LETO 38.
LJUBLJANA, 15. AVGUSTA 1924.
STEV. 38,
VlARGČNlNA-ZA-IVCOSLA-VilO-feTrrLETNO-DlN-15-CgL0LEYN0‘EMN’60/Z A’ INOZEMSTVO 1E DODATI &©}tN§NO/OGLA$I PO CENiKV/ POSAMEZNA STEVSLKA PO DIH I SO,
POST. ČEK. KAt 13.133
OBIUNA
_
I selite i^JSk 15.-25. avg.
- VZ03rčni velesejm v Lšubljani
Najugodnejša prilika
za nakup vsakovrstne najboljše in najconejše robe tu- iii inozemstva.
Velesejmsko legitlroacije se prodajalo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo
na 50% znižano vožnjo
tudi na brzovlakih (razen S. O. E. in br. 3, 6).
Prirodne krasote Slovenije. Stanovanja preskrbljena. Dnevne vstopnice ss doi>e pii Magajni n tena 10 Din.
OB
L E K E
OB
OB
MESTNI TRG S E n MATOVIČ
NA
ROKE
Tovarniške zalege I. bike steklarne KYJ8V v Ljubljani.
Steklenice
za konjak, za rum, za sifon, za pokalice, za zdravila ler druge vseb vrst ima v za!ogi tvrdka
iEiir v mm
t palači Ljubljanske kreditne banke.
Telefon 3S9.
Dobavliamo tudi po naročilu iz lom.
Denite v juho in prikuho krepčilo hrane
irnate iz preprostih jedil izvrstno, zdravo in redilno hrano.
POOBLAŠČENI
DOBAVITELJ
VSEH
UNIFOR^SKIH POTREBŠČIN ‘ OR. JU. NA.
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica
Palača Vzajemne posojilnice
Orjuna ne bo razpuščena
V enem izmed naših __ prejšnjih uvodnikov, o katerem je »Slovenec« trdil, da kaj tako zločinskega, revolucionarnega in protizakonitega Še ni čital, smo poudarili, da smo kot lojalni jugoslovenski državljani pripravljeni priznati vsako vlado, ki ji kralj na temelju ustave izroči v roke krmilo države.
Naglasili smo obenem, da ne moremo verjeti, da bi se našla jugo-slovenska vlada, ki bi hotela porušiti našo organizacijo, ki predstavlja tako realno vrednoto v računih vsakega jugoslovenskega politika.
Naše stališče je bilo jasno povedano, brez ovinkov smo dejali, da bomo v diaspori krotki kot golobje in zviti kot kače in da gorje jim, ki bi hoteli s persekucijami dirati v nas. Taka je bila naša izjava, jasna, krepka in odločna, kar nič zločinskega, revolucionarnega in protizakonitega ni bilo na njej.
Rekli smo tudi, da bomo na straži, ne res publica aliquid detri-menti capiat v pogledu enotnosti države in narodnega edinstva. Ponovno smo se izrekli zoper avtonomije in plemenske federacije in podčrtali, da stopimo v slučaju nevarnosti odkrito na plan proti razdira-čem, da vidimo, kdo bo koga. Post festum tudi lahko priznamo, da smo bili za tak primer dobro pripravljeni in da se nismo bali neuspeha za svoj nastop.
Kvaražugoni pa so se hitro unesli in naš pokret cvete in se razvija dalje.
Cika Ljuba, ki mu pravijo Mrav, ker je priden ko mravlja, namreč ni prišel razdirat, temveč pomagat na gradbi države, zato ni mogel ustreči iskrenim željam naših klerikalcev, kojih ceterum censeo Or-junam esse delendam se je ponavljal sicer z vso vehemenco, pa brez zaželjenega uspeha.
»Slovenčevcem« povemo na uho: Cika Ljuba je natančno poučen o naši ljubljanski Vidovdanski proslavi, beograjski praznik žrtve je videl na lastne oči in ni bil niti trenutek na nejasnem, kaka vrednota je Orjuna. »Slovenec« je s par neblago dišečimi besedami odpravi! našo Vidovdansko proslavo, toda skriti je pod lonec ni mogel. Tudi na najvišjem mestu smo zapisani dobro in tam se na predlog o razpustu Orjune vedno čuje odločen: Ne, Orjuna mi treba, ona dobro radi!
Vlada se menja, država pa ostane in ž njo Orjuna, kajti ona ima svoj temelj v državi sami in v narodnem edinstvu, ki postaja iz besede in ideje z vsakim dnem bolj in bolj realen političen faktor, ki preko njega ne more in ne sme noben politik.
Vpliva naši klerikalni poslanci v Beogradu nimajo nikakega. Razen g. Hohnjeca, ki je zelo vpoštevan in ki samo zato ni mogel postati minister, da dela lahko v posebnih odsekih, in razen g. Kulovca klerikalci
ne morejo postaviti nikogar izmed . svojih junakov. Kadar namreč go- ' vore v odsekih o važnih državnih vprašanjih Voja Veljkovič, Voja Marinkovič, Ljuba Jovanovič in drugi »Balkanci«, tedaj morajo utihniti kot ignorantski šolarčki izvoljeni zastopniki »velekulturnega samoniklega« slovenskega ljudstva! Žeboti, Kremžarji, Vesenjaki in kako se še imenujejo veličine in dike naše, ki je njih poslansko delovanje izčrpano s tem, da vlečejo dnevnice in kot odgovorni uredniki kujejo s svojo poslansko imuniteto podle in lažnji-ve napade na svoje sodržavljane, so v odsekili absolutno nevporabni in siromak g. Hohnjec mora delati mesto njih za vse druge. Velečastiti g. dr. Korošec je namreč velik samo na agitaciji, poudarjamo, da do sedaj še ni delal v odsekili, da o drugih niti ne govorimo, kajti Žebot v odseku bi bil kot idijot pri subsUlni inodroslovni razpravi.
Naravno je tedaj, da se srčna željica o razpustu Orjune ni mogla upoštevati, ko jo predlaga 21 poslancev, ki odležejo samo za pol drugega moža! G. Hohnjec, cel mož, je prepameten, da bi bil vstrajal na zahtevi, g. Kulovec, pol moža, je kljub svoji znani klerikalni enostra-nosti in zagrizenosti tudi odnehal, ostaii pa itak nimajo glasu v posvetu modrih mož. Tako se je zgodilo, da Orjuna živi, piospeva, cvete in se širi, čeprav so naši klerikalci na j vladi.	j
G. Ljuba Davidovič je izvršil brezsporno veliko delo: Odstranil je našega »sivega preinijera«, kakor se zdi za vedno, ter s tem odsekal korupciji korenine. Rade Pašič, razvajeno dete, ki mu je bila država samo molzna krava, Laza Markovič, ki je pravico delil proti dobri nagradi, Velizar Jankovič, ki je krmil iz državnih sredstev celo pokvarjeno žlahto, so pali obenem s Pašičem.
Nastop nove vlade je zanimiv se z drugega vidika. V imenu reda, pravice in zakonitosti so se preiskale vse obdolžitve proti Orjuni in glej! na mah so se razblinili vsi grozni zločini v puli in prah, zločinov, ki so naganjali pobožnega »Slovenca« dan na dan v sveto jezo, da je kričal po preiskavi, sodbi in obsodbi Orjunašev, kar naenkrat več ni. Svobodni se šetajo »zločinci« ob belem dnevu po beli Ljubljani in širom mile domovine. Pobožni »Slovenec« si je noč in dan izmišljeval bajke o umorih, o zmečkanih prstih in podobnih grozodejstvih, toda vse te sanje so doživele klavern polom, kakor ona velezanimiva bajka o tisočakih italijanskih lir in o pobeglih Orjunaših-veleizdajalcih. Laž hodi na kratkih ijogah, neumnost pa ima plitve korenine!
Mravlji Davidoviču se je tudi z velikim trudom posrečilo, da je spravil 21 slovenskih poslancev iz udobnega opozicijonalnega brezdelja s
težko muko na konstruktivno delo. Zdaj se bo namreč lahko pokazalo, kdo je mož na svojem mestu in kdo je trot, ki je za samo napoto, spotiko in nadlego. Zdaj bodo morali naši klerikalci uvideti, da je treba v parlament pošiljati, če že ne mož, vsaj ljudi, ne pa Žebotov, ki jih ne moremo kljub najboljši volji šteti niti med ljudi niti med može! Parlamentarno delo obstoji v glavnem iz dela v odsekih in tu je Slovenija zelo zelo na slabem, preveč je med našimi poslanci Žebotov, premalo ljudi in še manj mož! Žebot je namreč i spe-cies, i genus!
Vsa naša upravna, notranje — in zunanje politična modrost, finančna in gospodarska sposobnost, kulturna superijornost in in državniška modrost se bo pokazala — kakor se je že opetovano — kadar bodo povzeli besedo v raznih odsekih stari borci bivše srbske države. Kakor učenčki bodo naši poslanci, kajti slišali smo one može in poznamo zatopnike našega ljudstva, zato vemo, da bo tako, kakor je že bilo: Srbin bo delal, mislil in ukrepal, naši bodo samo kimali. Želimo jim, da bi uvideli .-svojo ničevost, — Žebot je ne bo uvidel, — odkod volu uvidevnost? —
Uverjeni smo, da bo g. Hohnjec sam napravil selekcijo za bodoče volitve, kajti on dela mesto volov, ki se samo rede in pasejo.
Taka je politična konstelacija, in naš klerikalizem v njej ni vodilni planet, lc ponižen trabant je, srečen, da se sme vrteti okoli večjih.
Ni nas strah, da bi naš in muslimanski klerikalizem škodovala državi, niti eden niti drugi ne pomenita mnogo v sedanji konstelaciji. Vrhutega imamo zglede iz politike raznih liarodov, kako se intrans!-gentni politik pomiri, ko pride na vlado in ko inora delati pod strahom odgovornosti in ljudske sodbe. Lepo krotki bodo i Kroščevci i Spahovci.
Ni nas tudi strah pretečega Radiča, ki sc z rdečo zvezdo vrača na domači jug. Ohol in nedosegljiv je zakonu za svoja veleizdajstva, toda na obzorju se že kaže za slučaj Radičeve intransigence kontura Ljube Jovanoviča, da v danem trenutku stopi na branik države.
Ni baš vzroka za malodušnost. Ne vemo sicer, kaj prinaša Radič, ne vemo, kaka nova mamila pripravlja veliki demagog, toda uverjeni smo, da se bo našlo sredstvo in način, da se obrezuspeši njegov triumfalni pohod po Jugoslaviji!
Bodoči tedni bodo pokazali, kaj namerava tajinstveni demagog; uverjeni smo, da bo vlada sama nastopila proti njemu, ako bi skušal znova ruvati proti obstoju države in se bratiti z našimi sovražniki.
Mislimo, da bo potem čas, da se likvidira radičevstvo, pa naj bo še tako vroča ta kaša, ki se je tako ogibal naš bivši »sivi premijer«. Pri likvidaciji tega šarlatanskega in de-magoškega pokreta bo Orjuna rada in učinkovito pomagala vsaki vladi.
ffe
TRGOVCI!
$
m
se zavedajte, da imajo oglasi v Orjuni NAJBOLJŠI USPEH! Zato NE POZABITE PRAVOČASNO POSLATI Vaša INSERATNA NAROČILA!
UPRAVA.
i ^ i
REMINGTON Mod. 12
brezslifini pisalni stroj izključno zastopstvo
Franc Bar
pisalni stroji.
LJUBLJANA, Cankerjevo nabrežje štev. 5. Telefon štev. 407.
Splošno ključavničarstvo
Josip Rebek
Ljubljana
Cankarjevo nabrežje št. 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
g Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero in plačilne pogoje.
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
sijo z obraza vsake gospodinje, leo vidi anežno-perilo perilo.
Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le
milo GAZELA
katerega se dobi v vsaki trgovini!
S3SSHBCI
Rožna pisarniška lepila.
THE REX CO., Ljubljana.
Krasno zobovje doseže se le pri stalni
JTQ“
uporabi g g I
zobne paste.
KAStO-eeviu
Maribor* SCoreška 19.
Darujte za Žlajpahov fond!
3=
zc
Je, da le sssš
DOKAZANO D0HAČS IZDELEK
izborne in isdatne kakovosti, vdeta lesar ni treba kupovati tu«
|ih izdelkov, temveč vsaka steci-ijiva gcspodi«£a naj zahteva
I© K@LlNS8CO €$K©HSJ®8
EKONOMSKA ORJUNA. LJUBLJANA
osrednja veg. zadruga z o. z.
f Gledališka ulica št. 8.
Telef. št. 920. — Post. ček. rac. st. 13.742.
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun tudi od nečlanov ter jih obrestuje najugodneje. — Večje stalne vloge obrestuje po dogovoru, — Daje svojim članom posojila ter izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle najkulantneje.
Polom obrekovalne gonje proti Orjuni.
Minula sobota in nedelja sta bili klerikalcem dva zgodovinska dneva, ko se je pokazalo, da Bog pravice še živi. Tista -večna roka, ki je pred tisočletji zapisala -na Mojzesovo bronasto ploščo osmo zapoved:
»Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!« je nenadoma posegla v zločinsko gonjo »Sloven* čevih« lopovov proti Orjuni in jih je moralno zadušila v njihovem lastnem blatu.
Mislili so, da je sad brezver* ske lažne ofenzive proti naši or* ganizaciji dozorel in da je napočil dan za najhujši, uničevalni udarec.
V soboto, dne 9. t. m. so navalili.
V nedeljo, 10. t. m. so morali sami priznati svoj katastrofalni poraz. Ker pa je priznanje klerikalnega štaba v Kopitarjevi ulici zavito in izkrivljeno, podamo mi objektivno sliko dejstev, ob kateri bo poštena javnost šele prav izmerila ogrom* no dalekosežnost »Slovenčevega« poloma.
Predzgodovina.
Kakor vsak ve, je bila »Sloven* čeva« posebna izdaja z dne 2. ju* nija poslednja številka tega lista, v kateri je zmogel napram Orju* ni še nekaj objektivne resnicoljub* nosti. Vendar pa se napoveduje lažniva burja že v tej številki s prvo zabeležbo bajke o ustrelje* nem Fakinu. Izhajaje od te bajke je otvoril »Slovenec« na našo or* ganizacijo pravi bobnajoči ogenj podlih obrekovanj, v katerih je očital tako Orjuni kot celoti, kakor posameznim članom nebioj lopov* ščin in grozodejstev, ki se niso ni* koli zgodila! Očital nam je,
da smo plačani mezdniki težke industrije;
da smo mi izzvali krvavi sp&> pad v Trbovljah; da smo najeta Pribičevičeva garda;
da prejemamo toliko in toliko mezde na dan;
da nam je g. Pribičevič nakazal 400.000 Din podpore; da smo bestijalno pohabili ko; munisfa Juvana; da se je našlo pri našem članu Grubišiču vlomilsko orodje — in še nešteto drugih grehov, za ka* tere ni navel nikoli niti enega, naj* manjšega dokaza! Mi smo bili na*
pram tem barabskim izmišljotin nam, s katerim je »Slovenec« huj* skal klerikalne in komunistične množice zoper nacionalni pok ret, docela brez moči. »Slovenčev« od* govorni urednik Kremžar je kot narodni poslanec imun in mož* nost,- da bi dali obrekovalcem pri* liko, dokazati svoje podle klevete pred sodiščem, nam je bila odvze* ta. Preostajalo nam je samo, da kaznujemo odgovorne osebnosti izven mej pozitivnih zakonov. Te poti pa nismo hoteli ubrati, ker smo trdno zaupali, da napoči tre* nutek, ko bo tudi brez »orjunaške* ga nasilja« vsem svetu očitno:
»Slovenec«: je nesramno lagall
Verjelo je klerikalcem mnogo ljudi. Vso državo so napolnili z obrekovanjem Orjune, da bi uve* rili jugoslovensko javnost, češ, v Sloveniji so -otvorili nacionalisti dobo brezpravja in nasilja. Jugo* slovanski klub je v skupščini in* terpeliral, ponavljaje s podpisi g. Korošca in tovarišev vse satanske izmišljotine, ki so jih po naročilu izkuhali plačani mezdniki v »Jugo* slovanski 'tiskarni«. Tako so si kle* rikalei pripravljali od kraja do konca zlagane razloge, na temelju katerih bi mogli ob popolnem pre* vzet ju oblasti z ognjem in mečem razgnati »Orjuno« (kakor da je to tako lahka stvari) in reči zapelja* nemu ljudstvu: »Evo, kaj se vam je obetalo v znamenju narodnega edinstva! Zdaj vidite, da je edina rešitev v federaciji!« Med tem so romali člani naše organizacije za* radi klerikalnih denuncijacij po vrsti v preiskovalni zapor.
Ta obrekovalna gonja zoper Orjuno m to preganjanje naciona* listov sta nas živo spominjala leta 1914. in naslednjih, ko so sprav* ljali klerikalni ovaduhi naše naj* boljše ljudi v ječe in na morišča. Vsakemu poštenemu človeku pa so bili tedni od Trbovelj do 10. t. m. doba strašnega, pretresljivega spo* znanja, kako globoko je pala nek* daj tako širom znana slovenska poštenost in kako pod psa je zašla javna morala v stranki slovenske katoliške duhovščine, da je moči rabiti v političnem boju tako za* vržena sredstva. Te čase je bilo marsikoga v dno duše sram, da je Slovenec!
V	vsaki, tudi najciviliziranejši deželi sveta (klerikalci so dokazali urbi et orbi, da se pri nas o civi* lizaciji govoriti ne sme in ne mo« re!), bi se lahko zgodilo v takem primeru, da bi segla po nedolžnem opsovana in v svoji najprimitiv* nejši človeški časti zanikana žrtev po samopomoči in bi si krvavo ukrojila pravico; na vesoljnem ev* ropskem zapadu je ni porote, ki ne bi oprostila takega dejanja. Mi, ki nas je »Slovenec« primerjal z zvermi, tega nismo storili. Pač pa smo v 36. številki svojega lista po* kazali ob zgledu g. Izidorja Can* kar j a, kako skele že očitki grehov, ki jih je napadenec res zakrivil; in smo pokazali na prevzvišeni ko* ži gospoda škofa Jegliča svoj trdni namen, ne prizanašati nikomur in ničemur, ako se »Slovenčeve« hU jene ne odločijo spoštovati časti vsakega tudi naj ponižnejšega nat šega člana.
S tem smo jih pripravili v bes* nost. Zafrkljivo pismo, ki so ga poslali br. predsednik Kranjec, Debeljak, Peric, Zajc in Kukec po nekem znancu v Postojno, da je odondod z laškim poštnim peča* tom prispelo na »malocenjeni« na* slov »Slovenčevega« uredništva, jim je vtaknilo idejo toli krvavega in podlega obrekovanja, da mu zlodejstva vseh žurnalističnih lum* pov tega sveta ne premorejo ena* kega. Peneč se od jeze nad tem, da smo se mi osmelili dvigniti za* štor iznad resničnih grehov gg. Izidorja Cankarja in škofa Jegliča v skromno priznanje za barabstvo, s katerim so oni lagali, da smo Or* junaši plačanci, da se je našlo pri ubogem mladem nacionalistu vlo* milsko orodje itd., so v soboto, dne
9.	t. m. z debelimi črkami obja.vili dve »izvirni poročili« iz Postojne, ki se glasita:
Veleizdajalski čin pobeglih Orjunašev.
Italijanska vlada plačuje izdajalce.
Postojna, 8. avg. (Izv.) Tukaj se ravno sedaj nahajajo iz Jugosla* vije pobegli člani »oblastnega od* bora« Orjune iz Ljubljane. Sam Mussolinijev odposlanec jih je sprejel in jim obljubil vso pomoč od strani Italije, pripravljen, da iz* vrši vse njihove zahteve. Italijan*
6ka vlada je tem Orjunašem dovo* lila tudi stalno mesečno podporo; inž. Marko Kranjec bo dobival mesečno 5000. lir, Debeljak 2500 lir in ostali člani po 500 lir. Vsi pošte* ni ljudje obsojajo to izdajstvo Or* junašev in so prepričani, da so bili že prej v Jugoslaviji v službi Ita* lije. Zato so toliko kričali o »na* ciji« in svojem nacionalizmu, da bi prikrili svoje izdajstvo.
*
Postojna, 8. avg. (Izv.) Naknad* no je doznal Vaš dopisnik, da je dobil podprefekt v Postojni strik* ten nalog svoje vlade, da mora iz* polniti vsako željo oblastnega predsednika Orjune, ne da bi po* prej zaprosil tržaško prefekturo za tozadevne instrukcije. Dalje se je ugotovilo, da je inž. Kranjc že prej dobil podpore v znesku 20 do 30 tisoč lir. Ob priliki incidentov na italijansko*jugoslovanski meji se je izplačalo 75 tisoč lir kot prvi obrok na vsoto 250 tisoč lir, katero vsoto je določil fašistovskl svet. Tudi list »Orjuna« se je vzdrževal potom podpor s strani laške vlade. »Orjuna« je prejemala mesečno 8 do 10 tisoč lir, ki jih je nakazala »Banca d’ Italia« na račun »Conto di Stampa« in sicer preko »Slaven* ske! banke«. Dalje je tri četrtine kapitala »Ekonomske Orjune« v Ljubljani založila »Banca di Ro* ma«. Kdo je to vsoto založil, se ne ve, ker je ta postavka vknjižena v omenjeni banki kot izguba. Proku* rist te banke, De Fleri v Rimu, je izjavil, da je bila vsota namenjena za »Ekonomsko Orjuno« v Ljub* ljani.
Toda ušteli so se. Celo med pri* staši njihove lastne stranke se je dvignil vihar ogorčenja in marši* kateri klerikalec nam je zatrdil, da
»take svinjarije SLS še ni zakrU
vila,«
kakor jo je s to peklensko kleveto!
»Slovenčevo« uredništvo je najbrže dalo svojo satansko laž telefonično Jugoslovanskemu klu* bu na razpolago, kot snov za novo klevetno interpelacijo. Toda g. Ko* rošec je zvitejši od g. Smodeja. Pomislil je, da mu ljubljanske kle* rikalne barabije o podkupljenih Orjunaših noben pes na beograj* skih ulicah ne bo verjel; pomislil je tudi, da so naši šumadinjski bratje v teh stvareh občutljivi in da bi se utegnil najti med njimi vročekrvnež, ki bi spisal na tolsti hrbet g. podpredsednika ministr*
BI
m
PAVILJON
1
ininHiinnuiHumniuiiaininNiBiiia
! VELESEJEM 1 PATM !
n	a	ib
ia
m
m
m
m
■
■
a m
M
m
Izložba izdelkov tovaren čevljev
PETER KOZINA & KO.
TRŽIČ
Prodaja na veliko in malo s
Breg 20, Aleksandrova cesta, Prešernova ul. (Seljak),
ZAGREB, Račkoga ulica 3.
m
m
m
m
H
B
S
skega sveta obširno in temeljito razpravo o nedopustnosti takih bojnih sredstev. Zato je prišlo iz Beograda točno
povelje k umiku!
Umik pa se je izvršil zelo ne* spretno. V nedeljo, 9. t. m., je ob* javil »Slovenec« pod zaglavjeni »Novo lopovstvo Orjune« trditev, da je bil z vestjo o »veleizdajal* skem činu pobeglih Orjunašev« mistificiran; mistifikatorji so po njegovem mnenju seveda Orjunaši sami, in to, da so ga potegnili za nos, je kajpak »nova orjunaška lo* povščina«. Mi pravimo, da ne bi bilo prav nikaka lopovščina, ako bi bili »Slovenca« po tolikih razboj* niških obrekovanjih, ki jih je it* bljuval na našo čast, enkrat res po* tegnjena za nos; da bi bila to, ka* kor stvari zdaj stoje, samo velika taktična zmaga z naše strani. To* da na žalost ni
o mistifikaciji niti govora!
Noben naš elan se ne bi mogel tako daleč izpozabiti, da bi pote* zal »Slovenca« z izmišljotinami, o katerih bi moral vedeti, da jih bo klerikalni list izrabljal v blatenje naše organizacije! »Slovenec« trdi, da so mu telefonirali njegove »po* stojnske vesti« v soboto ponoči. Izključeno pa je, da bi zasnoval kak šaljivec v nočni uri svojo »mistifikacijo« tako podrobno z vso natančno logično zvezo in vsemi podrobnostmi!
lnfernalna klerikalna kleveta o Mussolinijevih lirah in Orjuni je bila skrbno premišljena in od kra* ja do konca skovana v »Sl.ovenče* vem« uredništvu, ki je podalo ne* komu še v soboto opoldne po tele* fonu kategorično zagotovilo, da je resnična!
Potegnimo črto in končajmo ra* čun. Rezultat se glasi:
»Slovenec« je vendar že enkrat, vsaj v enem primeru, posredno sam priznal, da je nesramno, brez* vestno in brezčastno lagal, ko je blatil Orjuno.
In zdaj vas vprašamo, lopovi:
Kdaj boste priznali, da ste ena* ko nesramno, brezvestno in brez* častno lagali o nas vse od 1. junija pa do današnjega dne? Kdaj boste požrli svoje banditske klevete, da smo za svoje nacionalno delo in prepričanje plačani, da dobivamo od Pribičeviča milijonske podpore, da lomimo delavcem prste in da se je našlo pri Slavku Grubišiču vlomilsko orodje?
Ali mislite, da živi po bitki na Marni, ki jo je doživelo vaše protinacionahio kačaštvo dne 9. in
10.	avgusta 1924, v vsej Sloveniji le še en sam osel, ki ne bi uvidel, da so vse to same »mistifikačije«, izležene v vašem duplu v Kopitar* jevi ulici kakor lopovščina o Mus* solinijevih lirah?
Zapomnite si, da vam niti v tem trenutku upravičenega zma* goslavja ne odpustimo ničesar; dolg, ki se kopiči izza Trbovelj, bo plačan, ali pa mi nismo mi. 1 oda ako vam je do tega, da se vrsi nas boj v mejah .evropske civilizacije,
priznajte in prestanite!
Priznajte in prestanite s temi razbojniškimi klevetami izza. Kremžarjevega hrbta, ali pa vam bomo še čisto drugače pokazali, da orjunaška čast ni mehka sla* ma, ob katero si sme nekaznjeno brisati rilec vsako zanikamo pr ase!
Svojo zgodbo o Mussolinijevih lirah pa sprejmite s primernim komentarjem v prihodnjo izdajo knjižice »Priče božjega bitja ali prst božji«. In pripovedujte jo na* šemu dobremu, vernemu ljudstvu vsako leto na dan 9. avgusta, da. dvignete njegov »nepokvarjeni pravni čut«1 Na dan svoje bitke na Marni!
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten vridatek za kavo.
M
irsBjjo
m m m m m m i a m m mm m m m m m m m m \ m m m m m m m m m m m m m m
JBUUjOlju B M a @1 !S a S I
A>mw,mvAw
^ gg gB| J"	GRADBENO	PODJETJE
JUL
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKlC & DRUG
fH H LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24
■	a a B S ® B H B II ■ H B ia IBHBBBIBISIIi
rAW,VW.;B
^wSMwK
■ ■ Bi ■ ■ Afwvyv IJJTi i lJJ b”b
OOOuu*ijOO0Oi
■ BBBBBBBBB
Časopisni glasovi o tJS!ovenčevia bombi.
Ni se menda še slovenska javnost toliko nasmejala, kot te dni, ko je izvlekel žegnani »Slovenčev« urednik svoj zarjaveli možnar in ustrelil v jasni dan najbolj smrdečo bombo, odkar živi slovenska žur-nalistika. Mnogi so zmajevali z glavo, drugi so se smejali, tretji kleli, četrti, med njimi posebno korarska gospoda in udani privrženi edino-zveličane SLS. pa so letali kot obsedeni po Ljubljani in vihteli »Slovenčevo« cunjo vriskajoč: »Eto jih, Orjunskih lopovov in njih nacionalizma! Veleizdajalci in špijoni so! Na kandelaber ž njimi!
Zbegane so bile celo za hip vrste čisto poštenih Jugoslovenov. Vendar pa je moral vsak količkaj brihtni človek spoznati takoj v stilistiki vsega poročila brezprimerno zlobo, ki so jo zmožni samo pobožni Slo-venčevci. Mislili so pač: »Udaril bom pastirja, ovce pa se bodo razkropile same!«
Toda tiger obrača, Orjuna pai zaobrne. In že popoldne so prinesli pošteni jugoslovensld listi poročila, ki so osvetlila vso stvar v luči resnice in poštenja.
Prvi je udaril garjavega psa iz Kopitarjeve ulice po umazanem in lažnjivem jeziku njegov stari prijatelj »Slovenski Narod«, ki mu je dokazal, da je napravil eno najimfam-nejših lumparij v svojem 52. letu laži in denuncijacij prebogatem življenju.
Za njim pa ga je okrtačil in zdelal »Narodni Dnevnik«, tako pošteno, da mu moremo k temu uspehu samo čestitati. Prinašamo par naj-karakterističnejših mest tega »Dnevnikovega« članka z imenom »Čenče«.
»Sovraštvo dela slepo. To je stara resnica, ki pa »Slovencu« očivid-no ni znana, pa čeprav bi kot katoliški list moral nekaj vedeti o ljubezni do bližnjega. Ampak v svojem strankarskem fanatizmu je »Slovenec« že davno pozabil, da je sovraštvo greh In tako ga je danes polomil, da si more v resnici čestitati.«
Nato objavlja dobeseden ponatis namišljene Slovenčeve mistifikaci-je za kojo bi skril rad svojo zlot-sko zlobo škofov plačanec in nadaljuje :
»Treba je že precejšnje porcije nekritičnosti, da si upa napisati glasilo štirih ministrov vest, da je italijanska vlada tako dosegljiva, da nakazuje Orjunašem, ki pridejo v Italijo kar po 5000 do 500 lir mesečno Plače. In divna je tudi naivnost, da je ravno »Slovenčev« dopisnik izvedel za najbolj resenatna navodila, ki jih dobiva postojnski podprefekt od italijanske vlade.
Če je kljub temu objavil »Slovenec« te tatarske vesti kot suho zlato, potem se je razkril pač kot
najbolj nekritičen list, kar jih je v Jugoslaviji.
Toda polomija »Slovenca« je še hujša. Kranjc in vsi drugi Orjunaši, ki jih omenja »Slovenec« sploh niso v Italiji Oni so samo dali poslati lastnoročno podpisano pismo »Slovencu« iz Italije in potegnili »Slor venca«, kakor menda »Slovenec« še ni bil potegnjen vseh 52 let, kar izhaja.
Past je bila nastavljena silno pri-prosto in da je »Slovenec« kljub temu v njo štrbuknil, je mogoče samo zato, ker je vsled sovraštva slep, ker sovraži tako silno, kakor bi se sramoval sovražiti vsak v resnici svobodomiselni list, da o res krščan-t skih listih niti ne govorimo.
Polomija »Slovenca« je tako popolna, da je naravnost historična in da se bo javnost »Slovencu« smeja-i la še leta dolgo.
Toda stvar je pomembna še vsled tega, ker je nakrat razkrila, s kakšnimi larifari vestmi in argumenti se pita slovenska javnost. Pa ni čuda, če je pri nas v veljavi samo teološka politika, kakor smo dokazali v svojem včerajšnjem uvodniku. Političen nasprotnik se hotoma slika kot hudič, zakaj se ne bi raz-! širjalo tudi najbolj neverjetnih vesti.
Ampak te teološke politike mora biti konec, ali pa smo napredek naroda zaigrali za vedno!«
Tako o vsej stvari nevtralni »Narodni Dnevnik«, ki še ni nikdar zagovarjal kakega našega četudi morda prenagljenega koraka. Pač pa nas je še večkrat grajal in to popolnoma nepotrebno!
O stvari je prinesla tudi daljše poročilo »Edinost« z naslovom: »Orjuna« podkupljena od Italije, ki jo priobčujemo:
»To strašno raco je ustrelil včerajšnji ljubljanski »Slovenec« z debelimi ' šibrami. Ljubljanski list trdi, da se nahajajo iz Jugoslavije pobegli člani »oblastnega odbora« Orjune v Postojni. Tu da jih je sprejel poseben Mussolinijev odposlanec. Ne samo to, temveč je po »Slovencu« ^odmerila italijanska vlada orjunašem mastne mesečne plače, debele tisočake. Dalje trdi »Slovenec« z vso resnostjo, da je fašistovski svet v Rimu določil »Orjuni« v Ljubljani 250.000 lir kot nagrado za zadnje obmejne incidente. Lista »Orjuna« da ne vzdržuje nihče drugi neto italijanska vlada, a organizacija jugo-slovenskih nacijonalistov da je prejemala od 8—10.000 lir na mesec — seveda tudi iz Italije.
Ko smo prečitali te »informacije«, smo se prijeli za glavo. »Slovenec« hoče vendar veljati za resen list. Ubogi čitatelj, kaj mora vse prenašati. Pred dobrim mesecem nas je »Slovenec« zmerjal z izrazi »neumna liberalna tetka« i. dr. Mislimo, da bi se mu ne mogli bolje osvetiti
LISTE K.
Kajn.
V	zadnji številki smo obračunali z možem, ki nosi danes visoko bandero samoslovenske kulture, katere najboljše sinove pa je neusmiljeno pehal v roke avstrijskih krvoslednih psov.
Danes pa se bomo pobavili z drugim nič boljšim in vrednim mu bratcem g. prof. in slovenskim kulturnim delavcem Ivanom Pregljem. Možak je našim čitateljem znan že po svoji predrznosti s kojo nas je pehal z naše zemlje in nas pošiljal med hudiče. Na naš odgovor na njegovo evangeljsko in krščansko preklinjanje molči še danes kot nem. Denuncijantje znajo pač denuncirati, ne znajo in ne morejo pa zagovarjati svojega »neumnega« delovanja. Ker pa se je zadnjič »Slovenec« skliceval na veliko duševno prevratno delo slovenske katoliške inteligence, ki je pred vojno in med njo »izpodkopavala temelje Avstrije« smo šli vase in skušali najti dokaze tem »Slovenčevim« trditvam.
Našli pa smo le denuncijacije g. vseučiliškega docenta dr. Izidorja Cankarja, g. prof. Ivana Preglja in še neštetih drugih, ki hodijo danes
med nami, ponosno in samozavestno, okrašeni z ordni Sv. Save. Toda resnično jim povemo, da pridejo še vsi na vrsto, ker izvali ste nas in sedaj bomo udarili. Sram nas je, da so »katoliški slovenski kulturni delav-! ci« taki specialisti v tem, ker smatramo slovensko kulturo za sestavni del bodoče jugoslovenske kulture, itoda zgodovina in fakta naj govore.
Prinašamo pesem Kajn, ki priča, da ni pesnil pesmi »Srbe na vrbe« samo pokojni Štefe, nego tudi sedanje špice slovenske katoliške moderne, ki hočejo danes skriti svoja pobalinstva za mrtvo truplo Stefeta in dr. Lampeta.
Kajn.
Mojih otrok dvojica molitve šepeta, moja duša je žalostna ...
O Bog, o Bog,
sredi zemlje s krvjo prepojene, s krvjo junakov, krščanskih bratov, sredi zemlje, namočene s solzami sirot in vdov in mater, sredi velike gomile, sredi posvečene,
je vstal	.
In dvignil roko v zločin
omadeževal mater zemljo,
kri junakov in grob,
solze mater in vdov in sirot, ’
izsilil kletev stotisočem
bratov, vernih kralju ia spominu '>
nego s tem, da smo posneli njegove gornje gorostasnosti!«
Pripominjamo, da je govor o ka-r ki raci čisto neumesten, ker so »Slovenčevi« uredniki prav dobro vedeli kaj delajo. Poznamo g. Smodeja in prepričani smo trdno, da bi se on kot star novinar ne dal nikdar in nikomur tako grdo nasamariti, kot se sedaj sicer izgovarja v popolnoma v stran ustreljenem članku: »Nova lopovščina Orjune!«
Navedli smo samo nekaj najka-rakterističnejših ocen te največje svinjarije maziljencev in izvoljencev božjih v Katoliški tiskarni, ki bodo še z neštetimi drugimi trosili važen historični dokument v orožju in sovraštvu ljubezni te krščanskega duha prevzete SLS napram OR-JU-NA.
H koncu pa bodi omenjeno še to, da je padel za »Slovencem« v skupno jamo tudi najboljši socialno- delavski list »Naprej«, ki je promptno ponatisnil »Slovenčevo« lumparijo in jo serviral svojim »javno-zaved-nim čitateljem!« Sicer pa: »Gliha vkup štriha.«
&
Strašno, nepopisno grozno nesrečo nam je povzročil »Slovenec«, naš stari sovražnik z objavo liorend-nih številk lir, ki nam jih daje sam signor Mussolini!
Vse udarce smo dosedaj parirali, tega pa bog i bogme ne bomo mogli! Naše organizacije in njih tajništva oblegajo številne gruče Orlov, Orlic in komunistov, ki se jim cede sline po onih 500 lirah, ki jih mesečno nakazuje fašistovska vlada vsakemu Orjunašu. Plačane duše: Orli, Orlice in komunisti, ki jih je dosedaj bogato krmila mrtva roka in stostolpa belokamena Moskva, so zaduhali mastnejši plen. Zgrinjajo se in zahtevajo z vehemenco sprejem v Or-
Katastrofa Orjune.
juno. Zaman jim naši tajniki dopovedujejo, da kak mesec še ne bo obetanih nakazil za vse novovstopivše člane. Vse nič ne pomaga! Oblastni odbor, ki je že brzojavil centralnemu blagajniku fašizma de Fleriju po poldrugi vagon lir, je dal organizacijam že pismena navodila, da naj počakajo z vsprejemanjem novih članov »dok stiže novac«.
Naše glasilo bo izhajalo slejko-prej (skromno) enkrat na teden — da se siplje pesek v oči, dotacija v lirah pa se bo vporabila za prilogo »Orjune«. Vsak naročnik dobi kot prilogo zlato uro z urezanim lastnoročnim podpisom samega Mussolinija.
Ekonomska Orjuna premišlja, bi-li zidala lastno palačo, ali pa bi kupila kako gotovo poslopje za prvo silo. Palača ljubljanske kreditne bi bila premajhna za to obsežno kupčijo z lirami.
Da se novo vstopivši člani malo izvežbajo, je stopil Oblastni odbor v pogajanja s Prevzvišenim glede nakupa katoliškega »stadijona«, ki ga večina novih članov in članic še pozna z lanskega katoliškega shoda. Posebne vežbalne vlake nam je že-leznična uprava že dovolila in Slo* venija bo v par dneh mobilizirana. Vsakemu pozivu na vežbo bo prilo* žen bankovec za tisoč lir.
Le vkup, uboga gmajna!
Lastna knjigoveznica.
Tiskarna Merkur
trg.-ind. ci. d.
Ljubljana, Simon Gregorčičeva 13
se priporoča za naročila vseh v tiskarsko stroko
spadajočih del.
el
Izvtržba solidna.
Cene zmerne.
dedov. — Kajn! -O zemlja bedna, kje si to zaslužila, da si ga rodila, ki mu je ime Kajn!
O zemlja, ti si morila!
Ti si kralja morila!
Ti si moža morila!
Ti si ženo morila!
Ti si očeta in mater sirotam morila! Ti si ga rodila, ki mu je ime — Kajn!
Ali je to plod, ki raste iz naših mater, da svojega gospoda mori, gosta iz zasede mori?
Ali je to plod mater naših?
Kajn?
— Mati! Bolno obličje zakrij!
Mera tvojih boli je šteta, huje več ne boš zadeta, kot te dni, ko ti pljunil je v oči tvoj sin, tvoj Kajn!
Mojih otrok dvojica molitve šepeta, moja duša je žalostna.
Ivan Pregelj.
In ta pamflet ni prinesel zapiti avstrijski pes, niti patriotično-rimske orgljice »Domoljub« nego glasilo katoliške inteligence Dom in svet,
1.	XXVII., str. 252. pod uredništvom pesmi vrednega dr. Izidora Cankarja.
Prijeli smo glavo, ko smo prečitali to pesem in razumeli marsikaj.
Razumeli smo satansko sovraštvo napram nam, ki se vsiplje iz Sodome nad nas, razumeli smo pamflet, ki ga je priobčil 10. leto po tej pesmi »Domoljub«, ki psuje Principa in tovariše z morilci. Doumeli smo tudi oni samo škofa in »Slovenca« vredni članek z naslovom Kajn, ki je izšel deset let po tem odkar se je tresja črnožolta avstrijska Pregljeva duša v žalosti.
In ta človek naj danes vzgaja našo mladino v duhu vidovdanskih herojev?, ko jim pred časom je pljunil v oči?
In danes celo čujemo, da ni daleč čas, ko bo sprejel še posebno odlikovanje zato, ker mož ima nevenlji-ve zasluge na polju slovenske kulture in katoliške misli.
Kulturna sekcija.
I. Namen sekcije je: vzgoja članov v vseh kulturnih, nacionalnih, ekonomskih in socialnih vprašanjih, posebno pa v nacionalističnem duhu.
II. Sredstva so živa in pfsana beseda: predavanja, časniki, brošure. Vzdržavanje knjižnic in čitalnic.
III. sekcija se konstituira: ko pozove predsednik mestne organizacije nekoliko članov, ki si zberejo načelnika, njegovega zamenika, tajnika, čuvarja čUeiaice in knjižnice
IV. Načelnik Sekcije je polnopraven član M. O. vodi sekcijo in ji daje navodila. Dolžan se je udeleževati sej mestnega odbora, kjer mora referirati o delu, stavljati predloge in sprejemati direktive.
Namestnik nadomestuje načelnika.
Tajnik vodi zapisnik članov in zapisnik sej.
Knjižničar mora skrbeti za knjižnico in jo voditi v najlepšem redu.
Vse funkcije razen načelnika lahko po potrebi opravlja tudi samo ena sama oseba.
Blagajnika ni, ker finansira sekcijo mestni odbor.
V. Član kulturne sekcije more biti vsak član Mestne organizacije, ki se obveže, da bo točno in vestno izpolnjeval prevzete dolžnosti.
VI. Soje: Načelnik sekcije mora sklicati obvezno vsaj enkrat tedensko sejo, na kateri se referira o izpolnjenem delu naloženem v pretekli seji. Obenem sc stavljajo tudi novi predlogi in navodila za delo-i vanje v naprej.
VI!. Spore med člani sekcije rešuje načelnik. Med člani sekcijo <rt pa načelnikom pa predsednik Mesine organizacije.
S p 1 i t, 13. julija 1924.
Dlrektorijum.
>- Stroški pri vporabl bencina i
Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdel-! kov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta stev. 4. j
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, reali pomožni motorčki, šivalni stroji in) imemuatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
Vozi brez bencina!
Adaptiraf svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generatorjem!
Vozi z ogljem!
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24.
Telefon štev. 560.
► Strolfel pri vporzbl oglja I
mestni tessrski mojtSar
LJufeSIaRa, Dunajska c. 4S. Te!. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonika; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje 1.1. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furalrja.
|MERAKL
bane, mastila, lake, kit, klel, emalie, io-
C£BSBS3BS23ZaSEIZZ
pife §n zajamčeno
KaemagaBMBaBBi
žigfei firnež
najboljše vrste nudi
I	tovarna
MedloZankl 1
I«---------—— i
d. z o, z.
Maribor Ljubljana Novisad
podružnica.	centrala.	skladišče.
e
Tovarne:
UUBLJANA-MEDVODE
hočejo leno leči v reko delavnega ljudstva, češ, tukaj bomo ležali in »za vse enakosti« nas bo gnala sama naprej. Več kot živeti itak ne moremo in svetovna »za vse enakost« nas ne bo pustila poginiti, dopustila pa ne bode tudi drugim, da zrastejo preko naših glav. Reka »za vse enakost« bo potegnila vsakogar, ki se bo hotel dvigniti nad rjo, v naša valove in tako bomo lahko lepo ko-modno, brez dela živeli. Klerikalci pa se tolažijo z nebeškim kra jest-vom. kjer bodo tudi samo sedel;, lenarili in poslušali nebeško muziko. Tudi njim ni treba delati. Malo moliti, malo trpeti vsled svoje lenobe in hajdi v nebesa. Ako pa grešimo, pride sveta spoved, kjer tiara bo itak vse odpuščeno. V najslab-šern slučaju tri leta v vice. malo ss spokoriti in preparirati in potem, potem smo za večnost, za tisto dolgo večnost, rešeni. Verske predpisa si naši klerikalci po svoje, v svoj dobrobit tolmačijo. Človek ne sme samostGjno misliti in delali, ker taK, ki bi si upal razmišljati o božjih tajnostih in verskih skrivnostih, p« njih nazorih greši po paragrafu zop?r napuh. Že prvi angeli, ki so dvomili o največji moči in oblasti, so bili. pregnani iz paradiža. — Individualizem, samostojno razvijanje, samostojni napredek in mišljenje, to ja največji nasprotnik komunistov klerikalcev. Baš radi tega slednjega so komunisti in klerikalci tako veliki nasprotniki naših nacionalistov, ki vidijo napredek v delu posamn;-ka kakor tudi v skupnem delu za celi narod, ki ne poznajo nikakega osebnega egoizma in vidijo svojo srečo samo v državnem in nacionalnem napredku. Kakor vsi narodi gledajo za svoj napredek in za raz« voj, tako moramo tudi mi gledati, da se razvijemo in napredujemo na zdravem naprednem temelju, ako nočemo, da nas tujec ponovno ne podjarmi in zasužnji za vedno. In-< dividualni razvoj in napredek pa ja dopusten tudi le poštenim potom, dokler ni na škodo posameznika ali naroda odnosno države. — Zato P^ glejmo, da pomnožimo naše vrste in napovejmo neizprosno borbo na-< zadnjaštvu. Glejmo, da se narod iz-< obrazi in neha z mističnim sanjare« njem o dobrotah, ki mu jih prinese komunizem in klerikalicem.
Časopisni papir
večja množina, se proda pri upravi lista.
Avstriji že vse spremenilo in Avstrija danes zahteva pač le garati, poklada pa slabo.
To situacijo in navedene lastnosti našega naroda pa klerikalci in komunisti prav pridno in praktično izkoriščavajo. Kaj vse ne pripovedujejo in kaj naše ljudstvo iz tega vse ne sklepa? Kamor prideš, vidiš ljudi, kako se sestajajo jn če si se jim neopažen približal, ali da te niso spoznali kot drugače mislečega, se bodeš čudil, kako je mogoče kaj takega govoriti in razpravljati. Govori se o moči rimske cerkve, o nesrečnem papežu, o čudežilj, ki so že davno minuli, in sicer v tem trenutku, ko se je jel med narodom širiti napredni duh. Isti ljudje, ki govore o papežu in čudežih simpatično in z isto tajinstvenostjo, govore o boljševikih, ki so največji nasprotniki katoliškega kralja, katerega so iz Moskve obsodili na smrt. Posebno priljubljene krilatice našega naroda so »proletariat, korupcija, rdeči teror itd.«, katere pa, kakor dokazuje sledeči stavek, zelo slabo razumejo.
Slišal sem nekoč delavca, res pravega trpina, ki je pripovedoval sodrugu o nasprotnem debelem terorju. Mislil je pač beli teror.
Tako si pripoveduje naše ljudstvo pravljice in bajke in vse to veruje, ker je lepše sanjariti kakor re~ elno misliti. — Kakor omenjeno, klerikalci in komunisti to prav pridno izkoriščajo in obračajo vso to vodo na svoj mlin, eni kakor drugi, čeprav bi človek mislil, da so si popolnoma nasprotni v svojih smernicah. — Bolj od blizu pogledamo pa kmalo spoznamo, da so si klerikalci in komunisti zelo sorodni. Prvi kakor drugi se boje napredka in jasnosti, boje se luči, ki razjasnjuje živ-Ijenske, človeške, socialne razmere, boje se napredka, boje se dela posameznika.
Med komunisti imajo prvo besedo delamržni in nad seboj obupani ljudje, ki nimajo nič zgubiti, ako gre stvar še tako krivo. Več kakor propasti ne morejo, kar jih gotovo nič ne moti pri lenobi in delamržnosti. Drže se izreka: »Bolje biti med zadnjimi prvi, kakor med dobrimi zadnji!« Te vrste ljudi računa na to, da se spravi po ramah nevednega ljudstva kviško, do gcspodstva. Drugi
BilE5~
brezslišni pisalni stroj.
to to, MsimBačr. 5.1,487
SlGCiRJl
Mi pl®! ia iiiisiRift i. i.
Tol. inier. IGO.	T«l.	inier. 158.
Mina (Im MULJUl Spsisja šla,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske in železobelonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobeton-ske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
Tihotapci časti.
Vedno polne klevet so »Slovenčeve« kolone na naš račun. Vse smo že zagrešili od greha Mice Kovačeve pa do veleizdaje. Ko pa primemo g. odgovornega urednika Franc Kremžarja za jezik se skrije pod klop in molči. Tako tudi v slučaju, ki ga je navedel »Slovenec« glede Lesec, kjer so Orjunaši po njegovem »objektivnem« poročanju vse zajedli in zapili, pa ničesar plačali.
Z ozirom na to zlobno laž je poslal lastnik gostilne g. Legat popravek odgovornemu uredniku g. poslancu Kremžarju. Žalibog pa ga ni bilo moči najti na pošti niti v Ljubljani niti v Beogradu. Zato pa prinašamo mi njegov popravek.
V	Lescah, dne 18. julija 1924.
Gospod
Fran Kremžar, narodni poslanec Ljubljana, Kopitarjeva ulica 5
zasebno!
Z ozirom na dopis iz Lesec, objavljen v 160 štev. »Slovenec« z dne 16./7. 1924. na 3. strani v 4. koloni, zahtevam v smislu § 19 tisk. zak., da objavite po tem zakonovem določilu v prvi prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami naslednji popravek:
Ni res, da so Orjunaši »pri Legatu pili in jedli in odšli na vlak« in da se še zmenili niso, ko so natakarice klicale za njimi, naj poravnajo ceho, in ni res, da so natakarice pozneje vpile, da bo morala orj. organizacija poravnati škodo, res pa je, da so vsi Orjunaši v gostilni pri Legatu vse, kar so povžili, redno in pošteno plačali in res je, da takšnih prizorov ni bilo v moji gostilni nikdar. Res je na-dalnje, da je dne 6.17.1.1. ena natakarica mislila o 2 gostih, da nista plačala, pri takojšnji kontroli pa je do-tična natakarica svojo zmoto takoj spoznala.
Fr. Della Valle, roj. Legat.
Pismo br. inž. Kranjca.
Spoštovani gospod Niko D o m e-nlko, I. drž. pravdnik v Ljubljani.
Da se ne bode moje in mojih tovarišev ravnanje krivo tolmačilo, si usojam Vam, g. drž. pravdnik, napisati nekoliko pojasnil.
Odkar sem začel trezno misliti, sem sprejel jugoslovensko idejo in postal njen bojevnik. Že pred vojno
mi je delo na nacionalnem polju prineslo obilo neprilik, ki so se tekom svetovne vojne spremenile v preganjanje, kateremu sem se odtegnil z vstopom v dobrovoljske vrste. Tež-koče na nacijonalnem polju se v novo nastali državi niso nikakor zmanjšale, ker se je starim tujerodnim sovražnikom pridružil še najopasnejši in to iz vrst lastnega naroda. Ta sovražnik je neumorno oviral naše de-
lo,	nas izzival in zapletal v razne incidente, da bi nas tako svetu predstavili kot prave razbojnike. Pri tem poslu sta mu služila najbolj laž in obrekovanje.
In tako je tudi ta naš nasprotnik smotreno pripravil trboveljsko tragedijo, ki je zahtevala težkih žrtev, od katerih je bil eden moj najboljši prijatelj, drugi pa največji sodelavec.
Dva meseca sem čakal, da me poišče roka pravice, ako je krivda na moji strani. Mnogo mojih tovarišev je bilo v dolgotrajnem preiskovalnem zaporu in dasi je bila njih krivda jie-pobitno ovržena, vendar so bili šele pred nedavnim puščeni na svobodo. Sedaj pa, ko je nastopila nova vlada, so se začele nove perseluicije, ki so naprejene v prvi vrsti proti meni in mojim tovarišem.
Iz tega dejstva logično sklepam, da ali preiskava pod staro vlado ni bila vodena strogo po zakonih, (kar bi bilo vsega obsojanja vredno) česar pa potek preiskave nikakor ne dokazuje, ali pa je justica pod sedanjo vlado podvržena izvenzakonitim vplivom.
Spoštujem zakon do skrajnosti, sem tudi to vedno in povsod izrecno povdarjal, nikakor pa mi ne pade v glavo, da bi se dal na mig katerega-} koli »tigra« do nadaljnega zapreti in bi bil šele po dolgem preiskovalnem zaporu v posmeh vsem svojim nacionalnim nasprotnikom, kot nedolžen izpuščen, kakor se je to zgodilo mnogim mojim somišljenikom. Iz tega vzroka, zavedajoč se nekrivde, setn se s svojimi tovariši odtegnil preganjanju svojih nasprotnikov, ki ga hočejo izvajati proti nam pod nekako firmo »justice«.
Vse moje nacionalistično delovanje leži pred menoj odkrito in sem trdno prepričan, da je vse, kar sem delal prav in da je dobro tako. Deloval sem iz čistega idealizma, brez vsakih osebnih ambicij in popolnoma nesebično, kar jasno spričuje moje premoženje, prazen dijaški kovčeg, dasi sem, in sem bil večkrat že pri
viru kjer bi si lahko napolnil žepe, kakor so to storili moji največji sedanji nasprotniki. Ne odtegujem se Ju-stici in sem vedno pripravljen pogledati jej v oči. Pripravljen sem takoj s svojimi tovariši pred pristojni ne-pristanski sodni dvor, če se mi zagotovi, da se nam ne bo kršila osebna svoboda tako dolgo, dokler isti ne izreče krivdoreka.
Dovolj je bilo preganjanja ln vsa moja notranjost se upira dejstvu, da bi me v tej državi, za katero sem krvavel in premnogokrat izpostavljal svoje življenje, da bi me v tej državi, zlorabljajoč zakon, preganjali tisti, ki jim je ta država še danes trn v peti.
Sprejmite g. drž. pravdnik izraz mojega globokega spoštovanja, udani
Ing. Marko Kranjec s. r.
V	Ljubljani, dne 9. avg. 1924.
Op. ur. To pismo je bilo odposlano pod utisom vesti, da je izdano zaporno povelje za br. predsednika in štiri člane oblastnega odbora. Medtem se je situacija spremenila.
KLERIKALCI IN KOMUNISTI SOVRAŽNIKI NAPREDNJAŠTVA.
Človeškemu rodu je že tako usojeno, da ljubi nekaj mističnega, nekaj tajinstvenega. Človek, ki težko živi, se rad tolaži s taikimi nadčloveškimi stvarmi, ki jih ne vidi, ki jih ne razume. Ta lastnost je močno ukoreninjena med našim narodom. Povod seveda so razmere, ped katerimi je naš narod živel toliko stoletij. Duševno zasužnjen, v službi tujih narodov je životaril kakor vo-liček, privezan k jaslim. Toliko so mu dali hrane, da je živel, včasih se tudi malo poredil; pozimi, ko je bil v hlevčku, je malo sanjaril, zato pa poleti garal in garal za tujca, milost" ljivega gospodarja.
V	takih razmerah nas je dohitelo osvobojenje iz duševne sužnosti, nepripravljene, nedozorele in zato naš narod še danes ne more pojmovati. kaj je duševna svoboda. Odprli so vrata suženjstva; razleteli smo se, razpršili in — divjali po poljani. Kar je bilo tam zunaj smo pozabili, a producirali —? Nič! Pri takih razmerah ie samo ob sebi razumljivo, da je marsikdo želel zopet v mirni, nekdanji avstrijski hlevček. kjer ni treba misliti, nego le telesno garati in pa jesti.
Seveda se je med tem tudi v
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tisknrniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in .knjigo v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za 6snovce Sole in srednje Sole. Risanke, dnevniki in beležnice.
fnserirajte v ORJUNI!
Hranilca
montirati Orjune, države, ali. katerega prej naštetih objektov, dokler bo gibala le še ena pest jugoslovenskih nacionalistov. Zgodi se pa pač lahko, da bo pri tem demontirana glava kakega klerikalnega tigra.
Sisuovo delo. Prevzvišeni škof Bonaventura Jeglič imajo dober trgovski čut. Odkar so bili opeharjeni v lesni kupčiji, rajši prevzemajo tisk nemoralnih slik komunističnih letakov in pa kuhajo žganje. Je to posel, ki spričo psihoiogičnega čuta dobrega m pobožnega slovenskega naroda prav dobro nese. Pravijo, da celo bolje, kot žegnana voda in odpustki. Frevzvišeni knezoškot pa niso samo posloven človek, ampak tudi zelo humano bitje. Kar krči se jim srce, ko čujejo o bedi povzročeni po prokietem alkoholu in vsi v svetem ognju kličejo zavedno slovensko ljudstvo v »Sveto vojsko«, proti temu uničevalcu narodne blaginje. Da še več! Na čelo temu gibanju so postavili svojega najzvestejšega Janeza Kaiana, ki je za vse dobro vnet človek, ki ima samo to napako, da se včasih malo zaleti in nato napiše kaka Westfaiska pisma, fn tako imamo, danes J. Kalana, ki pijance iz-preobrača in škofa Jegliča, ki zavaja narod v pijančevanje. Kriva pa je seveda zopet tej lopovščini Orjuna, proti kateri mora skrbni škof finansirati zapito avstrijsko ščene, »Slovenca«. Vse to pa seveda: »Vse v večjo čast in slavo božjo!«
Za smeh in kratek čas. Odkar nimamo Slovenci nobenega humorističnega lista več, so prevzela njih nalogo in program glasila K. T. D. in Prevzvišenega. Od časa do časa prinesejo bedarije, ki se morejo izloči samo v sočnih možganih maziljenih Slovenčevih urednikov. Eua izmed neštetih takih brihtnih je tudi sledeča notica v »Domoljubu«, osebnem glasilu g. prof. Sušnika, ministra za saobiačaj:
»Veliko jokanje. Jutro joka, Slov. Narod joka, Domovina joka, Orjuna joka in besni, dr. Žerjav joka. Zakaj? Orjunci pridejo radi svojih ne-številnth tolovajstev pred sodišče, kjer bodo seveda občutno kaznovani. Dr. Žerjav je v Orjuni zbral veliko število zločincev, tako da so treznejši in pametnejši člani, katerih je bilo v začetku veliko, iz organizacije kar po vrsti izstopali. To je sploh nekaj pristno balkanskega: pod varstvom in zaščito in s pomočjo vlade, ki je poklicana, da zatira zločince, se organizirajo zločinci in se jim razdeli orožje. Namen: Slovenijo z revolverji in koli prisiliti v centralistični jarm, Slovenijo z ^nožem nagnati, da poklekne pred Žerjava in ga moli. Ko ne bi sami doživeli tega, ne bi mogli verjeti. Pa pride nova vlada, ki pravi: Ubijalce in nasilneže pred sedišče, svobodo, mir in delo v državi! In tedaj ti zločinci zaškripljejo z zobmi, liberalci zajokajo, zakaj edina pot priti do
Oproščen Orjunaš. V Vojvodini ie prejšnji stari režim z vsemi silami podpiral osebne opričnike radikalne stranke »Srnaovce«. Preskrbel jih je z denarjem, kroji in orožjem. Naloga pa jim je bila samo ena, škodovati napredku hi prodiranju jugoslovenske misli med srbskim delom našega naroda. Tako je prišlo do krvavih spopadov med Orjunaši ta Srnaovci, v kojih je utrpela Orjuna silne žrtve. Prišlo je tudi do spopada v Senti, kjer je napadlo in ranilo šest Srnaovcev našega člana Nešica, ki je nato v silobranu ubil glavarja Srnaovcev Plavšiča. Seve je bil takoj vsled silnih denuncijacij Balkana, sličnim kot jih fabricira vsak dan »Slovenec«, vržen v ječo, kjer je bil do glavne razprave. xNa tej je bil od senata enoglasno oproščen navzlic poiskusom krivega pričevanja srnaovskih prič.
S tem je zopet enkrat izkazalo nepristransko sodišče nedolžnost Orjune in staro resnico, _ da je bila Srnao samo zakonito priznana banda razbojnikov.
Sentimentalnost. V delovnem načrtu nove vlade, ki ga prinaša zadnji »Domoljub« stoji tudi točka, ki pravi, da bo sedanja vlada s silo zatrla vsak poskus nasilja. Mi bomo s tako vlado prav zadovoljni, če nas bo res čuvala novih Trbovelj in novih komunističnih nasilij. Protestirati pa moramo proti nadaljni trditvi in lopovskemu obrekovanju, da so Pod zaščito Pašičeve vlade razbojniki v Orjuni lahko nekaznovano streljali nedolžne ljudi ter jih mučili, kakor rimski rablji prve kristjane (Juvan). Proklete maziljene kanalje, kdo pa je potem bil zaprt radi Trbovelj, kjer smo se samo branili? Kdo pa je po nedolžnem zaprl brate Pegana, Tomažiča, Vižentina in še cele vrste drugih, ki se morajo zahvaliti samo »Slovenčevim« denun-eijacijam za zapor?
Radič v Mariboru. Radič se je v Mariboru ob svojem povratku v Jugoslavijo na podlagi svojega diplomatskega pasuša obnašal zelo samozavestno. Med pogovorom se je izrazil napram poročniku policijskega komisarja tako-Ie:	»Če hočs
kralj z menoj govoriti naj pride k meni v Zagreb«. Ta izjava je vsekakor zelo značilna za pripadnika nove kraljevske vlade.
D&montiranje. Zadnje čase imajo naši prijatelji v SLS posebno manijo demontiranja. Neprestano kriče v svet, da bodo demontirali Or/mo, Sokolstvo, Ustavo, Vojsko, državo in takole med zaupniki govore že tudi o demontiranju hiene. Nas vsa ta demontirska farovška mrzlica prav nič ne moti. Uverjeni in prepričani smo, da se da res demontirati po dosedanjih izkušnjah, klerikalna avtonomija, samouprava Slovencev, slovenski pravni čut in kar je še takih klasičnih cvetk z vrta naše ambiciozne državniške politike »Made in škofija!« Nikdar pa se ne bo dalo de-
Na Ljubljanskem velesejmu
pokusite
najboljše vino in pristno turško kavo
v paviljonu Vek. Dolničarja
trajne oblasti potom zločinov se jim je zaprla. Umevamo ta jok.«
Tudi mi umevamo to pisanje, ki je živa podoba vaše zlobnosti in neumnosti. Orjuna javka! Ej, proklete duše, čuvajte se, trenutka, ko bo Orjuna res zajavkala in udarila tako, da ne bodo jekala samo uredništva naših pobožnih in blagoslovljenih listov, nego tudi sam Prevzvi-šeni in z njim vse farovške kuharice! Dovolj imamo že besedi in boj z besedami nam že tudi preseda. Tu-di mi smo že siti »vaših pristno balkanskih razmer«, ki vam omogočajo pod varstvom in zaščito policije in žendarmerije izvajati organizirano žurnalistično banditsko zločinsko akcijo proti osebnemu poštenju in časti poedinih Orjunašev!
Z Novo Evropo in njenim tendencioznim srednjelinijašem »č« je za našim Alešom Potočnikom tudi tnmeljito obračunal podpredsed. Di-rektorijuma br. Niko Bartulovič. Dokazal je absurdnost zavijanj sirote srednje linije- in neusmiljeno razgalil vso figarsko protiorjunaško gonjo, ki bi jo nekateri radi zavili v plašč »kritičnosti in nepristranske sodbe«. Toda navzlic vsemu dokazovanju in jasno razloženemu programu Orjune, ki ga poudarja v prej omenjenem odgovoru br. Bartulovič, Nova Evropa nikakor ne more zapopasti or-junaške ideologije. Še vedno se vrti v pojmih nasufliranih ji po blokaških novinah in vstrajno trdi še tudi v naprej, da propoveduje Orjuna nasilno ujedinjenje brez predhodnega sporazuma ala Markov protokol. Dalje, da hoče Orjuna s silo vplivati na državno upravo, da heče v okviru države vladati mimo države, kar da je enako nevarno, kot poskus komunistov vladati državo od zunaj.
Kaj takega nam more očitati samo zloben zavijalec resnice ali pa neinformiran bedak. Kajti, doslej
vemo samo, da je poiskušal in da še poiskuša vladati v okviru kraljevine SHS z vojsko in kraljem; v iniro-tvorni in čudotvorni republiki, nekronani seljački kralj Stipica Radič; Da bi pa hotela vladati v okviru države, pa mimo nje, Orjuna, to pa izvemo šele iz ust prijatelja »č«.
K tej trditvi pripominjamo samo to, da naj se famozni »č« najpreje uglobi v našo ideologijo in delovanje vsaj toliko, kot se je v vprašanju Leninovih prorokovanj, nato pa naj izreče sodbo, ki bodi res kritična.
Parna pekarija Jean Schrey
naznanja, da ima vsak dan večkrat
Telefon štev. 158,
i*©drsižr&k@:
Maribor Novo mesto Rakek
Siovenjgradec Slovenska Bistriea
Ekspoziture
Konjice
Mcža-Dravograd
Telefoni s 189, 116, 158.
■isniinisaiBnHnniaiin
Stroji za obdelovanje lesa. ■ Transmisije.
Armature
Zvonovi
Turbine.
Sesaljke
IV. ljubljanski vetasejm. Paviljon F
>0 R J U N A«
Stev. 88.
vzočim glavne obrise zgodovine Jugoslovanov in ž njo v zvezi žrtve, ki so jih doprinesli nešteti za ustvaritev Jugoslavije. Spominja se Gavrila Principa, vidovdanskega heroja, ki je s žrtvovanjem samega sebe postavil Jugoslaviji temeljni kamen. Princip je dal povod svetovni vojni, ki nam je po težki poti na Golgoti prinesla vstajenje, svobodo. Znana Endliclier, Jenko in drugi ne bodo samo v zgodovini napisani, ampak tudi v srcih vseh jugoslovanskih nacijonalistov, ki nai bodo vedno pripravljeni na oni Veliki dan, ko bo nacija tudi od njih zahtevala žrtve. Toda tudi sedaj ko živimo v lastni, svobodni državi se je od nacijonalistov zahtevalo še veliko žrtev. Padli so naši drugi v Dubrovniku, Vojvodini in drugod. Tudi Slovenija je ideji doprinesla v zadnji dobi krvavi davek. 1. junija so v Trbovljah padli bratje Žlajpah, Žnidaršič n Boltavzar.
Iz groba nam vele ti padli junaki nemo, toda neizprosno, naj jih osve-timo, naj korakamo po začrtani poti brez ozira na žrtve smelo naprej do
končnega cilja, da ne bodo njihove žrtve zaman.
Na koncu svojega govora je pozval br. predsednik vse navzoče, zlasti pa četnike ob spominu padlih junakov k prisegi, da bodo kot verniki velike ideje Jugoslovenstvu znali biti v potrebi tudi nje mučeniki, da bodo nesebično in neumorno delali za veliko našo idejo, za narod, kralja in državo.
POZIV.
Pozivljejo se vsi bratje in sestre, da dvignejo svoje članske izkaznice, ki še do sedaj leže pri tajništvu. Iste je mogoče dvigniti ob uradnih urah od pol 7. do pol 8. ure zvečer v Areni Nar. doma. Nadalje se opozarja vse brate in sestre, da izroče pristopnice novo vpisanih članov ob uradnih urah v areni Nar. doma.
Mestni odbor.
Mestna »Orjuna« Ljubljana opozarja vse brate in sestre, da nosijo čl. izkaznice vedno seboj zaradi kontrole.
Mestni odbor.
Cvetlični dan »Orjune« se vrši v petek 15. t. m. Pozivamo nacionalno občinstvo Ljubljane, da z obilnimi prispevki ponovno dokumentira svoje simpatije do »Orjune«, ki v teh težkih dneh še edina visoko dviga prapor čistega nacionalizma, narodnega in državnega edinstva. Pomagajte »Orjuni«!
SSužbeite obiave.
Vsemu članstvu. Pozivamo vse članstvo, da se na velesejmskem prostoru izogiblje vsakemu incidentu. Vsako izzivanje se mora kvitirati s prezirom. Vsak incident in vsak izgred v pijanem stanju ima za posledico brezpogojno izključitev iz organizacije.	Oblastni	odbor.
Vsem Orjunam. V zadnjem času je nam nasprotno časopisje nastopilo z vso silo proti naši organizaciji, njenem vodstvu in posameznim članom. Z neverjetno ogabnostjo je to časopisje kopilo vsemogoče laži, da uniči na ta način naš ugled. Mi nismo imeli niti dovolj časa, niti delavcev, niti papirja, da bi vse te laži takoj ovrgli. V tej svoji nemoči smo se zanašali na zaupanje članstva in trdno pričakovali, da se bodo laži same ubile, ker našega poštenja ni mogoče uničiti. Tako se je tudi zgodilo. Članstvo pozivamo, da tudi v bodoče neomaje-no vstraja v zaupanju do svojega vodstva, ki bo svojo energijo porabljalo v koristnejše svrhe, kakor da odgovarja ogabnemu pisanju škofovega glasila in ostalih njegovih to-_ varišev.	.	-
Pravila kulturne sekcije. V Službenih objavah prinašamo pravila kulturne sekcije, ki jo naj ustanovi vsaka Mestna organizacija po možnosti. Naloga kulturnih sekcij je velika in je zato želeti, da ji posvete vsi mestni odbori čim večjo pazljivost. Z njimi bomo širili v široke mase našega naroda tudi našo ideologijo in stem uresničili tudi kulturni del našega velikega programa.
Ekonomska Orjuna sklicuje članske sestanke za sledeče mestne organizacije :
Kranj v soboto 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Čitalnici.
Bled v nedeljo dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu.
Lesce v nedeljo 17. t. m. ob 3. uri popoldne.
Radovljica v nedeljo 17. t. m. ob ;8. uri zvečer v Sokolskem domu.
, Udeležba za člane obvezna. Somišljeniki in prijatelji organizacije dobro došli. Poroča brat predsednik Marko Kranjec. Pridite polnoštevilno.
IZKLJUČITEV.
Mestni odbor Ljubljana je sklenil na svoji zadnji seji dne 7. avgusta 1924 izključitev članice Marije Mežnar, zaradi nepojmovanja našega programa.
________Mestni	odbor.
n □ BODDasaasoDOBODDacsDancna n	a
a n a a
a
a
a
ra
D
D
O
a
a
ra
ra
a
n
□
u
a
a
a
ti
v
E
E
ra
a
a
a
a
D
ra
H
ra
RAZEM
ŽABJAK, 3
Primorska kuliinja! Prvovrstna vina! Morske ribe!
ZMERNE CENE!
nnoBHoraniBnaonoonnannariDODnna
Amerikanska strojna olja cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za milarne 1.1. d.
„OLEUM
družba z o. z.
LJUBLJANA
telefon Stev. sto.
a
mmmmm
mmmm
mmm
Vsakovrstne tiskovine prevzema in lično izdeluje
Josip Krm
kartonaza — tiskarna — knjigoveznica — raztrir-nica in papirna industrija
Naslov za Ljubljano poštni predal 165 Vir-Domžale, pošta Dob.
Dopisi.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Pri nas
so narodne razmere kljub šestletni svobodi še vedno skrajno klaverne. Naši nemčurji se ne morejo odvaditi svojih starih manir in so še prav tako »deutschfreundlich« kakor za časa Avstrije. V tem jih podpirajo razni mariborski, ptujski in drugi renegati, ki prihajajo sem na izlete in pridno heilajo in prepevajo nemške pesmi. Te dni je prišel seru na počitnice tudi znani nemški pisatelj in žurnalist Hans Rolf Ambro-schitz, ki je pred vojno pozival ves germanski svet, naj pomaga pan-germaniti naše slovenske Pohorce. Očrvidno je že pozabil, da je moral lani »na hitro roko« pobrati svoja šila in kopita in jo popihati zopet v Avstrijo. Poskrbeti bo treba, da mu bo tudi letos odpotovanje šlo hitreje »izpod rok«. — V kratkem bomo imeli občinske volitve. Ker smo vedeli, da si posamezne slovenske skupine ne morejo priboriti večine v občini, smo hoteli sestaviti skupno kompromisno listo, po kateri bi j medi mi Slovenci večino in župana, klerikalec Ozvald pa je izjavil, da z Orjunaši ne gre skupaj in tako se je načrt razbil. Posledica bo, da bodo zmagali nemčurji, ki kandidirajo za župana človeka, ki niti ne zna državnega jezika. Tako daleč je naše klerikalce že privedlo strankarsko hujskanje, 'da izročajo občino naje Nemcem in nemčurjein, kakor pa da bi sedeli v občinskem svetu skupaj z Orjunaši.
Ptuj. Letos se je nenadoma pojavil v našem mestu zopet zloglasni vodja renegatov in župan iz avstrijskih časov, Ornig. ki je ob prevratu pobegnil iz naše države. Naselil se je doma pri svojem sinu, moral je pa pred ogorčenjem nacionalnih krogov pobegniti. Ni pa šel nazaj v Avstrijo, ampak se nahaja sedaj v Varaždinskih toplicah, kjer pridno sprejema v »avdijenco« naše renegate. Pozivamo državno oblast, da nam pojasni, zakaj dovoljuje temu našemu najbolj zagrizenemu sovražniku bivanje v naši državi jn kdaj mu misli pokazati najkiajšo pot preko Mure? V nasprotnem
slučaju bo treba seči po samopomoči.
Polenšak. V klerikalni cunji »Straži« se nekdo zaletava v nas. Saj tako naj bi se sodilo po naslovu. Mi se niti ne bi brigali za to čvekanje, da ne bi bila vnešena tudi trditev, da ima krčmar, predsednik Orjune, v hiši mesto Kristusa obešene »habsburške malike«. Na to prosto »Stražino« laž odgovarjamo, da nihče izmed krčmarjev ni predsednik naše organizacije. Sicer pa naj se ljudje dopisnikovega kalibra povrnejo nazaj v osnovno šolo. da spoznajo vsaj malo naše velmože. V sobah so namreč obešene slike naših velmož, ki jih je izdala Učiteljska tiskarna, katere pa ti slovenski kulturni delavci smatrajo za »habsburške malike«. Zdi se nam, da vas nekje srbi! Pazite, da ne bomo mi tisti, ki vas bomo zdravili!
Orjuna Polenšak.
Šoštanj. Politične in društvene razmere so povsod enake v mnogih krajih se tudi po ustanovitvi nove države niso prav nič spremenile. Nemci in nemškutarji so strnjeni v ravno vrsto enega prepričanja in kakor nekdaj i v novi državi s svojim kapitalom naše ljudstvo vlečejo v suž-nost. Po deželi so skoraj vse tovarne v njihovih rokah. Uradništvo v njih pa je le v toliko naše, da more odgovarjati na razna naročila, notranji jezik pa ostal še vedno nemški. Od tega uradništva pa leze počasi kakor megla iz jezera zli nemški duh na delavce in vso okolico tovarne. Tako je v Konjicah, v Rogatcu, Ptuju, Šoštanju, Zrečah, Muti, Sv. Lovrencu na Pohorju in mnogo drugih krajih. Zvesti protislovenski in protidržavni tovariši pa so jim razni naši kramarji. Tako še vedno lahko naletiš na imena, kakor Kukowitschi, Dettit-scheggi, Schoschtaritschi, Wesen-scheggi, Woschnaggi, ki s stojično potrpežljivostjo čakajo na nemškega mesijo in vsikdar slabo govore o nas in našem ljudstvu in državi. To so pijavke, ki pijejo kri našega delavca in kmeta, meščana in uradnika. Med nami pa ni najti človeka, ki bi stopil prednje in jim zaklical: »stojte«, gorje Vam ko bo narod spregledal.«
Edino društvo, ki skrbno gleda na njihovo početje, je od celega sveta ozmerjana in najbolj od našega časopisja opljuvana »Orjuna«. Nikdar ni mislila Orjuna, da se bo morala najbolj boriti z lastnim bratom, ki se bo postavljal proti njej na stran nemškutarja in boljševiškega brezdomovinca. Tudi ni pričakovala, da bo Sokol — starosta in podstarosta proti njej nastopil v družbi z Nemci in radi nje celo lastnega otroka tiral iz hiše. Nikdar ni bil naš namen nastopati kot politična stranka, vsak bi lahko stopil v naše vrste, kakor grejo vsi v cerkev, ker tudi v naših vrstah se govori le o ljubezni in ničemur drugem, kot o ljubezni do lastnega brata in rodne zemlje, ki jo ljubimo vsi. Zato trdno upamo, da ni več daleč trenutek, ko bomo tudi i mi strnjeni v eno vrsto, kakor naši nasprotniki, močni in složni boljšim časom hiteli nasproti. Skrajni čas je, da napovemo boj boju zoper lastnega brata.
Ložka dolina beleži žalostno dejstvo, da ima v svoji sredi človeka, ki sovraži vse, kar je narodna in državna svetinja. Njemu je narodno in državno edinstvo absurdnost, če-1 ravno ga ni sram uživati koristi narodnega in državnega edinstva. Najbolj seveda ga muči in mori nacionalni pokret v ložki dolini. Zato hujska dobre in lahkoverne ljudi proti Orjuni s prav prostaškimi izrazi, ki gotovo niso vredni dostojanstva narodnega učitelja, zlasti še tedaj ne, če človek reflektira na nadučiteljsko mesto v Starem trgu. Sicer pa bomo prisiljeni tega našega prijatelja, če ne bo takoj utihnil* seznaniti s § 2. naših pravil!
NENADOMESTLJIVI V GUŠTA-NJU.
Jeklarna tako sijajno uspeva, da morajo delavci vsak mesec po cel teden »počivati« in to ob delu na kmetih. Zaslugo na tem imajo vodilni uradniki jeklarne, ki so Nemci-tujci in seveda nenadomestljivi (un-entbehrlich!)...
Zgodi se. da priroma cel vagon jekla od naročnika nazaj v jeklarno^ Ob taki lepi priložnosti se najbrž naš dični obratovodja WrieBnig potrka na prsi in reče: »Wir Deutsche sind direkt unentbehrlich ...
«1111
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) s® priporoča zb vsa v bančno stroko spadajoča dola
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Matkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Spiit, Trst, Agencija Logatec.
Pošfjni čekov, račun Ljubljana 10.509.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA.
Telefon štev. 261, 413, 502, 503, 504.
DELNIŠKA GLAVNICA Bin 50,000.000 SKUPNE REZERVE nad Din 10,000.000
i El
lilM!;.:!
§«
H
Si
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE s
malinovec in citronado.	v
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldineister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
parna destilacija esenc «4 LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
Restavracija hotela UNION
Priznano najboljša kuhinja Ljubljane, Najfinejša postrežba.
:: Najboljša vina. ::
Vedno sveže pivo
Ljubljana
Najlepši in najmirnejši restavracijski vrt. Poleti vsak teden dva koncerta Dravske divizije. Zmerne cene.
Se priporoča
KONRAD RIST
RESTAVRATER IN RAVNATELJ GRAND HOTELA »UNION«.
!
s
j
Stev. 38.	  »O	R	J	U	N	Atf	Stran	7.
SUKNOl	.	SUKNO!
w PosSuie po celi Jugoslaviji. ~9f
■Ustanovljena leta 191B.	Delniška	glavnica	znaša	3,000.000	Din	v	zlatu
Telefon 571
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
KONFEKCIJSKA TVO RNI C A
NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE
LJUBLJANA,
Vožarski pot 1
Ceiif- g. trgovcem!
Za jesensko in zimsko sezijo sem nabavil z ozirom na ljubljanski velesejem, primerno za vse pokrajine Jugoslavije, izredno množino vsakovrstnega sukna. Cene zelo ugodne. Izbera velika in znano strokovno izbrane kvalitete pri tvrdki
J. Grobelnik, Ljubljana,
Splošno se govori, da se je g. Gatterer po enomesečnem potovanju vrnil brez naročil za jeklarno in to vkljub temu, da zna 7 jezikov (če vse tako dobro kot slovenskega, potem ... Bog se usmili). Rezultanta: Gatterer, tuj državljan — je pa res nenadomestljiv ...
Pri parnem stroju je za strežaja ali p. d. kurjača nameščen famozni nemško - avstrijski državljan Emil Ritter. Ker je najbrže med slovenskim delavstvom absolutno nemogoče najti zmožnega kurjača, je g. Ritter, pa recite kar hočete, naravnost nenadomestljiv. Pa tudi težko najdeš v celi Jugoslaviji delavca, ki bi se celo leto ne preoblekel in pol leta ne umil... Tudi vsled tega je menda Ritter nenadomestljiv...
G. ravnatelju jeklarne pa svetujemo, da se bolj potrudi za obstoj jeklarne, da naredi red z nenadomestljivimi in da se naj vendar enkrat že poslužuje slovenščine, katere se je v svoji lojalnosti res naučil — sicer utegne postati tudi on nenadomestljiv...
Bela Krajina. Naši prirodnl zakladi so bili toliko časa nedotaknjeni, dokler jih ni zavohal nenasitni čifutski gobec. Danes smo na tem, da to pleme oropa našo sveto zemljo vseh prirodnih zakladov in nam izpremeni preje tako krasno belokranjsko pokrajino v turobno kra-Sko puščavo. Nešteti protesti so imeli nekaj malega uspeha, pač pa je pokazala ta in ona komisija vso koruptnost, ki so jo zanesli čifuti
celo v urade. Vse to bi bilo še potrpeti. če bi videli na drugi strani radodarno roko za našo kulturno-gospodarsko stvar in pa dostojno obnašanje čifutske gospode in njenih uslužbencev. To, kar se godi zadnji čas okoli »Slavonije« na črnomaljskem kolodvoru pa zadeva našo organizacijo in zato povemo prav odločno, da mora biti izzivanju takojšnji konec, sicer naj si dič-na »Slavonija« vse posledice pripiše sama. Uslužbenec te tvrdke ali sosednje je javno govoril, da je treba dva člana črnomeljske finančne straže ubiti, ker sta Orjunaša. Neki Vud je zopet javno kričal, da mora teči kri za svobodo. Tega so djall pod ključ in so ga čez par dni izgnali. Ravno tako izzivajo Radičev-^
cl teh tvrdk po črnomaljskih gostilnah in hujskajo. Izjavljamo, da se na domačih tleh od pritepencev, ki so prišli pustošit naše kraje, ne bodemo dali izzivati in da bodemo napravili konec vsemu.
Naše oblasti pozivamo, da pazijo na te tiče in da nastopijo proti njim z vso strogostjo, sicer pade odgovornost na nje. Enako prosimo či-futsko gospodo, da naj tiikari preveč ne izziva z nepotrebnim švab-čarjenjem. Naše Orjune bodo odslej pazile na vse, da ne bo naša lepa Bela Krajina opustošena in otrovana po lakomnih tujcih.
Iz Novega mesta. V zadnjem času se množijo na vse poštene rojake v Novem mestu napadi v »Slovencu«. Posebno so si vzeli na mu-
ho tukajšnjo Orjuno, katere nočejo pustiti pri miru. Najsi je naša trdna volja nikogar ne izzivati.
Ne zadostuje, da apostrofirajo naše člane z kavarniškimi »vici«, za katere so plačani, ampak zasmehujejo celo organizacijo, da bode zborovala v hlevu na Grmu, in zadnjič, da je baje neki grmski učitelj napadel drugo učiteljico itd. Na tej stvari ni nič drugega, kakor da je dotična učiteljica odbornica faši-stovske organizacije v Sežani, kjer zaradi njene laške navdušenosti trpi naše ljudstvo in učiteljstvo. Do-tični trije junaki so nad vse dostojno vprašali, če je identična in ko je priznala, so ji rekli, da pač ni lepo biti v Jugoslaviji, katere majvečja sovražnica je ravno ona. in da na-
Posetnike ljubljanskega velesejma opozarjamo, da ima »Orjuna« na sejmišču lasten paviljon, kjer se bodo prodajale propagandne nacionalistične brošure, razglednice, si ke ter časopis »Orjuna«. Ker je čisti dobiček namenjen fondu za nacionalistične žrtve, prosimo obilne pod-
pore.
PROiEIHl ZIVBD II PREMOG
Ti
V LJUBLJANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
UMI M Vlil O.« Ulllll
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15,11.
POSOJILNICA,
.Z.ZO.Z.
Obrestuje
vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
W 8% *»*
v novopreurejenih prostorih
v LJUBLJANI
MESTNI TRd St, S
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi vigje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in oe-ajje terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
liska Učiteljska tiskarna X Ljubljani,
redi bolje, ako odide tja, kamor jo vleče srce.
Ko se je sklicevala na svojega očeta, se je isto tudi njemu povedalo. On pa je zahteval oblastno intervencijo, katero je tudi Orjuna izvršila, namreč, da je celo zadevo prepustila politični oblasti.
Gospodična Hermina Turšič se ni policijsko prijavila, čeprav je že cel mesec v Jugoslaviji. Da kot fa-šistinja poroča svojim italijanskim prijateljem, kaj je pri nas novega, je gotova stvar.
Torej le potegujte se za take bolnike.
Bevke pri Vrhniki. Tudi pri nas se opažajo sadovi kleroboljševiške hujskarije. Preteklo nedeljo ponoči so člani katoliškega prosvetnega društva iz zasede napadli z koli in vilami nekega ljubljanskega Orjuna-ša (Tržačana), ki se je vračal domov. Preje se je nahajal v gostilni pri Špelaku, kjer se je vršila domača plesna zabava — med katero so ga večkrat popraševali, »ali si tudi ti Orjunaš?«, na kar jim je odgovoril »da«. Koliko imaš pa mesečne plače? Seveda takoj videč, da ima z Doinoljubarji posla, — jim je pojasnil, da to ne odgovarja istini ter se potem zadržali popolnoma v miru. Že pred njegovim odhodom iz lokala so se nekateri odstranili. Ko pa se je naš član vračal domov so ga ti dobro poznani katoliški verniki napadli prav pobalinsko. Sreča, da se je iz opasnosti takoj odstranil, sicer bi lahko postal žrtev golega klerikalnega fanatizma. Ti figarji kar javno groze našim članom in pravijo, da bodo Kristusove nauke odslej točno izpolnjevali. — Res prav vzorna katoliška vzgoja. Vidite vi zaslepljenci a la Jeraj, da se Vaših groženj ne bojimo in da bomo povrnili vsak napad na našega člana z obrestmi. Orjuna stoji na straži! Kar Vas je še poštenih Jugoslovanov, pozivamo Vas, da vstopite pod naše vihrajoče zastave, — zmaga je naša, ker mora priti. Živele kmečke Orjune.
Kmetje Orjunašf.
Sv. Križ na Vipavskem. Gospod, bolje rečeno podla baraba, komisar fašist Lulik na Cesti se je pred par dnevi opravičeval v »Slovenskem Narodu«, da je storil mnogo dobrega v blagor izsesavanega križkega občinstva. Tudi, da ni res, kar so pisali o njem naši listi v obljubljeni deželi Italiji. Bil je, kot trdi, vedno ljubeznjiv in blag mož, res oče Vipavskega ljudstva.
Tako Iškarijot! Prvo si prodal in zatajil rodno mater, ni Ti bilo dovolj, vlekel si s seboj še 63 naših dobrih ljudi. Ti, ki si bil komunist, vlekel si za seboj bedne delavce, da so pomagali terorizirati bedno ljudstvo. Ne vedi, da so sinovi sivega Čavna tudi v Jugoslaviji na braniku svete naše domovine. Naše sokolsko oko dobro vidi delo naših
izdajic. Pot ti je v našo Jugoslavijo zabranjen za vselej! Vedi, da ko naše čete prekoračijo umetno mejo, bodeš Ti med prvimi visel na prvi veji bližnjega drevesa, v stud in gnus Tovji rodni materi.
Orjunaš izpod sivega Čavna.
Sramc&tgti ©dar.
Habt acht! Tako je poveljeval načelnik »Orlov« prošlo nedeljo v Kranju. So pač to ostanki »jung-sehiitza«.
Slovenoljubi. Dočim so usta na-1 šili avtonomistično nadahnjenih klerikalcev polna ljubezni do mile slovenščine, se vedno radi poslužujejo premile »Šprahe izza časov presvit-le monarhije«. Tako tudi g. L. B. Hafner, Eisen und Niigelfabrik. Kropp, Krain. Mož je drugače velik Slovenec in brat zaslužnega Orla. kaplana Hafnerja, ki bi svojega bra< ta že lahko poučil, da živimo že pet let v jugoslovenski Kropi. Sicer bomo prevzeli ta .pouk mi sami.
Sovražnica Orjune je tudi S-grofica A., uslužbena pri tukajšnjem poštnem čekovnem uradu. Pri zabavljanju čez Orjuno se poslužuje besed, ki ne pristojajo ravno datni z modro krvjo. Opozarjamo jo kot kavalirji, naj s tem preneha, ker bomo sicer prisiljeni nastopiti proti nji tudi na strožji način!
ZRNA.
Postojna, 11. avgusta. Izvirno poročilo »Slovencu«). Danes se je telefonično javil »Slovenčevemu« uredništvu predsednik Oblastnega odbora Orjune inž. Marko Kranjec in mu je ponudil 250.000 lir po «aj-> nižjem tečaju, ki mu jih lahko našteje vsak trenutek — g. Smodej bo ze vedel, kam...
Radič je dejal, ko je prestopu meje naše države nekako tako-lei »Stopil sem v III. rdečo seljaško internacionalo in to na osnovi hrvat-skega nacionalnega prava, zato Pa tudi hočem pomagati kraljevski srbski vladi v Beogradu.«
Novi pravdi! Ej tetka, boste videli, pa še prav v kratkem času, ka* ko se Orjuna skriva in kje ima skrito orožje in municijo. Le brez skrbi bodite za Orjuno. Pazite, da vam celo ne prikrajša jezička pri opravljanju.
Cenjene obiskovalce velesejma
opozarjamo, da naj vsekakor p. ose« tijo najsolidnejso dobaviteljico angleškega in Češkega sukna, tvrdko
SCHW&B
LJUBLJANA.
PAVft&JON „8“ 4©?.
_________________  -	—__—v
&
id
>
Jg
Tu
-h
o
Sm
O*
m
a
£
i
/n ^ O)
s i
i»—«
.O £
i	i
o o
• --r* M
P" 'I
a <s> <u ©
>VJ .S
m	E
<0 jj S rt
N £2 <0 u ■M
tn	O
w • > -2 c
•J*	•	>—4
N«
<u
Oh
a®® m®®
jz a
4)
in <U > "S
(L) -9 O «
• H mirni
CXi
D i
>o
o
Uk
>
O
■M
ca
o
>
o
d
o
'EP
-a
en
N
O
c
(L)
>
Lastnik inž. Marko Kranjec.
Odgovorni urednik VI* J- Galzinj^