zmago. Dolanom sc pozna nenastopanjc dveh poškodovanih igralcev Bckavca in Gošlerja, manjkal je tudi Podkoritnik. V Izoli pa so dosegli po sezoni in pol nastopanjav republiški ligi prvo zmago v gosteh. Igrali so izvrstno. Žal pa so imeli precej težav ob vrnitvi, saj so domači navijači precej poškodovali avtobus trboveljskega Integrala, s katerim so gostje prišli na tekmo.
Iztekel seje ligaški del obe skupin druge slovenske lige. Rudar in Zagorje Elektronika sta kljub slabim rezultatom v tej sezoni ostala v društvu slovenskih drugoligašev. Zagorjani, ki so igrali na zahodu, so v 22 tekmah dosegli šest, Trboveljčani na vzhodu pa štiri zmage. Ob končuje višje uvrščen Rudar ( deveti), Zagorje Elektronika pa je deseto.
•	S.F.
V Zagorju sc bodo na gorskem teku na Prvine ponovno zbrali najboljši gorski tekači. Prvi tek je zelo uspel, letos pričakujejo še večjo udeležbo tekmovalcev. Ljubitelji športa si lahko ogledajo gorski tek na Prvine 29. marca. Start bo ob 10. uri pri plazu v Zagorju, cilj pa na Prvinah. V Zagorju pripravljajo junija še eno izmed izbirnih tekem za odhod na prvo svetovno prvenstvo v gorskem teku.
PROMET
1. marca oh 21.15 uri j c T.R. iz I Irast-nika vozil lord po cesti od Rudnika proti Steklarni, l’ri TVD Partizanu je ogrožal voznika M.C. iz 1 Irastnika, na Grajski poli pa trčil v parkiran iičo, last K.B. iz Hrastnika. Poskušal je pobegniti, vendar so ga policisti našli. Vozil je pod vplivom alkohola in v času, ko je imel prepoved vožnje vozil B kategorije.
1.	marca je 1:. F. iz Trbovelj na parkirnem prostoru povzročil prometno nesrečo, nato pa pobegnil. Tudi njega so našli - bil je pijan.
2.	marca oh 14.35 uri sta na cesti v Studence v Hrastniku na ozkem cestišču trčila 1..M. in R.O., oba iz Hrastnika. Škoda: 200 tisoč tolarjev.
3.	marca oh 21.20 uri je D l. sstoenko v Orehovici zaradi neprimerne hitrosti trčil v drevo oh cesti. Vozilo je odbilo v potok.
9. marca oh 17.10 uri jč M.Š. z Dola vozila avto proti Hrastniku in pri pokopališču nameravala zaviti levo. Za njo je s prekratko varnostno razdaljo pripeljal Z. K. z Dola in trčil v zadnji del vozila tako močno, da ga je odbil na parkirni prostor, kjer je trčil še v parkiran osebni avlo.
Kar brez veze zažgal vlak
Na pustni torek zvečer je požar uničil vagon potniškega vlaka, ki je peljal iz Ljubljane proti Sevnici. Ogenj so opazili na železniški postaji v Zagorju, pogasili pa v Trbovljah. Potniki so se pravočasno umaknili v druge vagone. Policisti in kriminalisti iz Trbovelj in Ljubljane so kaj hitro ugotovili, da gre za požig, konec ledna pa so prijeli osumljenca.
Iz Zagorja sc je 20 letni G.P. z Izlak ta dan popoldan z vlakom odpeljal v šolo v Ljubljano. Bolj kot učenje so ga zamikale ljubljanske gostilne. Z znancem iz Litije sta jih obiskovala vse popoldne. Zvečer sta sedla na vlak in sc oh 19.55 odpeljala proti Zasavju. Znanec je v Litiji izstopil, G.P. pa je postalo dolgčas. Med Renkami in Zagorjem je zažgal zaveso v kupeju, nato pa še na hodniku. Potem sc je umaknil v drug vagon in v Zagorju izstopil. Povzročil je za dva milijona tolarjev škode.
M .O.
V požaru umrl
O nevarnostih požarov v teh čineli vsevprek opozarjamo. Očitno ljudje opozoril ne jemljejo resno. Poleg materialne škode lahko pride tudi do pravih tragedij. Tako je 4. marca popoldan v požaru umrl 84 letni Alhin Mali iz Kavn nad Mlinšami. V Zaplačah je požigal travo, ogenj se je razširil in nesrečni Alhin se je pri gašenju zadušil.
Precej je mdi manjših požarov. Sedmega marca dopoldan je zaradi eksplozije pri izključitvi TV sprejemnika zagorelo v stanovanju V.Š. v Hrastniku. Dan kasneje je zagorelo na travniku v zaselku Boriče zaradi neprevidnega kurjenja V.F. Devetega marca pa sta mladoletnika iz Hrastnika kadila na "Starem Hrastniku", odvrgla prižgani vžigalici in požar je bil tu. Tudi v Trbovljah je gorelo. Najbolj 3. marca nad Separacijo Trbovlje, kjer je prišlo do požara zaradi stika žic rudniškega daljnovoda in visokonapetostnega voda Elektra. Požarje pogasilo 40 gasilcev, o krivdi pa še zbirajo dokaze.
M. P.
Kraje
Prvega marca je L. K. iz Trbovelj na klasirn ici premoga dnevnega kopa Lak-onca naložil v svoj osebni avto okrog 100 kilogramov premoga. Dobili sega.
Šestega marca sta J.S. in R.M. iz Lilije na različnih koncih Trbovelj vlomila v 15 osebnih avtomobilov. Kradla sta avtoradie, okraske in vrednostne predmete. Oba so dobili. V vozila sta vlamljala z razbijanjem slekel in lomljenjem ključavnic. Očitno podvigi te noči niso bili njuni edini te vrste.
Dvanajstega marca so pri tatvini ujeli R.S iz Trbovelj, ki je kradla v garderobi podjetja, kjer je zaposlena.
Knajstega marca je neznanec iz garaže v Trbovljah odnesel motorno žago.
M.P.
AUFBIKS
Čudne stvari se dogajajo v tem Zasavju. Kar berite.
J.V. se je 7. marca zvečer oh osmih z lancio krepko nadelan in brez vozniške vozil po živcih tistih, ki so se znašli na zagorski avtobusni postaji. Dokazoval je, da gleda ameriške detektivske filme. Tako je vozil po peronih postaje, mimogrede pritisnil avtobus, pa tudi. zakaj ne, betonski podstavek. Soigralcev, ki jim je grozil, ni našel. Pravzaprav jih je - v modrih oblekah. Pomagali so mu do izstrezniivc v prostorih, primernih za dejanja irezncnja.
Kako nam lahko zagodejo najboljši prijatelji. Še sami ne vemo kdaj. Tako ho pes, last M.Ž. s Kovka, spravil svojega človeškega prijatelja na sodišče. Prvega marca je namreč popadel osebni avlo M.S., ki se je nič hudega sluteč peljal mimo hiše. Pes je bil tako krvoločen, daje pregriznil gumo. Na, pa imaj takšnega prijatelja.
V lokalu Diamant v Hrastniku je V.L. 7. marca prekrščcval prisotne. Med njimi tudi K.D., ki je na glavi V.L. izmeril moč svoje pesti. Naslednje merjenje moči bo pred sodnikom za prekrške.
Da se členek spravi na taščo, ni nič novega. Krepko okrepljen S.L. iz Trbovelj pa se a- spravil poleg tašče še na tasta. In tudi na pohištvo. Morali so ga resno opozoriti.
M.B. si je iskal primernega partnerja 8. marca v gasilskem domu na Kleku. Ker med gosti ni bilo nikogar tako neumnega, da bi sc z njim boksal, so ga morali umirili policaji.
Človek sc ne more zanesti niti na svojega psa, kaj šele nase. Tako je 12. marca milo zaudarjajoči po alkoholu P.C. iz Trbovelj zvečer ves zgrožen prijavil tatvino svojega juga s parkirnega prostora izpred PTI'stavbe. Policisti so našli "ukradeno" vozilo zaklenjeno in nedotaknjeno pri delavskem domu. Dobro, da so možakarja rešili. Domov pa je vseeno moral peš.

iiimii







* ROH ■ IKlSt ilj
Zarana ženejo pastirji iz Shetlanda svoje ovce na pašo. Pravijo daje jutranja rosa na travi tista, ki daje volni mehkobo, voljnost...
Tudi gospodinje vedo kako ohraniti volnene izdelke voljne in mehke.
Zopet je skri vnost v Rosi...
■ Rosa je pralno sredstvi j za volno in s vilo.
- ...brez fosfatov ■

D TKI Hrastnik
; m
^ i	ÜI	
lü	**	
/O ljubljanska banka
Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Z BANČNO KARTICO DO GOTOVINE
24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih
BANČNI AVTOMAT
NAJENOSTAVNEJŠA POT DO GOTOVINE
Ni vedno dovolj, da imate denar varno spravljen na tekočem računu v banki in s čeki praktično vselej pri roki. Priznajmo, včasih brez gotovine ne gre. Zato v Ljubljanski banki uvajamo samopostrežno poslovanje prek bančnih avtomatov, ki omogočajo dvig gotovine 24 ur dnevno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Njihovo mesto je tam, kjer jih najbolj potrebujemo - na ulicah, namenjenim pešcem, na avtobusnih in železniških postajah, v banki ali ob njej in v večjih trgovinah. Z uvedbo bančnih avtomatov vam nudimo tudi možnost dviganja manjših zneskov denarja, namenjenih za plačevanje drobnih vsakdanjih izdatkov.
Prepričani smo, da je ta sodobna pridobitev zanimiva tudi za vas. Če želite uporabljati bančne avtomate Ljubljanske banke, predajte zahtevek v enoti, kjer vodijo vaš tekoči račun.
LB - BANKA ZASAVJE d.d. TRBOVLJE
UREDNIŠTVO ZASAVGA, Cesta zmage 33. Zagoije oh> Savi
Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
Ime in priimek:.............................
mesto......................... postna St...........
ulica......................... telefon.............
datum......................... lastnoročni podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
OBVESTILO
Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje.
Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po garantirani ceni v začetku tromesečja in polletno po garantirani ceni v začetku polletja.