Delovaiye ,,Sudmarke". Namen nemških obrambnih društev je ponemčevati, tako se je izrazil na javnem zborovanju v Gradeu Sfldmarkin potovalni učitelj, ki je na podlagi statističtaih podatkov dokazoval, da uastopa Sildmarka med Slovenci v resnici agresivno. Delokrog Siidmarke se razteza sicer po vseh pokrajinah od morja do morja; v istini se osredotočuje na Štajersko in Koroško. Naperjena je torej protiSlovencem, njeno delovanje med Lahi na Tirolskem je malenkostno. Svoj namen dospza Siidmarka s tem, da podpira one činitelje nemških naroduih manjšin v slovenskem ozemlju, ki so merodajoi za razvoj vsakega naroda. Šulferajn ustanavlja šole. Stidmarka pa skrbi, da se šole dobro frekventujejo, in to doseza z vsestranskimi podporami šolnikov in ueiteljev. Skrbi za božičnice in za obdarovanje otrok. Ustanavlja šolarske kuhinje ter kupuje ubožnim šolarjem šolske potrebščine. Podpira otroka v šolskem vrtu, kakor dijaka na vseučilišču, če je le upanje, da se s tem ta ali oni pridobi nemški naroduosti. Za srednješolce skrbi izdatno s štipendijami ter podpira dijaške domove. V šolske namene žrtvuje Siidmarka vsako leto velike vsote, ker ve, da ji ravno na tem polju uspeh ne izostane. Podpira pa tudi uradnike, ki zaradi pičle službe ne morejo izhajati. Eam lahko dovede človeka borba za kruh, kažejo stoteri slučaji takozvanih narodnih odpadnikov dovolj jasno, Nadalje skrbi s podpiranjem uradniškega naraščaja, da se državne službe v slovenskih krajib ohranijo Nemcem. Posebno pozornost obrača sodnijski službi, ki je danes pristopna le sinovom imovitejših staršev. Sloveaski akademik, ki je v bedi preživel svoja vseučiliška leta, ne more vstopiti po dovršenih študyah v sodnijsko službo kakor neplačan praktikant, ampak se mora posvetiti taki stroki, ki mu takoj zagotovi gmotni obstanek. In tudi tukaj se je Sudmarka marljivo lotila svojega dela: neumorno skrbi za naraščaj nemškemu državnemu uradništvu. In sad tega početja dozoreva v tem, da imamo v slovenskih krajih vedno več nemških sodnikov; slovenskih pa primanjkuje ne zaraditega, ker nimamo zadostnega števila slovenskih pravnikov, temveč zaraditega, kpr se pri nas vse kolikormogoče izogiblje sodnijske službe ter drvi k odvetništvu in notarijatu. To je veliko soeialno zlo na našem narodnem telesu. Dokler Slovenci nimamo lastnih obramboih društev, bi bilo v interesu stvari, da vsaj slovenski denarni zavodi omogočijo z izdatnimi podporami slovenskemu uradniškemu naraščaju posvetiti se sodnijski službi, zakaj ravno nemško uradništvo je oni steber, ki vzdržuje umetno nemštvo sredi slovenskega ozemlja. Ia če pade ta steber, izginejo tudi s časoma na slovenski zemlji sramotilni nemški otoki: posili-nemški trgi i_ mesta na Štajerskem in Koroškem. 1 Velepomemben činitelj v razvoju vsakega naroda je bogato trgovstvo in cvetočaobrt. Trgovec in obrtnik tvorita jedro meščanstva, kije na Štajerskem povpčini nemško. Tudi za ta faktor, ki je v narodnem oziru naravnost odločujoč, skrbi Sildmarka s stalnimi podporami. Trgovcem, ki se zavežejo nastaniti se med Slovenci, daje brezobrestna posojila; obrtnike, ki so v narodnem oziru zanesljivi, namešča, v slovenske kraje, jim kupuje hiše, oziroma jim prepušča delavnice za nizko ceno. S tem se zaredi v narodno enotnem slovpnskem kraju umetnim potom nemška manjšina; ta zahteva s časom nemško šolo, ustanavlja nemška društva in germanizaeija je v polnem teku. Tako so nastale Demške naselbine po štajerskih trgih in mestih. Na enak način podpira Siidmarka tudi delavstvo. Tvorniški delavec s svojo pičlo plačo ne more preživljati sebe in rodovine, skrbeti mora tudi za postranski zaslužek, in tudi v tem oziru se mu ponuja kakor zaveznica — marljiva Stidmarka. Podpira ga pri stavbi hišice, oziroma mu preskrblja brezobrestno posojilo za nakup kakega zemljišča. Delavcu, borečemu se za obstanek, niti ne smemo zameriti, če je prestopil Siidmarki takorekoč za plačilo v nasprotni tabor; v tem oziru stopa narodnostni moment vedno v ozadje in to je tudi naravno. Zatorej ne kaže takozvanih .nemčurjev1' samo obsojati, jib družabno bojkotirati, jim predbaeivati izdajstva itd. Preostaja nam le eno: rešiti jih bede, jih podpirati v bojih za obstanek in tedaj ostanpjo gotovo — naši! Sudmarka podpira tudi kmetijstvo. Tako vzdržuje v slov. delu Koroške drevesno šolo, kjer se vceplja poleg strokovnega pouka kmetiškim fantom — nemško mišljenje; posebno pozorno.t obrača kmetijstvu v Kočevju. Naseljevanja se poslužuje seveda le na jezikovni meji, kjer kupuje posestva, jih parceluje in razdelja med zavedne nemške kmete. Jezikovno mešane občine na meji izkuša s pokupovanjem večjih posestev pridobiti v nemške roke, potom občiu ponemčiti šole in s tem zatreti slovenski živelj na meji ter ga potisniti proti jugu. Tragičen slucaj v tem oziru nam nudi obmejna občina Sv. Ilj na Štajerskem, kjer je pokupila Sudmarka pred kratkim posestvo v obsegu 200 oralov, ki je na zadnjih občinskih volitvah odločilo v prilog Slovencem. Avstrijski Nemci nameravajo U6tanoviti skupno naselbinsko banko,s katero bi v velikem obsegu nastopali proti Slovanom: dozdaj je vsa stvar seveda še pobožna želja; če se pa uresniči, postane tako sistematičao naseljevanje na meji za nas lahko s časoma usodepolno. Siidmarka deluje tudi na poljudno-izobraževalnem polju; ustanavlja knjižnice ter prireja predavanja. Žalostno je le, da zaznamujejo te knjižaiee v slovenskih krajih visoko frekvenco; s tem se vceplja Slovencem spoštovanje do nemške kulture ia tem potom jim ugaša Ijubezen do slovenskega čtiva. Eavno v tem vidimo, kako potrebne so slovenskt) knjižnice za naš narod in nujno potrebno bi bilo, da začnejo tudi merodajni faktorji s sistematičnim ustanavljanjem knjižnic. Slidmarka izdava letno čez 6000 K za knjižnice. Potovalni učitelj Sudmarke, ki skrbi za redno poslovanje podružnie, prireja tudi predavanja. ne le agitaeijska, temveč tudi znanstvena. To je v velikih potezah delovanje Siidmarke, v kolikor se da sploh orisati in skrajni čas bi že bil, da že začnejo mero- dajni faktorji na Slovenskem na to misliti, kako bi se dalo to delovauje na naši strani paralizovati, kar bi bilo gotovo bolj potrebno nego dan za dnevom brezplodno pisariti v predalib slovenskega časopisja o .grabežljivih rokah Sudmarke" ter se omejati na prazne grožnje. Po nOmladini".