Prvič Domžalska noč, začetek tradicije? stran 6 Etno rock Uspešno zaključili dvodnevni festival stran 6 KD Bernik Tudi v novi sezoni bogat program strani 19-22 Intervju Danica Šraj stran 4 GLASILO OBCINE DOMŽALE 9. september 2011 Letnik LI, št. 10 XXI. BALKANSKE VETERANSKE ATLETSKE IGRE 2011 Odlična organizacija poskrbela za dober odmev na Balkanu Od 2. do 4. septembra 2011 so bile Domžale balkansko obarvane. Atletski klub Domžale je uspešno organiziral XXI. Balkanske atletske veteranske igre, ki so bile tokrat prvič v Sloveniji. Tekmovalni program BA-VI-ja je bil letos prvič izveden v treh dneh, zajel pa je vse atlet- ske discipline, vključno z malim maratonom, ki je potekal po domžalskih ulicah in poteh. Priprave na BAVI so potekale vse od novembra 2010, s ciljem, da bo organizacija na kar najvišjem nivoju, kar je organizatorjem na koncu tudi uspelo. Stran 5 CILJ: DOKONČATI CIM VEC Poletne investicije v Občini Domžale Čeprav poletni čas za mnoge predstavlja uživanje na dopustu, pa to ni veljalo za Občino Domžale, ki je bila skozi celotno poletno sezono aktivna tako na področju prirejanja dogodkov kot tudi na področju izvajanja obstoječih in novih investicij ter ostalih dejavnosti. Cilj Občine Domžale je bil do začetka novega šolskega leta dokončati čimveč začetih projektov, kar ji je v veliki meri tudi uspelo. Češminov park je bogatejši za Slamnikarski paviljon. Park, ki bo predstavljal del zelene oaze našega mesta, nastaja postopoma, vendar kljub temu že ponuja možnost za druženje, oddih ali organizacijo prireditev. Stran 3 AKCIJA - PVC OKNA IN VRATA, ugodne cene, vrhunska kvaliteta in hitra dobava. Zimski vrtovi, nadstreški, jeklene konstrukcije in stopnice. Izmere, svetovanje in izdelava načrtov. 041/627 068, 01/540 85 20, www.mke.si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale Radio Hit in Občina Domžale vabita na hitovo sejmarjenje 17. in 18. septembra 2011. D U D E CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE Breznikova 15 1230 Domžale VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE Pohitite, tečaji se že začenjajo! tel: 01 / 721-69-13, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si 2 iz urada župana 9. SEPTEMBER 20II Dragi bralci, drage bralke, Domžalčani in Domžalčan-ke poletje zaključujemo športno uspešno. Promocija naše občine je še enkrat uspela, tudi tokrat so ime po vsem Balkanu ponesi športniki, predvsem pa športni delavci z uspešno izvedbo XXI. Balkanski atletskih veteranskih iger. Poleg tega smo Domžalčani nadaljevali tradicijo, tudi letos smo preživeli, tokrat celo dva dneva, na Etno rock festivalu, dobili pa smo še svojo prvo pravo Domžalsko noč. Čeprav smo že zakorakali v september, pa zabavnih večerov in noč v Domžalah še ni konec. V naslednjih dneh se na naše ulice vrača Hitovo sejmar-jenje, ki odlično napoveduje prihajajočo jesen . ^ Ob vsem tem, pa je imela večina staršev in otrok v zadnjih dneh avgusta še vsakoletne skrbi. Otroci so, po eni strani, poskušali užiti še zadnje dneve pred nastopom prvega šolskega dne, doživeli še zadnje počitniške trenutke v družbi prijateljev in prijateljic ter se po svoje pripravljali na prvi šolski dan, starši pa so po drugi strani sive lase dobivali z nakupi šolskih potrebščin. Kot je v uvodni besedi napisal župan, tudi mi učencem in učenkam, vsem šolarjem želimo uspešno šolsko leto, ob tem pa čim manj stresnih trenutkov. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so šolski problemi danes za posameznika res veliki, a v primerjavi s tistimi pravimi, ki šele prihajajo, predstavljajo le sladke skrbi. V sladkih stvareh pa se moramo naučiti uživati . Mateja A. Kegel v.d. odgovorne urednice Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 30. septembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 21. septembra 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na enaslov: slamnik.urednica@gmail.com. ZAKUUCILE so SE POCITNICE Spet v šoli Kot vedno so počitnice prehitro minile in spet so oživela najprej dvorišča in zelenice med bloki, na prvi šolski dan pa učilnice in šolska igrišča. Verjamem, da so bile počitnice prijetne, sproščujoče, da so otroci in učiteljice ter učitelji nabrali novih moči za ustvarjalno, pestro, pa tudi naporno delo. Brez vloženega truda pač ni napredka in uspeha, čeprav se v teh časih večkrat (napak) zdi, da je pomembneje znajti se. Tudi to šolsko leto bo v domžalskih šolah za več kot razred številčnejša populacija, prvošolčkov sicer skoraj toliko kot lani (374) v enakem številu oddelkov, vseh učencev pa za dober odstotek več kot lani (3320). Počitniški čas so v šolah izkoristili za prenovo in vzdrževalna dela: beljenje, zamenjavo tlakov, obnovo opreme. Nekaj obsežnejših del, s ciljem slediti energetski varčnosti, je bilo namenjenih zamenjavi oken in posodobitvi kurilnih naprav, šola v Dobu pa bo rešila neustrezne prostore za pripravo hrane in šolsko jedilnico. Posebna pozornost je bila namenjena izboljšanju varnih poti v šole. Sledili smo pobudam šol in zagotovili nekaj izboljšav na izpostavljenih nevarnih mestih šolskih poti. Nedvomno je največ pozornosti udeležencev v prometu pritegnila nova signalizacija na Ljubljanski cesti pred Domžalskim domom, kjer poteka pot velikega dela šolarjev OŠ Venclja Perka. Vgrajen radar in sistem svetlobnih teles, ki ob prekoračeni hitrosti spremenijo barvo svetlobe, učinkovito opozorijo voznike na posebejizpostavljeno prometno površino. kipe prostovoljcev, ki so jih angažirale krajevne skupnosti, jamčijo varno prečkanje prometnih površin. Želeli bi, da bi se v njihove vrste vključilo še več občanov. Kljub temu, da vsako leto uredimo nekaj okolišev za bolj varen dostop do šole, pa zahteve po prevozih otrok še naraščajo in s tem tudi stroški, ki jih za to namenja občinski proračun. Zato naj bodo prevozi zadnji izhod, ko otrok ni moč drugače varno napotiti v šolo. Zadnji zato, ker jih tako prikrajšamo za izkušnje pešca, ker jim onemogočimo učenje vključevanja v prometne situacije in, ne nazadnje, se mnogo lepih trenutkov odvije prav na poti v šolo. Šole načrtovanju varnih poti in prometni vzgoji namenjajo potrebno pozornost vse šolsko leto, najbolj intenzivno pa v prvih dneh pouka. Želim in verjamem, da bo novo šolsko leto uspešno, živahno, a varno, da bodo učiteljice in učitelji znali in hoteli zbuditi radovednost in ustvarjalnost v svojih učencih ter gojili »stare« vrednote prijateljstva, sodelovanja in medsebojnega zaupanja. Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Domžalski taborniki so tudi letos taborili v Stavči vasi Biti tabornik pomeni način življenja. Del tega si je v začetku julija ogledala tudi podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc. Obiskala je domžalske tabornike na njihovem taborjenju, ki že dvanajsto leto zapored poteka v Stavči vasi na Do enjskem, v prijetnem okolju sredi gozda. Mladi taborniki se na taborjenju učijo mnogih veščin, uživajo v raziskovanju gozda, v vožnji s kanuji, kopanju, obenem pa preživljajo nepozabne večere ob tabornem ognju. Za otroke je bila verjetno ena najboljših dogodivščin noč, preživeta pod milim nebom na bivaku. Uredili so si prenočišče, si pripravili večerjo na odprtem ognju ter sebi in vsem svojim vodnikom dokazali, da se v naravi dobro znajdejo. Podžupanja je otroke, polne energije zelo pohvalila, saj kar sami hitro priskočijo na pomoč pri pomivanju posode, pospravljanju ali nabi- ranju vejevja. Pohvale vredni so tudi vodniki, ki s svojim delom otrokom pričarajo nepozabne taborniške dni. Bliža se prenova Kamniške ceste v Domžalah Občina Domžale si z aktivnim delovanjem že vrsto let prizadeva izboljšati stanje na lokalnih in državnih cestah na območju občine. Občina bo tako skupaj z Direkcijo RS za ceste pričela z rekonstrukcijo Kamniške ceste na odseku državne ceste od križišča Deteljica do križišča Kamniške in Ljubljanske ceste. Prenova tega odseka je nujno potrebna, saj je vozišče slabo, pločnik za pešce in kolesarska steza na vzhodni strani cestišča se posedata, poleg tega pa je potrebno obnoviti tudi kanalizacijo, ki poteka pod voziščem in ki ob večjih nalivih povzroča zamašitev podvozja. Gradnja bo obsežna, saj poseg zajema zamenjavo dotrajane kanalizacije v dolžini 185 metrov, obnovo voziščne konstrukcije v celotni sestavi, izgradnjo obojestranskih opornih zidov dolžine okoli 150 metrov. Z gradnjo opornih zidov bo prostorsko zagotovljena možnost ureditve obojestranske kolesarske steze in pločnika za pešce. Izvajalec del, Strabag d.o.o., bo z navedenimi deli pričel v mesecu septembru in jih bo zaključil predvidoma v treh mesecih. Cesta bo popolnoma zaprta za ves promet, obvoz bo urejen. Drage učenke in ucenci! Z novim šolskim letom so pred vami nova pričakovanja, želje in novi cilji, veselje, tudi skrb in radovednost. Tako kot je zvonec naznanil konec preteklega šolskega leta, pa je tokrat zaključil dolge in zaslužene poletne počitnice ter vas vse skupaj povabil, da vstopite v novo šolsko leto. Verjamem, da ste počitnice preživeli v prijetni družbi, v prelepih domačih ali tujih krajih, ob morju ali v forah, za svojo hišo ali v sose-nji ulici. Ste polni energije in verjetno tudi želje, da ponovno vidite svoje stare ali spoznate nove prijatelje. Vrnili ste se v šolske klopi in vedite, da se vsako leto pomaknete za korak naprej. Na samem začetku se spoznavate s šolskim sistemom, novimi prijatelji, učiteljicami in učitelji ter okolico, v kateri boste preživeli veliko vašega časa. Kasneje boste vedno bolj samostojni in polni znanja, ki ga boste nato prenesli na zunanji svet. Svet, ki bo iz otroške igre prerasel v zrelo, odgovorno in samostojno delo. To je svet, ki ga danes že živijo vaši starši in stari starši, vi pa se nanj pripravljate skozi šolsko in domače okolje. Šola je polna znanja, katerega vam bodo pomagali pridobiti učiteljice in učitelji ter vaši starši. Res, da je učenje velikokrat lahko naporno in odvečno, vendar brez novega znanja ne moremo napredovati. Veliko je informacij, ki vam bodo v življenju koristile in veliko informacij, ki si jih je vredno zapomniti, saj boste z njimi lahko dosegali vaše cilje. Nekateri morda že danes veste, kaj bi radi počeli v prihodnosti, spet drugi pa boste to šele spoznali. Življenje nam nudi ogromno možnosti, zato se vedno ozirajte na vse strani, da ujamete tisto, ki vam je najbolj všeč. Kakor koli že, sledite svojim sanjam, poskušajte doseči tisto, kar ste si zadali in si nikoli ne pozabite postavljati ciljev. Ci-jev, ki so po godu vam in s katerimi boste dosegli tisto, kar si vi želite. S pomočjo vaših učiteljic in učiteljev boste kaj kmalu spoznali, kdo ste, kam greste in kje bi radi bili, ko boste odrasli. Sodeč po rezultatih, ki jih dosegate tako vi, kot tudi učenci drugih šol iz naše občine, je jasno, da stremite k uspehu na vseh področjih, naj si bo športnih, kulturnih, umetnostnih, jezikovnih ali naravoslovnih področjih. Že vnaprej vam čestitam za vašo uspešnost, ki jo boste dosegli in vedite, da bom vaše marljivo delo spremljal tudi v prihodnje. V novem šolskem letu vam želim veliko uspehov, veselja, dobrega druženja in prijateljstva. Bodite ali postanite tudi del zunajšolskih aktivnosti, ki bodo zapolnile vaš dan in vam le še dodatno prinašale znanje in razvijale različne sposobnosti. Župan Toni Dragar SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, KATARiNA KARLOVŠEK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTORiCA NATAŠA V. JERiČ • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO HELENA URŠiČ TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT. 9. SEPTEMBER 20II investicije 3 ClU: DOKONČATI CIM VEC Poletne investicije v Občini Domžale Nadaljevanje s prve strani Sprostite, spočijete ali rekrei-rate se lahko tudi ob zeleni osi Kamniške Bistrice, kjer občina skrbno ureja počivališča, otroška igrišča in sprehajalne poti. Zaradi visokih voda je pred časom nastala zajeda v sprehajalno pot v bližini Homškega jezu, zato jo je Občina v poletnem času sanirala. Na drugi strani Kamniške Bistrice, pri Šumberku, je občina uredila okolico spomenika NOB. Za Občino je poleg naravnega okolja pomembna tudi varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, k čemur pripomore tudi urejenost lokalnih cest. Varnejša bo tako tudi pot za šolarje iz Osnovne šole Domžale, saj občina v teh dneh zaključuje prenovo Ceste talcev in dela Rojske ceste, kjer je zelo pomembna pridobitev izgradnja pločnika na desni strani cestišča. V okviru prenove je saniran celotni ustroj ceste, obnovilo pa se e tudi vodovodno omrežje. a Sejmiški cesti v Domžalah je občina uredila odvodnjavanje, dokončana je bila protiprašna zaščita, nameščeni pa so bili tudi robniki. V Dragomlju je zaključena prenova ceste Pšata—Bišče. Poleg prenove ceste smo uredili tudi meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo in pločnik. N: Občina nadaljuje tudi z investicijami v osnovnih šolah. V Osnovni šoli Domžale se izvaja prenova kotlovnice in menjava energenta (zemeljski plin), ki je primernejši tako z ekološkega kot tudi s cenovnega vidika, na podružnični osnovni šoli Krtina so se iz obstoječega stanovanja uredili učilnica, kabinet, pred-prostor in sanitarije, na Osnovni šoli Dragomelj pa so ravno zaključili s prenovo kuhinje. Pričeli smo tudi z ureditvijo vzhodnega servisnega prizidka pri Hali Komunalnega centra. V okviru gradbenih del, ki bodo predvidoma končana do konca letošnjega leta, bo občina med drugim uredila garderobe, fitnes prostore, manipulativne prostore za sodnike, fizioterapijo itd. ter logistične prostore za izvajanje športnih dejavnosti. V prvi fazi bo izvedeno tudi prezračevanje in hlajenje omenjenih prostorov, v drugi pa bo urejeno še prezračevanje in hlajenje športne dvorane. Namen vseh novo zgrajenih prostorov je normalno delovanje športne dvorane za športne in ostale dejavnosti, ki se bodo odvijale v Hali KC. Dela izvajata podjetji Klima Celje d.d. in PAM - M d.o.o. Novo mesto, vrednost celotnih del pa je ocenjena na okoli 500.C Kulturno-zgodovinski turistični utrinki Domžal Kakšna je naša kulturna dediščina? Kaj pa turizem našega mesta? Bi znali našteti nekaj turističnih točk Domžal? Vse to in še več bi radi vam, bralci in bralke, predstavili skozi rubriko Kulturno-zgodovinski turistični utrinki Domžal Gradovi v domžalski občini Kar nekaj je gradov, dvorov in dvorcev v naši občini, zagotovo pa največ duhov buri prav grad Krum-perk, ki je bil zagotovo veličina svojega časa. Ponos tedanje gospode je v bližini Gorjuše pri Domžalah v 16. stoletju prešel v roke Rav-barjevih. Četudi je bil »le manjši dvor z imenjem«, tipično obliko srednjeveških dvorov, ponekod pa so ga (zaradi oblike stolpa) omenjali le kot stolp, kot je zapisal Ivan Stopar leta 1989 v Gradovih na Slovenskem, še danes buri duhove predvsem Domžalčanov in Dom-žalčank, ki jim ni vseeno za usodo spomenika neke zgodovine naših predhodnikov. Zakaj buri duhove? Grad Krumperk je v privatni lasti, dostop do njega je omejen, sam vase tiho propada ^ Če se sprehodimo skozi zgodovino, ugotovimo, da naj bi prvi zapisi o krumperškem gradu izhajali iz leta 1338, zapisan je kot dediščina plemiške rodbine Kreutbergov. Grad je v prvih stoletjih svojega nastanka zamenjal nekaj lastnikov, v 15. stoletju je bila najprej to rodbina Rusbach, ki je grad prodala Zel-lenbergerjevim. Ravbarji, tisti, po katerih je grad Krumperk tudi najbolj poznan (ali obratno), so ga v svoje roke dobili konec 16. stoletja. Seveda pa se lastništvo ni končalo pri njih. Zamenjalo se je še nekaj rodbin (Rasi, Thurn Valsassina, Rechbach, Pogačnikovi). Grad Krum-perk je v drugi svetovni vojni služil kot okrevališče za oficirje JLA, po koncu vojne pa je po neuspe poskusih sprememb namembnosti na koncu pristal v denacionaliza-cijskem postopku, ki ga je vrnil v zasebno lastništvo. In kako grad Krumperk izgleda? Sestavljen je iz štirih enonadstro-pnih stanovanjskih traktov, ki obdajajo pravokotno, na treh straneh KOMERCIALIST - MERILEC NA TERENU (m/ž) ROLTEK d.o.o., podjetje za izdelavo rolet, garažnih vrat in ostalih senčil, vabi v svoj kolektiv mlade, zagnane in dinamične KOMERCIALISTE, urejenega videza in pozitivne usmerjenosti. PRIČAKUJEMO: Končano srednjo ali visoko Soio ustrezne smeri Vsaj 3 leta deiovniii izi bc no in športno bogat prvi jesenski mesec. Zapisal sem, da so poletni meseci tisti, ki imajo »nalepko«, da se nič ne dogaja. Pa se! Naj omenim, da je župan imenoval projektno skupino za pripravo in izvedbo projekta brezžičnega dostopa do interneta v Domžalah, v katero sva bila imenovana moja malenkost in kolega sosvetnik Jure Dokl ter občinske strokovne službe. Do sedaj smo (v poletnem času) imeli dva operativna sestanka ter dorekli kako, kje in zakaj bo brezžični internet v Domžalah. In bo. Sicer morda ne tako hitro, kot bi si mogoče želeli, ampak, predvsem zaradi birokratskih ovir ^ vse ob svojem času. V omenjeni skupini smo planirali, da bo nova pridobitev začela delovati nekje v sredini prihodnjega leta, kar je tudi realno izvedljivo. Vem, da bo ta naložba, vzpostavitev brezžičnega dostopa do svetovnega spleta, pozitivno vplivala na razvoj naše lokalne skupnosti, ki bo tako še prijaznejša do občank, občanov in obiskovalcev našega mesta. Verjamem, da je potrebno iti naprej - v korak s časom - in to bo ena izmed storitev, ki bo olajšala (morda na prvi pogled predvsem mlajši populaciji, posledično pa, upam, tudi starejši) pretok ter izmenjavo informacij. O poteku in izvajanju projekta vas bomo zagotovo še obveščali. Kamal Izidor Shaker SD DOMZALE Spoštovani! Moram priznati, da običajno ne komentiram člankov in raznih navedb predstavnikov konkurenčnih političnih strank, ki pišejo v Slamnik. Tokrat pa mislim, da je potrebno odgovoriti na zadnji članek predsednika SDS Domžale Roberta Hrovata, z dne 15. julija 2011. Vprašam se, ali je res skrb za državljane naše države tista, ki žene nekoga, da načrtno seje nezaupanje vsakega pisca, zato imajo še toliko večjo težo, ker je to pismo predsednika SDS Domžale. Žalostno je, da se ta stranka, ki je v prejšnjem mandatu in v povsem drugačnih okoliščinah vodila vlado, ni naučila, da je ta politika preživeta. Ali kdaj slišimo kanček samokritike od teh velikih domoljubov, ki vedno znova poudarjajo svoje slovenstvo? Ali smo kdaj slišali priznanje, da je pa nekaj dobro narejeno ali urejeno? Ne! Za razne afere, ki jih ni malo, tako politične kot tiste druge, korupcijske, so vedno krivi drugi. Skoraj bi človek verjel, da nikoli niso hodili v cerkev, saj sveto pismo pravi, da naj prvi vrže kamen tisti, ki Je brez greha. No, v Sloveniji jih očitno imamo kar nekaj takih, brez greha, vendar veliko grešnikov. Socialni demokrati zanesljivo nosimo v teh razmerah največji del odgovornosti, od katere ne bežimo, za vodenje države, vendar se nočemo zatekati v poceni demagogijo, ki daje kratkoročne učinke, vendar dolgoročno škoduje vsem nam. Na koncu bi dodal, da lahko samo upam, da je nevednost tista, ki vodi tovrstno politiko, ne pa kaj drugega, vendar je na nas, vseh nas, da se tovrstnim poskusom razdora postavimo po robu. Ali kot je nekoč nekdo dejal: »Zlo zmaga zato, ker dobri ljudje ne naredijo ničesar.« Uroš Breznik Predsednik OO SD Domžale in malodušje med ljudi. Vedno sem smatral, da kritika, pa četudi ni vedno konstruktivna, pripelje do boljših rezultatov vseh, vendar temu, kar slišimo iz ust pripadnikov stranke SDS ne moremo reči kritika. Niti ni poizkus dialoga temveč pamflet, hujskaštvo in ustvarjanje ozračja, ki ne pelje k napredku, temveč v preteklost. Napisane misli in vsebine članka sta izraz razumske presoje Radio Hit in Občina Domžale vabita na HiTOVO SEJMARJENJE 17. in 18. septembra 2011. N.SI NOVA SLOVENIJA Dr. Andrej Bajuk 1943-2011 V Novi Sloveniji smo z žalostjo jeli novico, da je umrl ustano- vitelj naše stranke in naš prvi predsednik dr. Andrej Bajuk. Tako je Slovenija izgubila velikega domoljuba, ki je imel Slovenijo preprosto rad. Na višku svoje kariere v svetovnih finančnih institucijah, ko je bil pred njim najlepši del življenja, ko bi lahko le še užival sadove svojega dela, je poslušal glas svojega srca in se odzval klicu Slovenije ter se vrnil v njemu tako drago domovino. Nobena naloga mu ni bila pretežka. Česar so se drugi bali in izogibali, se je lotil dr. Andrej Bajuk. Večino svojega življenja je preživel v tujini, kjer je pridobil vrhunsko strokovno izobrazbo in si nabral mnoge izkušnje s finančnega področja. Zato ni bil tipičen slovenski politik. Vedno je delal tisto, kar je prav in ne tisto, kar se splača. Ni bil demagog in ni nabiral poceni političnih točk s praznimi obljubami. Vedno se je želel dokazati z delom. Ko ga javnost in volivci velikokrat niso razumeli, je vedno dejal, da bo prišel čas, ko bodo o njegovem delu govorili rezultati in številke. Ko gledamo nazaj s časovno distanco, lahko pošteno priznamo, da je v času njegovega ministrovanja Slovenija z največjimi koraki stopala naprej in so bili finančni kazalci za Slovenijo najbolj ugodni. V Novi Sloveniji bo pustil neizbrisen pečat. Prizadeval si je za drugačno Slovenijo. Slovenijo, v kateri bosta delo in poštenje vrednota. Za Slovenijo, v kateri bo beseda veljala. Za Slovenijo, ki bo ponovno sprejela vse svoje sinove in hčere. Nova Slovenija je hvaležna svojemu ustanovitelju dr. Andreju Bajuku, da se je prav po njegovi zaslugi in zaradi njegovega poguma ohranila v Sloveniji krščanska demokracija. To dediščino dr. Andreja Bajuka želimo nadaljevati tudi v prihodnosti in stranki vrniti tisto mesto, ki si jo tudi zaradi zaslug in dela njenega prvega predsednika, zasluži. Naj mu Bog povrne za njegovo nesebično delo. ROBERT HROVAT, POSLANEC V DZ RS »Vsako dejanje zadobi legitimnost le z iskrenostjo, srčnostjo in dobronamernostjo, nikakor ■pa ne s politikantsko manipulativnostjo!« Globoko sem prepričan, da je prapočelo vsakega sobivanjskega odnosa nujno iskati najprej v nas samih, v naših prepričanjih, vedenjih in znanjih, medsebojnemu razumevanju, strpnosti, ki temelji na iskreni človečnosti, pa tudi v spoštovanju do samega sebe in do vseh drugih, čeprav ne mislijo vedno ravno tako, kot mislimo sami. Slovenska družba, za katero nekateri včasih malce arogantno (in podcenjevalno do vseh nas) radi pripomnijo, da (še) ni »zrela« za svojo državo in za demokracijo, je vsem tem, po moje zgolj priročno politikatsko manipulativnim trditvam navkljub, vendarle znala in zmogla toliko modrosti v časih samoformiranja, da je v temeljne dokumente tipa USTAVA jasno in nedvoumno »zacementirala« instrumente, ki NARODU, torej vsem državljankam in jdržavlja-nom, omogočajo ODLOČANJE o vseh tistih rečeh in stvareh, ki so za taisti narod vitalnega, odločilnega pomena. Danes sem mnogo bolj, kot kdaj-koli prej, prepričan, da je bilo to sila modro in celo vizionarsko dejanje. Zatole s težavoinmukomarazumem vsa histerična, nestrpna in na trenutke prozaično politikantska manipuliranja, katerih se poslužujejo nekatere posameznice in nekateri posamezniki trenutne oblasti, ko je go- vora o t.i. »Družinskem zakoniku«. Da ne bo kakšne nepotrebne dileme: sem enakopravni član naše družine, ki sestoji iz moje žene, najinih dveh hčera in moje malenkosti, gledno v ožjem pomenu besede »družina«, pa iz bratov in sester, tet in stricev, mam in očetov, starih mam in starih očetov, bratrancev in sestričen, gledano v širšem pomenu besede »družina«. Nikoli nisem bil kak zagrizen, za-frustriran ali v hrib obrnjen, ozko-gledi tradicionalist. Nikoli. Sem pa vedno in povsod prisegal na določene vrednote, ki so mi jih privzgojili v družini, kjer sem bil na ta svet narojen. Te vrednote so bile, so in bodo gibalo mojega življenja, mojih vrednostnih sodb in življenjskih prepričanj. Tudi nisem nikoli nikomur nikdar in nikjer kratil njegovih temeljnih človeških pravic; prej nasprotno. Vedno sem se jasno in glasno zavzemal za vse oblike drugačnosti, ki so bile v okvirih nekih ustaljenih človeških vrednot, kot so nenasilje, strpnost, raznolikost prepričanj, ipd., saj sem globoko prepričan, da se je vredno zavzemati za »cvetenje čim večjega števila cvetov«. Zato nikakor ne morem razumeti, zakaj želijo - za vsako ceno - prej omenjeni nestrpneži in politikant-ski manipolatorji obeh spolov, zdru- ženi pod zastavami trenutne oblasti, svojemu NARODU dobesedno VZETI PRAVICO do odločanja na REFERENDUMU, pravico torej, ki naj bi bila sveta in najvišja in neodtujljivo nedotakljiva. Vse drugo še nekako razumem: vsa vztrajno ponavljajoča zavajanja, vse grožnje in žalitve, vso aroganco in nestrpnost, le tega, da se lastnemu NARODU jemlje SVOBODO ODLOČANJA - ne, tega pa resnično ne morem razumeti. Odločno in nedvoumno ZAHTEVAM, ne prosim (»NAROD« je prosil že dovolj!), da se ustavi to stampedo-bresrčno, brezumno in nečloveško politikantsko manipuliranje z vsem, kar je še ostalo vrednega na Slovenskem. ZAHTEVAM, da se NARODU omogoči odločanje o vsem tistem, o čemer lahko odloča narod. O vsem tistem, kar zahteva presojo vseh nas, ne le peščice dobro plačanih uradnikov. Družinski zakonik je ena tistih reči in stvari, o kateri se ima neodtujljivo pravico izreči vsak izmed nas, ki tvorimo SLOVENSKI NAROD. Čisto vsak! Tisti, ki teptajo to pravico, teptajo zrelost lastnega naroda. Teptajo in ponižujejo na stopnjo hlapcev ljudi, ki so bili leta 1991 toliko osveščeni, zreli, odločni in pogumni, da so se opredelili za lastno državo. DR. ROMANA JORDAN CIZELJ Politiko lahko spremenijo le odgovorni volivci N Mineva vroč avgust, ko smo bili evropski politiki na dopustu. Skorajda »popoln izklop« se mi je še kako prilegel in dosti lažje je bilo konec avgusta odpotovati v mnogo hladnejši Bruselj in začeti z delom. Nasprotno pa izgleda, da se bo vroč politični avgust v Sloveniji nadaljeval v še bolj politično vroč september. Ta zadnji teden v avgustu, ko v Bruslju pišem prispevek za Slamnik, kar ne morem mimo primer-ave slovenske z evropsko politiko. a zasedanju odbora za industrijo, energetiko in raziskave smo ves dopoldan in popoldan posvetili vsebinskim vprašanjem. Razpravljali smo o cenah telekomunikacijskih storitev in o tem, ali bi morali sprejeti dodatno zakonodajo za nižje cene čezmejnih telefonskih pogovorov, prenosa podatkov in pošiljanja besedil. Glede na to, da pripravljamo evropski proračun za eta 2014 do 2020 in evropski raziskovalni program za isto obdobje, smo se seznanili tudi s težavami, s katerimi se spopadajo ključne spodbujevalne tehnologije v EU. Skušali smo odgovoriti na vprašanje, s katerimi političnimi ukrepi bi omogočili obstoj teh tehnologij v Uniji, saj bi s tem na svojih tleh obdržali številna delovna mesta. bo Predstavnica Evropske komisije nas je seznanila z oceno, kako učinkoviti smo pri oblikovanju skupnega evropskega energetskega trga in tudi v tem primeru je bila zanimiva razprava o tem, kaj vse še moramo ostoriti na evropskem nivoju, da o notranji trg zaživel tako, da bo pokazal pozitivne učinke za potrošnike, tudi za slovensko gospodarstvo in slovenska gospodinjstva. Pomislim na slovensko politiko in se vprašam, ali se v slovenskem državnem zboru sploh razpravlja o podobnih življenjskih temah. Pomislim na časopisne naslove letošnjega poletja in se razen novic o rebalansu proračuna za leto 2011 in pripravi proračunov za leti 2012 in 2013 ne domislim ničesar, kar bi se obravnavalo kot vsebinsko politično vprašanje. Ničesar, kar bi bilo povezano z boljšim življenjem naših državljank in državljanov. Vse same politične teme: ugibanje o predčasnih volitvah, iskanje novega predsednika vlade (in pojasnjevanje, zakaj to ne sme biti Janez Janša), korupcija pri najemu prostorov za nacionalni preiskovalni urad, odstop Katarine Kresal, novi predsednik Državnega zbora RS, novi ministri ^ Seveda mi lahko kdo očita, da primerjam jabolka in hruške, kaj- ti delo odbora se razlikuje od v medijih izpostavljenih tem. Zato pomislim še na to, kaj je o evropskih politikah medijsko izstopalo v vročih avgustovskih dneh. To so bila predvsem vprašanja, povezana s finančno-gospodarsko krizo, z možnostmi za krepitev evropskega gospodarstva in stabiliziranjem razmer v Grčiji, na Portugalskem, Irskem, v Italiji. Podan je bil predlog o evropskem finančnem ministru, pa razmišljanja o uravnoteženi davčni politiki znotraj evroobmočja. Tudi v naših medijih je bilo zelo poudarjeno francosko-nemško sodelovanje in predlog Sarkozyja in Merklove o evropski gospodarski vladi, pa o tem, da naj bi zapisali zavezo o največjem dopustnem primanjkljaju v ustave držav članic EU. Predlagala sta tudi, da naj bi razmislili o uvedbi davka na finančne transakcije, tesnejšem povezovanju pri davčni politiki in pri pripravi proračunov. Razlika je očitna. Medtem pa se Slovenija vsak dan zadolži za novih 5 milijonov evrov, skupno zadolževanje je letos doseglo že 3 milijarde evrov. Politike ne bodo spremenili politiki, spremenili jo bodo resni in odgovorni volivke in volivci. 14 storejsi 9. SEPTEMBER 20II iskrene čestitke Tovariš Marjan Slatnar Iskrenost, delavnost, strokovnost, zvestoba, prijaznost, tovarištvo, pomoč so besede, ki v življenjepisu jubilanta Marjana Slatnarja, nikakor ne smejo manjkati. To bi potrdili vsi, s katerimi se tovariš Marjan, ki je gasilski organizaciji zvest že šest desetletij in je med drugim prejemnik najvišjega gasilskega priznanja v RS za življenjsko delo - Nagrade Matevža Haceta, srečuje vsakodnevno: sodelavci in prijatelji, s katerimi se še vedno srečuje v gasilskih vrstah, tisti, s katerimi je vrsto let delal v Heliosu, preden se je upokojil. Prepričana pa sem, da bi o njem same dobre besede našli tudi domači, žena Jožica, sin Marko in hči Sonja, čeprav jim je mož in oče, tudi dedek, včasih zaradi zvestobe gasilski organizaciji manjkal, je pa našel druge priložnosti, da je bil z njimi. Kakor se za življenjski jubilej spodobi, sva se sogovornikom Marjanom Slatnarjem, dolgoletnim predsednikom Gasilske zveze Domžale, danes pa častnim predsednikom Gasilske zveze Domžale, ob njegovem 70. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 5. avgusta, sprehodila po njegovi bogati življenjski in delovni poti, predvsem pa sva veliko govorila o gasilstvu, kateremu je zvest od zgodnje mladosti. Rojen sem v Mariboru 5. avgusta 1941. Družina se je v letu 1946 preselila v Domžale in prvi spomini na novi dom so povezani s pogledom na prijazno veliko vas, ob makadamu postavljene lepo urejene hiše, ki jih danes ni več, saj so morale umakniti velikim stanovanjskim poslopjem. Rad bi videl, da bi hiše ostale, ampak čas gre naprej in ga ni mogoče ustaviti. Danes so Domžale veliko moderno mesto. V nižji gimnaziji, ki si jo obiskovali po končani osnovni šoli je bil tvoj profesor tudi Milan Flerin, domžalski častni občan. Kakšni so spomini nanj, na šolo, na sošolce? Prijetni, čeprav je bil profesor Milan Flerin avtoriteta, za dijake »strah in trepet«, zame pa kasneje iskren prijatelj, s katerim sva rada poklepetala. Sošolci pa nič drugačni kot v današnjih šolah, tudi učiti se je bilo treba. Po nižji gimnaziji sem obiskoval Višjo šolo za organizacijo dela in jo skoraj končal, par izpitov bi bilo še treba, pa tedaj ni bilo časa ... služba, delo v gasilski organizaciji, zaposlitev ... sem včasih še razmišljal, da bi naredil tistih par izpitov, diplomiral ... pa se ni izšlo. Si vso svojo delovno dobo preživeli v Heliosu? V Heliosu sem se zaposlil 1. oktobra 1960 in lani bi minilo pet desetletij moje zvestobe kolektivu, če se ne bi leta 2002 upokojil. Vseskozi sem opravljal funkcijo vodje obrata ter vsa leta rad hodil v službo in bil zelo zadovoljen. Če ne bi bil, bi zanesljivo zamenjal službo, pa je ni bilo treba. Prijetni sodelavci, uspešno sodelovanje z upravo, vse to je pomagalo, da sem srečno prikorakal do upokojitve, se pa še danes rad spominjam vse svoje delovne poti. Si se kdaj ukvarjal s politiko? Ob delu sem bi aktiven, posebej v mladinski organizaciji in sindikatu, v nekdanjih samoupravnih interesnih skupnostih - na področju otroškega varstva, kjer sem o njegovih pro blemih govoril celo v republiš Posebno zahvalo za vso pozornost sem dolžan izreči vodstvu Gasilske zveze Domžale ter gasilcem in gasilkam PGD Domžale - mesto in PGD Jarše Ro-dica za lepo in strokovno izvedeno gasilsko reševalno vajo v počastitev moje 70-letnice. Iskrena hvala tudi vsem za številne čestitke in dobre želje ob mojem jubileju. Marjan Slatnar odboru, v Krajevni skupnosti Slavka Šlandra, pa seveda v gasilstvu. Ampak to ni politika, to je delo, s katerim skušaš pomagati, uveljaviti svoje predloge, posredovati pobude sodelavcev, gasilstvo pa je veselje, je pomoč, je tovarištvo. Kako si pravzaprav začel z gasilstvom, kateremu si zvest šest desetletij? Za to je malce kriv Marjan Lenarčič, pokojni prijatelj, sosed, s katerim sva v letu 1951 začela z delom v prostovoljnem gasilskem društvu Domžale. Prvega ne pozabiš nikoli - pravijo, sam nikoli nisem pozabil prvih gasilskih veščin, ki smo jih mladi gasilci osvajali pod vodstvom tovariša Simona Mihajla. V društvu sem prehodi pot od člana, tajnika, referenta za mladino in predsednika. Prav vsako funkcijo sem rad opravljal, pri tem uporabljal pridobljena strokovna znanja in se veselil uspehov. Tako uspehov društva kot svojih uspehov, ki so mi prinašali napredovanja, sem se vedno veselil s tovariši in poudarjal, da so to naši skupni uspehi. Dobro delo prinaša priznanja - na vseh ravneh. Za delo, v društvu, občinski in republiški gasilski organizaciji, si prejel vrsto priznanj, med drugim si tudi edini visoki gasilski častnik II. stopnje v občini. Kaj ti pomenijo priznanja? Vesel sem vseh, najbolj tistih, ki sem jih dobil od društev. Tako sem častni član prostovoljnih gasilskih društev Domžale - mesto, Velika Vas, Helios in Odranci, številna priznanja so mi podelili prijatelji iz Koprivnice, sem častni predsednik Gasilske zveze Domžale, prejel sem odlikovanje za posebne zasluge, tudi občinsko priznanje, pa sindikalno in najbrž še kakšno. Vsako od njih potrjuje, da sem dobro delal in to mi pomeni največ. Sicer sem pa najbolj ponosen na nagrado Matevža Haceta. Še vedno za vsak dogodek, ko si zaprošen, da spregovoriš, govor napišeš? Seveda, pa ne zato, ker ne bi mogel govoriti na pamet, ali morebiti iz kakšne zadrege. Iz spoštovanja do tistih, ki me poslušajo, pa tudi zato, da se govori ohranijo, dokumentirajo in s tem vsebina posamezne prireditve, srečanja ipd. Po 15-letnem opravljanju funkcije predsednika Gasilske zveze Domžale so te izvolili za častnega predsednika. Rad opravljaš to funkcijo? V posebno čast mi je, da sem častni predsednik, še posebej pa sem vesel, da odlično sodelujem z novim vodstvom, ki me pokliče, če me potrebujejo, predvsem pa, da gasilska organizacija pod novim predsednikom Rajkom Novakom in poveljnikom Matjažem Merkužičem uspešno nadaljuje našo pot. Strokovno znanje in izkušnje si uporabil tudi na področju civilne zaščite, za kar si prejel najvišje priznanje RS - ZLATI ZNAK. Bi rekel, da je civilna zaščita v občini dobro organizirana in da imajo gasilci pravo mesto? Zelo dobro, to so pokazale tako reševalno zaščitne vaje, predvsem pa odlično konkretno posredovanje vseh enot ob elementarnih in drugih nesrečah, v katerih so se gasilske enote posebej odlikovale - tako s strokovnostjo kot požrtvovalnostjo. Tvoji kolegi - gasilci te cenijo po zvestobi, strokovnosti in pripravljenosti, da vedno ponudiš pomoč, če jo kdo potrebuje. Kaj posebej ceniš pri gasilcih, med katerimi je več kot 2.000 gasilcev in gasilk, ki so obiskovali načrtovana izobraževanja, v katerih si kot predavatelje sodeloval tudi sam? Zvestobo, pripadnost gasilski organizaciji, pripravljenost za pomoč, požrtvovalnost, pomoč, tovarištvo in še kaj bi lahko naštel. Najbrž je veliko stvari, ki si jih bil vesel in nanje ponosen v svojem »gasilskem« življenju. Jih lahko naštejeva le par? Vsaka prireditev, uspešno posredovanje, novi avtomobili in druge pridobitve, pa tudi čisto navadna srečanja so me vedno veselila. Posebej pa bi omenil prijetne trenutke v več kot treh desetletjih sodelovanja s prijatelji iz Koprivnice, srečanja s sorodnimi društvi in zvezami, pa sodelovanja na številnih kongresih, 14-letno sodelovanje z gasilci iz Li-belič in prav toliko let mladinskih taborov, uspešno sodelovanje s Centrom za požarno varnost, občino ter vsemi župani, ne nazadnje tudi vsakodnevna srečanja z gasilci, prijatelji, ki se jih vedno znova veselim, pa tudi najino sodelovanje na tem področju moram omeniti. Pa sva na koncu, ampak ne še čisto. Moj sogovornik bi se ob tej priložnosti rad zahvalil za številne čestitke, prijeten rojstni dan z gasilci in druge pozornosti ob 70. rojstnem dnevu. Pa za razumevanje domačim, ki sta se jim pridružila vnuka Enej in Aljaž, ki sta zanj posebno veselje. Iskrene čestitke, tovariš Marjan Sla-tnar, ob tvojem življenjskem jubileju. Čestitke izrekam v prepričanju, da še nisva rekla zadnje besede in da boš tudi v prihodnje ostal enak: prijazen tovariš, ki rad pomaga, gasilski častnik, ki je posebej ponosen na gasilsko organizacijo, strokovnjak za to področje, ki bo tudi v prihodnje delil svoje znanje in ki vselej pohvali opravljeno delo, pa tudi prijazen sogovornik, ki se mu najlepše zahvaljujem za pogovor. Vera Vojska na obisku pri devetdesetletnici Gospa Marija Ravbar praznovala 90. rojstni dan Prav na njen 90. rojstni dan, 16. avgusta 2011, je podžupanja Občine Domžale Andreja Jarc Pogačnik na njenem domu obiskala slavljenko, gospo Marijo Ravbar, ji čestitala in ji zaželela vse najboljše tudi v prihodnje. Gospa Marija še vedno izvrstno izgleda in je v odlični formi. Živi v stanovanju v Domžalah, kamor se je preselila že pred 50 leti. Še vedno sama skrbi zase, vsak dan si skuha kosilo, hodi v trgovino, ureja svoj vrtiček in bere - brez očal! Odlično se razume s sosedi, ki jo imajo zelo radi, zato jo pogosto obiskujejo in jo kličejo kar mama. Ima hčerko in sina, ki sta jo razveselila s tremi vnuki. Ob rojstnem dnevu so ji pripravili zabavo presenečenja, na kateri so se zbrali vsi prijatelji in sorodniki in skupaj proslavili njen zavidanja vreden življenjski jubilej. Gospa Marija se je v Domžale preselila iz Bele krajine, natančneje iz Črnomlja, kjer je odraščala s štirimi sestrami. Njeno mladost je zaznamovala druga svetovna vojna. Dobro se namreč še spominja, kako je partizanom nosila hrano in jih spremljala, ko so s kamioni vozili sirote z osvobojenega ozemlja na varno v Zadar in Kaštel. Večkrat se je znašla tudi v nevarnosti, a jo je na srečo vedno dobro odnesla. Gospo Marijo pozna mnogo Domžalčanov, saj je kar 27 let delala v znani domžalski restavraciji Na pošti, ki se je nahajala ob stavbi Občine Domžale. Med gosti je bila gosra anica bevc je praznovala 90. rojstni dan v Življenje prinese polno lepih pa tudi slabih trenutkov »V mojem življenju se je zgodilo mnogo enih in drugih - vsi mi ostajajo v spominu,« pravi gospa Anica Bevc, ki je 19. julija 2011 praznovala svoj 90. rojstni dan, »a v jeseni življenja se vse rajši spominjam predvsem lepih - dobrih, saj mi polepšajo starost.« Ob visokem jubileju jo je na predlog Krajevne organizacije za vrednote NOB Simona Jenka Domžale, katere članica je gospa Anica od ustanovitve, v Domu upokojencev Domžale obiskal župan Občine Domžale Toni Dragar, ki ji je čestital in ji zaželel vse dobro na poti do stoletnice. Dobre želje za zdravje in čestitke ob jubileju sta ji prinesli tudi Al-mira Zemljič in Marta Železnik, članici vodstva krajevne borčevske organizacije, ki sta ji sporočili tudi čestitke predsednice občinskega združenja borcev za vrednote NOB. Prijetni slovesnosti se je pridružil domski pevski zbor z lepimi slovenskimi pesmimi, manjkala ni niti čudovita rojstnodnevna torta, dobre želje je jubilantki izrekla direktorica doma, Danica Gostinčar, iskrenim čestitkam in dobrim željam pa so se pridružili tudi otroci gospe Anice Bevc: hči Anica ter sinova Jože in Anton. Jubilantka se je kot Anica Flerin rodila 19. julija 1921, mami Mariji in očetu Andreju, kot peta od 11 otrok. Spominja se: »Starejši so skrbeli za nas, ko sem zrasla, sem pa jaz za mlajše«. Pri rosnih 17. letih ji je umrla mama in največji del bremena skrbi za družino je padel na njena ramena, saj so starejši bili v službi, mlajši pa ... Otroštva in mladosti pa se rada spominja. Družina je živela na majhni kmetiji v bližini mostu čez Kamniško Bistrico (v bližini sedanjega Lidla), kasneje pa se je preselila v današnjo Partizansko ulico. Oče se je ukvarjal z nabavo in prodajo lesa, mama - šivilja, je skrbela za številno družino, da so lepo živeli. Osnovno šolo ja končala v Domžalah, želja po nadaljevanju šolanja v Ljubljani (želela je postati krznarka), pa se ji ni uresničila zaradi potrebne skrbi za mlajše sestre in brate. Mnogo gorja je prinesla druga svetovna vojna. V letu 1942 se je vsa družina vključila v boju proti okupatorju, eden od bratov je kot partizan padel v boju. Svojega moža Jožeta Bevca, Ihanca, je kot partizana spoznala v bližini svojega doma. Njegovo družino so Nemci izselili. Še v času vojne (takrat se jima je tudi rodil prvi otrok - sin Jože) sta gojila željo ustvariti si družino in skupen dom. Oktobra 1945 sta se poročila in se preselila na njegov dom v Ihanu. Zaposlila sta se v takratni Državni zavarovalnici (sedaj Zavarovalnica Triglav). G. Bevc je kot zastopnik opravljal dela na terenu, naša ju-bilantka Anica Bevc pa je skrbela za administracijo, predvsem pa za družino, ki se je leta 1950 povečala z rojstvom hčere Anice, leta 1955 pa sina Antona. Tedaj se je družina preselila v novo hišo na Savsko cesto, kjer je jubilantka živela še do pred nekaj meseci, ko se je zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja preselila v Dom upokojencev Domžale. Rada se ozira na svojo prehojeno življenjsko pot, na kateri sta bila z možem Jožetom trdno povezana. Še posebej ljubeče govori o pokojnem možu in treh otrocih, na katere je zelo ponosna. »Ustvarila sta nam zelo prijetno otroštvo in mladost,« se spominja hči Anica truda staršev, da bi se imeli lepo. Posebej opomni mami, kako dobra šivilja je bila, kako je znala ustvariti lepa in modna oblačila, kako dobro je kuhala in kako sta se očetom trudila, da otroci niso spoznavali le domovine, temveč sta jih odpeljala tudi v nekatera mesta Evrope. Jubilantka je z možem rada hodila na pohode, večkrat sta prehodila nekdanjo pot spominov, speljano skozi pet občin, in se povzpela tudi na Triglav. Dopusti družine na morju so bili nepozabni. Srečni in veseli, da so bili le skupaj, zabavno in prijetno je bilo. Vse življenje sta najprej oba z možem, nato pa sama, skrbela za vrt in urejeno okolico hiše. Posebej rada govori o šestih vnukih in devetih pravnukih, rada se spomni prezgodaj umrlega pravnuka in je žalostna. »Ampak z življenjem moraš biti zadovoljen. Prineslo je veliko lepega, tudi hudega ni manjkalo,« razmišlja in nadaljuje: »vsak po svoje se borimo, da bi bilo življenje lepo. Včasih uspe, včasih tudi ne, ampak sama se dosti raje spominjam lepih trenutkov,« pove in pohvali domače, da jo tudi v Domu upokojencev redno obiskujejo, prinesejo kakšen priboljšek, poklepetajo in jo seznanijo z najnovejšimi dogodki. Potem gredo, saj imajo vsak svojo službo, svoje obveznosti. V Krajevno organizacijo za vrednote NOB Simona Jenka Domžale sta z možem vstopila takoj po vojni, mož je opravljal tudi nekatere odgovorne funkcije. Članica je tako pravzaprav skoraj vse svoje življenje. Vesela je obiskov in klepeta, vesela tudi čestitk Zavarovalnice Triglav, kjer ju nekoč z možem, danes pa nje same, niso pozabili. Njene želje za jutrišnji dan, za naslednje tedne, mesece in leta, niso velike. Želi si predvsem zdravja -zase in vse svoje domače. Hvala, gospa Anica Bevc in iskrene čestitke ob vašem 90. rojstnem dnevu. Veliko zdravja vam želim in predvsem veliko lepih spominov, ki vam naj polepšajo jesen življenja. Vera Vojska zelo priljubljena, saj je bila vedno prijazna in polna optimizma. Skozi življenje se je prebijala s pozitivno energijo in optimizmom in tako premagala tudi marsikatero neprijetno stvar, med drugim tudi težko bolezen. Prav gotovo je tudi to razlog, da je pri 90. letih še vedno zelo bistra, zdrava in vesela. Ob njenem jubileju ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih let! iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu gosre ivanki cerar Skromno smo živeli in »fejst« garali »tabrh« k sosedu hodila, da je povrnila kakšno vožnjo, ki so jo naredili za njih. Danes sama živi v stari hiši, lepo urejeni, polni spominov, ki jih rada obuja. Še vedno bere časopis, posebej Nedeljskega, tudi kakšno knjigo pogleda, če le ni preveč debela, in televizijo gleda, tudi radio posluša. Ne zamudi poročil, tudi aktualnih političnih oddaj ne in se o njih rada pogovarja: »Rada nekaj vem. Posebej pozorno pogledam kmetijsko oddajo ob nedeljah in prej skuham kosilo, da ji bolj podrobno sledim,« pravi in obuja spomine, ko je kuhala tudi za družine otrok in vsak teden pekla dober kruh. Včasih je bilo tudi hudo, predvsem med drugo svetovno vojno, tudi po njej ji ni bilo priza-neseno in na hitro pove o dogodku, ko je pred bombardiranjem v Prim-skovem pri Kranju kolo pustila sredi ceste in se skrila v jarek. K sreči ni bilo hujšega. Ustavimo se tudi pri bližnjem studencu, ki je bil včasih edini vir vode. »Nikoli ni presahnil, pozimi niti zmrznil ni,« pove, pa tudi, da še vedno rada postori kaj okoli hiše. »Motika, ki jo imam spravljeno, bi vedela marsikaj povedati,« se smeji in pove, da še vedno hiši prekaja meso. Obiski pri starejših ljudeh ob njihovih visokih življenjskih jubilejih so vedno prijetni. Tudi na rojstnem dnevu gospe Ivanke Cerar, rojene 23. avgusta 1921 v Rači 1, je bilo tako. Ob obisku vodstva Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina, katere članica je, je bilo za njo že dvodnevno praznovanje, ki so ji ga ob življenjskem jubileju pripravili domači: trije sinovi in hči, pa 11 vnukov in kar 16 pravnukov. »Za mano bi šla kar »lušna« procesija,« je bila ponosna na domače, ki jo radi obiskujejo, ko nam je na posebni leseni sliki razkazovala svoje štiri otroke, od katerih nam je sin Janko delal družbo. Njena življenjska pot, začeta pred devetimi desetletji v Rači, kjer je ostala vse svoje življenje, je prijetna, čeprav: »^ smo skromno živeli in fejst garali,« pravi čila gospa, ki še danes sama skrbi zase, si skuha, predvsem pa ima dober spomin, iz katerega črpa vesele in žalostne trenutke, povezane predvsem z delom na kmetiji. Sedem jih je bilo, žal so zaradi krvave griže fantje pomrli, dekleta »Pr Grošeljnu«, kot se je reklo prvi domačiji v Rači, pisali pa so se Rogelj, pa so ostala in trdno delala na kmetiji. Spomni se, kako se je pri košnji s koso enakovredno kosala z moškimi, ko je v zgodnjih jutranjih urah, takoj ko se je zdanilo, odmeval »rsk« na velikih travnikih. Rada obuja spomine in ji je kar žal, ker jih pozabljajo. Tudi na šiviljski tečaj pri njih doma tam okoli leta 1931 se še spomni, pa na furanje z volom, težkim več kot 1000 kg, še ni pozabila, posebej lep spomin pa je na očeta, ki ji je pri 15 letih kupil kolo. Verjeli ali ne, še danes je pri hiši, in podobno kot kolo, bi gospa Ivanka ohranila tudi druge starine, »saj je treba, da se spomini in stvari prenašajo iz roda v rod, da se ne pozabijo,« hiti pripovedovati o svoji mladosti. Tudi o fižolu, ki so ga imeli kar osem štantov in ker je bilo podnevi škoda časa za njegovo mlatenje, so dekleta to delala ponoči - po večerji. Vse življenje sta z možem, pred poroko je živel na domačiji le čez cesto, trdno delala. »Letaš in skačeš, da je vse narejeno,« se smeji in pove, da sta včasih imela več kot 40 pujsov, da je celo v v sušilnici v stari Kljub starosti ji zdravje dobro služi, marsikdo bi ji dal več kot desetletje manj. »To je zato, ker še vedno delam, to me ohranja,« je vselej dobre volje gospa Ivanka, ki nas povabi, da naj še pridemo, hkrati pa si želi, da bi mladi bolj cenili dediščino, da bi jih starši naučili, da bi cenili delo in znali skromno živeti. Hvala za pravcato zgodovinsko urico o življenju v naših krajih, spoštovana Ivanka Cerar, pa iskrene čestitke in veliko zdravja vam želim! Vera Vojska 9. SEPTEMBER 20II mladi 15 STUDENTSKI KLUB DOMŽALE Poletna saga elektronskih ritmov žela pohvale Zoge, blazine, račke, obroči in ostale napihljive zadeve, ki so tokrat plavale po bazenski vodi na vseh treh delih elektronske sage, so bile odlična popestritev že tako migajočega, zanimivega in kako- vostnega ga festivala ograma mini poletne-Kopalkanje 2011. DIC KECELJ D.O.O. D O M Ž A L E Vodnikova 3a, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772 dickecel.i@siol.net SPECIALISTIČNE AMBULANTE: ULTRAZVOČNE Dermatovenerološka PREISKAVE: Flebološka Srca Zdravljenje kroničnih ran Vratnih arterij Internistična Ven nog Pulmološka Trebuha Alergološka Ščitnice Kardiološka Mehkih tkiv Nevrološka Prostate Otroška pulmologija in Alergologinja RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI ZA VODSTVENE DELAVCE LASERSKI POSEGI NA KOŽI Letošnja tridelna poletna saga elektronskih ritmov je na domžalski bazen vsakič znova privabila okoli osemstoglavo množico, kjer se je pisana druščina, ki jo zagotovo povezuje ljubezen do elektronskih ritmov, prepuščala milozvočnim bitom house ritmov in ritmom bobna in basa. Junijsko Kopal-kanje je postreglo s saksofonom Lovra iz skupine Leeloojamais in Barbarino violino v živo, ki ju je spretno vodil DJ Maj. Ocena 5 + Tudi drugo Kopalkanje je z odličnimi house ritmi začinil vedno bolj uveljavljeni Beltek, še prej pa so pod milim nebom odmevale mojstrovine La familie (Koksi vs. Kromofone). Ko so ob 2. uri zju- traj zadoneli zadnji house ritmi, so klubski kombiji razgreta telesa obiskovalcev varno pripeljali domov do Kamnika ali Ljubljane. Spet ocena 5+. Za konec in veliki finale pa je že tradicionalno v Domžale prišla ekipa priznanih DJ-jev, in sicer so bili to RDYO DJs s svojim repertoarjem odličnih bitov bobna in basa, jungla in dubstepa. Vročinski val v avgustu so tako preganjali obiskovalci z vsemogočimi napihljivimi oblikami, ki so letele po zraku in se mešale s prijaznimi elektronskimi ritmi. Brez pomišljanja spet pade ocena 5+. Skupaj smo tako poleti ustvarili tri odlične večere, zato naj vam lepi spomini ostajajo pred očmi in naj iz vas izvabljajo nasmeh ... vse leto, dokler se spet ne vidimo na 12. Kopalkanju 2012 Ana Strnad Študentski klub Domžale vsem dijakom želi uspešen in smeha poln začetek novega šolskega leta, prav tako pa drži pesti za vse študente, ki jih še čakajo zadnji izpitni cukrčki. In ne pozabi podaljšati članstva, ki ti prinese premnoge ugodnosti. Poglejsi jih na: www.studentski-klub. si! Se vidimo! Likovno-literarni natečaj Objavljamo rezultate likovno-li-terarnega natečaja, ki smo ga v Centru za mlade izvedli v okviru XXI. Balkanskih veteranskih atletskih iger, ki jih organizirajo Občina Domžale, Zavod za šport in rekreacijo ter Atletski klub Domžale. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Britta Bilač, Tomaž Jarc, Lili Jazbec in Nikki Bilač, so med 120 prejetimi deli izbrali najboljše v posamezni kategoriji. LIKOVNI NATEČAJ KATEGORIJE: A (3-10 LET): 1. mesto: SEBASTJAN LAKNER: Na cilju URBAN RUČIGAJ: Zmagovalec NEZA NEMEC: Visoko do lune B (11-18 LET): 1. mesto: KARMEN OREHEK: Atletika 2. mesto: KRISTINA KRAJNC: Novi zmagi naproti 3. mesto: VID SAVNIK: Štart C (ODRASLI): 1. mesto: MILICA TOMŠIČ: Na krosu 2. mesto: MAJA MAVSAR: S tekom do cilja LITERARNI NATEČAJ KATEGORIJE: A (3-10 LET): 1. mesto: JERCA POTOČNIK: Tek 2. mesto: MANUELA VANESSA REID: Atletika 3. mesto: MAJA STRLE: Atletika C (ODRASLI): 1. mesto: JOŽI KOKALJ: Atletika Več na naši spletni strani: www.czm-domzale.si. Karmen Orehek Urban RučTgaj Neža Nemec ■h H Ji^rtf«! fi . T .^»ip , ' , 1, ' I j Jerca Potočnik L-J - — Uvodno srečanje bo 10. oktobra ob 19. '¿-J uri v Centru za mlade Domžale. ŠTEVILO MEST OMEIENO! Obvezna predprijava na: • info@czm-domzale.si .Telefon: (0l)-7226600 •ali osebno na CZM-ju Delno pokritje materialnih stroškov -10 € ob dokončni prijavi na uvodnem srečanju J' Delavnice ^ ..._^^činkovitega učenja > ^ C ^ - —- •Kdaj in kje se najlažje učimo? •Pisanje referatov •Lasnosti dobre prezentacije •Spoprijemanje s stresom pred testi •Izdelava učnega načrta •Različne tehnike učenja: •mnemotehnike •miselni vzorci Starejša skupina od 13 let naprej Mlajša skupina od 9 do 12 let LDUBLDANSKA C. 58, DOMŽALE WWW.CZM-DOMZALE.SI TEČAJ IfA^ICf^È začnemo konte sepfemfera aiä y zacefefew ofefofera Cena »fevâfo nt 3© najVžd© imsn« ô) Informacije in prijave zbiramo v Centru za mlade po] in po elektronski poštT" info@czm-domzale.si Vesele počitnice v Centru za mlade Poletje je bilo v Centru za mlade pestro, zabavno in polno norih dogodivščin. Takoj po zaključku šole so se v treh tednih zvrstile tri skupine mladih, vsaka s svojimi željami po čim bolj zabavno preživetih počitniških dneh. Vreme je bilo kot naročeno in program je lahko bil zares pester. Sončni dnevi so nas vabili na domžalski bazen, kjer smo se hladili v vodi ali pa se zabavali, sladkali in igrali v senci dreves. Svoji ustvarjalnosti smo dali prosto pot na različnih kreativnih delavnicah, kjer so nastajali različni kosi nakita, poletnih okraskov in tatu-jev. Posebna frizersko-kozmetična delavnica je bila namenjena urejanju frizur in nohtov. Odvijal se je turnir v igranju različnih namiznih iger. Tekmovanja v slogu iger brez meja so nas nasmejala in pošteno razgibala, bitka talentov pa je raz- krila mnogo skritih adutov. Potep po Ljubljani nas je popeljal do parka Tivoli, kjer smo imeli piknik in ogled razstave v drevoredu parka. Visoke temperature smo lažje prenašali ob izviru Kamniške Bistrice, kjer smo skupaj s skupino starejših obiskali spominski park in se zabavali na travnikih ob strugi reke. Obiskala nas je tudi profesorica španščine, ki je na zabaven način predstavila Španijo in njene značilnosti. Z veseljem smo se naučili štetja in pozdravljanja po špansko. Španski dan smo zaključili s slastno brezalkoholno sangrio. Tako mladim kot staršem je veliko pomenilo tudi to, da smo dneve preživljali aktivno in daleč stran od računalnikov ter televizije. Vsem mladim želimo prijeten začetek šolskega leta, ob počitnicah pa se zopet vidimo v Centru za mlade. Sebastjan Lakner 16 šole/vrtci 9. SEPTEMBER 20II Uspešno zaključno leto za kamniške maturante Šolsko leto 2010/2011 se je, z objavo rezultatov splošne in poklicne mature, končalo tudi za četrtošolce Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku. Center zapušča 199 dijakov, ki so se šolali na Gimnaziji in Srednji ekonomski šoli v programih splošna gimnazija, maturite-tni tečaj, ekonomska gimnazija in ekonomski tehnik. Splošno maturo je opravljalo 165 dijakov, uspešnih je bilo 158 dijakov, kar je 95,76 odstotka. Več kot trideset točk in naziv ZLATI MATURANT je prejelo kar osem dijakov, in ^sicer Karin Kregar, Neža Kregar, Špela Ozimek, Jan Kovačič, Žiga Skok, Klemen Mihelčič, Rok Valenčič in Uroš Kokotec. Tudi rezultati na poklicni maturi so zelo razveseljujoči, saj je bilo od 34 dijakov, ki so pristo- ■pili k opravljanju mature, uspešnih car 33 dijakov^, kar je 97,1 odstotka. Z uspešno opravljeno maturo so Četrtošolci čakajo na uradno razglasitev rezultatov mature. Astronomski tabor Šalovci Kot vsako leto, smo se tudi letos zbrali na vsakoletnem »lovu« na perzejde na Astronomskem taboru v Šalovcih, ki pa zaradi (samostojnosti) all sky kamere postaja vse bolj stranska dejavnost našega tabora, saj nas po tem, ko poženemo fotografiranje utrinkov (s fotoaparatom nad izbočenim ogledalom), utrinki začnejo zanimati šele, ko se zdani, ko pregledamo naš ulov. Glavni namen in dejavnost našega tabora je približati osnovnošolcem z Osnovne šole Domžale astrofo-tografijo. Zaradi tega so učenci uporabljali zelo pisano, a po zmožnosti teleskopov tudi zelo dobro opremo. Ne verjamem, da ima še katera osnovna šola na svojih taborih toliko dobre opreme. Tabor, ki je potekal od 10. do 12. avgusta, sem organiziral na svoji parceli v Šalovcih, ki so jo pred-lodno prijazni sosedi zmulčili, da smo lahko postavili šotore. Parce- Astronomski tabor v Šalovcih Utrinek, posnet z all sky kamero la ima okoli 35 arov in se nahaja na Šalovskem bregu. Od letos je na njej postavljen še stari bivalni zabojnik, priključen pa je tudi vodovod. Zabojnik smo uporabili za kuhinjo in odlaganje opreme. V dveh dneh sva s Palom uspela navdušiti sedem otrok za astronomijo in fotografijo, štirje pa so že bili »stari mački«, saj so z mano delili »radosti« astronomije že vsaj na desetih taborih. Mladi astronomi so uspešno fotografirali Jupiter. Vse fotografije so naredili osnovnošolci z minimalno pomočjo Pala ali mene. Podatki o taboru Trajanje tabora: (10. 8. 2011 do 12.8. 2011) Vodja tabora: Bela Szomi Kralj Pomočnik: Pal Szomi, dijak 4. letnika srednje ekonomske šole Ekonom in kuhar: Robert Vilar Število učencev: 11 (od 10 do 15 let) na razpolago moja ekipa. Bela Szomi Kralj Med počitnicami tudi karate Letošnje počitniške dni so nekateri počitnikarji preživeli ustvarjalno, zanimivo in poučno. Prvi dan poletnih jezikovnih delavnic, ki jih je organiziral jezikovni center DUDE iz Domžal, so otroci obiskali karate klub Sankukai Domžale, kjer so jim izkušeni mojstri predstavili osnove in filozofijo te borilne veščine, s katero ohranjamo zdravje, vitalnost in koncentracijo. Otroci so z zanimanjem sledili navodilom, se preizkusili v svojih fizičnih sposobnostih in notranji umirjenosti. Hkrati so na sproščen in naraven način utrjevali angleške besede za dele telesa, gibe, ukaze, starejši otroci pa so opisovali svoje počutje in izkušnje. Utrjevanje in bogatenje besednega zaklada je tudi odlična priprava na prihajajoče šolsko leto. Tudi v šolskem letu 2011/12 VRTEC URŠA vabi k vpisu v popoldanske dejavnosti, ki so namenjene otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Starše predšolskih otrok, ki želijo otroke vključiti v vzgojne dejavnosti in tako spoznati delček življenja in bivanja v vrtcu, obveščamo, da bomo v mesecu oktobru pričeli z izvajanjem IGRALNIH URIC. Namenjene so otrokom, ki ne obiskujejo vrtca in so stari do tri leta. Naši vzgojni programi so živahni, polni prijetnih doživetij, prežeti z veseljem nad skupnimi dosežki. Otroci bodo skupaj s starši plesali, telovadili, likovno ustvarjali, se igrali na prostem, spoznavali rajalne in didaktične igre ter še in še. Na igralnih uricah se bomo srečevali vsak ponedeljek, od meseca oktobra do meseca maja, od 16.30 do 17.30. Dejavnosti se bodo izvajale v prostorih Vrtca Urša, enkrat tedensko v popoldanskem času. Ker želimo, da bo delo v delavnicah potekalo strokovno in v prijaznem vzdušju, je število otrok v skupini omejeno na deset. Prijave sprejemamo po telefonu v upravi Vrtca Urša, enota Češmin, do zasedbe prostih mest. Dodatne informacije dobite na tel.: 01/729-8618 ali v upravi Vrtca Urša, enota Češmin. Veselimo se skupnega druženja! Veteranom sta letos na pomoč priskočila dva policista Policijske postaje Domžale. Šola je tu! Gasilci veterani PGD Pšata Dra-gomelj že več kot 10 let prve šolske dni varujejo otroke Osnovne šole Dragomelj na poti v šolo. Tudi letos so se odzvali vabilu Sveta Krajevne skupnosti Dragomelj Pšata, zato se jim v imenu šolarjev zahvaljujem za požrtvovalnost. Jože Rožman ^ Programi potekajo 45, 60 ali 90 min, trajajo od 17. do 19. ure. Plačilo je odvisno od dolžine in količine trajanja/na mesec. Giblje se od 11 € do 32 €, letna članarina znaša 15 €. Otroci so razdeljeni v starostne skupine, glede na udeležbo, sprejmemo vse od 1,5 leta do 99 let č informacij dobite na tel.: 031/314-870, sad.mavrica@gmail.com, www.sadmavnca.si. FB strani Med šolskimi počitnicami razpisujemo tudi jesenovanja, zimovanja in Mavrične letne čase. dijaki potrdili svojo nadarjenost in prizadevnost pri učenju ter pripravljenost na nove življenjske in študijske izzive, profesorjem in vodstvu obeh šol pa je nadvse uspešno zaključeno štiriletno šolanje dijakov nagrada in motivacija za dobro delo tudi vnaprej. Prof. Mojca Krevs Teleskopi: Meade LX 200 (10 inč-ni/f10), Meade LX 200 (10 inčni/ f6,3), Meade ATX 70, Coronado PST; Bresser 900m (Newton), refraktor Wiliam Optics FLT 110 Ostala oprema: fotoaparat Canon EOS 20D, fotoaparat Nikon 40D, 2 kameri IC Capture (barvna in monokromatska), spletna kamera Philips, 2 akumulatorja za napajanje prenosnih računalnikov in teleskopov (110 AH, 90 Ah), laser (200 mW). Dejavnosti: fotografiranje utrinkov, fotografiranje Jupitra, fotografiranje Sonca, fotografiranje globokega vesolja, uporaba fotoaparatov, posebnih kamer (IC Capture) in navadnih spletnih kamer za izdelavo posnetka Sonca, uporaba programov Registax in Photoshop. Ostale dejavnosti: nabiranje in spoznavanje gob, nabiranje in spoznavanje zdravilnih zelišč, osnove orientacije. Upam, da bo še kakšna šola ugriznila v organizacijo takšnega tabora. Če za to nimate pogojev, vam je ekip Velik izziv Mi gremo pa v vrtec Septembra bo za marsikaterega malčka in njegove starše nastopilo prelomno obdobje! Odhod v vrtec je velik izziv, ki bo zahteval od otroka in staršev obilo energije, prilagajanja na nov način življenja, sprejemanja novosti in novih vrednot. Samo uvajanje otroka v vrtec se prične pri starših. Oni morajo vrtec, v katerega so vpisali svojega otroka, »vzeti za svojega«. Kljub skrbno zasnovanemu načinu uvajanja, ki na eni strani upošteva individualnost otroka in na drugi strani želje in potrebe starša, ter način delovanja vrtca, pa morajo starši uvajanje svojega otroka gledati realno in pričakovati niz drobnih vedenjskih ali drugačnih začasnih sprememb pri otroku, pa tudi pri samem funkcioniranju njihove družine. Nekateri otroci se ob navajanju na vrtec odzivajo tako, da po nekaj dneh zbolijo, spet drugi se hitro prilagodijo in le zjutraj pri ločitvi od staršev malo zajokajo. Kar nekaj je otrok, ki v začetni fazi odklanjajo hrano ali pa začasno spet potrebujejo pleničko. Pravil o tem, kaj je v dnevih uvajanja normalno in kaj presega te okvire, ni! Velja le, da prilago-ditvene težave hitreje minejo, če je uvajanje z vidika otroka optimalno glede na otrokov značaj, zdravstveno in psihično stanje, razvojno fazo in drugo. Otroku je igralnica nov prostor, novi so obrazi okrog njega, način nege, prehranjevanja in počitka je drugačen. Stil komunikacije in sodelovanja med otrokom in odraslimi osebami in med otroki samimi je popolnoma drugačen od načina, s katerim je imel otrok izkušnje do sedaj. Ponavadi prvi dan ali prvi teden nič ne pomaga, če ima otrok rad družbo in že ima določene izkušnje z igro med vrstniki. Sprememb je preveč! Otrok mora vse te spremembe spoznati in jih sprejeti, odrasli pa smo mu pri tem dolžni pomagati. Ob »normalnih« reakcijah otroka bo ta lahko ostal v vrtcu brez osebnih težav že po tednu dni starši morajo seveda računati da vrtec še nekaj časa ne bo otrokov »drugi dom«, kajti dejstvo je, da je otroku najlepše v krogu svoje družine). Pri večini otrok so težave ob uvajanju kratkotrajne in prehodnega značaja ter se najkasneje v roku enega meseca popolnoma umirijo. Kadar so težave zelo izrazite in otrok v tem času tudi oboleva, se je dobro bolj natančno pogovoriti z vzgojiteljico v skupini otrok ali morda s svetovalno službo, da se poišče skupen dogovor, kako naprej (npr. da bi bil otrok malo daljši čas v vrtcu le do kosila, da bo doma jedel kosilo, kadar so problemi s hranjenjem, ali da bo preko dopoldneva imel dodaten se pričnejo od 12. septembra dalje - promocijsko, nato v okt. začetek, razen atletska abeceda - stadion: 1. septembra 2011. očitek v posteljici izjemno malo primerih bo morda potrebno uvajanje celo prekiniti, otroka vključiti v individualno obliko varstva ter z uvajanjem poizkusiti čez eno leto, ko bo otrok za takšen način varstva že bolj zrel in na podlagi izkušenj in socializacije tudi do-jemljivejši. Pa še nasvet: Prihranite si nekaj dni letnega dopusta za uvajanje. Tako ne boste hiteli, postopek uvajanja bo mirnejši, lažje se boste posvetili samo otroku. Starši v vrtcu že dolgo ne vidijo več samo varovanja v času, ko so oni v službi. Vrtec je postal sodobna vzgojna institucija, ki poskrbi za otroka na vseh nivojih in tako prevzame kar precejšnje breme zaposlenih staršev - in prav je tako! Otrokom je v vrtcu lepo, veliko se naučijo, poiščejo novo družbo, se razvijajo v prave smeri in uživajo. Poleg vsega pa je otrok, ki hodi v vrtec, tudi dobro pripravljen na vstop v šolo. Darka Bitenc 9. SEPTEMBER 20II pisma bralcev 17 Pisma bralcev Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva Sežigalnica V julijski številki Domžalskih novic smo lahko prebrali kratek zapis o uhajanju hlapov z vonjem po smolah in jedkih snoveh iz sežigalnice v Heliosu. Zadeva je zanimiva za vse, ki smo se v 90. letih na zboru krajanov naselij Vir in Količevo izrekli proti načrtovani gradnji sežigalnice industrijskih odpadkov v območju poslovne cone Heliosa. Investitor se je moral predvideni gradnji sežigalnice odreči in jo izločiti iz takratnega zazidalnega načrta, ki je bil v postopku javne razgrnitve. Do danes smo živeli v prepričanju, da je Helios spoštoval demokratično odločitev večine okoliških prebivalcev in jih obvaroval pred nevarnostjo in tveganjem za obolevnost vseh vrst raka, ki so največkrat posledica kemijskih spojin. Zato nas je vest o sežigalnici, za katero lahko sklepamo, da je bila inštalirana skrito pred očmi javnosti, tem bolj presenetila. Ali imamo tudi v Domžalah svojLafarge? Na to vprašanje upravičeno pričakujemo javne odgovore Heliosa in okoljske inšpekcije MOP-a. Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik »Izbira v megli« Naslov je povzet po komentarju na naslovnici v časniku za družbo in kulturo Slovenski čas, ki je priloga tednika Družina, izšel pa je v mesecu septembru 2011, izpod peresa avtorja Ivana Puca in odtod tudi narekovaj. Boljšega naslova si ni mogoče zamisliti! Zakaj in kako? V teh obskurnih časih, ko se komentarji vseh nasprotujočih si strani prehitevajo in zlivajo gnojnico počez in podolž, je ta komentar eden sila redkih, napisan razsodno, argumentirano in verodostojno. Ne prizanese nobeni strani, strankokraciji, politiki in politikom. Nedvoumno pove, da so pot do dna, v katerem se je znašla Slovenija, tlakovale garniture pred SEDANJIM premierom, še posebej vladavina prejšnjega mandatarja Janše. Z ozirom, da so mediji dnevno polni vseh mogočih afer iz vseh sfer javno družbeno političnega življenja, tako o tem ni potrebno znova zapravljati prostora in časa. Samo treba se je seznaniti in objektivno presojati. V Nagrajuje Honda Ambrož Nagrajenci križanke številka 9, ki filma v Kulturnem domu Franca • Mitja Lavrenčič, Hoče, • Francka^Trobec, Mengeš, • Nataša Šmid, Medvode. > po dve vstopnici za ogled ernika za sezono 2011/2012 so; Nagrajencem čestitamo! Nagrade tokratne nagradne križanke podeljuje Honda Ambrož. Pravilno izpolnjeno nam jo lahko pošljete od četrtka, 22. septembra 2011 na naslov Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA Franca Bernika, p. p. 2, 10 1230 Domžale. vseh mogočih zdaj potekajočih prei-gravanjih vpletenih strani, ponujanja raznih alternativ ipd., državljanom preostaja samo sprejemanje moči verodostojnih ARGUMENTOV. Tako nas državljane ne morejo zavesti nobeni prekucuhi, tlakovalci in mučenci vseh baž, ki se jih producira po tekočem traku. Tako kot nedvoumno ugotavlja in zapiše Ivan Puc, cit.: »Še pred sodbo volivcev jih čakajo na skrajno zapletenem procesu dolge ure spoštljivega sedenja pred sodnim senatom« (konec cit.). Komentar, ki ga je mogoče razumeti kot del razmišljanja Cerkve, z oziroma na čas in kraj objave, bi bil še toliko bolj prepričljiv, če in ko bi zaobjel praz-grešenost prve Demosove vladavine in vseh kasnejših v vodenju države, njenih temeljnih struktur, vse od gospodarstva dalje in obsodil pretirano vladavino strankokracije v povezavi s teokracijo in interesov obeh nad in- teresi države in državljanov. O tem nas državljane, ki prejemamo, dobivamo množice brezplačnega gradiva iz vrste institucij EU, razni glasniki, ki napovedujejo zveneča imena rešiteljev, t.i. »čudežnih dečkov«, tja od komisarja Potočnika za okolje v EU, pa tudi iz domačih logov, ne morejo prepričati. Za to novo splošno plovbo volivcev (Splošna plovba Piran je tako in tako bila prodana sodeč po poročanju v medjih na še zdaj nepojasnen način pod patronatom pok. Bajuka, podobno kot tisti 800-milijonski presežek v drž. proračunu za časa njegovega vodenja finan. ministrstva in se je izsiljeval za dajanje soglasja Hrvaški za vstop v NATO, kasneje se je ta presežek ugotavljal v resnici kot še večji primanjkljaj v proračunu) je potrebna programska prepričljivost. Podobno ni mignil komisar Potočnik v naše dobro v zvezi s postavitvijo terminalov v Tržaškem zalivu, ostalih 8 pa bolj zanimajo interesi drugih kot naše države, tako kot so bila Demosova in naslednje vlade gluhe za švicarska resna opozorila, naj se ne igrajo z gospodarstvom in njegovo razprodajo. Na to je posebej opozarjal tudi pok. Taras ermauner in dogodilo se je natanko, kakor je napovedoval, to je prevlada strankoteokracije in nastanek total lumpenproletariata brez pravic. Novovladajočim je pomenilo vse le postavaštvo in nasmehi pod žarometi in v vsaki združbi, kakršnikoli že. Pa dodajmo še to, ko bi Predsedstvo RS prisluhnilo tedanjemu članu Predsedstva, Ivanu Omanu, naj se leta 1991 zavaruje vsa meja z vojsko, bi bil cirkus okoli arbitraže nepotreben. Tako IZBIRA v megli volivcem ne bo povzročila zapletov. Leon Senger Zdravilna zelišča res v nemilosti? »Tvoja telesna moč je v zeliščnih sokovih.« Kot domžalski občan sem bil posebno vesel, da sem bil navzoč ob odprtju razstave zdravilnih zelišč zopet v Moravčah, kakor lansko leto. Naj se kar takoj posvetim temi zdravilnih rastlin, saj z njimi utrjujemo zdravje, preprečujemo razne bolezni, lahko pa z njimi tudi marsikatero pozdravimo. Zelo važno je vedeti, kdaj se zelišča nabirajo in kako se pripravljajo. Vedeti moramo, da cvetijo rastline v nižjem pasu bolj zgodaj, v višjem pa pozneje. Takoj na začetku naj pripomnim, naj nas ne moti, če so v zadnjem času zdravilna zelišča v nekakšni nemilosti. Raje se hkrati vprašajmo ali so zato zdravilna zelišča spremenila svoje bistvo in namembnost. Nesmotrno vprašanje, toda glede zapletov z njih prodajo je pripomba še kako umestna. Menda ne bomo vse zgodovine okrog zdravilnih zelišč obrnili na glavo? Najstarejša zeliščarska knjiga je ver- jetno delo kitajskega cesarja Shin-Nonga, ki je živel okrog 3.700 pr. Kr. Bil je zdravnik kot vladar svojim podložnikom in je sam živel preprosto. Opisal je nad 200 domačih rastlin ter je svoje življenjsko delo sklenil s spoznanjem: »Tvoja telesna moč je v zeliščnih sokovih.« Iz časov okoli leta 1.500 pr. Kr. pa je znana znamenita zbirka Papirus Ebers iz Egipta, kjer je naštetih nad 700 rastlinskih zdravil, staroindijska Knjiga življenjske modrosti opisuje celo nad 1.000 rastlinskih zdravil - te izkušnje so prevzela spet druga ljudstva, tako je v judovskih verskih postavah vrsta zdravstvenih predpisov, tudi knjige Stare zaveze se prav pogosto sklicujejo na zdravilnost zelišč in medu. Kralj David pa je v 51. psalmu: »Poškropi me s hizopom in očiščen bom, operi me in bolj kot sneg bom bel« prej imenovano še potrdil. Ta prošnja molitev je še danes živa v katoliškem svetu. Omenim naj še 27 zvezkov Naturalis historia Plinija mlajšega (2379), med katerimi je kar 12 zvezkov samih opisov zdravilnih zelišč. V t.i. Kapitularijah Karla Velikega (768-814) so vsebovani predpisi in navodila o gojenju zdravilnih zelišč. Potem je tukaj benediktinski menih Albertus Magnus (1193-1280), ki so ga zaradi učenosti imenovali kar »Doctor universalis«. Ob številnih drugih je posebej pomemben duhovnik Kneipp, ki pravi, da za vsako bolezen rož'ca raste, kar nas naj navdaja z nezmanjšanim zagonom v zvezi z vsem, kar je povezano z zdravilnimi zelišči. Prav je, da smo ponosni, da smo člani EU, toda da bi se suženjsko držali vseh njenih zapovedi? Konkretno glede sedanje izredno utesnjene prodaje zdravilnih zelišč. Ne vem. Ali jih ne bi raje spoštljivo prilagodili našim razmeram in potrebam? Ivan Kepic Zdaj vsaj vemo, zakaj še ni cone Želodnik Tomaž Drolec, župan Občine Komenda, zvočni posnetek s seje Občinskega sveta, 30. maj 2011: »Tisti, ki imate Delo, se spomnite, da je županja Domžal Cveta Zalokar-Oražem spraševala novinarje, katere botre ima Drolec v Komendi, da dela cono. A mislite, da je to zastonj! Kaj rečete, zakaj v Domžalah niso naredili cone? Očitno niso znali lobirati, ker danes brez lobistov, gospodje, ne gre. Sem se počutil kot ta velik mafijec, ko sem šel soglasja iskat. Točno sem vedel, koliko moram kakšnemu ne-sti, da jih bom dobil.« Hvala ti, bivši kolega župan. Zdaj vsaj vem, zakaj smo bili v Domžalah neuspešni pri pridobivanju soglasij za cono. S postopki smo začeli precej pred Komendo, a glej ga zlomka, stalno smo opažali, da stvari ne tečejo. Na ministrstvu za okolje in pri soglasodajalcih: zamude in zavlačevanje pri soglasjih, kršenje rokov, izogibanje uskla-jevalnih sestankov, stalno novi in novi pogoji, zahteve po dodatnih študijah takšnih in drugačnih vplivov ^ In to kljub temu, da je bila cona ekonomsko upravičena, prometno dostopnejša, okoljsko manj sporna ^ A dejstvo je, da je še danes ni, saj se je vse skupaj zavleklo v krizne čase, ko investitorji niso več tako zainteresirani. Nekdo, pravzaprav nekateri, so se močno trudili, da je »konkurenčna cona Želodnik« ostala mrtva črka oziroma projekt. Ker nismo znali poiskati pravih lobistov (beri: botrov, ki ob tem služijo), ker nismo podkupovali, ker nismo hoteli delati tako, kot je pač izprijena praksa v dolini Šentflorjanski. Zdaj mi je tudi jasno, zakaj so mnogi obtoževali, obrekovali in tudi javno zatrjevali, da sem sama lastnica številnih zemljišč v coni, da pre-kupčujem, imam nekakšne pove- zane firme - očitno so bili dobro seznanjeni s stanjem v Komendi in nas vse zmetali v isti koš. Kje so danes skriti tisti obrekovalci in lažnivci, ko je vsakomur jasno, da so bile to grde in lažne obtožbe? Nismo hoteli delati na takšen način in sama ne obžalujem ničesar, najmanj pa svoje drže, kajti nisem se hotela poniževati in postati »velik mafijec«. Danes si o takšnem načinu delanja velikih projektov vsakdo lahko ustvari svojo sodbo. To je slovenska realnost. Kruta, skorumpirana, izprijena, podkupljiva, grabežljiva in pogoltna. Pri tem so prepleteni vsi, uradniki, župani, ministri, vlada, razni kvazi lobisti, podjetja, gradbinci ^ Tisti, ki pač na takšne vzorce pristajajo in se jim v želji po slavi in zaslužkih podrejajo. Tisti, ki odkrito in prikrito vodijo to državo v mafijsko družbo in drug drugega ščitijo in pokrivajo. Tomaž Drolec je v svoji maniri zgovornega in odkritega župana rekel bobu bob. Pogumno dejanje, morda celo na robu zdravega razuma. Tako torej se to dela v naši deželici in kdor ne stopi na ta vlak, je naiven, neumen, neuspešen. Kaj nas res čaka prihodnost, v kateri bodo uspevali takšni vzorci, takšni ljudje, nas bo res še naprej vodila politika, ki to dopušča, pri tem tiho sodeluje in veselo služi sebi in svojim interesom, vsi drugi pa smo zanjo bebci? Ne, hvala, jaz se tega več ne grem. Kakšen bo epilog te afere ne ve nihče, mnogi pa slutimo, da ne bo nič. Tako kot že tolikokrat doslej. Dobri odvetniki, zamude na sodiščih, založeni spisi, slabo usposobljeni preiskovalci ^ A pustimo se presenetiti, saj je tale cona Komenda vendarle med manjšimi ribami. Do večjih ne seže nihče in pri njih tudi ključni akterji »pametno« molčijo. Cveta Zalokar-Oražem Opazovalnica Avtobusni vozni red Na avtobusni postaji v t. i. centru Domžal v smeri proti Kamniku, Blagovici, Moravčam in še kam visi močno pritrjen vozni red. Tik pred začetkom novega šolskega leta sem ga opazil, ko sem popoldne predolgo čakal na avtobus ^ e bežen pogled oln nanj nam pove, da je popolnoma pozabljen od vseh, ki bi morali vsaj malo skrbeti zanj, čeprav se nahaja v samem središču Domžal. Prepričan pa sem, da je tudi neveljaven! No, vsaj od 1. septembra naprej pa zagotovo! Se bo kdo od odgovornih kaj zganil po objavi v Slamniku? Tega zdaj še ne vem. Tekst in foto: Bogdan Osolin FrilhrumlE cj« i 000 t POMOČ: ADDA-levi pritok Pada, ARISTOKRACUA-vladavina plemstva, INAR-japonski bog z lisičjo glavo, KAEDI-mesto na jugu Mavretanije, KALMA-brezvetrje, OŽRELJE-predel ob žrelu, RANTA-prečni drog v kozolcu, TRIGON-trikotna starogrška harfa 1S koledar prireditev g. september 2011 SREČANJA Z USTVARJALCI r Sobota, 10. september 2011 Kdaj? 20.00 Kje? Kulturni dom Groblje Kaj? Vabimo vas na ogled tretjega folklornega večera V Grobljah kot nekoč, ki ga organizira Folklorna skupina Groblje. Nastopilo bo pet skupin: FS Federico Angelica, Aviano, Italija, Citrarska skupina Marjanke, Velenje, FS ŽKUD ~ ~ " ' ' ^ larjanke, Velenje, FS otroška FS KD Domžale in domača FS Groblje. Tine Rožanc - Veterani, Ljubljana, ača FS Groblje. Rezervacije vstopnic: Anton Košenina, tel.: 040/704-497. PO SVOJI SLEDI Knjiga je izjemno, življenjsko delo legende slovenskega alpinizma Toneta Škarje. O svojih vzponih in stenah, o odgovornosti vodje številnih odprav, o doživljanju gora in sporočilu, ki ga dajejo, o ugankah življenja in smrti, o prijateljstvu in preizkušnjah... Preseneča z neverjetno natančnostjo, kronološko urejenostjo, bogatim fotografskim gradivom, ki jih nadgrajuje z zanimivim pisanjem, polnem dramatičnosti a tudi refleksije in razmišljanja. Torek, 13. septembra 2011 Kdaj? ob 19. uri Kje? Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale Kaj? Uvodno srečanje za mesečna srečanja/pogovore ob knjigah za odrasle nad 18 let. Prebirali bomo knjige, se ob in o njih pogovarjali in se družili. Srečanja se bodo nadaljevala enkrat mesečno do aprila 2012, vodila jih bo Sabina Burkeljca, prof. slovenščine in univ. dipl. bibliotekarka. Tematike srečanj oz. naslove knjig si lahko ogledate na naši spletni strani www.czm-domzale.si. Obvezne predhodne prijave po tel.: 722 66 00 ali na: info@czm-domzale.si. Sreda, 14. septembra 2011 Kdaj? ob 14.30 Kje? Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale Kaj? Začetek ustvarjalnih delavnic za mlade, kjer bodo mladi lahko izražali svojo kreativnost s slikanjem, risanjem, fotografijo, oblikovanjem ^ Oblikovane so tri starostne skupine. Za več informacij in obvezne predhodne prijave pokličite na tel.: 722 66 00 ali kliknite na: info@czm-domzale.si. jP@g®v®r z avt®B Cveta laDOkč m Petek, 16. september 2011 Kdaj? ob 18. uri Kje? Več informacij dobite na tel.: 040/704-491. Kaj? Uvodno srečanje za tečaj/delavnica videoanimacije Za tiste, ki se želijo sami narediti animirani film, videospot, montirati videoposnetke ... z uporabo risbe, fotografije, filma, grafike, bo letos potekala (enkrat tedensko) delavnica računalniške videoanimacije in Izšle tri nove otroške eko knjige Alenka Zumbar Klopčič, pisateljica, ki ima v letošnjem letu zagotovo pisateljsko svoje najplodnejše leto, saj so izšle že njene številne knjige, tudi v poletnih mesecih ni počivala. V času, ko je bila večina bralcev na počitnicah, je pripravila tri knjige v sodelovanju z različnimi organizacijami, katerih izid smo dočakali v teh dneh. Otroški eko knjigi o Hišku, ki sta izšli v sodelovanju s prvo spletno skupnostjo za promocijo trajnostne-ga bivanja Energijo doma (www. energijadoma.si), se imenujeta Hišek in Sonček ter Hišek in Ele- ktromobil, njena tretja knjiga pa je Eko pravljica. Hišek in Sonček Zgodbica z naslovom Hišek in Sonček izpostavlja pomen sončne energije, govori pa o Hišku, ki se seznani s poletjem kot letnim časom z veliko sončnimi dnevi. Hišek se pri tem zave ne le, da je iz sončne energije mogoče proizvesti električno energijo, ampak tudi, da je treba z energijo tudi preudarno ravnati. Zgodbica prikazuje, da je energija nekaj živega in da prihaa iz našega okolja. Spremne besede h knjigici so pripravili Mitja Petkovšek - telovadec in lastnik prve plus energijske hiše v Sloveniji, Dejan Savic - zastopnik za energetsko politiko za Greenpeace v Sloveniji in Mary Veronica Tovšak Pleterski, direktorica za evropske in mednarodne trge ogljika na Generalnem di-rektoratu za podnebne ukrepe na Evropski komisiji. Hišek in Elektromobil V zgodbici z naslovom Hišek in Elektromobil Hišek dobi novega sostanovalca - električni avto oziroma Elektromobil. Ta se polni iz električne vtičnice, zgodbica pa pojasnjuje njegovo delovanje na osnovi električne energije. Skozi knjižico se otroci seznanijo z možno alternativo v cestnem prometu. Spremne besede: Rok Terziev in Klavdij Murn - lastnika portala Elektro-Vozila, prof. dr. Igor Papič - Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Andrej Pečjak -pionir električnih vozil v Sloveniji, dr. Janko Jamnik - direktor Kemijskega inštituta Ljubljana. Eko knjigi sta primerni za otroke od 2. pa vse do 10. leta ter za njihove starše, atraktivni zgodbici o Hišku pa vsebujeta komične vložke in seveda močna okoljska sporočila. Knjigi, ki ju je ilustrirala Marta Bartolj, sta izdai kliranem papirju. dani na reci- Eko pravljica Veter, zemlja, ogenj in voda. Ne le naravni elementi, ampak tudi naravni energenti. Veter, s katerim se bori mlada pikapolonica Metka, neumorno kaže svojo moč. Prav tako geotermalna energija oziroma topla voda v toplicah, kamor se nameni naša stara znanka - žabica Vanja. Pa ogenj, ki skorajda vzame življenje pojočemu murnu Jožetu, a ga na srečo reši človek. Voda pa še vedno razveseljuje in hrabri prav tako enega naših starih znancev - deževnika Martina. Spremne besede Eko pravljici pa so dodali Dušan Plut, profesor na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete, Irena Mraz, predsednica društva Planet Zemlja ter Jurij Rihar iz Gradbenega portala PEG. Mateja A. Kegel Naj ne mine dan brez knjige Na straneh Slovenske matice sem našla zanimive podatke o knjigah, ki so v zadnjem času izšle pri njihovi založbi. Upam, da vas bodo spodbudili k branju teh zelo zanimivih in kvalitetnih knjig. Tomaž Brejc: Študije o slovenskem slikarstvu v 20. stoletju V študijah, ki so zbrane v tej knjigi, Tomaž Brejc slovensko slikarstvo dvajsetega stoletja interpretira v njegovem stilnem razvoju in ga hkrati postavlja v evropske okvire. »Če je za Slovence devetnajsto stoletje v znamenju besede, je dvajseto bolj v znamenju Podobe,« piše v predgovoru h knjigi. »Modernizem je civilizacija vida in vidne izkušnje v obsegu, ki ga poprejšnja obdobja niso poznala.« z tega izhodišča so nastale izjemne nove interpretacije slovenske umetnosti, ki jih piše suveren raziskovalec in esejist s filozofskim navdihom in v izbrušenem slogu. France Vurnik: Iz Moskve, iz ruskih daljav V knjigi s poetičnim naslovom Iz Moskve, iz ruskih daljav je France Vurnik, poznavalec in velik ljubitelj ruske književnosti, zbral besedila, s katerimi se je pol stoletja poglabljal v ustvarjanje dežele, ki nam je bila vselej hkrati blizu in daleč. Nekaj zapisov se nanaša na starejšo književnost, večina pa na dela prozaistov, mislecev in dramatikov dvajsetega stoletja. Avtor je pogosto tudi potoval v Rusijo in od tam prinašal za tisti čas sveže informacije in osebne vtise, ki jih je vtkal v svoje pisanje. Iztok Simoniti: Historia magistra mortis Eseji v tej knjigi se ukvarjajo s tremi velikimi vprašanji: zlomu in nasilju v 20. stoletju, z vprašanjem mo-nmoteističnih religij in fundamen-talizmov, ter z vprašanjem svobode. Človek 20. stoletja je pokazal izjemno potrebo in nadarjenost za vse vrste zla. Poglabljanje v koncepte in prakse zločinov, storjenih med 2. svetovno vojno in po njej, vključno s tistimi ob razpadanju Jugoslavije, kaže, da zlo za vedno poškoduje človeka, ter se vrača v vedno hujši obliki. Gre za velike zločine, ki se tako globoko zarežejo v družbeno tkivo, da jih ni mogoče pozabiti ali odpustiti, zato se vprašanje odgovornosti, krivde, kazni, odpuščanja prenaša iz ene generacije v drugo. Celotna zgodba zahodne svobode stoji na posamezniku in njegovih pravicah, ki pa v dejanskem življenju delujejo samo kot odgovornost. Meta Kušar: Intervju Zbirka dolgih, analitičnih in raziskovalnih pogovorov, ki jih je Meta Kušar opravila z vrsto uglednih domačih in tujih sogovornikov, nazorno pričajo, kako se forma intervjuja, Kosmačem, Edvardom Kocbekom, Miro Mihelič, Žarkom Petanom in drugimi velikani slovenske kulture ter tudi vse za slovensko-bol-garske stike pomembne pisatelje, prevajalce in urednike. Izjemen tega pogosto zlorabljenega novinar- prispevek Moje slovenske biografi-skega žanra, lahko pod spretnimi in občutljivimi novinarskimi prsti spremeni v trajajoče pričevanje o določenem zgodovinskem trenutku. Sogovorniki Mete Kušar so seveda strokovnjaki, vendar jim njihova profesionalna (bodisi umetniška, bodisi znanstvena in intelektualna) kompetenca ne brani, da ne bi s svojimi razmišljanji in pogosto kritičnimi analizami, ki nastopajo kot sestavni del pogovorov, posegali v zadeve, ki se tičejo vseh nas. Vsi njeni sogovorniki reflektirajo ali pa z močjo ustvarjalne intuicije opisujejo probleme širšega, družbenega, kulturnega in duhovnega konteksta. Gančo Savov: Moja slovenska biografija, past za nasprotnike V delu Moja slovenska biografija Savov podrobno predstavi svoje videnje Slovenije, njene pokrajine, značaje ljudi, kulturo, literaturo, jezik in tudi politiko skozi prizmo pol stoletja svojih silno raznovrstnih stikov s Slovenijo. Med drugim v delu opiše svoja srečanja s Cirilom je za slovenskega bralca je nazoren prikaz, da so bolgarsko-slovenski stiki obstajali tudi zadnjih 50 let in da imamo trden temelj za njihovo nadaljevanje in nadgradnjo. V delu Past za sovražnike skozi osebno izkušnjo političnega zapornika od leta 1974-1985 in tudi izkušnjo drugih znanih bolgarskih disidentov predstavi duha in življenje pod komunističnim režimom v Bolgariji ter po izpustitvi iz zapora svojo družbeno in socialno izolacijo do padca komunizma leta 1989. Kulturna identiteta Istre V zborniku Kulturna identiteta Istre so sodelovali književniki, zgodovinarji, publicisti in predstavniki manjšin iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Po mnenju udeležencev se je prvič zgodilo, da so se v katerem od glavnih mest treh sosednjih držav srečali vidni poznavalci te problematike, ki je v zgodovini pogosto povzročala ne samo kulturnih, ampak tudi politične konflikte. Tatjana Kokalj montaže. Termin in teme bomo določili na prvem srečanju. Število je omejeno (5) Mentor: akad. slik. spec. Vojko Aleksič Ponedeljek, 19. septembra 2011 Kdaj? ob 19. uri Kdaj Kje? Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale Kaj? Predavanje v okviru Programa za odgovorno starševstvo Kako krotiti otroke. Predava Lili Jazbec, prof. Vabljeni! Ponedeljek, 26. septembra 2011 Kje? Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale Kaj? Zadnji dan za oddajo fotografijo za mednarodni fotografski natečaj Ljubezen in humor. Vabljeni k sodelovanju. Več informacij o razpisu najdete na naši spletni strani: www.czm-domzale.si. Konec septembra Kje? Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale Kaj? Pričetek 30-urnega tečaja španščine. Tečaj bo potekal enkrat tedensko do januarja. Cena 100 €. Majhna skupina (do 10 tečajnikov). Tečaj vodi Irena Grmek, uni. dipl. hisp. Več informacij in prijave po tel.: 722 66 00 ali na info@czm-domzale.si ClUELttUES JOURS À CÔTE D AZUR Srn (nalepljeni spomini Janeza Praprotnika) Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58 Odprtje razstave 15. 9. 2011 ob 19. uri; ogled do 14. 10. 20l1 Radio Hit in Občina Domžale vabita na HITOVO SEJMARJENJE 17. in 18. septembra 2011. "...SPOZNALA SEM, KAJ SE SKRIVA V KNJIGAH: NE LE VILE IN ŠKRATI, PRINCESE IN ZLOBNE ČAROVNICE, AMPAK TUDI TI IN JAZ, NAŠA VESELJA, NAŠE SKRBI, NAŠA UPANJA IN ŽALOST. DOBRO IN SLABO, RESNIČNO IN IZMIŠLJENO, NARAVA IN VES SVET - VSE TO JE V KNJIGAH." (Eva Janikovszky) Skupini bosta stalni in številčno omejeni: vpis se bo pričel 1. septembra in bo trajal do zasedbe prostih mest. Vpisnice dobite na oddelku za otroke in mladino Knjižnice Domžale. PRISRČNO VABLJENI! Vpisovanje abonmajev: od 15. do 27. septembra www.kd-domzale.si tel.: (01) 722 50 50 ■ I ■IIHIIH I I I I I A Pokrovitelj gledališkega abonmaja ■ ■II nlbO Gledališki Oranžni/Rumeni/Rdeči/Zeleni Edward Albee Občutljivo ravnovesje drama / Mestno gledališče ljubljansko režija: Zvone Šedlbauer; igrajo: Stannia Boninsegna, Marko Simčič, Judita Zidar, Mojca Funkl, Maja Boh, Jožef Ropoša, Tajda Podobnik Jeffrey Hatcher Picasso provokativna drama / Mestno gledališče Ptuj režija: Miha Alujevič; igrata: Radko Polič - Rac in Pia Zemljič Oscar Wilde Slika Doriana Graya drama / Slovensko narodno gledališče Drama, Ljubljana režija: Ajda Valcl; igrajo: Saša Tabakovic, Uroš Fürst, Gregor Bakovic, Saša Pavček, Viktorija Bencik k.g./ Saša Mihelčič, Klemen Slakonja Anton Pavlovič Čehov Jaz vas ljubim komedija / Slovensko ljudsko gledališče Celje režija: Nikola Zavišic; igrajo: Miro Podjed, Jagoda, Vojko Belšak, Igor Sancin, Andrej Murenc, Ana Ruter, Igor Žužek, Barbara Medvešček, Tarek Rashid, Mario Šelih Milan Jesih Grenki sadeži pravice absurdna komedija / Slovensko narodno gledališče Nova Gorica režija: Andrej Jus; igrajo: Ana Facchini, Arna Hadžialjevic, Peter Harl, Kristijan Guček Vinko Möderndorfer: Nežka se moži komedija / Slovensko narodno gledališče Drama, Ljubljana režija: Jaka Andrej Vojevec; igrajo: Nina Valič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec Otroško varstvo za obiskovalce abonmaja rdeči Med trajanjem predstav gledališkega abonmaja RDEČI nudimo možnost brezplačnega varstva predšolskih otrok naših abonentov. Vsi starši, ki bi si radi brezskrbno ogledali abonmajske predstave, pa imate težave z varstvom vašega otroka, ga lahko za čas predstave oddate v organizirano varstvo v Vrtcu Urša na Slamnikarski ulici v Domžalah. Varstvo poteka od 19.30 ure do konca predstave. Starše, ki boste svojega otroka oddali v varstvo, prosimo, da to sporočite najkasneje en dan pred predstavo v upravo Vrtca Urša, tel. 729 86 00. ■ 11 A II IHM II I II Koncertni Pokrovitelj _■-i-i—. ■ koncertnega |—I — l\J I I I 1x1 abonmaja Modri Morje Skladbe, ki jih je navdihnilo morje Izbor iz programa: A. Vivaldi, F. Schubert, G. Crumb, C. Debussy, T. Takemitsu, M. Ravel Program bodo izvajali člani abonmajskega ansambla. Večerne ure Glasba z večerno tematiko Izbor iz programa: P. Glass, A. Vivaldi, F. Schubert, D. Tabakova, M. Ravel, L. Boccherini Program bodo izvajali člani abonmajskega ansambla. Dunaj in Buenos Aires Valčki, polke, tango in ostale vesele muzike Izbor iz programa: F. Schubert, J. Strauss, A. Piazzolla Program bodo izvajali Godalni kvartet Arriaga, kitarist Klaus Jaeckle in člani abonmajskega ansambla. Črni angel Skladbe temnih pokrajin Izbor iz programa: H. Biber, G. Crumb, A. Vivaldi, F. Schubert Program bodo izvajali godalni kvartet Stadler in člani abonmajskega ansambla. Sence ljubezni Skladbe ljubezeni, ljubosumja in osamljenosti Izbor iz programa: Odlomki iz Tolstojeve novele in pisma Janačka K. Stoesslovi -L. Janaček: Kreutzerjeva sonata, Odlomki iz Schubertovih pisem - F. Schubert: Godalni kvintet Program bodo izvajali Godalni kvartet Kuss, violončelist Miklos Perenyi in igralec Pavle Ravnohrib. Kraljestvo živali Glasba, navdihnjena z živalskim svetom Izbor iz programa: A. Vivaldi, F. Schubert, L. Berio, S. Prokofiev Program bodo izvajali člani abonmajskega ansambla ter narator Tilen Artač. Programski vodja koncertnega abonmaja je Mate Bekavac. Abonmajski ansambel koncertnega abonmaja sestavljajo: Božena Angelova violina, Gregor Fele violončelo, Irena Kavčič flavta, Irina Kevorkova violina, Jerneja Grebenšek klavir, Jošt Kosmač violončelo, Maja Savnik violina, Mateja Ratajc viola, Mojca Menoni Sikur violina, Natalia Smolina viola, Martin Sikur violončelo, Tanja Sonc viol^ina, Žiga Faganel violina, Živa Ciglenečki violina, Marko Zupan flavta, Mojca Gal violina, Trio Ars musica, Jerca Novak flavta, Brina Kafol flavta, Jure Goručan klavir, Aco Biščevič tenor, čembalo, klavir, Aljaž Beguš klarinet, Tilen Artač violončelo i m II A II IHM II I ■ II ■ Il Glasbeno scensk M tm I A Pokrovitelj filmskega abonmaja © MINI^ETFFtS^'E^O iH^s Kbl^L-ITUIR^CI msk Vesna Zornik »Tango apasionada« Vesna Zornik glas, Andraž Mazi kitare, bendžo, dobro, pedal steel, Erik Marenče klavature, Nikola Matošič kontrabas, Rok Koritnik bobni, Ana Duša in Metod Banko spremljevalni glas, Aldo Ivančič programiranje ritmov, oblikovanje zvoka / koncert Nika-Laja in prf^ banda Monty Python glasbeno-gledališki performans režija: Tijana Zinajic / nastopajo: Nika Vipotnik, Joži Šalej, Kristjan Guček in Tomo Tomšič Rade Šerbedžija »Včasih prihajam, včasih odhajam« večer šansonov nastopata: Rade Šerbedžija vokal, Jure Ivanušič klavir SITI teater God Art - Live glasbeno humorna predstava nastopata: Jure Godler in Tilen Artač SNG Nova Gorica/Gledališče Koper Iztok Mlakar Jožef Slehernik - Pepi komedija režija: Vito Taufer Ženski pevski zbor Kombinat »Pesmi upora« koncert Prednosti abonentov v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale: • stalni sedež pri obisku predstav in koncertov • abonenti lahko obdržijo svoj sedež tudi v naslednji sezoni • ogled predstav po ugodnejši ceni • brezplačno prejemanje mesečnega koledarja prireditev ter ostalih informacij o kulturnih dogodkih • brezplačno prejemanje gledališkega, koncertnega ali filmskega lista teden dni pred Vašo abonmajsko prireditvijo • možnost brezplačnega varstva predšolskih otrok v času trajanja predstav abonmaja RDEČI (varstvo se izvaja v Vrtcu Urša, Slamnikarska 26, Domžale) 400 udarcev Les quatre cents coups / 1959 / drama / Francija režija: François Truffaut; igrajo: Jean-Pierre Léaud, Claire Maurier, Albert Rémy, Guy Decomble, Georges Flamant, Patrick Auffay Na morje! Alamar / 2009 / družinska drama / Mehika režija: Pedro González-Rubio; igrajo: Roberta Palombini, Natan Machado Palombini, Jorge Machado, Néstor Marín Na sledi očetu Winter's Bone / 2010 / srhljivka / ZDA režija: Debra Granik; igrajo: Jennifer Lawrence, John Hawkes, Kevin Breznahan, Dale Dickey, Lauren Sweetser, Tate Taylor, Garret Dillahunt Boljši svet Hœvnen / 2010 / drama / Danska, Švedska režija: Susanne Bier; igrajo: Mikael Persbrandt, Trine Dyrholm, Ulrich ^omsen, William Johnk Nielsen, Markus Rygaard, Kim Bodnia, Wil Johnson Življenje na smetišču Waste Land / 2010 / dokumentarni film / Brazilija, VB režija: Lucy Walker; nastopajo: Vik Muniz, Fabio Ghivelder, Isis Rodrigues Garros, Tiáo Santos, Valter dos Santos, Leide Laurentina da Silva Suelem Pereira Dias Ču do vi to Biutiful / 2010 / drama / Španija, Mehika režija: Alejandro Gonzalez Inarritu; igrajo: Javier Bardem, Maricel Alvarez, Hanaa Bouchaib, Guillermo Estrella, Eduard Fernández, Cheikh Ndiaye Diaryatou Daff Skrivnost njihovih oči El secreto de sus ojos / 2009 / kriminalka / Argentina, Španija režija: Juan José Campanella; igrajo: Ricardo Darin, Pablo Rago, Guillermo Francella, Soledad Villamil, José Luis Gioia Še eno leto Another Year / 2010 / komična drama / Velika Britanija režija: Mike Leigh; igrajo: David Bradley, Jim Broadbent, Karina Fernandez, Oliver Maltman, Lesley Manville, Ruth Sheen, Imelda Staunton, Peter Wigt možnost plačila abonmaja v dveh obrokih 10 % popust pri ogledu ostalih prireditev v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (pri nekaterih prireditvah celo 50 % popust) vsak abonent gledališkega, koncertnega ali glasbeno-scenskega abonmaja bo prejel dve brezplačni vstopnici za ogled filmskih predstav vsak abonent filmskega abonmaja bo imel 40 % popust pri nakupu vstopnic za ostale filmske prireditve ■ A Otroški -A ^ ■ ■■ ■■■■■IH Cenik za sezono 2011/12 11 11 I gledališki in koncertni abonma glasbeno scenski abonma filmski abonma 1. prostor 2. prostor 1. prostor 2. prostor 1.+2. prostor abonma podjetja 72,90 € 64,80 € 75,60 € 67,50 € 28,80 € redni abonma * 68,85 € 61,20 € 71,40 € 63,75 € 27,20 € redni abonma ** 72,90 € 64,80 € 75,60 € 67,50 € 28,80 € abonma upokojenci * 64,80 € 57,60 € 67,20 € 60,00 € 25,60 € abonma upokojenci ** 68,85 € 61,20 € 71,40 € 63,75 € 27, 20 € abonma študenti * 48,60 € 43,20 € 50,40 € 45,00 € 19,20 € abonma študenti ** 52,65 € 46,80 € 54,60 € 48,75 € 20,80 € * takojšnje plačilo, ** plačilo na 2 obroka Davek v cenah za gledališki, koncertni in glasbeno scenski abonma ni obračunan na osnovi 13. točke 42. člena Zakona o DDV, cena za filmske predstave pa vključuje 8,5 % DDV. Tomceva dvorana 0 00 0 0 00 0 0 00 0 Lože Parter 000000000(1») 000000000(i^(iDli2 000000000(i»)(ii) 000000000(i»)(ii](i2 0000000001ii)(ii) 000000000(ii)(ii)(i2 000000000(10)0) 000000000(ii)0)(i2 000000000(ii)(iil 000000000(i0)(ii)(i2 000000000(ii)0i 000000000(i0)lii(i2 000000000(^0(^(^ 0000000001^(0 Dvorana ima 188 sedežev: • 137 v parterju 2 • 39 na balkonu 2 • 12 v ložah 4 Vsi sedeži so oštevilčeni. 5 6 7 8 9 10 11 12 1 Frane Puntar Medvedek zleze vase lutkovno - igrana predstava / Mini teater, Ljubljana režija: Jaka Ivanc; igrata: Nina Ivanišin in Primož Pirnat Program animiranega filma SLON Izbor animiranih filmov z delavnico optičnih igrač animirani film / delavnica Franjo Frančič Imej se rad igrana predstava / Slovensko stalno gledališče Trst / Gledališče Koper režija: Katja Pegan; igrajo: Luka Cimprič, Maruša Kink, Andrej Zalesjak, Lara Komar Po slikanici Lile Prap Dinozavri v cirkusu plesna - igrana predstava/ Gledališče Labirint Sergej Prokofjev Peter in volk glasbena pravljica za komorni orkester in recitatorja Vpisovanje otroških abonmajev Otroške abonmaje bomo vpisovali v mesecu septembru v sodelovanju z domžalskimi vrtci in šolami. V abonmaju je pet predstav, ki si jih otroci ogledajo med šolskim letom, lahko pa vpišete tudi abonma s tremi predstavami (Medvedek zleze vase, Imej se rad, Peter in volk). Otroci predstave obiskujejo v dopoldanskem času v sklopu svoje vrtčevske skupine ali šolskega razreda. Rok za vpis v abonmaje je petek, 30. september 2011. III 11 ■IIHIIH I I I I IHHIII Kje in kdaj vpisujemo abonmaje? Vpisovanje bo potekalo v preddverju Tomčeve dvorane Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod z Ljubljanske ulice) in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo v dopoldanskem času). Vpis dosedanjih abonentov • od četrtka, 15. septembra, do vključno ponedeljka, 19. septembra abonenti, ki želite obnoviti svoj lanskoletni abonma; svoje stalne sedeže lahko obdržite le v tem terminu, kasneje to žal ne bo mogoče • sreda, 21. septembra abonenti, ki želite zamenjati svoj stalni sedež Vpis novih abonentov • od četrtka, 22. septembra, do vključno srede, 27. septembra Vpis abonmajev na daljavo Abonma lahko vpišete tudi na daljavo, plačilo pa izvedete preko položnice ali preko internetnih plačilnih poti. Vaše želje za podaljšanje abonmaja, spremembo sedeža ali za vpis novega abonmaja nam sporočite na elektronsko pošto jure@kd-domzale.si, več informacij o tej obliki vpisovanja abonmajev pa dobite tudi na telefonski številki 01 722 50 50. Splošne informacije Vse dodatne informacije o vpisu abonmajev in o programu lahko dobite v upravi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, 1230 Domžale, kletni prostori), na internetnem naslovu www.kd-domzale.si, po elektronski pošti info@kd-domzale.si ali na telefonski številki 01/722 50 50. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 000000000(l0(0(i2(l3 3 Balkon 2 [3 i. prostor 0 2. prostor www.kd-domzale.si / tel.: (01) 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale / Oblikovanje DC Studio Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale 9. SEPTEMBER 20II kultura 23 PRESENETUiVO DOBRO ZAiGRAN PROGRAM: Končno veliki uspeh Godbe Domžale jnja je svoj pravila v dopol- DOMZALSKi POLETNi FESTiVAL NA STUDENCU Pariška razigranost po domžalsko ... V enajstem festivalsko zastavljenem dejanju so se člani Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana v osrednji poletni prireditvi - premieri komedij'e Georgesa Feydea-j'a - Dama iz Maxima predstavili svojim številnim obiskovalcem na način, ki navdušuje vse obiskovalce Studenca, hkrati pa ne pušča ravnodušnih niti strokovnjjakov. Vrhunec poletne sezone - domača premiera omenjene komedije, je vnovič dokazala izjemno prepričljivost ljubiteljsko zastavjjenega dramskega početja, saj je prav ljubezen do gledališča, igranja, sode-lovanjja in druženjja tisto gonilo, ki mora pripeljati do dobrih rezultatov, do kakšnih je prišel režiser in duša vsega - Lojze Stražar s svojo številno ekipo. Nekaj o avtorju ... O avtorju komedije Georgesu Fe-ydeajju veliko izvemo v brošurici 11. festivala Studenec in v članku izpod peresa kolege Ludvika Kaluže. stumi, scenografijja in vse ostalo, kar jje bilo treba postoriti za postavitev tega radoživega spektakla z okoli 100 igralci oz. sodelujočimi. Dama iz Maxima, po žanru najj bi šlo za vudvilsko bulvarko, je gledališko delo, ki navdušuje naj-poprej z veliko intenzivnostjo do-gajjanjja, tempom in nenehnim, vse bolj zapletenim dogajanjem, ob tem pa nas sproti nagrajuje tudi z lepimi melodijjami, koreograf-skimi ponazoritvami kan kana in mnogega drugega blišča, ki gre v kih Feydeau jje v svojem barvitem voje pisanem komediografskem četju napisal 39 komedij, enodejank kakor uprizoritev z več dejanji. V njjih jje na vesel, razgiban, bučen, z glasbo okrašen način opisoval zablode, prevare, intrige, stranpoti, vse nelepe lastnosti (predvsem Parižanov) ob koncu 19. stoletja. Na farsičen, burkaško raznovrsten način lahko uvidimo, kakšno jje bilo de sieclovsko življjenjje ob koncu 19. stoletja v Parizu in pariškem podeželju in na začetek 20. stoletja. Feydeau se jje iz vseh napak svojih someščanov norčuje, hkrati pa smeši vse oblike izkazovanja malomeščanskih navad. Pri tem Fe-ydeaju ne izpusti iz rok vseh niti smisla, saj so vse njegove dramaturške podrobnosti urejene tako, da ima vse tisto preganjanje po odru, odpiranje in zapiranje vrat, nešteti zapleti in razpleti, različne domislice glede pravih in nepravih identitet svoje racionalno poja-snjenje in svoj smisel. Prav v teh elementih je mojster francoske komedije, imeli naj bi ga celo za drugega Moliera, nedosegljivo zabaven. Zlasti še, ker gre za dosego zgodnjih ciljev v korak s temi intencijami tudi glasba, ko- po-tako in iz njegove postelje pa se v spalni OPTIKA OČESNA AMBULANTA HElena DolinsEk s.p. Breznikova 15. Domžals TeI.:OI/7SI6-436 (Breza center) Samostanska 14, Kamnik Tei.:0i/83i7-005 korak z dramskih dogajanjem, dialogi in fabulo. Vsebina Dame iz Maxima Ludvik Kaluža, sicer strokovnjak za gledališki jjezik, jje zgodbo o Dami iz Maxima - Puži Frufru (tak je njen vzdevek) zaokrožil takole: Ugledni kirurg Petypon se do jjutra zapijje s prijjateljem Gegre-montom, ta ga drugi dan opoldne najde spečega za kanapejem, postelje srajčki pojavi prijateljica noči Puža Frufru. Zanjo nikakor ne sme izvedeti doktorjeva verna in vraževerna žena. V tem nenapovedano pride na obisk bogati doktorjev stric, general Petypon, ki se je vrnil iz Afrike zaradi poroke svoje posvojjenke. Nečaka jje prišel povabit na poroko. Pužo, ki jo najde v nečakovem stanovanju, pa ima za njegovo ženo. Doktor strica pusti v zmoti in se s Pužo odpravi na stričev grad. Kmalu po njjihovem odhodu pa doktorjeva žena Ga-brielle prejme pismo, s katerim general vabi zakonca na poroko. Ker je prepričana, da je njen mož na nujni operaciji, se na grad v Touraini odpravi sama. Gegre-mont, ki je opazil Gabriellin odhod, odpotuje tja tudi sam. Vsi se znajdejo na gradu v Touraini, kjer Puža Frufru duhovito svobodno dekle brez moralnih in družabnih zadržkov ter precej dolgega in ostrega jezika, povzroči ljubko zmešnjavo. Provincionalne dame, ki imajo Pužo za pravo Parižanko, se jo v svojem malomeščanskem snobizmu trudijo oponašati. V nekem trenutku pa se opat, gost pri generalu, zave, da to damo od nekod pozna. Doktor Petypon je v hudih zadregah zaradi Puže in svojje žene, ki jje prišla za njjim. Ta se s Pužo tudi spozna in jo ima za generalovo ženo, doktor pa se svoje vraževerne žene odkriža tako, da ji kot prikazen zapove odhod domov. S Pužo se na gradu sreča tudi generalov nesojeni zet, kapetan Orignon, med njima se obnovi stara ljubezen, zato skupajj pobegneta v Pariz. General, mož klasične morale in časti, se odloči v Parizu rešiti tudi nečakovo čast in poravnati spor med možem in »ženo«, kar se razvije v bliskovit in duhovit razplet. K vsemu pripomore še čudežni doktorjev »uspavalni naslonjač«, ki se v kritičnih trenutkih pojjavi kot nekakšen deus ex machina, ki pa dogajanje ne razpleta, temveč ga še bolj zavozla. Nelahkega režijjskega dela (najj-težje je ljudi nasmejati!) se je lotil Lojze Stražar, potem ko je Roman Končar na Dami iz Maxima opravil adaptacijjo ter pripravil besedilo songov. Glavno vlogo je Stražar zaupal mladi Domžalčanki Evi Černe, ki se jje svojje prve dramske radožive vloge spogledljive barske plesalke lotila na tak nagajiv način, ki je vsej predstavi prinesel dodatno vrednost - prepričljivo mladostno draž uživanja življenja z veliko žlico. Kot mlada glavna igralka so v enaki meri navdušili stari gledališki »mački«, kot so: Gegremont - Jože Vunšek, Jure Sešek kot doktor Petypon, Konrad Pižorn kot general Petypon du Grele in Pia Brodnik kot gospa Petypon, njegova žena. Ob njih s svojo diskretno služabniško vljudnostjjo in ubogljivostjjo ves čas prepričljivo dokazujje svoj'o dolgoletno igralsko kilometrino Rajko Majdič, opazen pa je bil tudi mali služabnik Emile - Luka Sešek. Zelo zabaven in v svojji veseli teatraličnosti zelo opazen je bil lik direktorja kabareja, ki ga je oživil Robert Vrčon. Zabavo v dvorani generala Pe-typona du Greleja so ozaljšale številne gostje in drugi liki, ki jih je režiser znal motivirati do te mere, da so vseskozi »igrali« tudi oni, ki niso imeli govorjenega besedila. Imenitna glasba, ki jo je prispeval Slavko Avsenik ml.,Jpetj'e mešanega pevskega zbora Šutna Kamnik in pevcev iz okoliških zborov je dala predstavi tudi razsežnost glasbenega spektakla, ki jje 15-krat privabil po tisoč obiskovalcev, kolikor jih poletno gledališča na Studencu sploh največ lahko sprejme. Par Pižorna in vse ostalo je odločilno prispevalo k splošni oceni vseh, ki smo predstavo videli: »To lahko spravijo od sebe le ljudje, ki imajo gledališče radi, ki v tem ljubiteljskem delu uživajjo in so za uspeh pripravljeni prispevati na desetine večerov, ki bi jih sicer lahko uporabili kako drugače - zase! Lojjze Stražar, ta neuničljjivi zanesenjjak, je postal mojster tovrstne obrti, le on pa zmore v ljudeh zganiti s svojo povezovalno osebnostjo tiste vzgibe njihove ustvarjalnosti, ki je ena sama radost gledališkega ustvarjanja po domžalsko. Tokrat je bilo to radostno dejanje uprizoriti pariško razigranost na naš, domžalski način. Uspelo jje!« Matjaž Brojan Tik pred počitniškim utripom je bilo 29. majja v rojjstnem krajju Ivana Cankaqa - na Vrhniki 31. tek-movanjje Zveze slovenskih godb v tretji in prvi težavnostni stopnji. Tekmovanje je iz leta v leto bolj zahtevno, programi zahtevnejši, obsežnejši in kvaliteta vse višja, zato se jje na razpis prijjavilo le šest godb v tretjo težavnostno stopnjo in pet v prvo. Tretja težavnostna sto tekmovalni del o danskem času z obveznima skladbama Roberta W. Smitha Encanto in Jake Puciharja Radi igramo. Petčlanska žirija v sestavi treh Slovencev A. Zupana, S. Ro-binsona in T. Habeta, Švicarja F. Neukommna in Italijana M. So-madossijja jje najjvišjje ocene namenila Pihalnemu orkestru Šentjanž KOGRAD IGEM iz Šentjanža pri Dravogradu in dirigentu AIoj'-zu Lipovniku. Dosegli so 513,50 točk, kar je 95,09 odstotka možnih točk in s tem zlato plaketo s pohvalo. V popoldanskem času, ob 15. uri, pa j'e tekmovala v 1. težavnostni skupini ob godbah iz Viča, Do-bove, Sežane in Šentjerneja tudi Godba Domžale. Za svoj tekmovalni program je izbrala obvezne skladbe: petstavčno Manhattan Symphony Serga Lancena, v kateri sta se z odličnima stilno prefinjenima soloma izkazala trobentač Daniel Savnik in pozavnist Andraž Gnidovec. Že uvodna skladba, namenjena uigravanju in privajanju na akustiko Cankarjevega doma - Jupiter Hymn Gustava Holsta, je dala slutiti, da se je orkester z dirigentom Damjanom Tomažinom za tekmovanje dobro pripravil in pokazal, da ima v svoj'ih glasbenih vrstah odlične izvaj'alce. Še bolj so prepričali v obveznih dveh skladbah T. Habe- ta Metlika in Ptuj. Posebno se je izkazala sekcija blagozvočnih klarinetistov. Dirigent jje imel srečno roko pri izboru manjkajočih godbenikov (oboa, rog, tuba ...), tako da je bil zvok orckestra poln, plemenit in hkrati bleščeč. Dirigent se je izkazal tudi v izboru tempov in v prehodih med posameznimi deli skladb. Ob toplem sprejemu v dvorani je orkester zaigral še za-dnjjo skladbo, po lastnem izboru, Godba gre v vesoljje Roka Goloba. V tej in že v prejšnjih smo slišali tudi uravnovešeno in ritmično homogeno tolkalno sekc^o. Presenetljivo dobro zaigran program je prinesel Godbi Domžale 514 točk, kar je bilo 95,19 odstotka možnih točk in tako zlato plaketo s priznanjem. Uspešnejši sestavje bil le Pihalni orkester občine Šentjernej z 99,63 odstotka možnih točk. Z ozirom na prehojjeno pot in uspešna tekmovanja v preteklosti je ta dosežek velik korak naprej in dokazuje, da je ob dobrem sodelovanju vseh dejavnikov v kraju, ob dobrem organizacijskem in strokovnem vodstvu godbe ter ob ustreznih ambicijah, mogoče doseči kvaliteto, ki bo prepričala mlade, da je v tako častitljivem društvu, ustanovljenem že leta 1884, vredno sodelovati. Raznolikost programa in kakovostna rast pa medsebojno druženje, tkanje prijateljskih vezi in sodelovanje med generacijami bo zagotovilo, da je delovanje in igranje tako za izvajalce kot poslušalce duhovna bogatitev hkrati pa tudi sprostitev in prijetno doživetje. Ob uspehu iskrene čestitke, tako v mojem imenu, v imenu članov žirije ter seveda v vašem imenu, drage Domžalčanke in Domžalčani. Tomaž Habe kNJižnicA domžale Bogastvo naše dediščine v objektivu Mavrice Pariško naravnana scena Jožeta Napotnika in obilica drugih scenskih cukrčkov (trenutek, ko pobič ukrade klobaso klobasičarju na »štantu«) je komedijo dodatno oblikovalo v resnično zabaven in sproščen gledališki doživljaj poletnega večera na Studencu. Ni ga bilo gosta, ki bi s Studenca ne odšel zadovoljen in v svojih pričakovanjih potešen. Imenitna kreacija, razigranost dramskega kolektiva (morali bi videti lik generala Petypona du Greleja - Kondija V Knjjižnici Domžale so 18. julija odprli razstavo z naslovom Bogastvo naše dediščine, ki jo pripravil Foto, kino in video klub Mavrica. Z njjo radomeljjski klub dokazujje, da ni le umetniško dejavno društvo, ampak da skrbi tudi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine; da jje obenem tako zgodovinski kronist kot ozaveščevalec - družbeni kritik. Gledalca namreč fotografije ne pustijo brezčutnega in brezbrižnega. Opozorijo ga, da mogoče opazuje motiv, ki ga ni več ali pa je tik pred tem, da za vedno izgine. Ostal bo zgoljj na fotografijji, ki bo zanamcem povedala zgodbo o nas, našem življenju in slovenski dediščini. Na podobah se ne razgrinjajo samo pokrajine, stavbe, orodja, krajine in arhitekturni drobci, ampak tudi delo ljudi, ki žanjejo, pasejo, izdelujejo trniče, obdeluje-jjo in pridelujjejo. Zato ne preseneča, da se obiskovalci knjižnice ob fotografijah dolgo zadržujejo; kot bi hoteli tudi iz slikovnega vira prebrati epske in lirske zgodbe in si ob kateri oblikovati roman z začetkom, zapletom in tragičnim koncem. Selektor razstave jje bil dr. Lado Kutnar, mednarodni mojster fotografije. V spremno besedilo je med drugim zapisal: »Mavrica skozi ključavnico starih duri odstira pozabljeni, večinoma že izgubljeni svet našega prednika. Skozi prizmo ustvarjalcev je prikazan širok spekter etnološke materialne dediščine, od drobnega detajla vrat do visokogorske pokrajine, posute s pastirskimi stanovi. Skozi širok nabor motivike spoznavamo najj-različnejše predstavnike stavbne dediščine, od starih hiš, kozolcev, kašč, čebelnjakov do mlinov. Skozi objektiv fotografskega ustvarjalca vstopamo tudi v notranjjščino domače hiše, kjer lahko zaslutimo toplino ognjišča črne kuhinje. Iz peharjev skoraj zavonjamo sveže zamešeni kruh matere, ki hkrati v žerjavico z burkljami potiska lončeno posodo. Da je to davni čas preteklosti, ki je skoraj pozabljen, nas v kamri zraven ozke zakonske postelje opomni zapuščena zibka, iz katere že dolgo ni več slišati otroškega joka. Toplina skromnega, vendar prijetnega doma, nas vodi mimo peči do osrednjega dela domačije, bohkovega kota, ki je družino zbliževal; tako v dobrem kot v slabem. Na prežetost predhodnikovega življenja z vero nas spominja tudi kapelica na do- mačem vrtu, postavljjena v zahvalo in priprošnjo, vitko slopno znamenje in razpelo sredi polja, kot tudi cerkvica na vrhu vinorodnih gričev. Podpisa ljudskega mojstra pa ne prepoznamo samo na prečnem tramu toplarja in freski na zunanjščini domačije, temveč lahko njegov dotik rok še danes zaznamo v vsakem elementu skrbno izdelane kulturne dediščine. Duh našega prednika lahko zaslutimo v spoštljjivo stesanem križu, natančno povezanem vogelniku lesene hiše, v strešnih skodlah in škopih slamnate strehe, kot tudi na živo-pisano obarvanih panjjskih končnicah. Manjši del fotografij nam prikaže tudi oblačilno kulturo naših prednikov, od preproste oprave pastirja do meščanske noše.« Igor Lipovšek Člani Mavrice so se, potem ko so uspešno postavili razstavo v knjižnici, postavili ob uvodni pano. 24 kultura 9. SEPTEMBER 20II IZREDNO ZANIMANJE S kalig^afskimi delavnicami gostovali v Knjižnici in Dudah Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška v sodelovanju s priznano kaligrafinjo Katarino Rojc že dobri dve leti organizira tečaje in delavnice kaligrafije v Domžalah in Kamniku. V letošnjih poletnih počitnicah so bile organizirane kar tri začetne ter dve intenzivni delavnici kaligra-fije. Potekale so v Kavarnici MJ v Domžalah, v sodelovanju z Galerijo Mojca Majolca, intenzivne delavnice smo izvedli v sodelovanju s Knjižnico Domžale in jezikovnim centrom Dude. V treh kaligrafskih delavnicah v juniju in juliju se nam je pridružilo kar okoli sto ljubiteljic in ljubiteljev lepopisja; med udeleženci so bili odrasli vseh starosti, moški in ženske ter otroci, kar kaže na to, da je kaligrafija izredno priljubljena. Delavnice so potekale pod mentorstvom priznane in simpatične mlade kaligrafinje Ka-tarije Rojc v prijetnem ambientu Avgustovski delavnici sta bili žal tudi zadnji v poletno-je-senskih terminih, nove termine bomo razpisali v decembrskem času, ko se bomo skupaj s Katarino Rojc učili izdelave božič-no-novoletnih voščilnic in vabil. Vse, ki bi si želeli sodelovati na božično-novoletnih delavnicah kaligrafije, prijazno vabimo, da nam pustite vaše kontaktne podatke za obveščanje. Pokličite ali pišite nam: Katarina Karlo-všek, 051/364-333, elektronska pošta: katarina@rta.si, naslov: KUD Jožeta Karlovška, Antona Skoka 7, Domžale. Kavarnice MJ, zahvaljujemo se lastnici kavarnice Maji Juhant, ki nam je prijazno odstopila prostor. Delavnice so potekale v sodelovanju z galerijo Mojca Majolca, za pomoč se zahvaljujemo Mojci Šenk. Glavni pokrovitelj delavnic je bil Sklad za kulturne dejavnosti pod vodstvom Pavleta Pevca, ki je omogočil, da so bile delavnice za udeležence brezplačne. Zaradi izrednega zanimanja smo v sodelovanju s Knjižnico Domžale 24. avgusta organizirani intenzivno kaligrafsko delavnico, naslednji dan, 25. avgusta, pa v prostorih jezikovnega centra Dude. Zahvaljujemo se direktorici Knjižnice Domžale mag. Barbari Zupanc Oberwalder, ter direktorici jezikovnega centra Dude Lili Jur-man, ki sta nam prijazno odstopili prostor za izvedbo. Sicer pa bo Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška v je-sensko-zimskem času ponovno zelo aktivno v Kulturnem domu Groblje. Ze 24. septembra bomo gostili fantastično komedijo v izvedbi Gustav Filma, z Urošem Furstom v glavni vlogi, JAMSKI ČLOVEK. V tej predstavi se je kot režiserka podpisala odlična slovenska igralka Nataša Barbara Gračner. Komični fenomen svetovnih razsežnosti, ki se ji je v zadnjih letih nasmejalo že več milijonov gledalcev na štirih kontinentih, tokrat prihaja v Groblje. Ponosno se lahko pohvali z Gui-nessovim rekordom za največkrat odigrano predstavo na Brodwayu, njen uspeh pa dokazuje tudi dejstvo, da je newyorški župan Giuliani Zahodno 44. ulico na Man- Jva GLASBENIKA ANASTAZIJA IN MIRAN JUVAN Ne le mesto mladosti in športa, ampak mesto s še več glasbenikov in pevcev Če ste dobro prebrali eno od zadnjih številk Slamnika, vam je morda v spominu ostala napoved lasbenikov Anastazije in Mirana uvana, da bosta skušala z delavnicami in drugimi oblikami glasbene vzgoje še več najmlajših in večjih otrok navdušiti za glasbo in petje. Za začetek sta se odločila, da s tovrstno dejavnostjo začneta Osn rka Dom »ideja zaj, ko so se vrstile prošnje različ- hattanu preimenoval v Caveman way in proglasil 18. julij za dan 'amskega človeka. oktobru na oder Kulturnega doma Groblje prihaja prav tako odlična komedija Kolumbovo jajce, z Mojco Funkl v glavni vlogi, v novembru pa Nevarna razmerja, z Aleksandro Balzamovic in Petrom Musevski v glavnih vlogah. Prava božično novoletna glasbena pravljica pa bo 11. decembra za-blestela na odru grobeljske dvorane, gostili bomo Alenko Godec, Anastazijo in Mirana Juvana ter čudovito Godalno zasedbo Glasbene šole Domžale Anastasio strings, povezovalec večera bo Marjan Bunič. Skupajbodo na odru prepevali in preigravali najlepše božično novoletne skladbe, ki so bile kadarkoli napisane, pripravljamo pa tudi glasbeno presenečenje. 270 otrokje nastopilo v zborčku, ki so na letošnjem gala koncertu ob dnevu žena v Hali Komunalnega centra v Domžalah, zapeli svojim mamicam. Organizator koncerta, Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška, že pripravljamo gala koncert v naslednjem letu, prav tako v marcu v domžalski hali. Želimo si, da bi nam ponovno uspelo na odru združiti tako številčen zborček, kot nam je uspelo v letošnjem letu. Že sedaj k sodelovanju vabimo otroke, pevske zbore in druge glasbenike, ki bi želeli sodelovati na tem gala koncertu (informacije: Katarina Karlovšek, tel.: 051/364-333, e-pošta: katarina@rta.si). Katarina Karlovšek KUD Jožeta Karlovška J H. ... CENTER ZA MLADE LJUBLJANSKA C. 58, DOMŽALE WWW.CZM-DOMZALE.SI Ob 15. letnici delovanja Centra za mlade Domžale vas vabimo k sodelovanju na mednarodnem fotografskem natečaju iN FZS5/2011 FIAP 2011/121 Rok za oddajo dielfotoerafij: 26. 9. 2011 Kategorije: A) LJUBEZEN, B) HUMOR, C) PROSTA Število fotografij: 4 / kategorijo / avtorja (skupaj max. 12) Možnostioddaje fotografij: - na CD/DVD-ju na naš naslov - osebno v CZM-ju - po elektronskipoštitinkara@czm-domzale.si Pristojbina: 10 € Več informacij dobite na spletni strani www.czm-domzale.si, po tel. 722 66 00 ali po elektronski pošti info@czm-domzale.si. 14,IKaVK kMHJf hhMNJi USTUARJALNE ItHJliflU HAflUVA u 'I/V ; D«kiuiiiu tHHjo ob rrHUli m d cTTQil n« li^ Upinp: ■ DtTEKh r-tl tu «J I»!ik ItDd ■ mlo^i cdn leiirdaljU. diipbL iludc^iti qd rrjiJdD laso Dt^» r-iHpiiJ m ii^-iOF čem krogu že pozabljena disciplina zaradi česa mnogim »spodleti« na sprejemnih izpitih za glasbeno šolo. »Otroci, ki doma nikoli ne pojejo, navadno niso zmožni na sprejemnem izpitu pokazati svoje sposobnosti in tukaj smo mi, da jim to omogočimo,« je uveljavlje- na glasbenica in pevka zaključila najin pogovor o predstavitvi delavnic in drugih oblik glasbene vzgoje v vrtcu in osnovni šoli, ki jih načrtuje ter vas vabi, da se ji pridružite. Možnosti in priložnosti, da glasba in petje še v večjem obsegu postaneta del življenj naših otrok, je tukaj. Pri odločitvi vam bodo pomagali letaki, ki ste jih že prejeli prve dni v vrtcih in šoli, predvsem pa igriva priložnost, katero lju-piteljem petja in glasbe, tudi ob pomoči svojega moža Mirana, ponuja glasbenica Anastazija Juvan, ki po dogovoru pomaga otrokom in najstnikom pri pripravah na različne festivale, ponuja pa tudi možnost snemanja avtorskih pesmi za otroke in najstnike. Vera v Vrtcu Urša in Osnovni šoli Ven-clja Perka Domžale. »ideja se je porodila že dolgo na- nih staršev, kako bi se tudi mlajši vrtčevski otroci učili glasbo pri meni,« pripoveduje o začetkih Anastazija Juvan in pove, da bo šlo za delavnice pod skupnim imenom STANCi in jih bo vodila z občasno pianistično in aranžer-sko pomočjo hitrih prstov moža Mirana. Namenjene so predvsem otrokom, starim štiri, pet in šest let, ki bodo razporejeni v dve starostni skupini. »Na prijazen in strokoven način jim bomo skušali približati glasbo in jih pripraviti za sprejemne izpite na glasbeni šoli,« pravi profesorica violine in poudarja svoje izkušnje, ki jih ima kot mati in »mačeha« štirih fantov, koristila pa ji bo tudi več kot 20-letna pedagoška praksa. Delavnice bodo v Vrtcu Češmin. V podobne programe se je mogoče vključiti tudi na Osnovni šoli Ven-clja Perka, kjer je bil že dalj časa želja, da bi pod vodstvom prof. Anastazije Juvan zaživela pevska skupina. Tako bo nastala Vancelj"s singers, ki naj bi predstavljala šolo na vseh večjih nastopih in prireditvah. »Na avdiciji bomo izbrali 10 do 15 najboljših, ki bodo sestavili pevsko skupino. Ta bo pod mojim vodstvom pela čim več slovenskih popularnih pesmi in se dotaknila tudi kakšnega popularnega mladostniškega komada ter nepozabnih songov iz filma Nune pojejo. Namenjena je učencem najvišjih razredov,« pravi moja sogovornica. Načrtuje tudi, da ji bo mož Miran pomagal pripraviti spremljevalni »Venceljs band«, ki naj bi ga sestavljali učenci, ki že igrajo kakšnega od bendovskih inštrumentov! Pa to še ni vse, saj bo glasbenica na omenjeni osnovni šoli pripravila glasbene aktivnosti tudi za učence prvih treh razredov, ki še ne obiskujejo glasbene šole ali pa enostavno želijo malo glasbenih veselih uric in nekaj osnovne glasbene kulture. Tovrstno glasbeno druženje bo namenjeno sprostitvi otrok hkrati pa jim bo omogočilo, da pojejo. Petje je namreč v doma- Bards in the bog Irishfest Pozdravljeni vsi ljubitelji irske glasbe, irskega plesa, keltskih melodij, postavnih glasbenikov in plesalk, dobrega piva, pristnega vzdušja in vsesplošne zabave ob živi glasbi. KD Bog Bards, v sodelovanju s Patrick's irish pub Ljubljana, 24. septembra 2011 vabi na prvi tradicionalni BARDS IN THE BOG IRISHFEST. Ob obisku boste lahko uživali v irski, škotski in keltski glasbi, divjih pivskih melodijah ter otožnih baladah, ki jih bodo izvajale skupine DBrincl Band (Slovenija), Red Cliff (Slovenija), Tri Fir (Hrvaška) in Bog Bards (Slovenija). Za vse ljubitelji plesa in tiste, ki jih bodo preprosto zasrbele pete, pa bo poskrbela Šola irskega plesa, ki bo s svojimi plesalkami in plesalci gotovo dvignila temperaturo v dvorani. Da pa bo vzdušje pristno pubovsko in irsko, bo s svojo ponudbo skrbel Patrick's irish pub Ljubljana s svojo široko ponudbo. iRlAHFEST se bo zgodil v LJUDSKEM DOMU ŠENTVID, Prušnikova ulica 99, 1210 Ljubljana - Šentvid), 24. septembra z pričetkom ob 19. uri. Cena vstopnice je 7 evrov, ob predhodni rezervaciji 5 evrov. Prav tako je cena vstopnic za skupine, večje od 5 oseb, 5 evrov. V prodaji bodo uro pred prireditvijo. Za rezervacijo in vse ostale informacije se obrnite na: bog.bards@ yahoo.com. TUDI ZA PRIHODNJE PEVSKE ROdOVE Pesmi, ki jih pojejo ljudske pevke Pred kratkim je v okviru Kulturnega društva Domžale izšla pesmarica z naslovom Pesmi, ki jih pojejo ljudske pevke Mare Vilar iz Domžal. V njej je znani domžalski glasbenik Tone Juvan, ki že dolga leta simpatizira z ljudskimi pevkami, ob pomoči njihove pevo-vodkinje Mare Vilar uredil notne zapise skoraj 50 pesmi. Med njimi so pesmi raznih avtorjev, ki jih pojejo Ljudske pevke Mare Vilar, v drugem delu pa pesmi, prirejene za Ljudske pevke Mare Vilar. Kot je v uvodu zapisal Pavel Pevec, predsednik Kulturnega društva Domžale, je želja, »da bi vse neznane, da ne rečem pozabljene pesmi, doživele, da se vnesejo v notni zapis in bi tako ohranjene ostale tudi kasnejšim rodovom,« vzklila ob njihovem 30. rojstnem dnevu, le dve leti kasneje pa se je želja uresničila in dobili smo notne zapise ljudskih pesmi, ki tako ostajajo ohranjene naslednjim rodovom, zanesljivo pa so lahko v pomoč tudi drugim zborom. Vsi, ki so sodelovali pri pripravi pesmarice Pesmi, ki jih pojejo ljudske pevke Mare Vilar iz Domžal, med njimi je tudi opremljevalec Roman Kos, zaslužijo iskrene čestitke. Glede na to, da na eni od prvih strani lahko preberemo, da gre za prvi zvezek, lahko upravičeno pričakujemo še kakšnega, posebej, ker vemo, da je avtor pesmarice Anton Juvan ljubitelj tovrstnih pesmi, in ker, kot pravi njihova neutrudljiva voditeljica Mara Vilar, imajo tovrstnih pesmi še zelo veliko. Pesmarico lahko kupite v Knjigarni in galeriji Beseda, Domžale, Kajuhova ulica 5. V. ^tit^iAr /ii t-Ai I f VMoB^^nT 9. SEPTEMBER 20II kultura 25 duhovno kulturni dogodek Radomeljsko vaško znamenje V nedeljo popoldne, 28. avgusta 2011, je bilo v Radomljah veliko slavje - blagoslovitev vaškega Marijinega znamenja. To častno dejanje je opravil radomeljski župnik, gospod Janez Jarc, asistiral pa mu je duhovnik, sicer tudi Radomljan in nekdanji bližnji sosed, gospod Tone Česen. Tega pomembnega dogodka se je udeležilo nekaj sto Radomljanov in okoliških prebivalcev. S tem so izrazili spoštovanje do naše kulturne in verske dediščine. Pri blagoslovitvi sta sodelovala radomeljska cerkvena pevska zbora, mešani in otroški. ^o blagoslovitvi je župnik nagovoril prisotne ter pozdravil duhovno bogastvo Radomljanov in vseh drugih slovenskih krajev, ki jih krasijo različna verska znamenja. Obenem se je spomnil prednikov, ki so prvotno znamenje postavili že v devetnajstem stoletju. Posebno pohvalo je namenil vsem krajanom, ki so gradnjo moralno in finančno podprli ter se s tem oddolžili nekdanji in sedanji duhovno-kulturni zgodovini. Omenil je tudi lipo, ob kateri stoji znamenje, saj da je to drevo zgodovinski simbol slovenstva. Sledila sta govora, najprej predsednika KS Radomlje gospoda, Igorja Jeretina, ki je pohvalil krajevno povezanost in sodelovanje pri tako pomembnem krajevni akciji, kakor tudi delovanje gradbenega odbora ter vztrajnega in prizadevnega predsednika gospoda Marjana Gorjupa. Nato je vsem udeležencem spregovoril predsednik gradbenega odbora Marjan Gorjup. Opisal in orisal je dolga leta napornega dela prizadevanja, predvsem pa tudi različnih težav, ki so se kar vrstile. Končna ocena je seveda bila, da je srečen in zadovoljen, ko je tako pomembna zadeva, kot je nadomestna gradnja tega znamenja, le uspela. Naštel je vse člane gradbenega odbora in se jim zahvalil za dolgoletno sodelovanje. Omenil je tudi vse, ki so se z donacijami, podporami in darovi posebej izkazali. Med govori sta oba zbora zapela nekaj lepih Marijinih pesmi. Po slavju je večina prisotnih ostala ter ob pogovoru in prigrizku podaljšala to lepo nedeljsko popoldne, saj je bilo vsem skupaj tudi vreme izredno naklonjeno. Ob vsem tem duhovno-kulturnem dogodku pa je le treba malo poseči v predhodna leta ter v povezavi z nadomestno gradnjo in obenem v mlajšo radomeljsko zgodovino. Občinski časopis Slamnik je bil v oktobrski številki leta 1990 objavil prispevek Čudna moč krampov ^ (naslov prispevkaje ustvaril tedanji urednik Matjaž Brojan). V članku sta bila omenjena tudi poziv in prošnja Radomljanom, da naj za nekdanje podrto znamenje postavijo nadomestno gradnjo, in to na primerno mesto v bližini križišča. Objavljena je bila tudi slika napol podrtega starega znamenja. V članku je bil opisan primer ponovno postavljenega vaškega znamenja v Šmarci. Nadomestni gradnji sta bili tudi v Jaršah in Mengšu. Radomljani se na to vabilo niso odzvali. Nagovarjanje je trajalo kar dobro leto. S pokojnim Hujanom Janezom čerarjem sva šla v akcijo in v letu 1991 ustanovila gradbeni odbor, v katerem so bili: Andrej Šraj, predsednik Sveta KS, Oton Svetlin, ljudski umetnik in radomeljski podjetnik, Dragan Jereb, tajnik KS Radomlje, Rajko Hafner, ravnatelj radomeljske osnovne šole, Janez čerar, član Sveta KS in DRUŠTVO KRAJANOV LIMBARSKA GORA vabi NA 6. KONCERT DOMAČE GLASBE IN OBUDITEV STAREGA OBIČAJA SLOVO POLETJU Z GLASBO, ki bo v petek, 23. septembra 2011, ob 19. uri, v Kulturnem domu v Moravčah. Nastopili bodo: • Ansambel Rogum • Moravski trio • Popotniki • drugi mladi glasbeniki • johanca in Ljudski pevci iz Blagovice. Letos bo dekle johanca obudila spomin na vojaški nabor - štelengo in odhod fantov k vojakom, o čemer bo pripovedovala v moravškem narečju. v stare čase vas bodo popeljali tudi pevci s pravim ljudskim petjem. Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred prireditvijo. Pridite! Prijetno in zabavno bo! občinskega sveta ter France čerar, član Sveta KS. Seveda se je bilo treba delo vseskozi usklajevati s Krajevno skupnostjo, s pristojnimi in odgovornimi na občini Domžale ter z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Kranj. V letu 1992 je bil naprošen član odbora Oton Svetlin, da bi izdelal gradbeni načrt. On je to z veseljem prevzel, izdelal načrte in vzporedne gradbene risbe, po katerih je bilo letos zgrajeno sedanje znamenje. To veliko delo pa je Svetlin izdelal brezplačno. Kljub stalnemu prizadevanju predsednika odbora pa so se zadeve vlekle. V letu 1994 je bil ogled v okviru nove ureditve krožišča in okolice ter nove lokacije za znamenje (pred Kraljevo lipo). Pri ogledu sta bila poleg odbora tudi občinski referent za nizke gradnje Tone Kosec in projektant Jože Vrhovec. V okviru tega pa naj bi nastal tudi vaški trg. Naprej pa so se stvari odlašale prav zaradi različnih predlogov, kako urediti to vaško središče. Nazadnje sta ostali dve varianti. Glavna, ki je pozneje uspela, je bila preselitev partizanskih grobov nazaj k radomeljskemu poko- ališču in prestavitev obeliska. teh letih me je stalno motilo, da predsednik odbora ni bil Radomljan in da se kot Škriančan vtikam v posle sosednje vasi. Toda. Zgodilo se je. Na nekem društvenem srečanju me nagovori Radomljan Marjan Gorjup: »Ja, kaj je zdaj z gradnjo znamenja - nič?!« Meni je kar odleglo. »Pa ga imam, in to pravega Radomlja-na.« Po štirinajstih dneh je bila seja in predsednik gradbenega odbora je postal Gorjup. Trinajst let je vodil seje, povezoval pristojne in odgovorne, telefonaril »po dolgem in počez«, se vozaril na občino in še in še. Zato je najbolj zaslužen, da znamenje stoji; v pomoč pa mu je bila tudi pridna tajnica Marija Jerman. Današnje lepo znamenje bi prišlo bolj do izraza, ko bi bila spodaj stopnica, kot jo je imelo staro znamenje. Mogoče bo prišel čas, ko bo to znamenje prestavljeno pred kraljevo lipo, kot je bilo tudi prvotno določeno in kar je sprejel prvi odbor. Tam bo znamenje na vzvišenem terenu lepo vidno z vseh treh strani. France Cerar Foto: Lojze Popelar Pogovor s predsednikom odbora Marjanom Gorjupom Gotovo si vesel, da po enaindvajsetletnem prizadevanju danes radomeljsko vaško znamenje spet stoji. Zelo sem vesel, da nam je z odborom uspelo prek vseh čeri dokončati postavitev vaškega znamenja, saj Marija ponovno vliva moč za naš kraj. Ali sploh lahko navedeš, kako aj se je tudi v tvojih štirinajstih letih tako zatikalo in vleklo, mišljena sta lokacija in gradbeno dovoljenje? To je zelo težko vprašanje in odgovor zelo dolg. Povedal bi le to, da me čudi, da smo Slovenci še vedno tako vsak na svojem bregu. In bognedaj, da bi se kdo kaj spremenil in odpustil. Gradbeni odbor pod tvojim predsedovanjem lahko pohvalimo. Kako pa gledaš na tri druge institucije, te so: naša Krajevna skupnost, Občina Domžale in Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj? Če bi vse navedene institucije delovale tako složno in zavzeto kot naš odbor, bi bilo to rešeno v veliko krajšem času. Proti današnji lokaciji je Turistično društvo Radomlje imelo pripombe, češ da bo znamenje preblizu lipe. Odbor je složen, da naj bo ta odmik pet metrov. Žal pa se je Krajevna skupnost brez soglasja odbora odločila le za štiri metre. Vse probleme je treba reševati s pogovorom in to je bilo urejeno. Kako smo prišli do potrebnih denarnih sredstev? Kdo vse je pomagal? Ta so darovali izključno krajani prek naših pobiralcev in vsi seznami so v arhivu KS Radomlje. Velika pomoč je bila tudi od donatorjev, ki so se odzvali na skupno akcijo. Ta dela so bila križ s kroglo in zaščitna steklena vrata, freske, obnovitev Marijinega kipa, ureditev tlaka, robniki in stebrički. Katero podjetje je znamenje zgradilo in kdo je ustvaril čudovite freske? Gradnja: Tomaž Korbar, Igor Štebe in Tomaž Sodnik. Poslikava: Nikolaj Mašukov. Obnova kipa: Vlado Fraz Zavrl. Pleskanje: Albin Škerjanec. Križ s kroglo in steklena vrata: Andrej Jerman. Tlaki: Alojz Dornik. Nujna je bila tudi obnova Marijinega kipa. To je plačala Erika Gonup. Kdo bo lastnik in kdo bo znamenje vzdrževal? Lastnik znamenja je Krajevna skupnost Radomlje, saj je ona predstavnica nas krajanov, ki smo gradnjo financirali in zgradili znamenje. Ali bi bilo dobro znamenje lenje odbe glede na morebitne poškod zavarovati? Kapelico bi bilo treba zavarovati kot druge objekte Krajevne skupnosti Radomlje. Hvala za zanimive odgovore. Radio Hit obogatil svoj kader Domžalskemu Radiu Hit so Špele usojene. Po nekdanji voditeljici Špeli Močnik in po akciji Osvoji srce Špele Grošelj se je ekipa obogatila še s tretjo - Špelo Kle-inlercher, nekdanjo članico skupine Atomik harmonik, ki je po odhodu iz skupine stopila tudi na samostojno pevsko pot. Špela bo tako vsako dopoldne, od 10. do 14. ure, od ponedeljka do petka, delala družbo Mihu Orešniku. Še pred nastopom nove službe pa je Špela povedala: »V glasbi tako ali tako uživam in tudi redno LJUBITELJSKA SLOVENŠČINA (X) Govoriti in pisati Z izgovorjenimi besedami nekaj povemo. Besede pa so sestavljene iz črk. Te uporabimo tudi, ko kaj napišemo ali natisnemo. Črke, besede in govor pa imajo svojo zgodovino. Kot je bilo že objavljeno, je o jeziku v današnjem smislu lahko govoriti šele v novejši dobi, začetke jezikovnega sporazumevanja, ki pa se je ločilo od sporazumevanja najbolj razvitih človeku podobnih živali - šimpanzov in je človeku že vrojeno, pa ocenjujemo na podlagi primerjalnih znanosti že kar na pet do sedem milijonov let. Začetki občestvenega govora segajo v davno preteklost 1,7 milijona let. Črke pa so nastajale iz zarisanih znakov po pečinah in stenah votlin, kakor tudi na kamnih, imenovanih petroglifi; tem je treba prišteti še rovaše, vrvi z vozli, verižice iz školjk, tetoviranja itd. Okoli leta 4.000 pr. Kr. je nastajal podobopis. Tabela z znaki, ki so se razvijali v približno podobo črk, je bila objavljena v 8. številki Slamnika. Spodaj pa je tabela, ki prikazuje razvoj že prave abecede različnih starih in novih pisav. Iz teh je nastala tudi evropska pisava LATINIČA, ki je v našem svetu najbolj razširjena. ga razvoja, JKA. Za Danes smo pred dvema simboloma človeškega kulturne to sta BESEDA in S slednjo uporabljamo tudi izraza: znak in podoba. Tudi v knjigi Dogodnice sem objavil pesnitev BESEDA : SLIKA. Besedni in obenem kulturni »dvoboj«, katera je bolj pomembna. Zmagala je SLIKA, in to zato, ker ljudje domišljavosti in samohvale ne marajo, bolj jih prepričajo in bolj so dovzetni za pojme, kot so: sodelovanje, obe, druga z drugo. Na hitro pogledano to kar drži, še posebno kar zadeva časovni oziroma zgodovinski razvoj. Torej SLIKA je starejša. Kaj pa številčnost. Ko je slavni Johannes Gutenberg izumil črke, je v Evropi začela nastajati duhovna revolucija. Od tega izuma v letu 1445 in do konca 15. stoletja je v Evropi delovalo že 300 tiskarn. In če danes koga vprašaš, koliko knjig je na svetu, bi se prijel za glavo, ker ne bi mogel odgovoriti. Ko pomislimo, koliko črk je v eni obsežni knjigi, se tudi nam zavrti v glavi. Torej, na vsak način je knjig, besed in črk neskončno več kot pa kakršnihkoli znakov, podob in slik. Zato za kratek duhovni oddih: L t K H 4 ¿ H i A 4 A A i. J ^ v -e a B i t 'fti! ti > ■h \ 7 i z í 1 r ft r r r 1 t H l'O, ti A & Á X ^ cf T n 19 ^ f E t f [ 9 * 1 1 T J Jf Y i n rv y y !/ ] t 1 Í i ac x: 1 j í I ÍSR ís Or* -V n H fj & « t> Fl H n H, ^ 1 H b b 13 & o f « Q «a « ^ \ 't ■i j f H í I p i 1 1 1 ÍI f ^ 'n Xi en a K^ J j; ¿1 ¿ «t ¿ t A A \ A -O b. 0 H? ll< > 7 n t ^ H V. M ' > y > i T ■-7 r y H 't* J z> i * 1 t 1 j-i i ü J* y y C t3 o o p P Ö fl it > t ^ 1 r n 11 rii y LM 3f r- f* r f NU J k ? > m.* C 9 J ? > ^ ^ p ¥ 9 P p / i> V 4< V w í i C rm ■J ti P S ir 1 T T T T T T BESEDA : SLIKA Nagovor Ti si slika, jaz beseda, Vendar, cenjena soseda, meni vztrajno kruh odjedaš in na prestol moj že sedaš. Vse preveč se mi šopiriš, vse preveč v ospredje siliš, tisku se spremljam novosti, zdaj pa kar ne morem verjeti, da bo to postalo del moje službe! Neskončno se veselim, čeprav vem, da me čaka še ogromno dela, vaje in novosti. A sem trmasta in mislim, da bom zmogla. Se preveč veselim, da bi zatajila!« S tem pa se iz dopoldanskega termina poslavlja Bastjan, ki ste ga lahko poslušali zadnji dve leti. Vendar ne zapušča ekipe Radia Hit, pač pa se seli v jutranjo Budilko, kjer bo delal družbo Pečotu in Jerci. Radio Hit pa se ob tem že pripravlja na tradicionalno Hitovo sej-marjenje, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Občino Domžale. Letos se bo sejmarjenje dogajalo 17. in 18. septembra, zato vabljeni vsi skupaj, da se jim tudi vi pridružite med sejemskimi stojnicami, pod odrom, na tekmovanjih, zanimivostih in pestremu dogajanju! (mak) Foto: Arhiv Radia Hit v tisku se mi uveljavljaš, se na prvo stran postavljaš. S filmom in televizijo spravljaš ljudstvo že v manijo, z barvami se lepotičiš, kratkotrajno duhovičiš. Jaz mogočna bom ostala, jaz ljudem duha sem dala, dela in omike jih učila, razvedrilo jim delila. Tisočletja sem že stara, tisočletja ni mi para, tisk, pisava, govorjenje, slavno moje je življenje. Odgovor Prej hieroglifski risi so bili, podobopisi, potlej črka, abeceda, pismo, tiskana beseda. Res, veliko si storila, večkrat se zagovorila in namigi, prispodobe, vmes kdaj vežete otrobe. Jaz sem jasna in odkrita, objektivno izrazita, naj bom vrag al' lepotica, ni prišlo še do preklica. Sem pa za sodelovanje, tisk, ki je razmnoževanje, istočasno tebe, mene na papirju v svet požene. Ena z drugo, v tem je zmaga, druga drugi sva razlaga, kratkočasiva, učiva, svet z obema pridobiva. France Cerar 1 DomzöIZM # I Domžalski komorni zbor ) ^^ vabi na AVDICIJE A nove pevke in pevce. ^^^ ' Avdicije se bodo odvijale W VSAK TOREK V SEPTEMBRU ob 19.30 ' v kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Informacije / kontakt: dirigent Fernando Mejias 031/350-512 predsednik Andrej Hribar 041/250-061 info@dkz.si, www.dkz.si 26 kultura 9. SEPTEMBER 20II NA MALI PLANINI KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO JOŽETA KARLOVŠKA vabi na jesensko porcijo smeha ter glasbeno pravljico v Kulturni dom Groblje JAMSKI ČLOVEK, sobota, 24. septembra, ob 19. uri Režija: Nataša Barbara Gračner, igra: Uroš Fürst KOLUMBOVO JAJCE, sobota, 15. oktobra Režija: Uroš Fürst, igra: Mojca Funkl NEVARNA RAZMERJA, sobota, 12. novembra Režija: Matjaž Latin, igrata: Aleksandra Balmazovic in Peter Musevski Glasbeni spektakel: Glasbena božično-novoletna pravljica z Alenko Godec ter Anastazijo in Miranom Juvanom nedelja, 11. decembra, ob 19. uri. Nastopajoči: Godalna zasedba Glasbene šole Domžale Anastasia string, povezovalec večera: Marjan Bunič Informacije: senta@rta.si, tel.: 040/757-784. Prodaja vstopnic: Trgovina Vistra, Groblje, Papirnica Lipa Radomlje, sedež KUD Jožeta Karlovška, Antona Skoka 7, Domžale KULTURNI DOM DOB SPOŠTOVANI LJUBITELJI GLEDALIŠČA V DOBU Kot že vrsto let, bo tudi v sezoni 2011/2012 Kulturno društvo Jožef Virk Dob poskrbelo za živahno dogajanje v Kulturnem domu v Dobu. Za znanja in dogodivščin željnih malčkov, njihovih staršev, babic in dedkov bo v okviru abonmaja ZIV-ZAV pripravilo sedem gostovanj gledališč z gledališkimi in lutkovnimi predstavami. Vabimo vas k vpisu Abonmaja gledališko-lulkovni ŽIV-ŽAV. Z vpisom abonmaja si poleg ugodne cene zagotovite tudi stalni sedež v dvorani Kulturnega doma v Dobu. Predstave bodo ob nedeljah popoldne, enkrat mesečno. Seveda pa bodo vse predstave namenjene tudi obiskovalcem izven abonmaja. Veseli bomo, če se tudi letos srečamo v prijetni dvorani Kulturnega doma na Močilniku v Dobu. Za uvod v novo sezono se nam bo v nedeljo, 25. septembra, ob 16. uri, predstavila domača gledališka skupina z novo gledališko predstavo za otroke MUCEK PIKEC IN VOLK. Informacije o vpisu abonmaja in rezervaciji vstopnic na tel.: 041/420610. Abonente iz prejšnje sezone prosimo, da nam odločitev o potrditvi abonmaja sporočijo do 19. septembra. Kasneje bomo sedeže oddali drugim prosilcem. Velika prenova Domžalskega doma Vodstvo planinskega društva Domžale se je že pred leti odločilo, da je treba njihov dom na Mali planini obnoviti. Tako so že v letu 2008 na domu zamenjali okna. Nato pa pričeli z pripravami _na bolj temeljito obnovo doma. Zelja je bilo veliko, a finance vedno režejo platno in tako so se morali tudi planinci odločiti in v prioritetni načrt zapisati le najbolj nujne predloge za obnovo. Na prvo mesto smo si zadali postavitev male biološke čistilne naprave (MBČN), sajsmo kot ljubitelji narave in gora tudi veliki zagovorniki ohranitve narave. Naprava, ki bi sanitarne odplake čim bolje prečistila in v naravo iz-puščala vodo, ki bi bila kar se da prečiščena, je bila naša največja želja. Zato smo se okoli nabave in izbire le te največ ukvarjali in tudi porabili največ časa. Izbor naprave in ponudnika nam je vzel res veliko časa. Končno smo se odločili za podjetje Aqua tehnika iz Maribora, ki zastopa nemškega dobavitelja Klarofix. Poleg čistilne naprave pa smo želeli še obnoviti stari del doma. V ta sklop obnove pa smo določili: • zamenjavo fasade in toplotno izolacijo, • prenovo sanitarij v pritličju, • prenovo sob in sanitarij v nadstropju, • prenovo zalogovnikov vode. Predračunska vrednost predvidenih delje bila približno 95.000,00 v. Če evrov. Če smo želeli naš načrt uresničiti, smo morali dobro zavihati rokave. Da bi lahko realizirali naš plan, smo se poglobili v zbiranje finančnih sredstev. V letu 2010 smo se na razpis za prijavo operacij obnove in posodobitve planinskih postojank. Na razpisu smo bili uspešni in tako nam je ministrstvo za gospodarstvo odobrilo 48.000 evrov. Občina Domžale kot stalna podpornica planinske dejavnosti v občini nam je namenila v letu 2010 13.000 evrov, v letu 2011 pa 6.800 evrov. S temi zbranimi sredstvi in tistimi, ki smo jih sami prihranili, smo se še obrnili na banko Domžale ter pri njej najeli kredit. Da smo zbrali vsa ta sredstva in pridobili vso potrebno dokumentacijo (načrte, dovoljenja izbor izvajalcev), da bi lahko začeli z delom, smo porabili nešteto ur prostovoljnega dela in odprli nešteto vrat. Prosili smo, se zahvaljevali in obupavali nad birokracijo, a vendar vztrajali in prišli do točke, sedaj bomo pa začeli zares. Z izkopom jame za čistilno napravo se je začelo. Tako je 14. junija ob prisotnosti arheologov^začel bage-rist Janko z izkopom. Že 18 junija 2011 so pripeljali tri velike posode za čistilno napravo. S tovornim dvigalom smo jih dvignili in prenesli v izkopano jamo velikosti 4 krat 9 krat 4 m. Posode tudi niso bile mačji kašelj, saj je vsaka tehtala po 5 ton plus pokrov, ki je tehtal še dodatno tono in pol. V soboto, 2. julija 2011, smo imeli že drugo veliko delovno akcijo članov društva. Da bi prihranili in zmanjšali stroške obnove, smo se sami lotili odstranjevanja stare fasade, podiranja predelnih sten, podiranja sanitarij. V ponedeljek, 4. julija 2011, se je začela prenova, saj so prišli izbrani izvajalci del in začeli s prenovo doma. Pogled na dom in razdejanje, ki smo ga napravili v soboto, je bil grozovit, da smo se že sami spraševali, ali bomo zmožni to razdejanje tudi sanirati. Pa vendar smo vztrajali, saj, kjer je volja, je tudi pot, in nadaljevali. Organizirali smo še nekaj manjših delovnih akcij med tednom in v popoldan- skih urah ter podrli še nekaj zadev, ki so se pokazale naknadno in jih je bilo nujno odstraniti, da bo obnova bila smiselna. Popis del (PZI) obnove je bil temeljito pripravljen, a se je ob podiranju vedno pojavi še kak problem, ki ga je bilo treba rešiti, pa čeprav ga ni ilo v popisu. Na ogled doma in obnove smo povabili tudi našega župana Tonija Dragarja, ki se je vabilu odzval in v soboto, 15. julija, prišel na ogled. Mislim, da smo ga resnično presenetili, saj je izjavil: »Ja, saj ste naš dom čisto podrli!«. Ogledali smo si gradbišče in pognali malo biološko čistilno napravo (MBČN) v pogon. Naprava je prva in edina na celotni veliki planini in upam da bo tudi za vzgled in v posnemanje drugim na planini, saj je želja vseh nas, da planino ohranimo čim lepšo in neokrnjeno tudi za naše zanamce. Janko Vodlan Predsednik PD Domžale Slikarji ustvarjali ob poslušanju ljudskih pesmi V Termah Snovik vsako soboto zvečer, v juliju in avgustu, pripravljajo za svoje goste Slovenski večer. Tokrat s Folklorno skupino Strmol Cerklje ter z ljudskimi pevkami iz Krašnje, ki so s petjem pospremile odprtje razstave slik, ki so nastale na lanskem ekspem- dela, razstavljena v Termah Snovik, so nastala ob poslušanju ljudskih pesmih, ki so jih peli nekoč, ob pletenju kit iz pšenične slame, razstava nosi naslov Peli so ji ob pletenju kit. Prepevali so jih v številnih kmečkih hišah v okolici Tuhinjske doline, na Moravškem, v Črnem grabnu, v Mengšu in Ihanu. Ko ni bilo dela na polju, to je bilo od pozne jeseni do zgodnje pomladi, so večere, nekateri pa tudi dneve, namenjali pletenju kit, po katere je prišel pobiralec kit. Odpeljal jih je v Domžale ali Mengeš, kjer so v tovarnah in delavnicah izdelovali slamnike in cekarje. Likovniki iz Domžal, Mengša, Lukovice in Radomelj so ob petju ljudskih pesmi začutili njihovo vsebino, katero so izrazili na slikarsko platno. Slike so nastale na lanskem ekstemporu v Krašnji, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Fran Maselj Podlim-barski Krašnja. Sodelovalo je 36 avtorjev, ob tej priložnosti je bila izdana tudi publikacija, likovna dela nosijo imena posameznih ljudskih pesmi, na katere se nanašajo, tako so na ogled dela z naslovi: Dekle je po vodo šlo, Pleničke je prala, Ob bistrem potočku je mlin, Moj očka ima konjička dva, Preljubi fantič moj in druge. 'Nam za vaše zdravje ni vseeno -če tudi vam ni^ se oglasite prj nas' Primož Mrakič, mag. farm., Lekarna Radomlje K -»i — i S" t ^ I- Zdravje je pogosto tema pogovora, vendar je pomembno predvsem, da se o njem pogovarjamo z osebu, ki je o njem poučena in merodajna. Tako osebo lahko poiščete kadar koli v svoji lekarni. Odtipkajte tudi na www.mestnelekarne.si. Dežurni lekarni odi .1.2011do31.12.2011: • Lekarna Kamnik sobota, nedelja in prazniki od 1700 do 20.00 • Lekarna Domžale nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 T MESTbJi>LEKARNE mufmr^ 9. september 20II šport 27 Domžale Novice iz Atletskega kluba Domžale Diamantna liga z Aljo Sitar v startnem bloku Najhitrejši Domžalčanki Alji Sitar gre v letošnji sezoni vse kot po maslu. Je najhitrejša slovenska mladinka, ki je z rezultatom 11,69 s postavila in izenačila svoj osebni rekord, ki je tudi slovenski državni rekord na 100 m za starejše mladinke. Hkrati je ena izmed štirih najhitrejših slovenskih sprinterk, ki so v štafetnem teku 4 x 100 m lovile normo za nastop na 13. svetovnem prvenstvu v atletiki (konec avgusta 2011 v korejskem Daeguju). Dekleta so bila normi sicer iz tekme v tekmo bliže, a se jim je izmuznila, je pa slovenska štafeta in z njo Aja zabeležila nastop na Diamantni ligi! Prizorišče letošnjega najhitrejšega teka slovenske štafete 4 x 100 m je bil London, in sicer so 5. avgusta 2011 dekleta nastopila na prestižnem Grand Prix mitingu Diamantne lige na stadionu Crystal Palace. Aja, Sabina Veit, Kristina Žumer in legendarna Slovenka Merlene Ot-tey so dosegle rezultat 44,40 s, kar je bilo sicer za štiri desetinke sekunde prepočasi za normo (44,00 s), je pa nastop na stezi ob zmagovalni ameriški in drugouvrščeni jamajški štafeti vredno zapisati z velikimi črkami. Velike črke veljajo tudi za statistiko Atletskega kluba Domžale, katerega članica je Alja. Svetovno prvenstvo je sicer mimo, Aljin cilj in cilj štafete 4 x 100 m pa tudi za naslednjo sezono ostaja 44,00 s, ki je norma za nastop na olimpijskih igrah! »Trenutno so se mi pojavile »čudne težave« okoli kolenskih tetiv, tako da je še dobro, da je sezone konec in se temu lahko posvetim. Drugače pa sem s sezono zadovoljna, lep izkupiček sta dva državna rekorda na 100 m, tudi uvrstitev na evropsko prvenstvo za mladinke v Tallinu, na katerega pa sem odšla le » na pol« cela in se mi zato nastop tam ni izšel po načrtih. (Alja se je iz kvalifikacij z rezultatom 11,97 s prebila v polfinale, kjer je bila z rezultatom 11,98 končno 10.) Diamantna liga je bila ZAKON. Ko enkrat začutiš tisto energijo množice, je ne pozabiš nikoli. Seveda smo bili zaradi Merlene v središču pozornosti, kar si jasno zasluži. Je legenda, ki ji ni para. Občinstvo jo je spoštljivo in bučno pozdravilo, kar dlake so šle pokonci ... (purja kolt pravi Lucienne). Treningov štafete ni bilo ravno veliko, saj so se tekmovanja kar vrstila ... so pa treningi z Merlene privilegij. Verjamem, da je norma dosegljiva, potrebne so štiri hitre punce, ki konstantno tečejo okoli 11,70 s in malo sreče. Naslednje leto me čakajo novi izzivi ... s štafeto lahko nastopimo na OI, EP, individualno bova s trenerjem Damjanom Zla-tnarjem delala na izboljšanju vseh mojih osebnih rekordov. Veselim tnarjem delala jšanju vseh Bi bili v štafeti z eno najhitrejših Slovenk Aljo Sitar? Vsi, ki smo se kadarkoli srečali ali poznamo vrhunski šport vemo, da poleg navdušenja zahteva tudi finančna sredstva, zato še povabilo k sodelovanju z Aljo: »Idealno bi bilo, če bi mi uspelo najti sponzorja ali sponzorje, ko bi mi finančno pokrili redne terapije pri moji te-rapevtki Nežki Poljanšek, dodatne priprave v pripravljalnem obdobju, nakup športne opreme in dodatkov k prehrani ... skratka kličem NA POMOČ! Skupaj bi lahko (p)ostali nepremagljivi in nepoškodovani!« Domžalska zastava za Petra Kastelica Če bi tudi na Odprtem prvenstvu Slovenije za člane in članice najboljšim v čast obesili zastavo, bi zastava Atletskega kluba Domžale plapolala v čast Petru Kastelicu, ki je osvojil naslov državnega prvaka v teku na 5000 m. Najbolje pripravljeni, najbolj motivirani, »lovilci« norm za svetovno prvenstvo ali le najbolj navdušeni nad atletiko, so se 6. in 7. avgusta 2011 zbrali na atletskem stadionu v Kopru. Svoj delež konkurence je prispevala deveterica Domžalčanov, ki se je v boj za medalje podala v štirih tekaških in štirih metalskih disciplinah. Izkupiček 10 nastopov je pet odličij: zlato si je na najdaljši preizkušnji pritekel Peter Kastelic, Bernarda Letnar je v metu kopja osvojila pričakovano srebro, Alja Sitar je čez cilj najkrajše preizkušnje 100 m pritekla kot tretja, z dvema odličjema je s tekmovanja odšla še Erika Pirnat, ki je bila druga v metu kladiva in tretja v metu diska. Tamara Cerar je bila v metu kladiva četrta, mesto pred še eno Domžal-čanko, Petro Pavlič. Denis Kumek je 2-kg disk vrgel do petega mesta, kot šesti je tek na 1500 m zaključil Jakob Vodnjov, kot 13. pa je svoj Tri članice štafete 4 x 100 m: Kristina Žumer, Sabina Veit in Alja Sitar (manjka še Merlene Ottey). nastop med s ključil Luka ji na 200 m za-Bojana DRUGI MITING: MLADI UPI ATLETIKE Zmagovalci tudi med domžalskimi najmlajšimi atleti Z namenom, da s tekmovanji čim bolj popularizira atletiko za najmlajše ter na tak način tudi številnim domžalskim najmlajšim atletom ponudi možnost tekmovanj, je Atletski klub Domžale tik pred Balkanskimi atletskimi veteranskimi igrami organiziral in izvedel atletski miting za najmlajše z naslovom MLADI UPI ATLETIKE, hkrati pa je bil ob tem tudi miting za preizkus novih atletskih naprav na stadionu. Najmlajši atleti in atletinje iz številnih atletskih slovenskih klubov, mladi hrvaški atleti pa so poskrbeli, da je bil miting mednarodni, so se pomerili v tekih na 60 m, 300 m, 600 m in 200 m, skakali so v višino in daljino ter se pomerili v metu vor-teksa, krogle in kopja. Med mladimi domžalskimi atleti so se odlikovali: Tina Vaupot je zmagala med pionirkami U-16 v metu kopja, Maja Per je bila med pionirkami U-10 druga v skoku v daljino, med pionirkami U-6 pa je prva v cilj teka na 60 m §ritekla Tia Emberšič. e bolj uspešni so bili fantje, kjer je bil Matej Bolta prvi v skoku v višino med pionirji U-12, Luka Razpotnik je bil drugi v metu vorteksa med pionirji U-14, kjer Je bronasto medaljo prejel Klemen Ribaš. Slednji je bil zmagovalec v skoku v daljino ] žalča U-14, kjer smo Domžalčani slaviili kar trojno zmago, saj je bil Anže Far- kaš drugi, Jakob Jančar pa tretji. Pa s tem zmag za domačine še ni bilo konca, saj je v teku na 600 m pionirji te v metu diska, kjer je med veterankami M35 zmagala domačinka Eri- U-16 zmagal Rok Kveder, Timotej teku 2000 m zapreke pritekel član tej Alič je zmagal v teku na 60 m med pionirji U-6, kjer je bil Erazem Ru-čman drugi. Drugo trojno zmago so domači atleti dosegli v metu krogle, saj je zmagal Anže Farkaš, drugi je bil Luka Razpotnik, tretji pa Luka Vrhovnik. Luka Razpotnik je bronasto medaljo dosege tudi v teku na gle Miting MLADI UPI ATLETIKE so priložnost, ki jim jo je ponudil Atletski klub Domžale, dobro izkoristili za dosego osebnih rekordov. Velja pa za lepe uspehe čestitati tudi članom in članicam Atletskega kluba Domžale, ki na tak način dokazujejo, da ima atletika v Domžalah lepo prihodnost. 300 m. Črt Lapanje je bil med pionirji U-10 v teku na 60 m drugi tletski miting je pomenil le pre- Atletski miting je pomenil izkus novih naprav na stadionu, predvsem teka na 2000 m z ovirami, meta diska in skoka s palico, ki pa ga je, žal, ob koncu pokvaril dež. Pa vendar smo dobili kar dobre rezulta- Težkoatletski klub domžale Iz Srbije z medaljo Težkoatletski klub Domžale je 21. maja 2011, z ekipo treh mladih tekmovalcev, nastopil na močnem mednarodnem turnirju v srbskem mestu Bač v Vojvodini. Za ekipo so nastopili Dominik Kozjek, ki je v potegu dvignil 90 kilogramov, v sunku pa se je izkazal z dvignjenimi 115 kilogrami. Juretu Svetli-nu je v potegu uspelo dvigniti 75 kilogramov, v sunku pa je s 100 kilogrami izenačil osebni rekord. Pohvaliti velja tudi novega člana Mateja Šolinca, ki je nedavno prestopil v Domžale iz Celja. Teden dni pred tekmo je postal državni prvak Slovenije v kategoriji do 94 kilogramov in tudi v Srbiji je potrdil odlično pripravljenost. Z rezultatom 121 kg v potegu in 145 kg v sunku je domov odnesel bronasto odličje! Bronasta Jernej in Mark Slovenska reprezentanca v dviganju uteži je 11. junija 2011 nastopila na znamenitem mednarodnem turnirju ALPE ADRIA, ki je potekal na Reki. Za slovensko reprezentanco sta nastopila močna domžalska fanta Jernej Orešek v članski konkurenci in Mark Selan v kadetski konkurenci. Oba sta se izjemno izkazala, saj sta posegla po bronastem odličju. Jernej Orešek si je bronasto medaljo priboril z dvignjenimi 112 kilogrami v potegu in s 125 kilogrami v sunku, Mark Selan pa je premagal težo 80 kilogramov v potegu in 110 kilogramov v sunku. in lepe dvige ter z odličnimi rezultati povrnili celoten trud vodstvu Težkoatletskega kluba Domžale, še posebej svojemu dolgoletnemu trenerju Romanu Dimcu in predsedniku kluba Ivanu Peterci. Tu imajo občani Domžal dokaz, da se nimajo ničesar bati, saj spijo z najmočnejšimi dvigalci in dvigalkami uteži. Rezultati: 1. mesto Domžale z osvojenimi 842 točkami; v ekipi Matej Šolinc - poteg 115 kg, sunek 140 kg, 290 točk, Jernej Orešek - poteg 110 kg, sunek 120 kg, 286 točk, Tine Orešek - poteg 100 kg, sunek 125 kg, 265 točk, 2. mesto Zalaegerzeg z osvojenimi 813 točkami, 3. mesto Sombor z osvojenimi 804 točka- kipi mi, 4. mesto Domžale II. ekip osvojenimi 762 točkami; v ek ^ Boštjan Peterca - poteg 105 kg, sunek 143 kg, 273 točk, Mark Selan - potek 80 kg, sunek 105 kg, 246 točk, Dominik Kozjek -poteg 95 kg, sunek 120 kg, 242 točk, 5. mesto Bač z osvojenimi 695 točkami, 6. mesto Domžale III. z osvojenimi 363 točkami; v ekipi Petra Pavlič - poteg 46 kg, sunek 60 kg, 133 točk, Tjaša Rajh - poteg 43 kg, sunek 58 kg, 120 točk, Katarina Višnar - poteg 38 kg, sunek 55 kg, 109 točk in 7. mesto Domžale IV.; ekipa, ki sta jo zastopala samo dva od treh tekmovalcev - Jure Svetlin in Marko Beguš. ka Pirnat, enako si je lepo zmago v teku 2000 m zapreke pritekel AK Domžale, Peter Kastelic, po- hvaliti pa velja tudi dober tek Jureta Aljančiča, med zmagovalce pa se je zapisal tudi Denis Kumek v metu diska med mlajšimi mladinci, drugo Domžalčani na najvišji stopnički Vrhunec poletja pri dvigalcih uteži iz Domžal je bil absolutno nastopanje in organiziranje 12. mednarodnega tekmovanja Domžal, ki je potekalo v dvorani hale Komunalnega centra. Bila je vroča junijska sobota, ko so se najmočnejši dvigalci uteži iz Somborja, Bača, Zalaegerzega in Domžal pomerili za najvišje stopničke in svetleče pokale ter medalje. Nastopalo je sedem ekip, od tega kar štiri domače in s ponosom lahko rečemo, da je prva ekipa Domžal ugnala konkurenco in stopila na najvišjo stopničko z največjim pokalom. Tako so fantje iz Domžal gledalcem uprizorili pravo borbo SPORTO DRUŠTVO ŽELVA VABI V SOBOTO, 17. SEPTEMBRA 2011, OD 9. DO 12. URE, VSE OTROKE, STARE OD3DO 7 LET, NA OTROŠKO OIMIADO NA ŠPORTNEM IGRIŠČU PRI OSNOVNI ŠOLI PRESERJE PRI RADOMLJAH. PREIZKUSILI SE BOSTE V RAZLIČNIH DISCIPLINAH: TEKU, SKOKU V DALJINO, SPRETNOSTI Z ŽOGO, POLIGONU # VSAK OTROK BO ZMAGOVALEC, ZATO BO DOBIL MEDALJO, MALICO IN SOK. PRIJAVNINA: 6 € VPRIMERUDEŽJA BO OLIMPIADA POTEKALA K TELOVADNICI. OTROCI IN STARŠI IMEJTE S SEBOJ ČISTE ŠPORTNE COPATE. LEPO VASPOZDRAVLJAMOINSE VESELIMO VAŠE UDELEŽBE. Informacije: 01/722-7336 ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA V SPORTNO-ATLETSKEM DRUŠTVU MAVRICA Uspele »mavrične počitnice« Pričakovali smo manj, glede na to, da smo društvo ustanovili v letošnjem letu. Zapolnili smo tri termine počitnic, imenovane »Indijanske, Pustolovske in Atletske« počitnice. Počitnice so otrokom iz Domžal in drugih krajev prinašale veselje, spoznanja in doživetja, kakršna jim bodo zaznamovala otroštvo. Pozdravljam vse udeležence in tudi tiste, ki se nam boste pridružili v jesenskih, zimskih in tudi spomladanskih počitnicah. Seveda naslednje leto prihajajo še bolj inovativni tedni in še bolj razgibani programi. Se že veselimo. Jesenski gibalni programi prinašajo svežino in veselje do gibanja, zato privoščimo svojim otrokom to, kar potrebuje, čas brez televizije in računalnika. Mojca Grojzdek Predsednica SAD Mavrica 28 šport 9. SEPTEMBER 20II 2. - 4. SEPTEMBER 2011 BALKANSKE atletske veteranske icre bavi 2011 v Domžalah Med zmagovalci tudi člani Atletskega kluba Domžale, vsi hvalijo organizacijo in prijazne Domžale prostor za podelj'evanj'e medalj', j'e )ila v času vse prireditve deležna velikih pohval in zanesljivo ni bilo atleta oz. atletinje veterana, ki se ne bi želel fotografirati z njo, krasila pa je tudi vse fotografije zmagovalcev. Organizatorji, oblečeni v oranžne, modre in zelene majice, da si točno vedel, kdo ti lahko kje pomaga, so poskrbeli za vse, tudi za pitno vodo, ki je prav do konca tekmovanja ni zmanjkalo in je bila vse dni najboljzaželena pijača. Okrepljen Zbor sodnikov Atletskega kluba Domžale je bil vse dni kot dobro naoljen stroj, saj pritožb praktično ni biilo, tekmovanje pa je potekalo zelo hitro, da so se morali člani protokola, v katerem so prevladovali člani in članice Društva šola za zdravje Domžale in jih je vodila neumorna Nataša Aljančič, pošteno potruditi, da smo skupaj z napovedovalkama (Vera, Bojana) utegnili podeliti medalje in diplome prav vsem tekmovalcem, ki so bili nad razglasitvami posebej navdušeni, saj so jih poleg velike fotografije Domžal spremljale še zastave njihovih držav, lično izdelane medalje in diplome, dobro razpoloženi podeljevalci ter številni njihovi kolegi in prijatelji, ki niso hoteli zamuditi za marsikoga najpomembnejšega športnega dogodka v njihovem življenju. Na to ne smem pozabiti ... Toliko dobre in kot so jo prines in veteranke v Športni park Domžale vse tri dni, že dolgo nisem občutila. Prav nič jim ni bilo težko. Z več kot petimi, šestimi, sedmimi in osmimi križi so tekli od 100 do 10.000 metrov, preskakovali ovire, metali kopje, kladivo, disk, kroglo in giro, skakali troskok, pa v daljino, višino, s palico, tekli maraton, hitro hodili in najbrž sem še kaj pozabila. Vsi po vrsti so se trudili - do zadnje moči, do cilja in bili prav dobre volje - pa četudi niso bili vedno prvi. Hvaležni so bili za vsako dobro besedo, prihajali se zahvaljevat, predstavljat, pripovedovat, kolikokrat so bili že balkanski in državni veteranski prvaki, ob tem pa bili neizmerno pozitivne energije, atletski veterani srečni, če smo ob podelitvi povedali še kakšno, pa čeprav zelo kratko misel o njihovi športni poti. Ob tem naj posebej omenim pravo športno legendo Miroslava Ranta, ki se je tudi letos v kategoriji M-80 (julija je bil star 80 let) okitil z naslovi balkanskega prvaka in povedal, da je to čisti rezultat dobre volje, ukvarjanja z atletiko, zmerne hrane in neizmernega veselja biti med veterani. Neurje in otvoritvena slovesnost Zgodnji večer je bil namenjen otvoritveni slovesnosti v Češmi-novem parku, o kateri lahko berete v drugem članku. Tekmovalcev in tekmovalk, ki so kot zadnjo disciplino prvega dne BAVI tekli 10.000 metrov, pravo neurje sploh ni zmotilo, da ne bi pritekli v cilj. Malce več dela smo imeli organizatorji, saj je dež z vetrom, manjkalo pa ni niti bliskov niti strele, povzročil kar nekaj nejevolje, saj je odnašal in močil vse, kar ni bilo pripeto ali obteženo. A se nismo dali, saj sta bila pred nami še dva dneva. Vsi najboljši Slovenci, med njimi tudi člani domačega kluba Analize bodo pokazale, ali so bili atleti, veterani in veteranke, iz Slovenije najuspešnejši. Sama mislim da, saj na podelitvah brez Slovencev in Slovenk ni šlo, posebej veseli pa smo bili organizatorji, saj je bilo v vseh treh dneh med tekmovalci in tekmovalkami zelo številno zastopstvo domačega kluba, med njimi tudi dobitniki naslovov balkanskega prvaka. Prvi dan, bilo je blizu 70 podelitev medalj, so balkanski prvaki iz Slovenije postali: MOŠKI: 300 m ovire: Drago Nikolič M-60 400 m ovire: Albert Šoba M-50, Marko Božiček M-45 Kladivo: Alojz Vajdič M-70, Atletika je bila v dneh med 2. in 4. septembrom 2011 pravzaprav kraljica Domžal in okolice, saj so v Športnem parku Domžale potekala Balkanske atletske veteranske igre - na kratko BAVI 2011, ki so v Domžale privabile blizu 700 tekmovalcev in tekmovalk ali čisto natančno: 694 atletov iz desetih balkanskih držav: Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Grčij^, Hrvaške, Kosova, Romunije, Turčije in Slovenije, med gosti pa so bili tudi atleti iz Avstrije, Italije in Madžarske. Tekmovalci in tekmovalke, stari od 30 do skoraj 90 let, so se pomerili v številnih tekih, skokih in metih, največ pozornosti pa je bilo namenjene polmaratonu, ki smo ga v Domžalah izpeljali prvič, v nedeljo, 4. septembra 2011, po domžalskih ulicah ter cestah, tekači pa so obiskali tudi sosednje krajevne skupnosti in se ob Kamniški Bistrici vrnili v Športni park Domžale, kjer je bil start in cilj. Skupaj je na polmaratonu, tudi v okviru projekta Domžale tečejo, teklo 210 tekačev in tekačic. Poglejmo na začetek Atletski klub Domžale je za omenjeno tekmovanje kandidiral že v letu 2010 in po prejemu kandidature pričel z delom. Aktivnosti je vodil Organizacijski odbor, katerega člani in članice so bili: mag. Janez Zupančič (predsednik), Roman Lazar (podpredsednik), Tomaž Jarc (direktor) ter člani: Vera Vojska, Jurij Novak, Urška Lavrač, Matjaž Hrovat, Marjan Gorza, Nastja Do-linar, Tomaž Hrovat, Nataša Aljan-čič in Ivan Leskovšek. Vsak je bil zadolžen za svoje področje in že na začetku lahko ugotovimo, da so bila vsa področja dobro pokrita in da je bilo organizacijsko in izvedbeno delo ob pomoči cele vrste posameznikov, organizacij in društev dobro opravljeno, kar so nam priznavali vsi prisotni atleti in atletinje, pa tudi vodstvo veteranske atletske organizacije. V okviru BAVI pa je aktivnosti vodil tudi Častni odbor, v katerem je bil Toni Dragar, župan Občine Domžale, predsednik, člani in članice pa: Andreja Pogačnik Jarc in mag. Lovro Lončar (podžupana), Ela Košir, Marjan Košir in Marjan Gorza (častni člani AK Domžale), Peter Kukovica (predsednik Atletske zveze Slovenije, Janez Aljančič (član sveta EAA), Marko Račič in Anton Majcen (AZS) ter Britta Bilač, nekdanja evropska prvakinja v skoku v višino. Na kratko: Atletski klub Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Občina Domžale so bili tisti, ki so, ob pomoči številnih drugih, uspešno izpeljali BAVI 2011. Petek, 2. septembra 2011 Prvi dan BAVI 2011 se je začel s tehničnim sestankom, na katerem so se vodje posameznih ekip konkretno seznanile s potekom samih iger, pridobili so osnovne informacije, ki so jih nujno potrebovali za svoje delo, pripravili pa so tudi skupščino zveze, na kateri so opravili s statutom določene naloge. v Zupanov sprejem Ob 12. uri je župan Toni Dragar za vodje ekip, častni odbor in vodstvo Organizacijskega odbora za organizacijo in izvedbo BAVI 2011 pripravil sprejem, na katerem so bili vsi prijetno presenečeni, saj jim je pozdravni nagovor pripravil v treh jezikih. Zaželel jim je veliko prijetnih trenutkov v Občini Domžale, ki jo je na kratko predstavil, atletom veteranom in veterankam pa tudi veliko sreče pri tekmovanju. V imenu Organizacijskega odbora sta govorila predsednik mag. Janez Zupančič, podpredsednik Roman Lazar ter delegatka mednarodne veteranske zveze Salma Tiirkal. Predstavniki vseh desetih držav so bili prijetno presenečeni tudi nad županovim darilom - domžalskim slamnikom. 3 _ 2 ... 1 ... gremo 2. september 2011 je bil in točno ob 14. uri so se BAVI 2011 začele. Atletski stadion je svoje goste pričakal lepo okrašen, posebej velika fotografija Domžal, ki je krasila 9. SEPTEMBER 20II šport 29 Danilo Emberšič M-40 (trener domžalskih metalcev) 10.000 m: Mario Vračič M-35, Lado Kveder M-45, Jože Bučar M-55, Denis Wraight M-70 1.500 m: Dragan Miškovič, M-55, (profesor telesne vzgoje na SŠ v Domžalah) Skok s palico: Kranjc Milan M-45, Darko Renner, M-50, Mirko Bizjak M-60 ŽENSKE: 400 m ovire: Zlata Zadravec Tepež M-45 10.000 m: Aleksandra Fortin Z-35, Jožica Šiftar Z-55, Hedvika Kotar Ž-60 1.500: Lidija Pajk, Z-35_, Jana Kotar Iljaš Ž-40, Jana Strahinič Ž-45, članica AK Domžale, Ana Jerman Z-55 _ Kazimira Lučnik Z-75 Met kladiva: Zvezdana Kržič_Z-60, Sabina Krebelj Z-30, Erika Pirnat Ž-35, članica AK Domžale Skok s palico: Ana Peček Ž-40. Sobota, 3. september 2011 Pred nami je bil dolg tekmovalni dan, ki se je začel že ob osmi uri z metom diska in številnimi teki na 100 metrov, nadaljeval s tro-skokom, metom diska ter teki na 5.000 metrov, ki so zaključili dopoldanski del. Po krajšem premoru se je veteranski dan nadaljeval z metom kopja, teki z ovirami, skokom v višino, hojo na 5.000 m, zaključil pa s štafetnim tekom na 4 X 100 metrov, kjer je prišlo tudi do edine hujše poškodbe, tekmovalec iz Turčije si je namreč pri padcu poškodoval kolk. Vmes pa podelitve, veliko srečnih in veselih trenutkov, ki so se podaljšali v dneve, ko so atletski veterani prišli domov, ter domačim ob fotografijah skušali povedati, kako uspešni so bili v Domžalah. Postavljene so bile tudi stojnice s spominki, Komisija za turizem Občine Domžale je vse tri dni predstavljala občino s prospekti, zloženkami in drugim informativno-turističnim gradivom, veliko pozornosti pa je bila deležna razstava Primoža Hi-enga Domžale iz zraka. Slovenci nadaljujejo z osvajanjem naslovov balkanskih prvakov Tudi v soboto je bila slovenska zastava velikokrat ob odru za po- deljevanje, včasih so bile kar naenkrat tri, saj ni bila redka trojna slovenska zmaga, pa tudi Dom-žalčani smo imeli kar nekaj priložnosti za veselje. Poglejmo, kdo vse so postali balkanski veteranski prvaki: MOŠKI: 100 m: Božo Himelrajh M-45, Miloslav Šimšič M-50 100 m ovire: Zdravko Mavko M-50 400 m: Drago Nikolič M-60, Miroslav Rant M-80 5.000 m: Adrijano Vrbetič M-35, Jože Bučar M-55, Denis Wraight M-70 5.000 m hoja: Vladimir Veršec M-45, Fabio Ruzier M-55, Peter Roudaij M-60 Met kopja: Marko Sluba M-75 Ivan Pogačar M-50, Miki Prstec M-55, Jure Novak M-60, Valter Moljk M-70, Igor Tratnik M-60 Met kopja: Dušan Koren M-55, Aleksander Leben M-45, Robert Teršek M-40, (Jože Pirnat M-40, AK Domžale, je zasedel 2. mesto); Met diska; Miče Mijač M-60 Lado Konc M-65, Dejan Dokl M-35, Tomaž Janežič M-40 Met gire: Danilo Emberšič M-40 (trener domžalskih metalcev) (Jože Pirnat M-40, AK Domžale, je v metu gire zasedel 2. mesto); Alojz Vajdič M-70 Štafeta 4 X 100 m M-45 Štafeta 4 X 100 M-55 Štafeta 4 X 100 m M-65 (povprečna starost tekmovalcev je bila 73 let) ŽENSKE: 100 m: Margareta Guček Zakošek M-40, Helena Medvešek M-45 400 m: Metka Kotnik, Ž-45, Blatnik Zvonka Ž-50; 5000 m: Aleksandra Fortin Ž-35, Jana Kotar Iljaš Ž-40, Jana Strahinič Ž-45 (članica AK Domžale) Fani Podkrajšek Ž-50, Jožica Šiftar Ž-55, Hedvika Kotar Ž-60, Anica Kvas Ž-65 (Domžalčanka) 80 m ovire: Zlata Zadravec Tepeš - Ž-45 Disk: Erika Pirnat Ž-35 ISKRENA HVALA V prvih dneh septembra je bila ATLETIKA kraljica športa v Domžalah. 21. balkanske veteranske igre so zahtevale veliko dela, ki smo ga dobro opravili. Zato iskrena hvala vsem atletskim sodnikom, atletskim delavcem, atletom, članom in članicam Društva šola za zdravje, gasilcem, učencem osnovnih šol Domžale, Rodica in Ven-clja Perka ter dijakom Srednje šole Domžale, vsem prostovoljcem, ki ste s svojim prispevkom pripomogli, da je prireditev uspela in so tekmovalci domov odhajali z lepimi vtisi s tekmovanj in športnega druženja v Domžalah. Hvala pokrovitelju, Občini Domžale, in vsem sponzorjem. Organizacijski odbor za organizacijo in izvedbo balkanski atletskih veteranskih i Atletsi er - BAVI 2011 klub Domžale (članica AK Domžale) Marjeta Čad Ž-60; Hoja 5.000 m Valentina Čufer Ž-45 Met gire: Sabina Krebelj M-30, Erika Pirnat M-35 (članica AK Domžale) Tatjana Devetak, Ž-60, Mira Puhar Ž-70, Štafeta 4 X 100 m Ž-45 BAVI srečanje Po končanem tekmovanju, ki ga tokrat ni zmotil dež, je bila v velikem šotoru v Športnem parku Domžale VELIKA BAVI zabava in druženje s koncertom skupin Obvezna smer in Rockomotiva ter Andreo Zanardi, svetovno prvakinjo v orientalskih plesih s svojimi varovankami. Organizatorji so poskrbeli za hrano in pijačo, izžreban je bil dobitnik skuterja in sploh je bilo zelo prijetno. In še zadnji dan BAVI Prijetno jutro, ki je napovedovalo visoke temperature, se je začelo s tekom na 800 m, daljino in metom krogle, nadaljevalo pa z za marsikoga najpomembnejšo atletsko disciplino POLMARA-TONOM, ki so ga organizatorji speljali skozi center središča naše občine in njegove okolice. Polmaraton danes in morda tudi prihodnje leto ... Organizatorji so se posebej potrudili, zato prav vsi tekači in tekačice, več kot 200 jih je bilo, niso našli slabe besede za 21 km dolg tek, ki ga je malce ovirala vročina, vendar so organizatorji poskrbeli za okrepčila, predvsem vodo ob poti, tako da so na cilj pritekli prav vsi udeleženci. Zmagovalec je bil skoraj domačin, Robert Kotnik, ki je za polmaraton porabil uro, 11 minut in 51 sekund, čestitamo, ena od zmagovalk pa je bila tudi Domžalčanka Jana Strahinič, ki si je tako pritekla že tretji naslov prvakinje Balkana. Ob tem naj zapišem, da smo v Domžalah tekli tudi - prvič v Sloveniji - štafetni maraton, v katerem je vsak od tekmovalcev v štafeti pretekel pet kilometrov, eden med njimi pa skoraj šest kilometrov. V okviru polmaratona je potekal tudi projekt Domžale tečejo, o katerem bomo več napisali v prihodnji številki. Kljub vročini dobri rezultati Teki, skoki in meti so se nadaljevali in kot prejšnje dni se je marsikateri od najboljših udeležencev lahko pohvalil z novim osebnim rekordom, zaploskali pasmo lahko tudi novim državnim rekordom v posameznih kategorijah. Novi balkanski prvaki so v soboto postali: MOŠKI: Polmaraton: Robert Kotnik M-35, Matjaž Fabjan M-40, Franci Teraž M-45, Tomaž Kalan M-50, Bojan Kotar M-55, Jože Legvart M-65. 200 m: Miroslav Rant M-80, Drago Nikolič M-60, Albert Šoba M-50, Božo Himelrajh M-45 Skok v višino: Ivan Pogačar M-50, Miki Prstec M-55 Skok v daljino: Milosav Šimšič M-50 Met krogle: Dejan Dokl M-35, Marko Sluga M-75, Jože Pirnat M-40, (član AK Domžale) 800 m: Robert Lendaro M-40, Dragan Miškovič M-55 (profesor telesne vzgoje na SŠ v Domžalah) 10.000 m: Mario Vračič M-35, Lado Kveder M-45 3.000 zapreke: Branimir Komel M-45 Balkanska štafeta M-45 v njej je tekel Tomaž Jarc, direktor Organizacijskega odbora BAVI. ŽENSKE: Polmaraton: Aleksandra Fortin Ž-35, Dragica Kustec Ž-50, Jana Kotar Ilijaš,Ž-40, Jana Strahinič Ž-45, (članica AK Domžale) Jožica Šiftar Ž-55, Lojzka Bratuša Ž-70, Kazimira Lužnik Ž-75 _ Justi Koprivšek je med Ž-55 osvojila bron; Met diska: Erika Pirnat Ž 35, (članica AK Domžale) 2.000 m zapreke: Nataša Aljančič Ž-40 (članica AK Domžale) Daljina: Mira Puhar, Ž-70 Krogla: Mojca Ritlop Vrbovšek Ž-45 200 m: Metka Kotnik Ž--45, Zvezdana Kržič Ž-60, Zvonka Blatnik Ž-50 800 m: Ana Jerman Ž-55 Višina: Stanka Prezel Ž 55 m Marjeta Čas Ž 60 Balkanska štafeta: Ž-45 Balkanska štafeta Ž-45, v kateri je tekla Nataša Aljančič, članica AK Domžale, si je pritekla bronasto medaljo. O vsem ostalem pa v naslednji številki Veliko bi še lahko pisali o BAVI, vendar je bilo potrebno za to številko pohiteti. Zato boste morali počakati do naslednje, ko bomo napisali še več zanimivosti, morda tudi kakšne popravke in oceno. Zaenkrat pa le: udeleženci 21. balkanskih atletskih veteranskih iger BAVI Domžale 2011 so bili vsi po vrsti mnenja, da so bile to naJbolje organizirane BALKANSKE VETERANSKE IGRE. Tudi organizatorji mislimo tako in se ob tej priložnosti zahvaljujemo prav vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so bile 21. balkaNske veteranske IGRE DOBRE IGRE. V. Fotografije: Samo Ulčnik - S design studio, Ivan Leskovšek, Bojana M. Vojska, Vido Repanšek, Bernard Jarc VPE MoldelkizootnilRiiiiliiilino zo otroke odl8.iiits((iido).letii t * MiLi PETEK, 16. SEPTEMBER 2011, OB 17. URf 30 šport 9. SEPTEMBER 20II MLADI IN starejsi povabueni v golf klub Arboretum Imamo vrsto prvakov in prvakinj Golf klub Arboretum namenja posebno skrb mladim golfistom, ki so na različnih tekmovanjih v letošnjem poletju dokazali, da z njihovimi uspešnimi igrami klub ohranja primat v slovenskem prostoru. Tako so na državnem mladinskem prvenstvu na Bledu mladi golfisti iz GK Arboretum odigrali vodilno vlogo in s svojimi udarci in zadetki navdušili tako klub kot vse, ki imajo ta šport radi. Tako je med mlajšimi mladinkami Zala Kopčavar osvojila tretje mesto, enak rezultat je med 18-letniki uspel Brigiti Brumec in Domnu Slabetu. Še boljše je šlo 16-letniku Luku Brazu, ki je osvojil odlično drugo mesto, državna prvaka pa sta postala Urša Orehek, ki je za svoj uspeh v svetovnem merilu letos prejela županovo nagrado Ob- SE EN uspESEN SPORTNI DOGODEK 16. Slovenian Junior Open 2011 čine Domžale, in Matic Zalokar. Nič manj uspešna so bila dekleta, ki so postale klubske državne prvakinje. Članice ekipe Golf kluba Arboretum: Urša Orehek, Brigita Brumec in Anja Kirn so si z osvojitvijo naslova državnih prvakinj priborile uvrstitev na evropsko klubsko prvenstvo, ki bo letos na otoku Krfu. Držimo pesti, da bi bile tudi tam uspešne. V mesecu septembru Golf klub Arboretum pričakuje nove uspehe na državnem prvenstvu mladih golfistov do deset let, o čemer boste lahko brali v eni od naslednjih številk. Če imate radi ta šport, ne prezrite povabila, da tudi vi ali vaši otroci postanete prijatelji tega športa. V. Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki Slamnika, je bilo letošnje poletje v naši občini zelo športno obarvano, k čemur so s tradicionalnim 16. mednarodnim mladinskim teniškim turnirjem SLOVENIAN JUNIOR OPEN, ki je bil na domžalskih teniških igriščih med 31. julijem ter 7. avgustom, prispevali člani in članice Teniškega kluba Domžale, ki ga vodi Marjan Ogrinc, pomagali pa so jim tudi sponzorji. Še posebej so bili ljubitelji tenisa navdušeni nad zmago slovenskega mladega igralca Blaža Bizjaka iz Ljubljane, dobro pa so se odrezale tudi domžalske mlade igralke, saj so se uvrstile v četrtfinale. Nekaj splošnih podatkov o turnirju nam je za začetek povedal njegov direktor, Sašo Svoljšak: »Letošnjega turnirja se je udeležilo 180 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 držav Evrope in Amerike. Turnir je potekal na igriščih Teniškega kluba Domžale in na dodatni lokaciji na Duplici, kjer so nam gostoljubni domačini šli na roke in nam prijazno odstopili igrišča za nemoteno izvedbo turnirja, za kar se jim tudi na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Tekmovalci in njihovi spremljevalci so bili nameščeni v hotelskih kapacitetah, ki jih premore naša občina in bližnja okolica ter so bili z namestitvijo izredno zadovoljni.« Vsi tekmovalci in tekmovalke so bili v času glavnega turnirja zelo zadovoljni tudi z organizirano prehrano, za kar je skrbel neumorni Marjan Kocman iz Zlate Kaplje v Radomljah, ki je vsak dan pripravil veliko število obrokov in bil s strani udeležencev deležen samih pohval. Direktor turnirja Sašo Svoljšak, ki je skupaj z vrhovnim sodnikom Danilom Peskarjem skrbel za nemoteno dogajanje na turnirju, nadaljuje: »Vsi tekmovalci so bili brez pripomb na organizacijo. To je rezultat 16 let organizacije in izvedbe turnirja, v katerih smo se seveda že tako izšolali, da nam je stvar že popolnoma jasna in rutinska. Turnir se je v teniški srenji že zelo lepo uveljavil in postal poznan po Evropi. Ker je v času počitnic, se ga udeleži veliko število tekmovalcev in tekmovalk, pa tudi njihovih staršev in trenerjev, ki ob igranju kažejo interes tudi za ogled in obisk zanimivosti in znamenitosti - tako v naši občini kot tudi v ostali Sloveniji.« In kako je bil turnir uspešen v re-zultatskem smislu? Sašo Svoljšak: »Turnir je bil tudi v rezultatskem smislu izredno uspešen, saj je v konkurenci fantov zmagal Slovenec Blaž Bizjak iz Litije, ki je v finalu premagal Nemca Daniela Baumanna -gladko v dveh nizih. Pri dekletih je zmagovalka postala Alina Silich iz Rusije, ki je v finalu premagala lansko zmagovalko Gabrielo Pan- tuckovo iz Češke. Naša najboljša dekleta: Pia Čuk,Tina Mohorčič in Eva Zagorac so z dobrimi igrami prišla do četrtfinala. Naši dve klubski igralki, Valerija Gerčar in Kaja Emeršič Ljubič, ki sta prav tako nastopili v glavnem turnirju, pa sta igrali takole: Valerija je v 1. kolu premagala Hrvatico Juriče-vo v treh setih, v 2. kolu pa je v dveh setih izgubila proti Švicarki Koellikerjevi. Kaja je v 1. kolu izgubila v dveh setih proti Rusinji Fedorovi. Finalni srečanji v ne- Rezultati: Fantje, finale: Bizjak (Slo) : Baumann (Nem) 6:1, 6:3 Dekleta, finale: Silich (Rus) : Pantuckova (Češ) 6:4, 6:3 deljo sta potekali kar pred lepim številom gledalcev, ki so seveda bučno proslavili slovensko zmago pri fantih.« Na koncu se Teniški klub Domžale želi zahvaliti še sponzorjem, brez katerih bi turnir dosti težje izvedli. Hvala torej: Zavarovalnici Triglav, Heliosu Domžale ter Občini Domžale, hvala pa tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali, daje bil 16. SLOVENIAN JUNIOR OPEN 2011 uspešno izveden ter bo vsem udeležencem, pa tudi organizatorjem, ostal v prijetnem ominu. asvidenje na 17. SLOVENIAN JUNIOR OPEN 2011, 29. julija 2012 v Domžalah. V. SP' Zmagovalci: dvojice fantje: Kondulukov (Rus), Novotny (Nem) Zmagovalci: dvojice dekleta: Lackova (Svk), Reichel (Aut) Zmagovalka Silicheva (Rus), finalistka Pantuckova (Češ), direktor turnirja Sašo Svoljšak, zmagovalec Bizjak (Slo), finalist Baumann (Nem) in predsednik kluba Marjan Ogrinc. MIHA ZARGI - BRONASTA MEDALJA Kadetsko svetovno prvenstvo v francoskem boksu Z minulega svetovnega prvenstva kadetov v francoskem boksu - sa-vatu se je slovenska savate reprezentanca vrnila bogatejša za še eno odli-čje. Tokrat ga je za mlado slovensko savate reprezentanco osvojil Miha Žargi, član Savate kluba Domžale. Miha je svoj mednarodni nastop tako kronal z odličjem ter samo potrdil dobre predstave s treningov in opravičil vpoklic v reprezentanco. Nastopil je v kategoriji do 75 kg, kjer je v boju za odličja klonil šele proti izkušenejšima tekmovalcema Srbije in Francije. Po trdem delu med trenažno sezono je Miha na prvenstvu pokazal odlično tehnično in taktično predstavo ter zasluženo osvojil 3. mesto. Na svetovnem kadetskem prvenstvu 2011, ki je potekalo v bližini Lyona v Franciji, je Miha spremljal njegov trener Luka Mljač, ki je zaslužen za dobro delo z mladimi v savatu in vrhunski rezultat, ki se je po nekaj letih športnega dela končno tudi pojavil. SKD Miha Žargi KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE Boksarski javni sparing, nogomet, golažiada in vabilo Kljub počitniškemu času člani in članice Kluba borilnih veščin Domžale pod vodstvom Marjana Bolhar-ja niso počivali. Tako sta se v juliju člana kluba, Nik Potočnik in Andrej Repnik, udeležila tradicionalnega javnega boks sparinga na Ptuju, ki je bil, kot vedno, odlično organiziran. Številni boksarji iz slovenskih klubov so pokazali lepe tehnične borbe. Oba novo pečena boksarja iz Domžal sta boksala v ringu prvič in se dobro borila. Nik in Andre', čestitamo! Tudi letos je bil Klub borilnih veščin Domžale povabljen, da sodeluje na tradicionalnem prazniku Krajevne skupnosti Dob v avgustu. Plesno dogajanje s Plesno šolo Miki Že v mesecu ljubezni, 26. maja, smo svojo veliko prireditev - Piškotkov piknik dočakali predšolski plesalci. Celo popoldne smo uživali v delavnicah, plesu in pravem družinskem druženju ob piškotkih. Zapela nam je Romana Krajnčan, z nami so bili mnogi pokrovitelji in sodelujoči, katerim se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo. Z Domžalskim plesnim dnevom smo plesno sezono pompozno za- ključili 16. junija v Hali Komunalnega centra v Domžalah. Z nami so plesali in se zabavali predšolski plesalci, ki plešejo v Plesalnici, šolski plesalci, ki plešejo v različnih okoliških osnovnih šolah, in tisti, ki uživajo v razkošju pravih plesnih dvoran v Plesalnici. Svojo ljubezen do plesa so pokazali tudi odrasli, ki plešejo z nami, ter plesalci Plesnega kluba Miki. Vsem hvala za bučne aplavze in glasne spodbude. Poletje je minilo v sproščenem počitniškem vzdušju. Ob koncu šolskega leta je v Piranu potekal že tradicionalni tabor. Veliko ple- sa, smeha, iger in novih prijateljev smo spoznali. Polotili smo se prave gledališke igre, saj smo imeli čisto pravi igralski obisk, ki nam je dal navdiha. Nismo pozabili na kopanje, velike količine sladoleda in zabavo. Med 4. in 8. julijem smo v Ple-salnici gostili prve počitnikarje. V sproščenem vzdušju smo uživali v delavnicah, obiskali Knjižnico Domžale, gostili v McDonaldsu, se hladili na bazenu Domžale, svojo ustvarjalno energijo vnesli tudi v ples, se zabavali ob igrah in veliko prijateljevali. Vsem staršem, ki ste verjeli svojim SANKUKAI karate klub DOMŽALE Poletna karate šola in vpis novih članov Poletne počitnice so prehitro minile. Vseeno pa, ko se ozremo nazaj, vidimo, da smo del aktivnih počitnic preživeli skupaj na 34. Letni karate šoli v Umagu. Takoj po zaključku letošnje sezone so se po kratkem predahu karateisti domžalskega kluba odpravili na standardno lokacijo v hrvaški Istri - Umag. Tam se sedaj že kar nekaj časa, v prijetnem okolju turističnega naselja Katoro, odvija Letna karate šola. Letos smo beležili rekordno število udeležencev, saj se jih je v obeh terminih udeležilo malo manj kot 500. Osnovni namen Letne karate šole je treniranje in druženje s prijatelji v bolj sproščenem okolju. Na koncu vsakega termina potekajo tudi izpiti. Letos so bili uspešni: 8. kyu Filip Viktorovski, Janez Lukma 6. kyu Lara Šinkovec, Miha Kink 5. kyu Anej Ivanec, Andrej Su-šnik, Jure Sušnik 4. kyu Klemen Justin, Sašo Ilič, Matjaž Mav, Žan Cerar 3. kyu Iza Kotnik, Blaž Penčur, _Maks Musar, Matic Zidar 2. kyu Kristjan Strehar Šorotar 1. kyu Alja Valenčič_ Klub je sodeloval in tekmoval v malem nogometu v Športnem parku Dob, ekipa pa se je udeležila tudi golažijade in skuhala odličen golaž. Številne pohvale so dokazale, da so športniki skuhali zelo dober golaž, sami pa so tudi poskusili druge go-laže in čestitali kuharjem za odlične dosežke. Ob koncu prvega jesenskega javljanja pa še povabilo: Klub borilnih veščin Domžale vabi na treninge BOKSA IN KICKBOXING ŠPORTA. Pridružite se jim v Osnovni šoli Dob in Osnovni šoli Krtina. Več informacijna: www. mladiboksardob.com. SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE www.sankukai.ong □ 31 231 44D [11.-1.4.une] VPIS NOVIH ČLANOV DOMŽALE stara OŠ Venclja Parka, Ljubljanska 58 torek in četrtek od 17.30 do 19.00 ure RADOMLJE OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure RODICA OŠ Rodica - oddelki Jarše, Šolska ulica 1 torek in četrtek od 18.30 do 19.30 ure MENGEŠ OŠ Mengeš, Šolska ulica 11 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure DOB - KRTINA Podružnična šola Krtina, Krtina 41 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure DRAGOMELJ OŠ Dragomelj Dragomelj 180 torek in četrtek od 17.30 do 18.30 ure Vabimo vas, da se nam pridružite! Vsem na novo obarvanim pasovom iskreno čestitamo. Za vse tiste, ki ste se navdušili oz. vas zanima treniranje karateja, pa velja povabilo, da se nam pridružite. Do 20. septembra poteka vpis novih članov, otrok in cicibanov. G. J. otrokom, da si res želijo plesati, hvala. S tem ste jim dali krila za njihovo ustvarjalnost in boljšo gibljivost ter motorično napredovanje. Hvala vsem, ki ste izbrali Plesno šolo Miki. Počaščeni in veseli smo, da vas imamo. Zavedamo se svoje odgovornosti in dobro smo se pripravili nanjo. Vabimo vas, da ponovno zaplešete z nami. V času od 5. do 16. septembra vabimo na dneve odprtih vrat v Plesalnico (Kamniška cesta v Zg. Jaršah), kjer so vse vaje po urniku brezplačne. Ob ponedeljkih imamo v Plesni šoli Miki družinski dan, kjer lahko istočasno pleše in se udeleži organizirane vadbe cela družina, pa še za varstvo otrok poskrbimo. Poglejte na www.mikiples.com in našli boste informacije o plesnih zgodbah v Plesalnici, osnovnih šolah in vrtcih v Občini Domžale in okolici. Veseli bomo vašega zaupanja! Športno društvo Želva vabi na telovadbo za otroke od 3. do 5. leta. Kje OŠ Preserje pri Radomljah Kdaj četrtek, od 17. do 18. ure Pričetek vadbe 6. oktobra 2011 Vpis vsak četrtek. Cena • 10 EUR/mesec * 10-odstotni popust za dva otroka vsebina vadbe osnovna motorika, športna gimnastika, elementarne igre, igre z žogo Vadbo bo vodilo pet učiteljic. Informacije: 01/ 722-7336, 031/817-204 9. SEPTEMBER 20II šport 31 CEsTiTAMo udeležencu 11. oiiMRijsKEGA FEsTivALA EvrorsKE MiaDiNE Plavalec Aljaž Gorza O plavalcu Aljažu Gorzi, roj. leta 1995, iz Radomelj, v letošnjem šolskem letu dijaku drugega letnika Šolskega centra RudolfMaister - smer ekonomski tehnik, smo v Slamniku pred leti že pisali, saj mu je plavanje pomagalo pri odpravi nekaterih zdravstvenih težav. Že tedaj je mladi plavalec dosegel vrsto uspehov, ki so ga v plavanju na 200 metrov kravl med kadeti - po doseženih rezultatih uvrstili na prvo mesto v Sloveniji, čestitamo pa mu lahko tudi kar za pet naslovov državnega prvaka med kadeti: 100 m kravl, 100 m delfin in treh štafetah Plavalnega kluba Kranj. Vzrok današnjega pisanja o uspešnem plavalcu, članu Plavalnega kluba Kranj, kjer ga trenirata Alenka Pirc in Sandi Savnik, za katera najde le dobre in pohvalne besede, je njegova udeležba na 11. olimpijskem festivalu letošnje poletje v Turčiji. Desetič zapored je namreč letos Slovenija z mladimi športniki in športnicami, starimi med 14. in 18. leti, nastopila na 11. olimpijskem festivalu evropske mladine, ki je bil tudi letos za mlade športnike prva priložnost za srečanje z olimpijskimi vrednotami, poleg tekmovanja pa so imeli mladi tudi priložnost začutiti utrip tega edinstvenega športnega dogodka, ki je bil za nekatere danes uveljavljene svetovne in evropske, tudi slovenske športnike, odskočna deska za začetek olimpijske kariere. Aljaž Gorza se je med kar 4.000 olimpijci iz 49 držav dobro počutil in dosegel pričakovane rezultate. Koliko časa že treniraš plavanje? Polnih osem let, kar danes pomeni, da plavam v bazenu v Kranju vsak dan, trikrat na teden pa sem v bazenu že pred začetkom pouka, ob tem pa je še vrsta tekmovanj - doma in v tujini. V Kranj me vozijo domači, ki tudi sicer največ prispevajo k mojemu športnemu udejstvovanju. Z jutranjega treninga se v šolo v Kamnik odpeljem s kombijem. Ob tem bi še povedal, da sem z razmerami v klubu zelo zadovoljen. Katerim zvrstem plavanja se največ posvečaš? Najhitreje plavam na krajših progah (100 in 200 m kravl, 100 delfin), s kolegi sem dober v vseh štafetah, dobre rezultate pa dosegam tudi z mešano štafeto. Morda nekaj več o tvojih največjih uspehih? Teh je kar nekaj, saj sem bil tudi v mlajših kategorijah nekajkrat državni prvak ali med najboljšimi, sem pa tudi reden član državne reprezentance. Če pa naštejem le zadnje uspehe, ki sem jih dosegel kot kadet, je naslov državnega prvaka v disciplinah 100 m kravl in 100 delfin, uspešno pa sem plaval tudi v štafetah. S kolegi smo tako osvojili tri zlate medalje in v vseh treh štafeta PK Kranj odplavali tudi državne rekorde. V klubu sem rekorder v svojih disciplinah, doseženi rezultat na 200 m kravl pa me med kadeti vodi na prvo mesto v državi. Kako je bilo na 11. olimpijskem festivalu evropske mladine Moram reči, da se je bilo potrebno kar dobro potruditi, da sem odplaval »normo« za udeležbo na 11. olimpijske festivalu evropske mladine v Turčiji. Otvoritev festivala je bila enkratna, tudi tekmovanja so bila dobro organizirana, vse je bilo super in tega olimpijskega festivala se bom rad spominjal, tudi zato, ker sva bila skupaj s sošolcem Žigom Ručigajem, kolesarjem, ki je v cestni vožnji zasedel prvo mesto in mu za uspeh še enkrat čestitam. Na festivalu sem odplaval 200 m kravl in dosegel _16. mesto, kar je bil zame lep uspeh. Še uspešnejši smo bili v štafeti 4 X200 m mešano, v kateri so z mano plavali Gaja Natlačen, Tjaša Pintar in Miha Bernat. Zasedli smo peto mesto in le za par sekund zaostali za olimpijskim razredom. In katero pomembno tekmovanje je zdaj pred tabo? Letos so to le manjša tekmovanja, se pa že zelo veselim mladinskega evropskega prvenstva drugo leto na Nizozemskem. Normo sem že dosegel, tako da bom na njem plaval 200 m kravl in se skušal čim bolj približati polfinalu. Pričakujem, da bom nastopil tudi v štafeti. Gresta šola in plavanje skupaj? Gresta, posebej če je malo razumevanja za plavanje tudi v šoli in če se včasih prav potrudim, da so narejene naloge in osvojeno potrebno znanje. Hvala šoli za razumevanje! Se kdaj naveličaš plavanja, si kdaj pomislil, da bi končal? Ne, prav nikoli mi plavanje ni bilo odveč. Rad plavam od prvega dne, ko sem se odločil zanj, in upam, da me čaka še veliko uspešnih plavalnih let. Je sploh smiselno vprašati, kaj delaš v prostem času? Pravzaprav res ne, saj mi preostane le toliko časa, da pojem in se pripravim na šolo. Še kakšen stavek? Hvala vsem, ki me podpirajo, posebej staršem, saj brez njune pomoči ne bi šlo. Hvala tudi klubu. Hvala in uspešno še naprej! Vera Vojska MARJAN SEMRL, sVETOVNi PRVAK V DOPisNEM SAHU V dopisnem šahu je treba računati zelo daleč T RACunawDDSiva prispevamo k vašemu dobičku Zvami že15 let Računovodstvo Pavliha Celovška 150, Ljubljana m: 041/682-727 www.pavliha.org 31. julija je bila v sklopu letnega kongresa mednarodne zveze za dopisni šah ICCF, v mestu Jarvenpaa na Finskem, slovesnost, na kateri je član Šahovskega društva Domžale Marjan Šemrl prejel zlato medaljo in priznanje za naslov 24. svetovnega prvaka v dopisnem šahu. Dopisni šah velja za garaško šahovsko disciplino, v moderni dobi ga ša-histi igrajo izključno prek interneta. Ja, danes ima vsaka dopisna partija na spletu svojo šahovnico, kjer nasprotnika vlečeta poteze in si izmenjujeta tudi druga sporočila. Poleg igranja šaha je tako možno spoznavanje ljudi s celega sveta, sklepanje novih poznanstev in učenje tujih jezikov. Tempo igranja je nedvomno hitrejši kot v času, ko so si igralci klasično dopisovali. V času dopisnic je največ časa potrošila pošta, še posebej, če je šlo za »medcelinske« partije. Na internetu pa je čisto vseeno, ali je nasprotnik iz sosednje ulice ali pa z Nove Zelandije. Čas za razmišljanje je omejen na pet dni za potezo, neporabljeni čas pa se prenaša kot bonus v naslednje poteze. Igrati z vsemi nasprotniki istočasno je nedvomno obremenitev. Potrebno si je pametno razporediti čas in usklajevati delo v posameznih partijah. Nekateri igralci igrajo tudi po 50 ali več partij naenkrat. Sam ne sodim mednje, kajti v partijah, ki jih igram, hočem doseči, kar se le da največ. KK PIRUETA Pirueti kar devet naslovov državnih prvakov Takšna sezona je bila nepričakovana še za tako velike optimiste, kot so funkcionarji v kotalkarskem klubu PIRUETA v Domžalah. Klub je osvojil kar devet naslovov državnih prvakov, v umetnostnem kotalkanju štiri ter v hitrostnem rolanju pet. Takšnega uspeha klub že dolgo časa ni imel, zato gre rezultat v arhiv, kjer se zbirajo samo najboljši rezultati v zgodovini kluba. Državno prvenstvo v hitrostnem ro-lanju je bilo že meseca maja in ga je organiziral prav domači kotalkarski klub in o katerem smo že pisali. Državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanjupa je bilo od 8. do 10. julija 2011 v Renčah, ki imajo kot edini kotalkarski klub v Sloveniji ustrezno dvorano za takšne nastope. Kot najmlajša je izreden uspeh dosegla v kategoriji začetnic tekmovalka LEJA ŽAJDELA, ki je prvič osvojila ta laskavi naslov državne prvakinje v umetnostnem kotalkanju za leto 2011. Leja je odlično izpeljala svoj program in tako premagala vseh 11 konkurentk v svoji kategoriji. Zelo dobri sta bili tudi ŠPELA ZEVNIK, ki je pristala na četrtem mestu in za las ušla medalji, ter REBEKA KOŠIR, ki je bila tik za Špelo in zasedla peto mesto. V skupini starejših deklic je nastopila LARA DOLENC, ki je prav tako brez napak odpeljala svoj program, in se zavihtela na odlično šesto mesto. V skupini »D« je imel klub najštevilčnejšo zasedbo zato so bili tudi rezultati dobri in sicer je zmagala ANA MARIJA DIVOVIČ, druga je bila URŠKA ZEVNIK ter četrta ALENKA MALI. V starejši kategorijah pa so tekmovalke zasedale samo najboljša mesta; tako je zmagala v kategoriji mlajših mladink v obveznih likih NIKA BABIČ, druga je bila ŠPELA BER- LOT, pri mladinkah je zopet postala državna prvakinja TINA OzEBEK, tretja pa je bila VERONIKA BRE-ŠAR. V kategoriji članic je tekmovala tudi PETRA PoKOVEc, ki je v obveznih likih zasedla četrto mesto. S temi rezultati so si nekateri tekmovalci, predvsem v starejših kategorijah, priborili mesta v državni reprezentanci, ki bo nastopila na evropskem in svetovnem prvenstvu, ki bo letos celo v daljni Braziliji in na katerega bosta potovali tekmovalki TINA OZEBEk in VERONIKA BREŠAR. Na evropsko prvenstvo pa se bodo podali poleg obeh že omenjenih tekmovalk še NIKA BABIČ ter ŠPELA BERLOT, in sicer prva v obveznih likih in ŠPELA v kombinaciji. Vsem želimo veliko športne sreče in čim bolje izpeljane programe. Uspešen zaključek namiznoteniške sezone za NTS Mengeš V mesecu juniju so bila zaključna tekmovanja za preteklo sezono 2010/2011. Pokazalo se je, da v namiznoteniški sekciji dobro delamo. Z veseljem pa ugotavljamo, da se nam je pridružilo 25 novincev v najmlajših kategorijah. Mladi vadijo pod vodstvom zelo prizadevnega trenerja Davida Orešnika. Ne samo, da je David dober igralec, ampak je tudi strokovno podkovan trener. Uspešno je zaključil šolanje na Fakulteti za šport in pridobil naziv trener. Njegovo delo so opazili tudi na Namiznoteniški zvezi. Imenovan je za trenerja reprezentance in vodjo ekipe kadetinj. Skupaj s selektorjem Darjanom Vizjakom je vodil priprave za kadetsko evropsko prvenstvo za mlade, svoj ognjeni krst reprezentančnega trenerja pa je doživel v Kazanu v Rusiji, kjer je bilo evropsko prvenstvo. Uspešno delo z mladimi (veliko jih prihaja prav iz domžalske občine!) pa se kaže tudi v klubskem delu, kjer so mladi tekmovalci pod njegovim vodstvo dosegli zelo dobre rezultate na medregijskih tekmovanjih, na državnih tekmovanjih in na tekmovanjih ŠŠD. 29. maja je bil v Ljubljani zaključni 6. turnir MRNTZ. Na turnirju je nastopilo 132 tekmovalk in tekmovalcev iz 16 klubov. Po končanem turnirju so razglasili tudi najuspešnejše tekmovalce sezone, kjer so šteli rezultati vseh šestih turnirjev. Rezultati članov NTS Mengeš na 6. turnirju MRNTZ: Učenke 1. razred: Kobetič Gaja, 3. mesto Učenke 2.-3. razred: Koželj Nika, 5. mesto, Kobetič Vita, Kobetič Tara, 7. in 8. mesto Učenci 4.-5. razred: Rutar Bor, 1. mesto, Topič Peter, 2. mesto, Šaja Tilen, Fink Jan, 5.-8. mesto, Prezelj Matej, Pavli Tim, 9.-16. mesto Učenke 4.-5. razred: Kobetič Nika, Stražar Katarina, 5.-8. mesto Učenci 6.-7. razred: Egavec Nejc, 3. mesto, Hribar Rok, Peterlin Martin, 9.-16. mesto Dijaki: Erjavec Žiga, 5.-8. mesto Dijakinje: Špenko Neža, 2. mesto, Skok Kaja, 3. mesto Rezultati vseh naših mladih tekmovalcev v sezoni 2010-11 po šestih turnirjih: Učenci 1. razred: Koželj Jaka, 8. mesto Učenke 1. razred: Kobetič Gaja, 3. mesto Učenci 2.-3. razred: Čirič Jan, 9. mesto Učenke2.-3.razred:KoželjNika,4.mesto, Si prvi Slovenec, ki mu je uspelo stopiti na najvišjo stopničko svetovnega dopisnega šaha, vendar smo imeli v Sloveniji, ko še ni bila samostojna, tudi odlične dopisne šahiste. Slovenija ima dokaj uspešno tradicijo. Pokojni dopisni velemojster Franček Brglez je pred skoraj 40 leti prav tako igral v finalu svetovnega prvenstva in osvojil odlično 7. mesto. Pravi razcvet je dopisni šah v Sloveniji doživel po kongresu, ki smo ga slovenski dopisniki imeli leta 2004 prav v Domžalah. V delo se je vključilo nekaj novih ljudi, Slovenija pa je bila prva, ki je svoja državna prvenstva prenesla na internet. Verjetno je bila za naslov svetovnega prvaka v dopisnem šahu odločilna zmaga nad Argentincem Jacqui-nom, ki je tudi najdlje trajala. Sredi lanskega poletja sem ugotovil, da moram to partijo zmagati ali pa se posloviti od vseh sanj o naslovu najboljšega na svetu. Objektivno pa je bila pozicija samo remi. Analiziral sem tako rekoč dneve in noči in se trudil na vse načine, da bi nasprotnika ulovil v past. To mi je v januarju letos tudi uspelo in takrat sem že vedel, da bom svetovni prvak. Nasprotnik pa se je neuspešno upiral še nadaljnje štiri mesece. Si pa vendarle sodil med favorite za zmagovalca z ratingom 2590, četrtim v finalu. V dopisnem šahu je rating zelo slabo merilo, ker se partije igrajo počasi, nekateri igralci pa hitro napredujejo. Vendar sem na prvenstvo prihajal z odličnim rezultatom na dopisni olimpijadi, kjer sem na prvi deski delil prvo mesto ob nastopu vseh najboljših svetovnih igralcev. Zabeležil si šest zmag, desetkrat pa remiziral in bil neporažen. Je bilo tudi remizirati včasih težko? V dopisnem šahu je vsaka partija težka in salonskih remijev praktično ne poznamo. Igralec z belimi figurami ima neverjetno prednost in če se odloči, da bo partijo remiziral brez tveganja, mu to navadno tudi uspe. Zato pa je zelo pomemben otvoritveni repertoar s črnimi figurami. Izbral sem dobre variante in prav v nobeni partiji nisem imel resnih težav. Nekateri šahovski poznavalci imajo predsodke do dopisnega šaha, češ da potekajo tekmovanja izključno s pomočjo računalnika. Tem poznavalcem pošiljam izziv. Naj si izberejo najmočnejši računalnik in se skušajo pomeriti z vrhunskim dopisnim šahistom. Najkasneje v 30. potezi bodo že brezupno izgubljeni. V dopisnem šahu je potrebno planirati in računati zelo daleč. Včasih tudi 20 ali celo 30 potez vnaprej. Računalnik je pri tem sicer odličen asistent, vendar so odločitve o planih, variantah in potezah izključno v domeni igralca. Sam skoraj nikoli ne igram poteze, ki jo predlaga računalnik. Te dopisni šah kaj moti pri normalnem počasnem šahu? Normalno je dopisni šah zelo dobra teoretska priprava za nastope v rednem šahu. Vendar ko človek igra turnir tako visokega nivoja, kot je svetovno prvenstvo, se mora temu tako intenzivno posvečati, da enostavno zmanjka časa za ostale stvari. Tako mi nastopi v turnirskem šahu v zadnjih letih pomenijo le nekakšno rekreacijo oziroma odklop od vsakodnevnih naporov, ki jih vlagam v analize dopisnih partij. Kakšen je bil odziv na naslov svetovnega prvaka v šahu? V Domžalah je pred leti uspel takšen met med pionirji Luki Leniču. Odziv na naslov svetovnega prvaka nasploh v slovenski javnosti, v Domžalah pa še posebej, je pozitivno presenetil tudi mene samega. Končno smo dopisniki dobili priložnost, da še drugim pokažemo delček lepot in vrednot, ki jih dopisni šah vsebuje. Kakšni so tvoji šahovski načrti? V dopisnem šahu bom najprej s slovensko reprezentanco nastopil na dopisni olimpijadi, ki se začne naslednje leto. Ciljamo zelo visoko - na medaljo. Zadnji uspeh mi je odprl možnost neposrednega nastopa v finalu na enem od naslednjih svetovnih prvenstev, kjer nameravam ponovno nastopiti čez tri ali štiri leta. Medtem pa bi rad pripravil še nekaj seminarjev, kjer bi rednim šahistom prikazal veščine analize s pomočjo moderne tehnologije. Trenutno pišem knjigo prav na to temo, ki jo nameravam izdati v angleškem jeziku. Jože Skok Na črno-belih poljih Šobar Eva, 7. mesto, Majcen Neja, 8. mesto, Kobetič Tara, 9. mesto, Kobetič Vita, 10. mesto Učenci 4.-5. razred: Rutar Bor, 3. mesto, Šaja Tilen,7. mesto,Topič Peter, 9. mesto, Stankovič Žan, 10. mesto, Prezelj Matej, 11. mesto, Fink Jan, 12. mesto, Pavli Tim, 19. mesto, Kodela Luka, 27. mesto Učenke 4.-5. razred: Stražar Katarina, 7. mesto, Agapito Nina, 8. mesto, Kobetič Nika, 10. mesto Učenci 6.-7. razred: Erjavec Nejc, 3. mesto, Hribar Rok, 9. mesto, Peterlin Martin, 12. mesto, Hribar Janez, 30. mesto Učenke 6.-7. razred: Tofant Ana, 13. mesto, Nemeth Maruša, 14. mesto Učenci 8.-9. razred: Mušič Tim, 27. mesto Dijaki: Erjavec Žiga, 6. ^mesto, Prezelj Tomaž, 14. mesto, Skok Žiga, 15. mesto Dijakinje: Skok Kaja, 1. mesto, Špenko Neža, 3. mesto, Dizdarevič Šejla, 9. mesto, Hadžipašič Anita, 11. mesto Pred vrati je že nova sezona, zato vpisujemo nove člane. Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružijo pri namiznoteniški vadbi: v okviru krožkov na osnovnih šolah in za tiste, ki bi želeli nekaj več, v klubu NTS Mengeš, ki združuje tradicijo, vrhunsko znanje in odlično delo z mladimi (več informacij lahko dobite na internetu: sdmen.si, na Face-booku: NTS EDIGS Mengeš ali po telefonu: 031/502-157 - David). Jože Mlakar Domžalski turnirji Na junijskem turnirju v pospešenem šahu je zmagal hrvaški fide mojster Vinko Maleda, ki je zbral šest točk in pol, pred Črepanom s šestimi točkami in Keršičem s petimi. Sledili so Bojan Hribar, Jeran, Babnik in Boris Skok, ki so zbrali štiri točke in pol, Ivačič in Veskovič pa po štiri. Na turnirju, ki je bil tokrat izjemno močan, je sodelovalo 25 šahistov. Na julijskem turnirju pa je vnovič slavil Bojan Hribar s šestimi točkami pred Ivačičem, ki je zbral pet točk in pol, Vavpetičem in Jazbecem s po petimi točkami, Bajcem s po štirimi točkami in pol ter Ober-čem, Veskovičem in Nikoličem s po štirimi točkami. Tokrat se je odzvalo 19 šahistov. Na avgustovskem turnirju je tudi zmagal Bojan Hribar s šestimi točkami, pred Ivačičem in B. Skokom, zbrala sta po pet točk. Petra Grošelj je osvojila štiri točke in pol, Jazbec, Bajec, Kotnik, Vavpetič in Jerina pa po štiri točke. Avgusta je prišlo na turnir 18 šahistk in šahistov, na vseh turnirjih so odigrali sedem kol. Sicer pa je bil po julijskem turnirju v skupnem seštevku premočno v vodstvu Komendčan Bojan Hribar pred Ivačičem, Čre-panom, Jazbecem, Oberčem in Vavpetičem. Sahara pripadla Juretu Zorku Na deseti jubilejni turnir v pospešenem šahu v kava baru SAHARA se je odzvalo 52 ljubiteljev šahovske igre. Zmagal je mednarodni mojster Jure Zorko z osmimi točkami, z enakim seštevkom je bil drugi Novomeščan Marjan Ka-stelic. Na tretje mesto se je uvrstil mednarodni mojster Krumpačnik iz Maribora. Med domačini je bil najboljši mojster Ivačič na četrtem mestu, na petem Jeran, Vavpetič pa na trinajstem mestu. Nekoliko je razočaral član Domžal Mladen Milenkovič, ki se je s šestimi točkami uvrstil na osmo mesto. Vrstni red: Zorko in Kastelic s po 8, Krumpačnik 7, Ivačič 6.5, Jeran, Trussevich (Kazahstan), Goršek, Milenkovič in Viktor Hribar s po 6, Debevec, Kolar, Hevir, Vavpetič, Oberč, Veskovič in Plavec s po 5.5 itd. Turnir je tudi tokrat organiziral Mirko Čokan. Pekos pub Milenkoviču Na turnirju v pospešenem šahu Pekos pub v Trzinu je zanesljivo zmagal Milenkovič, ki je osvojil osem točk, pred Čeponom in Peri-čem s po sedmimi točkami. Odličen četrti je bil mojstrski kandidat Franci Košir s šestimi točkami in pol. Sledili so jim Papež 6, Ivačič, Butala in Petra Grošelj s po 5.5, Lazarevič, Novakovič, Maja Nad-vešnik, Štefe, Nesib Jukan, Veskovič in Michele Leonardi s po 5 itd. Na turnir, na katerem so odigrali devet kol, so prizadevni organizatorji, na čelu z Aleksandrom Kozarskim, privabili 34 šahistk in šahistov. Jože Skok 32 šport 9. SEPTEMBER 20II KK HELIOS DOMZALE Košarkarji Heliosa s polno paro v zanimivo sezono Domžalski košarkarji, ki so se po uspešni minuli sezoni in zaradi odličnih iger ostalih slovenskih klubov v ligi NLB ponovno uvrstili v Jadransko ligo - ligo NLB ABA - so na polno začeli s pripravami na novo sezono. Poleg pripravljalnih srečanj, nekaj kadrovskih sprememb ter opravljenih žrebov parov v mednarodnem in domačem tekmovanju, pa je zagotovo v minulih tednih najbolj odmevala novica o kateri smo že pisali - prihodu trenerja Zmaga Sagadina v Domžale. Ekipa z okrepitvami Domžalski košarkarji bodo v prihajajoči sezoni seveda potrebovali okrepitve, za kar so v klubu že poskrbeli. Poleg tega, da je sodelovanje s Heliosom že podaljšal Vje-koslav Petrovič, se je med prvimi novimi imeni v domžalskem dresu znašel 25-letni Sandi Čebular, ki je v minuli sezoni branil barve Geo-plina Slovana, pohvali pa se lahko z nazivom najboljšega strelca lige Telemach v minuli sezoni. Usodo Domžalčanov bo pod košem po novem krojil tudi Drago Pašalič, 27-letni hrvaški reprezentant, ki je nazadnje igral v Ukrajini. Prisotni vsi z izjemo reprezent-antov Sicer pa je ekipa začela s pripravami na novo sezono 1. avgusta, kjer so med igralci manjkali le trije, zaradi reprezentančnih obveznosti - Klemen Prepelič (članska reprezentanca), Andreas Parson (švedska članska reprezentanca) in Matic Rebec (reprezentanca U-16, v Makedoniji je bil na EP divizije B izbran za MVP turnirja), prisotni pa so bili: Jure Besedič, Aljaž Korošec, Marko Vranjkovič, Drago Pašalič, Miljan Markovič, Sandi Čebular, Dražen Bubnič, Vjekoslav Petrovič, Urban Gor-janc, Blaž Črešnar, Tomaž Bolčina in Dino Ajkič in strokovni štab: trener Zmago Sagadin, pomočnika trenerja Dalibor Damjanovič in Domen Žerak, kondicijski trener Klemen Zaletel in fiziotera-pevt Nejc Borovnik. Člani so po dveh tednih domačih priprav nato odpotovali na priprave v Rogaško Slatino. Odigrane prve pripravljalne tekme Prva pripravljalna tekma, ki so jo odigrali košarkarji Heliosa v Rogaški Slatini, je bila proti domači ekipi Rogaška Crystal, rezultat 78 : 69, ki so ga pridelali predvsem mlajši igralci, pa je bil v prid Heliosa. Druga pripravljalna tekma, ki so jo odigrali je bila proti Šentjurju, druga zmaga He iosa pa se 'e končala z rezultatom 74 : 57. tretji pripravljalni tekmi pa je Helios klonil proti ruskemu evro-ligašu Khimki, ki je bil v Kranjski Gori boljši (78 : 70). V času košarkarskih priprav so potekale »priprave« na sezono tudi v dvorani Komunalnega centra, kjer so izvajali obnovitvena dela sanitarij, garderob in ostalih prostorov. V Znani Heliosovi nasprotniki Helios bo v ligi NLB ABA v prvem krogu, ki bo 8. oktobra 2011, ;ostil bosansko ekipo Široki TT abeli, takoj za tem pa sledi go- Ko stovanje v Beogradu pri tamkajšnji ekipi Partizana mt:s. Prvi medsebojni obračun z slovenskim nasprotnikom v mednarodni ligi bo 29. oktobra 2011, ko v Domžale prihaja Union Olimpija. Prva tekma v domačem prvenstvu pa bo proti ekipi Geoplina Slovana, ki jo bodo odigrali v drugi polovici oktobra. Kljub terminskemu planu pa bodo tekme odigrane v ligi Telemach terminsko seveda prilagojene tekmam, ki jih bo Helios odigral na mednarodnem prizorišču. Seveda pa bomo, še preden se podamo na ogled klubskih tekem, navijali za naše košarkarje na evropskem prvenstvu, ki se te dni odvija v Litvi. Mateja A. Kegel Razpored v ligi NLB ABA: 8. oktobra 2011: Helios : Široki TT Kabeli 11. oktobra 2011: Partizan mt:s : Helios 15. oktobra 2011: Hemofarm STA-DA : Helios 22. oktobra 2011: Budučnost m:tel : Helios 29. oktobra 2011: Helios : Union Olimpija 5. novembra 2011: Helios : Cedevita 12. novembra 2011: Helios : FMP 19. novembra 2011: Zagreb CO : Helios 26. novembra 2011: Helios: Zlato-rog Laško 3. decembra 2011: Helios : Radnički 10. decembra 2011: Krka : Helios 17. decembra 2011: Maccabi Tel Aviv : Helios 24. decembra 2011: Cibona : Helios Razpored v ligi Telemach: 15. oktobra 2011: Helios : Zlato-rog* 22. oktobra 2011: Geoplin Slovan : Helios 29. oktobra 2011: Helios : Maribor 5. novembra 2011: Elektra Šoštanj : Helios 12. novembra 2011: Helios : Hopsi Polzela 19. novembra 2011: LTH Cast Mercator : Helios 26. novembra 2011: Helios : Rogaška Crystal 3. decembra 2011: Helios : Šentjur 10. decembra 2011: Parklji : Helios 17. decembra 2011: Zlatorog : Helios *Ker se bodo v Ligi TELEMAC upoštevali medsebojni rezultati udeležencev Lige NLB, bo Helios Domžale uradno ligo TELEMACH pričel v drugem krogu na gostovanju pri Geoplin Slovanu. ŽENSKI KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE Domžalska dekleta v pripravi za novo sezono še bolj ambiciozno Potem ko smo preteklo sezono zaključili z odličnimi rezultati v mlajših kategorijah (četrto mesto kadetinj v državi in uvrstitev - brez poraza - v ligo za prvaka starejših pionirk), smo v priprave za novo sezono vstopili še bolj zavzeto. Med počitnicami, ki so bile za nas zelo aktivne, smo v klubu sprejeli nov štiriletni razvojni program dela in še okrepili trenersko ekipo. Drago Klemenčič je prevzel vodenje mladinskega pogona, v klub pa smo uspeli pritegniti Vlado Velikonjo, ki prevzema vodenje članske in mladinske ekipe. Na ta način želimo v vseh starostnih kategorijah zagotoviti vrhunsko delo in prepričani smo, da bodo temu sledili tudi rezultati. S treningi za novo sezono začeli že 15. avgusta, letos pa smo ponovno organizirali priprave vseh mlajši selekcij v Postojni. Kako je bilo, najbolje opiše prispevek igralk samih: »Od 22. do 26. avgusta so v Postojni potekale priprave ŽKK Domžale. Nastanjeni smo bili v dijaškem domu srednje gozdarske in lesarske šole, lahko pa mu tudi rečemo hostel Proteus. Poleg nas so v domu bivali še košarkaši dveh slovenskih klubov, s katerimi smo odigrali prijateljske tekme. Priprav so se udeležile mlajše in starejše pionirke, kadetinje in mladinke. Ob vodenju odličnih trenerjev, Barbare Poljanšek, Špele Lesjak in Draga Klemenčiča, smo pridno nabirale kondicijo, se izpopolnjevale v tehniki in se pripravljale na novo uspešno sezono. Teden je minil v znamenju treningov, hrane, spanja in zabave, kakšno a so nam zagodle tudi poškodbe. 'ečere smo si popestrili na različne načine. Ogledali smo si ekstrava-gantno modno revijo oblikovalcev iz Postojne, na malih zaslonih pa smo spremljali tekmo slovenske moške članske reprezentance proti Litvi. Priprave smo zaključili z igrami, ki jih je pripravil naš trenerski V NK DOMZALE Zaključili evropsko sezono, moči usmerili v domače prvenstvo in pokal štab. Upamo, da bo naše trdo delo poplačano v naslednji sezoni.« Kljub vsesplošni krizi, še posebej v ženskem športu, smo v zadnjih dveh letih uspeli s potrpežljivim, gospodarnim in zavzetim delom dokazati sebi in okolici, da smo urejen klub s tradicijo (v takšni obliki delujemo že od leta 1993). S šestimi selekcijami (od 10 let do članske kategorije) dosegamo dobre rezultate, še posebej v mlajših kategorijah, kar nas uvršča na 5. mesto v državnem točkovanja za pokal mladih. Delamo za razvoj ženske košarke v Domžalah in okolici (naš klub z delom na šolah v klub vključuje dekleta iz Domžal, Trzina, Men-;ša, Radomelj, Kamnika, Vodic in hana.) in razumemo, da je naše poslanstvo poleg doseganja kakovostnih rezultatov tudi vzgoja deklet v kakovosten način življenja. Seveda brez pomoči staršev ne bi bilo takega napredka, zato se jim še posebej zahvaljujemo za vsestransko pomoč in sodelovanje. Kot vedno, pa bo največji izziv tudi v prihodnje k sodelovanju pritegniti gospodarstvo iz okolice, ki bi nam s svojimi sredstvi pomagali k še boljšim rezultatom. Na koncu pa še vabilo v Osnovno šolo Venclja Perka na košarkarske tekme, ki se začenjajo že septembra. ZKK Domžale www.zkklub-domzale.si Domžalski nogometaši so v minulih tednih poleg zanimivih kadrovskih sprememb, doživeli tudi zaključek evropskega tekmovanja, žreb nasprotnikov v pokalu ter nekaj zmag, neodločenih izidov in porazov v domačem prvenstvu. Zagotovo je med domžalskimi navijači največje presenečenje povzročil odhod domžalskega Brazilca Juninha. Evropsko preigravanje zapečatili v Splitu Žreb za kvalifikacije za evropsko ligo je Domžalam namenil ekipo RNK Split. Domžalčani so na prvi tekmi izgubili z golom razlike, strelci za 1:2 so bili v 41. minuti Čop, Damir Pekič je v 47. minuti uspešno izvedel 11-me-trovko za izenačitev, končni izid prvega obračuna pa je postavil Vitaič v 76. minuti. Se nekoliko višji je bil poraz na drugi tekmi, v Splitu so Domžale zaključile letošnjo evropsko pot po porazu 3:1. Čeprav so Domžalčani v Splitu začeli z vodstvom (zadetek v 46. minuti dosegel Horvat), pa so Hrvati v drugem polčasu popolnoma nadigrali nasprotnika in po treh zadetkih (Čop, Vidič in Milovič) suvereno napovedali pohod v nadaljevanje evropskega tekmovanja. V boju za domače lovorike V domačem prvenstvu so začeli z zmago proti velenjskemu Rudar- ju (2:0), sledila je še ena zmaga proti štajerski ekipi, tokrat CM Celja (1:0). Še uspešnejši so bili domžalski nogometaši v Kranju, proti ekipi Triglava Gorenjska so zmagali s 4:0. Prvi neodločen izid so izsili nogometaši Luke Koper (1:1), prav tako pa je bil rezultat neodločen v Mariboru (0:0). Prvi poraz so na domačem igrišču Domžalčani doživeli proti Hit Gorici (0:3), zadnja avgustovska tekma proti Muri 05 pa se je končala z rezultatom 1:1. V pokalnem tekmovanju pa so Domžale pot začele na gostovanju v Zavrču. Domžalčani, aktualni pokalni prvaki, bodo začeli z lažjim nasprotnikom, v nadaljevanju, ko jih bodo skoraj zagotovo čakali trši boji, pa s ciljem napovedujejo ponovni pohod vse do vrha. Juninho zapustil Domžale Domžalski nogometaši so skozi poletje prišli do nekaj okrepitev, poleg tega pa so, vsaj začasno, ostali brez nekaterih igralcev. Med drugim si je v začetku avgusta prst zlomil Tadej Apatič, Žiga Kous bo sezono nadaljeval kot posojeni igralec Muri 05, Florento Aziri pa je s klubom sporazumno prekinil pogodbo. Medtem pa sta rumeno-modri dres oblekla 18-letni Marko Kovjenič ter 20-letni Lamin Diallo, ki sta s klubom podpisala triletni pogodbi. Ekipi nogometašev Domžal so se pridružili tudi 20-letni ofenzivni zvezni igralec Luka Vrhunec, 24-letni Uroš Ko-run, ki je pred tem branil barve CM Celja in Rudarja iz Velenja, kot zadnji pa je ekipo okrepil še 24-letni Hrvat Mate Selak, ki je na zadnji dan prestopnega roka zaključi kadrovske spremembe v klubu. Zagotovo pa je med odhodi najbolj odmeval ravno prestop Brazilca Juninha, ki je kar sedem let branil barve Domžal, sedaj pa odhaja v azerbajdžanski Baku. Mateja A. Kegel OSKRBOVRNR STRN^VRNJR V KAMNIKU Želimo vam zagotoviti varno in mirno starost. PRVA FAZA VSELJIVA TAKOJ Tip stanovanja Površine stanovanja Garsonjera od 29,92 m2 + parkirno mesto Enosobno od 42 m2 + parkirno mesto Enoinpolsobno od 48 m2 + parkirno mesto Dvosobno od 55 m2 + parkirno mesto Zagotavljamo konkurenčne cene! DOLENJGRAD Gradbeno podjetje d. o. o. Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 72 00 Fax: 01 750 72 10 E-pošta: tajništvo@dolenjgrad.si www.dolenjgrad.si • Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji. • Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba. • Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži. • Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika. • Parkirno mesto 10.000 EUR z DDV • Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik • Vsako stanovanje z nakupom preide v 100% last kupca, ki lahko stanovanje proda, zapusti ali podari prosto komurkoli, oziroma ob smrti preide v last dedičev. 9. SEPTEMBER 20II objave 33 Spoštovani sokrajani! Smučarski klub Ihan prireja v soboto, 24. septembra 2011, ob 14. uri, v Športnem parku Ihan, TRADICIONALNO TEKMOVANJE NA TEKAŠKIH ROLKAH. Zaradi prireditve bo občasno moten promet, in sicer med 14. ter 17. uro na cesti Ihan-Goričica-Zabje-Goropeče in na Pokopališki ulici v Ihanu. Prosimo Vas za razumevanje in Vas hkrati vljudno vabimo na ogled prireditve! Športni pozdrav. Organizacijski odbor SK Ihan Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/04, 7/06, 9/09) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja RAZPIS CELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE DODIPLOMSKE-GA ŠTUDIJA V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012. Predmet razpisa Občina Domžale za šolsko leto 2011/2012 razpisuje celoletne štipendije za 1. nadarjene dijake in študente, 2. socialno šibke dijake in študente, 3. dijake in študente deficitarnih poklicev: elektrikar-elektronik, elektrikar-energetik, kuhar, natakar, pek, strojni tehnik, elektrotehnik, inženir elektrotehnike, zdravnik, zobozdravnik, 4. dijake in študente kmetov, ki so državljani Republike Slovenije, imajo stalno bivališče v Občini Domžale, niso zaposleni in nimajo druge štipendije. Vsi kandidati morajopredložiti: • izpolnjen obrazec: Vloga za dodelitev štipendije, • življenjepis, • dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, • dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za nadarjene, poleg navedenega obvezno priložijo še: • dokumentacijo, s katero izkazujejo posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno), • dokaze o vključevanju v delo društev in organizacijah v Občini Domžale. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za socialno šibke dijake in študente ter štipendijo za dijake in študente kmetov, priložijo še: • dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter dokazila o premoženjskem stanju, • dokazila, da se starši preživljajo izključno s kmetijstvom (velja le za dijake in študente kmetov). Zgoraj navedena dokazila lahko pridobi uradni organ sam na podlagi uradnih evidenc, če vlagatelj poda ustrezno pisno soglasje v izpolnjenem obrazcu Vloge za dodelitev štipendije. Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju štipendij: za kandidate pod točko 1. - nadarjenim dijakom in študentom se štipendija lahko dodeli dijaku in študentu od vključno drugega (2.) letni- ka dalje, s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti. • za kandidate pod točko 3. - dijakom in študentom deficitarnih poklicev se štipendija lahko dodeli dijaku od vključno drugega etnika (2.) dalje, praviloma s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, oziroma študentu od drugega letnika (2.) dalje. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno. za kandidate pod točko 2. in 4. - socialno šibkim dijakom in ja lahko dijak študentom ter dijakom in študentom kmetov se štipendija dodeli, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 30 % povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS (448,46 EUR) in redno opravljajo svoje šo ske oziroma študijske obveznosti. Pri dodeljevanju štipendij socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se upošteva dijakov oziroma študentov socialni položaj (dohodek na družinskega člana in premoženjsko stanje). Pravico pridobiti štipendijo za dijake in študente kmetov ima kandidat, katerega starši se preživljajo izključno s kmetijstvom. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo dijaki oziroma študenti, ki prihajajo iz družin z več otroki in katerih dohodek na družinskega člana je nižji in katerih premoženjsko stanje je slabše. Obrazec Vloga za dodelitev štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do srede, 5. oktobra 2011, na naslov OBČINA DOMZ ALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani občine Domžale (www.domzale.si), pod rubriko: Razpisi, vabila. Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji določenimi v Odloku o štipendiranju v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št.9/04, 7/06, 9/09). O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 7241-305. Datum: 9. september 2011 Številka: 1103-2/2011 Občina Domžale Oddelek za družbene dejavnosti Pomembno obvestilo glede državnih štipendij Za kandidate, ki so v preteklem šolskem oz. študijskem letu (2010/2011) že prejemali državno štipendijo oz. jim je štipendijsko razmerje mirovalo, je rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije 7. SEPTEMBER 2011 ZA DUAKE in 7. OKTOBER 2011 ZA ŠTUDENTE. Za kandidate, ki PRVIČ uveljavljajo pravico do državne štipendije, ROK NI OMEJEN, tem kandidatom priporočamo, da vlogo oddajo v mesecu septembru(dijaki) in v mesecu oktobru (študenti). Vlogo na CSD Domžale lahko oddate osebno ali po pošti. Kandidati uveljavljajo državno štipendijo na obrazcu »Vloga za uveljavitev pravice do državne štipendije^«. Z omenjeno vlogo uveljavljajo nadaljnje prejemanje državne štipendije tudi štipendisti, ki so v preteklem šolskem oz. študijskem letu (2010/2011) že prejemali državno štipendijo ali pa jim je štipendijsko razmerje mirovalo. Vlogo lahko dobite na spletnih staneh MDDSZ, CSD Domžale http://www.csd-domzale. com ali jo kupite v knjigarnah. Kandidati morate k vlogi priložiti: • potrdilo o vpisu v izobraževalni program, • potrdilo o vpisu v izobraževalni program za druge družinske člane, ki imajo status dijaka, udeleženca izobraževanja odraslih ali študenta, • dokazilo o šolskem uspehu (spričevalo) oz. študijskem uspehu (potrdilo o opravljenih izpitih), • dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa (samo v primeru izobraževanja v tujini), • obrazec Podatki za akreditacijo programa. Peter Rebolj Direktor CSD Domžale Občina Domžale, župan, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, na podlagi 35. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, 16/04-UPB) VABI ZAINTERESIRANE KANDIDATE K ODDAJI VLOG O ZAINTERESIRANOSTI ZA PRIDOBITEV KONCESIJE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE ENEGA TIMA PROGRAMA ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZA ODRASLE NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE. Kandidati naj predložijo poslovni načrt, v katerem predstavijo izpolnjevanje pogojev za izvajanje javne službe programa zobozdravstvenega varstva za odrasle (lokacijo delovanja, prostorske, kadrovske pogoje, način financiranja, dosedanje izkušnje, predvideno število pacientov oziroma opredeljenih oseb, program zagotavljanja nujne medicinske pomoči, laboratorijske in druge diagnostične in terapevtske postopke, način sodelovanja z zdravstvenim domom, drugimi zdravstvenimi zavodi ali drugimi zasebnimi zdravstvenimi delavci). Poslovni načrt z osnovnimi podatki in navedbo kontaktne osebe mora biti poslan do 30. 9. 2011 na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale (Tel.: 01/7241305). Občina Domžale Mali oglasi od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50. Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HlSA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. Tel. 040/414-141 Ugodni TAXI prevozi ! Domžale-Ljubljana (12 EUR), Domžale-letališče Brnik (15 EUR). http://www.taxikamnik.si BALTAZARS e. Stankovic s.p., Pot 27. julija 3,1241 Kamnik. Tel.: 031/713-421 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p., Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041/689-840 NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149 RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENSEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel.: 040/268-090 ODDAM ali PRODAM GARAZNI boks v kleti Ljubljanske ulice. Tel.: 01 561 81 52 Inštrukcije matematike za OS, SS in GlM na vašem domu. Urbanija in Partner d.n.o., Skrjančevo 4a, 1235 Radomlje. Tel.: 040/168- 454 Prodamo komunalno urejeno parcelo s pridobljenim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem na Dobenu. Parcela ima lep razgled na Ljubljano, Trzin in Domžale. Velikost: 820 m2. Cena: 130.000,00 €. Informacije: Elektroservisi d.d. Tel.: 031/385-468 Prodam tovorno vozilo Mercedes Benz Atego 1217 z forgonom za prevoz živil in nakladalno rampo. Tel.: 040/553-663 V širši okolici Domžal nudim dnevno varstvo starejšim občanom na svojem domu. Po potrebi nudim tudi prevoz. Tel.: 041/662-974 Prodamo ali oddamo v najem parcelo v Domžalah (Podrečje) v izmeri 18.610 m2, primerno za industrijsko gradnjo (trgovski, rijski proizvodni ali industrijs objekt). Cena: 125,00€/m2. Manjši del zemljišča v izmeri 1.700 m2 je namenjen za stanovanjsko gradnjo, cena za ta del: 250,00€/m2. V primeru najema je možno najeti del zemljišča v izmeri cca. 10.000 m2, primerno za odprto skladišče, parkirišče za kamione ^ Cena najema: 2,00€/m2. Informacije: Elektroservisi d.d. Tel.: 031/385-468 34 objave 9. SEPTEMBER 20II Aquae multae nonpotuerunt extinguere caritatem, nec flumina obruent illam.* V SPOMIN S. Bemardka (Angela) Košir (1913-2011) Kot prijatelj samostana sester Sv. Križa na Mali loki si ne morem kaj, da ne bi ovekovečil spomina na sestro Bernardko, ki nas je zapustila 13. julija 2011 na Mali Loki, pokopali pa smo jo dva dni kasneje v Ihanu. Moram reči, da v samostanu v družbi častitih sester ni niti najmanj dolgčas. Tudi slike vse po vrsti in kipi, ki poveličujejo vero, prefinjenost čustev in blišč skrbno vodene kapele, naredijo svoje. Človeka se loteva blaženi neulovljiv nemir, ki pa nas globoko v duši navdaja z neslutenim ugodjem. Ko bi le hoteli, ko bi le zaslutili, ko bi s pogledom le enkrat samkrat ujeli misli tišine, bi se iz našega srca usulo nena-dejano bogastvo, tako kot zreli sadeži popadajo z drevesa, če se jih dotakneš z roko. Prihodnost čutimo kot na stežaj odprta vrata ^ Vsak zase si zamišljamo vzor popolnosti in tako poskušamo z njim uskladiti svojo preteklost. Saj je beseda vendar kakor volja, ki vedno zmore raztegniti neka čustva, kakor gospodinja razte-guje testo za potico. Dolgo in bogato življenje sestre Bernardke se je začelo 3l. maja 1913 v vasi Delnice v lepi Poljanski dolini. Starši so podarili življenje še enajstim otrokom: devetim dekletom in dvema fantoma in tako poskrbeli za dobro versko vzgojo svojih otrok. Od leta 1904 stoji pred Koširjevo rojstno hišo kapelica Brezmadežne, ki jo je ob odhodu v samostan v Graz dala postavit očetova sestra, teta s. Bernard-ke. Po njenem vzoru in njenih molitvah so se kar štiri nečakinje odzvale Božjemu klicu in vstopile v samostan sester Sv. Križa v Dakovem. Agata je umrla kot kandidatka, s. Cilka in s. Ama-ranta pa sta prav tako v najlepših letih dokončali svoje darovanje. Po Kristusovih stopinjah pa še danes hodi njihova nečakinja s. Meri Vodnik. Sestra Bernardka je bila s štirinajstimi leti sprejeta v mali kon-vikt pri sestrah Sv. Križa v Dakovem, kjer je nato obiskovala meščansko šolo (nižjo gimnazijo), nato pa srednjo medicinsko šolo v Zagrebu. Glasbeni talent je razvijala ob učenju igranja na klavir. Na praznik Marijinega darovanja 1934 je vstopila v postulat in se s polno paro pripravljala na redovno življenje. Čez dobro leto je ob vstopu v noviciat dobila novo ime s. Ber-nardka. 23. marca 1934 se je v redovnih zaobljubah vsa izročila Bogu. Predstojnica jo je poslala na prvo delovno mesto, in sicer v Slovenijo: na novi postojanki v Ponikvah pri Dobrem Polju so sestre skrbele za starejše v Domu ostarelih, s. Bernardka pa je delala v zdravstvenem domu in patronažni službi. V Ponikvah je tudi orglala v odličnem vaškem mešanem zboru. Po treh letih je bila premeščena v Zagreb na ORL kliniko. Delala je v kliničnem in histološkem laboratoriju ter v rentgenu. Na željo predstojnika klinike je prevzela tudi fotolaboratorij in tako postala prava mojstrica slikanja, razvijanja in izdelovanja slik; te umetnosti je učila tudi bogoslovce in gimnazijce. V skupnosti sester na Šalati se je zelo dobro počutila, med seboj so bile povezane v pravi sestrski ljubezni. V tej skupnosti je bila kar 12 let predstojnica, čez 30 let pa organistka v hišni kapeli. Dejstvo, da so jo Hrvatice, njo kot Slovenko, izbrale za svojo predstojnico, pove o njej več cot karkoli drugega. Po_33 letih dela in življenja na Šalati v Zagrebu je prišel čas za njeno upokojitev. Leta 1971 se je vrnila v Slovenijo in v Ljubljani na Smrekarjevi prevzela vodstvo otroškega vrtca in šest let skrbela za sestrsko skupnost kot njena predstojnica. Tudi v Pleteršni-kovi ulici v Ljubljani je bila tri leta predstojnica mali skupnosti sester. Nato jo je Gospod pripeljal na Malo Loko, kjer je devet let z vso odgovornostjo opravljala službo vikariatske predstojnice. Mladi vikariat je bil šele na začetku razvoja, razmere niso bile lahke, upanja za prihodnost pa je bilo malo. A z Božjo pomočjo je tudi to nalogo odlično opravila. Kot predstojnica je povezovala sestre na Mali Loki in na postojankah po župnijah in v privatni postrežbi bolnikom. Iz nemščine je prevajala članke iz internega redovnega časopisa Teodozija, skrbela je za duhovno in poklicno poglabljanje sester. Velikokrat je imela v roki fotoaparat in z budnim očesom ujela v objektiv lepote narave in utrinke življenja redovne skupnosti. Bila je res prava umetnica fotografiranja. Po devetih letih služenja kot predstojnica vikariata se je ponudila za službo vratarice. Dežurstvo pri telefonu in na porti je vestno opravljala ves dan, skoraj 15 let. Ob tem pa so njene spretne roke izdelovale prtičke, pletle puloverje in jopice, za otroški zbor je napisala številne plakate z besedili pesmi, z izredno ljubeznijo je pripravljala hišni stenčas, s svojo lepo pisavo pa je okrasila marsikatero diplomo in priznanje. Skrita bolezen in starostna obolelost sta naredili svoje, tako da se je okrepljena s sveto popotnico na dan spomina Fatimske Marije mirno in tiho preselila v večnost. Pokopali smo jo 15. julija v Ihanu. Pogrebne slovesnosti s sveto mašo je ob navzočnosti drugih duhovnikov zbrano vodil hišni duhovnik, zelo spoštovan Marko Pajk, navzoč je bil seveda tudi dr. Bogdan Dolenc. Nepogrešljiv je bil tudi samostanski pevski zbor, sam pa sem v poslovilnem govoru posebej poudaril, da s. Bernardka s tega sveta ne odhaja sama, pač pa v spremstvu številnih dobrih del, povezanih s tisočerimi molitvami. Gospod, daj ji večni mir in pokoj. *Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo preplaviti. Vp 8,7 Ivan Kepic asM Prazen dom je in dvorišče, najino oko zaman Te išče, ni več Tvojega smehljaja, le delo Tvojih rok ostaja. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil Lojze Kovič iz Sel a pri Ihanu Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem neimenovanim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Vsem še enkrat hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešava Te, Jelka in Primož Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo, mi vsi - med nami si. V SPOMIN Minilo je najdaljše leto, odkar si odšel naš dragi Ivan Štrukelj iz Doba pri Domžalah Ostali smo tako sami. Zelo te pogrešamo. Vsi tvoji Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ^ Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. Tone Pavček ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babi, sestra in teta Stanislava Paštebar roj. Smolnikar, iz Krtine Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali in se od nje poslovili v velikem številu. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala gospodu Jožetu Tomšiču za lep pogrebni obred in pogrebni službi Vrbančič. Njeni domači Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi - med nami si. V SPOMIN 6. avgusta je minilo 10 let. Stojan Kolar Depala vas Sla Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 67. letu starosti sklenil naš dragi Franc Golob iz Domžal, Mačkovci 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in ostale darove, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Janezu Šimencu za lepo opravljeno zadnje slovo in gasilcem, še posebej PGD Študa za spremstvo, lep govor in zadnji pozdrav. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogreb. Vsi njegovi -S. Éfi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, svak in stric Anton Repovž Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se internistični ordinaciji Kokalj-Limbek v Domžalah in urgentni službi ZD Domžale. Zahvalo in hvaležnost izrekamo govornici Andreji Pogačnik Jarc, Veri Vojska ter pevcem iz Polšnika in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Ivanka in sinovi Bojan, Oto in Tomaž z družinami Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V 82. letu starosti je zaspala naša draga Vida Starin rojena Dremelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem neimenovanim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala osebju Doma upokojencev Domžale, g. župniku Janezu Šimencu, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Tiho si odšel od nas. Bil si borec do zadnjega dihljaja. Nič več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Solze se sušijo, a v srcu vedno boš ostal z nami. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata, dedek, brat in stric Franc Mavsar iz Nožic Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Homec-Nožice za govor in lepo opravljeni pogrebni obred, vsem organizacijam, praporščakom in pevcem. Vsi njegovi Je čas, ki da in čas, ki mine. Pravijo, daje čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (neznani avtor) ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustila naša draga mami, mama, prababica in tašča. Marija Gabrič roj. Govekar iz Sr. Jarš, Ručigajeva ul. 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Andreju Jemcu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter gasilcem in pogrebni službi Komunala Kamnik. Vsem imenovanim in neimenovanim iskreno hvala. Vsi njeni Tja, kamor odšel si, ni več bolečin, tam teče le miren sen, nate ostal nam bo lep spomin. ZAHVALA V mesecu juliju nas je v 53. Letu starosti po nenadni hudi bolezni zapustil naš dragi oče, sin, brat, stric in nečak Vili Pevec Iz Doba Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, še posebej sosedom iz Erjavčeve ulice, za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in s maše. Posebna zahvala vsem sodelavcem CPV in tovorni Helios za podporo v teh težkih trenutkih. Hvala za poslovilne besede g. Vresku, g. Pušniku in PGD Dob. Zahvala tudi vsem okoliškim gasilskim društvom, praporščakom, pevcem pod vodstvom zborovodje g. Primoža Leskovca in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Zdravo prehranjevanje danes »Ne umreš od tega, od česar si bolehal; umreš od tistega, od česar si živel.« Montaigne O zdravem prehranjevanju običajno začnemo razmišljati šele tedaj, ko se nam pojavijo problemi z zdravjem. Dokler smo zdravi, niti ne pomislimo, da bi spremenili naš ustaljen način prehranjevanja. Velikokrat v trgovinah, kjer naku-pujem, opazim radovedne poglede, usmerjene v moj nakupovalni voziček, kjer prevladuje večinoma eko (bio) in zdrava prehrana, kot na primer: ajda, proso, kosmiči, tofu, sojino mleko, razna semena, oreščki in še bi lahko naštevala. Ob tem se začnem spraševati, ali ljudje vedo/ mo, kakšna živila kupujemo? Kako so proizvedena, kako so (kemijsko) obdelana, kako so skladiščena in kako dolge so transportne poti? Verjetno se ne zavedamo, da sveže sadje in zelenjava, pripeljana iz oddaljenih krajev, izgubita večino koristnih sestavin. Obdelana sta s kemikalijami, da preneseta dolge transportne poti od njive pa do naše mize. Ste se kdaj vprašali, kako to, da paradižnik še tedne ne zgnije v vašem hladilniku, ko ga prinesete domov? Ste kdaj pogledali deklaracijo na svežih torticah? Navedenih je polno aditivov, ki zagotavljajo izdelku obstojnost, trdnost, boljši okus, lepši izgled, privlačno barvo ^ Običajno so biskviti in kreme narejeni iz že v naprej pripravljenih zmesi, kjer ni kaj dosti naravnih sestavin. Zakaj doma narejena krem rezina ni dobra več kot en dan, kupljena pa tri dni ali celo več? Odkar obstaja novi pravilnik o označevanju sestavin, morajo proizvajalci oz. dobavitelji navesti na deklaracijah popolnoma vse sestavine po padajočem vrstnem redu (glede na težo sestavin). Teh sestavin je tako veliko, da so natisnjene v tako drobnem tisku, da jih komaj preberemo. Kaj pa kruh in pekovsko pecivo? Slovenci smo pravi ''kruhovski narod''. Ste opazili, da posamezne vrste ''svežega'' kruha, še posebej pakiranega, zdržijo zelo dolgo? Proizvajalci se prilagajajo željam potrošnikov. Ker si potrošniki želimo, da je kruh dober, sredica mehka, skorjica hrustljava in zlato rjavo zapečena ali pa obratno - zelo mehka, da poleti kruh ne plesni, dodajajo peki razne dodatke, aditi-ve, da to dosežejo. Izjeme so le tisti kruhi, ki so izdelani po dolgih postopkih in s kislim testom (z zelo malo kvasa ali popolnoma brez). Vseeno je označevanje kruha ''brez aditivov'' zavajajoče, saj se moki že pri shranjevanju v silosih dodaja aditive za obstojnost. Dopustno bi bilo označevanje ''brez dodanih aditivov''. Slovenci kljub vsem usmeritvam zdrave prehrane še vedno pojemo največ belega kruha, ki je od vseh vrst kruha najbolj nezdrav. Očitno je, da opozorila prehranskih strokovnjakov glede uporabe bele moke in belega sladkorja ne zaležejo dosti. Veliko ljudi se odvrača od zdrave in/ali bio hrane, ker mislijo, da taka hrana ni dobra. Ko sem se sama začela bolj zdravo prehranjevati, sem ravno tako imela pomisleke. Vendar mislim, da gre za začetni strah zaradi nepoznavanja drugačnega načina priprave hrane. Ko sem si pridobila več izkušenj, sem ugotovila, da je takšna hrana zelo okusna. Začela sem z veseljem kombinirati različne sestavine in naenkrat recepti niso bili več potrebni. Veliko bolezni našega časa izhaja iz napačno izbrane hrane in napačnega načina prehranjevanja. Pri tem velja, da vsako življenjsko obdobje zahteva za ohranjanje zdravja drugačno prehrano, pomembna je tudi vrsta dela, ki ga opravljamo. Zato je res potrebno nekaj volje in časa, vendar pridobimo veliko. Telo nam bo hvaležno. Vida Zakrajšek, u. d. e. Društvo za študije kontempla-tivnih tradicij 9. SEPTEMBER 20II objave 35 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga Ivana Strnad rojena 12. oktobra 1919, umrla l-julija 2011, z Vira, TOlstojeva ulica 9 Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v dneh njenega slovesa. Pogrešamo te, domači Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve ndvečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. Mila Kačič ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 79. letu starosti sklenila in se preselila v večnost naša draga sestra in teta Pavla Jeretina iz Domžal Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl v Bogu trudne si oči. V 84. letu življenja je za vedno zaspal naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric Franc Kovač Svetlinov Franci iz Krtine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izraze sožalja in darovane svete maše, za darovano cvetje ter sveče. Iskrena hvala tudi gasilcem in čebelarjem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa velja župniku g. Juretu Ferležu in g. Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem pod vodstvom g. Dominika Krta ter pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Al' srce mi drugo ustvari, al' počakaj, de to bit v prsih neha - Bog te obvari! Pred ni moč te pozabit' (F. Prešeren) ZAHVALA Za vedno je ugasnilo srce naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete Marije Lončar - Mimi roj. Sarc, po domače Pečarjeve mame z Vegove ulice 1 v Dobu pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem neimenovanim za izrečena sožalja in tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, sv. maše, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Infekcijske klinike Ljubljana in Doma počitka Mengeš, hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lep obred in poslovilno mašo, gospodu Vladu Cerarju za poslovilni nagovor in Alenki Semeja za nežne zvoke violine ob slovesu. Hvala pevcem in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Močan in lep spomin na tebe ne dopušča pozabe. V SPOMIN Pred dvema letoma, 5. avgusta, nas je zapustila draga in ljuba Metka Peršolja iz Domžal Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo in postojite pred njenim grobom. Vsi tvoji Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN Z žalostjo se spominjamo 13. septembra, ko nas je pred petimi leti zapustila ljuba žena, mami in sestra Helena Gotar roj. Gregorin, iz Doba, Tavčarjeva 1 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo Te, mami! Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustil Anton Urbanija s Homca, Bolkova ulica 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste imeli našega dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka radi in ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujejo se tudi njegovi osebni zdravnici Olgi Ložar za trud ob njegovi bolezni. Vsi njegovi Bolečina se da skriti, pa tudi solze utajiti, le ljubega moža in atija, nihče ne more več vrniti. ZAHVALA v 74. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož in ati Leopold Strnišnik iz Domžal, Aškerčeva 46 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Mojci Zajc Kraševec in dežurni ekipi zdravstvenega doma Domžale. Posebna zahvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem Kranjskega kvinteta, obema glasbenikoma za zaigrani melodiji in kaplanu Petru Bregarju za lepo opravljeni poslovilni obred. Hvala Urbanu. Vsi njegovi V SPOMIN Anton Repovž (1932-2011) V dneh, ko sta z ženo Ivanko še sprejemala čestitke ob častitljivem jubileju - biserni poroki, se je nenadoma poslovil spoštovani občan, dober mož, skrben ata ter stari ata Anton Repovž, ki se je s svojim delom, posebej na področju trgovine in gostinstva, trajno zapisal v novejšo zgodovino Občine Domžale. S svojim delom je pomembno prispeval k razvoju trgovske dejavnosti v občini, predvsem pa gostinstva - tudi v državi, hkrati pa s svojim življenjem in zgledom nazorno pokazal, kakšno je polno življenje: življenje ljubezni, trdega dela in skrbi za druge. Zivljenjska pot se je začela leta 1932 v Polšniku, v kmečki družini. Otroštvo je zaznamovalo zgodnje delo, pa tudi vojna vihra, ko je bila družina izseljena v taborišče v Nemčiji. Po prihodu domov je že pri šestnajstih letih odšel po svetu, za boljšim kruhom, kot so dejali včasih. S svojo pridnostjo, predvsem pa odločenostjo, da po svojih močeh pomaga pri razvoju tedanje družbe, je trdno stopal na uspešno delovno pot. Predvsem pa ne smemo pozabiti, kako je na tej poti, skupaj z ženo Ivanko, na prvo mesto postavljal družino. Skupaj sta se trudila, da zagotovita trem sinovom boljše pogoje za življenje, kot sta jih bila deležna sama in to jima je z veliko ljubeznijo tudi uspelo. Ponosen je bil prav na vse domače, zanesljivo bi bil še posebej na pravnuka, ki se je rodil dan po njegovi smrti. Preden je leta 1959 prišel v Domžale, je opravljal pomembna dela v zadrugah, kjer je bil tudi poslovodja. Delovna pot ga je pripeljala v Radomlje, nato v Domžale. Opravljal je odgovorne funkcije in kot upravnik zadruge izpeljal združitev zadruge ter enot Napredka ter prevzel nalogo direktorja Napredka. O tem odgovornem delu je prav pred kratkim pripovedoval: »S pridnim in samostojnim delom smo v 10 letih obnovili in zgradili 16 trgovin, klavnico in veleblagovnico, prvo tovrstno blagovnico izven Ljubljane, na trgovski šoli istočasno izobraževali blizu 100 vajencev.« Leta 1970, ko so z ustvarjenim dohodkom pokrili vse investicije, je dal odpoved in odšel na delo, ki mu je zdravje vračalo. Upokojil se je z 42 leti delovne dobe, žal, tudi s srčnim infarktom. Rad se je srečeval z zaposlenimi, ki so se pod njegovim vodstvom v Napredku počutili varne in spoštovane. Enak odnos je ohranil do zaposlenih v restavraciji. Posebej pomembno je njegovo delo na področju gostinstva, kjer je žena Ivanka vodila gostišče Pri Repovžu, ki je bilo pojem odlične gostinske ponudbe. Skupaj sta gostišče širila in Anton Repovž je bil med prvimi, ki je ustanovil POZD - pogodbeno organizacijo združenega dela. Ta je omogočala večje število zaposlenih. Z ženo Ivanko sta odprla prvo avtomatsko kegljišče v takratni Jugoslaviji. Zdravniki so mu predlagali, da zaživi kot upokojenec. Pa ni sprejel, saj je menil, če nisi nikomur potreben, potem propadeš. Znanje in izkušnje je vlagal v številne odgovorne funkcije, kjer so vedno radi prisluhnili predlogom in izkušnjam in ga občudovali zaradi odgovornega, zavzetega dela in trdne odločenosti, da vedno doseže zastavljene cilje. Skrb za družino sta z ženo vselej postavljala na prvo mesto in se pri tem zavedala, da je vzgoja najpomembnejša, še posebej, če vzgajaš s svojim zgledom. In zgled pridnega človeka je bil prav gospod Anton Repovž, od katerega smo se na domžalskem pokopališču zadnjič poslovili. O njegovem življenju in pomembnem delu je spregovorila Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja Občine Domžale. V imenu občine, župana Tonija Dra-garja in v svojem imenu je domačim izrazila sožalje ter se zahvalila za prispevek pokojnega k novejši zgodovini občine, za zvestobo in za vse, kar je dobrega v življenju storili. Od nas v spomine odhaja človek, ki je bil vrsto let pojem pridnega in dobrega gostinca, človek, ki so ga zaradi njegovih naprednih misli na tem področju poznali ne le v občini, v naši Slovenni in nekdanji skupni domovini. Poslovili smo se od človeka, ki je prizadevno opravljal številne odgovorne funkcije in ki je vedno rad svetoval in pomagal, če je vedel, da je njegova pomoč potrebna, ob tem pa vedno na prvo mesto postavljal svojo družino, ki ji izrekamo iskreno so-žalje. Zalost ob neprecenljivi izgubi moža, očeta in starega očeta pa naj jim blaži spoznanje, da je imel gospod Anton Repovž topel dom, ki ga je potreboval ter domače, ki so ga razumeli in ki jih je imel neskončno rad. Sodelavci, prijatelji in znanci Kogar imaš rad, nikoli na umre ^ Le daleč, daleč je ^ ZAHVALA Nenadoma in nepričakovano se je, v starosti osemdeset let, od nas tiho poslovila naša ljubljena mama in zvesta prijateljica Ernestina Sikošek iz Domžal, Prečna ulica 22 Iskrena hvala vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih pisno in ustno izrekli sožalje, nam stali ob strani in nas tolažili. Hvala vsem prijateljem in prijateljicam, sorodnikom, sosedom, stobovskim gasilcem, hvala njenim bivšim sodelavcem iz Termita za prečudovit poslovilni govor, ki ga bomo imeli večno v spominu. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v žalosti in bolečini. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, spoštovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Mama, pogrešamo te! Vsi, ki jo imamo radi Človek je kakor kaplja rose, veter pihne, ni te več. Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti. Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili nate. ZAHVALA 11. junija 2011 se je za vedno poslovil od nas naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric Ivan Založnik z Gorjuše Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku Juretu Ferležu, pevcem, pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi. Kjer sonce v zenitu blesti, kjer veter v krošnjah šumi, kjer rujnega trta rodila, tam zemljica, Drago, znoj ti rosila. Zdaj sanje in delo odšlo je k počitku, le žalost ostane na višku. ZAHVALA V 58. letu starosti nas je zapustil Drago Križnar iz Doba Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, sveče, svete maše ter darove za cerkev. Hvala sosedom iz Bevkove ulice, gasilcem PGD Dob ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se ZD Kamnik, Društvu upokojencev Mengeš, PGD Jarše-Rodica, sosedom s Slomškove ulice ter ostalim prijateljem z Rodice, Loke pri Mengšu in Mengša. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 92. letu starosti je življenjsko pot sklenila naša draga mama Ivana Urankar Kovačeva mama, iz Krašnje 43 Iskreno smo hvaležni sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Katarini Hočevar za besede uvoda k sveti maši. Zahvala župniku Antonu Potokarju za sveto mašo in lepo opravljen pogreb, Boži Požar in Francetu Novaku za lep poslovilni govor. Hvala KUD-u Fran Maselj Podlimbarski in njihovim pevcem, Društvu upokojencev Lukovica, Združenju borcev za vrednote NOB Lukovica in Domžale, praproščakom. Zahvala dr. Pogačar Zajc in patronažni sestri Mateji Parkelj. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič za skrbno opravljeno pogrebno slovo, njihovim pevcem za odpete pesmi in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k počitku. Vsi njeni Wir leben Autos. Rezultat 3,7 l/100 km povprečne porabe goriva je bil dosežen na tekmovanju l. 2011 za najbolj varčnega voznika v sodelovanju z družbo Žurnal Media d.o.o. Več o tem si lahko preberete na www.opel.si. Povprečna poraba goriva po normi ECE R101: 4,1 - 7,5 l/100 km. Emisije COj: 109 - 177 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah COj iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah COj, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem Opel partnerju in na spletni strani www.opel.si. *Osebna vozila Opel so sedaj na voljo s posebno 4-letno garancijo, ki zajema poleg 2-letne tovarniške garancije, ki je podrobneje opisana v Oplovi garancijski knjižici, še podaljšano garancijo za dodatnih 24 mesecev oz. do 100.000 prevoženih km (kar nastopi prej). Prosimo upoštevajte, da je obseg podaljšane garancije omejen in je možno uveljaviti le okvare, ki so natančno opredeljene v Knjižici podaljšane garancije. Slika je simbolna. AVTOTEHNA VIS IN KOSEC Kamniška cesta 19, Domžale tel.: 01 / 72 16 092 www.opel-kosec.si Avtotehna Vis in Kosec Občina Domžale in Zveza združenj ekoloških kmetov bosta v Češminovem parku v soboto, 1. oktobra, pripravili i. BIO DAN. Prireditev naj bi bila praznik in tudi promocija, s katero bi javnosti približali in predstavili prednosti ekološko pridelane hrane, obenem pa obiskovalcem ponudili možnost nakupa in pokušine ekološko pridelanih dobrot iz vseh slovenskih regij in sosednje Italije. Na stojnicah se bodo predstavili številni slovenski ekološki kmetovalci in vam ponudili vse vrste primorskih sirov - od kravjega iz Čardga, ovčjega iz Bovca in kozjega iz Mirna, pa olivno in bučno olje, medene izdelke, krušne in mlevske izdelke, pecivo, vino iz ekološke pridelave, sokove in likerje, na voljo bodo tudi ekološko vzgojene sadike in semena, salame, mesnine ter seveda zelenjava iz nadzorovane ekološke pridelave. Na prireditvi bo potekal bogat program, z nastopom glasbene skupine in otroških plesnih skupin, predstav o ekološki tematiki, organizirane bodo razne delavnice, ponudili bomo promocijsko in informativno gradivo o ekološkem kmetovanju. Predstavili se bodo tudi domžalske osnovne šole in vrtci, ki so vključeni v projekt Eko šol. Vsekakor bo to pravi praznik zdrave hrane in prijetnega druženja, saj si bomo organizatorji vzeli čas, da se pogovorimo o namenu izvajanja projekta BIO UŽITEK, to bo priložnost za pogovore in nove informacije o pridelovalcih, se pogovarjali s ekološkimi kmeti o njihovih izkušnjah in ob tem poskusili, kaj vse ponujajo. Vse, ki bi želeli sodelovati in dati svoj prispevek k vsebini prireditve tudi pozivamo, da svoje predloge čim preje posredujete gdč. Teji Lapanja po elektronski pošti teja.lapanja@domzale.si. Vabljeni tako razstavljalci, kot vsi ljubitelji zdrave prehrane! Ljubljanska cesta (v stari knjižnici) □□□ DO NOVEGA POKLICA S ŠOLO B&B V DOMŽALAH^. Srednješolski program' • logistični tehnik Višješolska programa- • ekonomist in poslovni sekretar Program aktivnosti v Menačenkovi domačiji v Domžalah se mesečno posveča različnim temam v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino. SEPTEMBRSKI DOGODKI bodo posvečeni Dnevom evropske kulturne dediščine Torek, 20. september 2011, ob 19. uri Odprtje likovne razstave LADINA KORBAR: Oblačila nekoč: Srednjeveška oblačilna dediščina po predlogah iz slovenskih fresk Ladina Korbar se zadnjih deset let aktivno ukvaija z oblikovanjem glinenih figur, s katerimi predstavlja ljudska oblačila vseh slovenskih pokrajin ter tudi evropskih držav. V domačiji bo prvič predstavljen njen novi projekt, v katerem tridimenzionalno oživlja oblačilno dediščino iz slovenskih fresk. Iz nabora fresk bo izpostavljena tudi oblačilna dediščina iz domžalskih in okoliških cerkva. Umetnico bo predstavil novinar Matjaž Bro-jan. V kulturnem programu bo nastopila pevka Danni Stražar s kitaro. Sponzor: Vinska klet Vidmar Domžale. Razstava bo odprta do 25. oktobra 2011. Vstop je prost. Sreda, 28. september 2011, ob 18. uri DR. BOJAN KNIFIC: Peča - žensko pokrivalo v želji, da bi znanje o oblačilni dediščini približali čim večjemu krogu ljudi, vas vabimo na kratek seminar, na katerem se bomo podrobneje posvetili nekdanjemu najbolj razširjenemu ženskemu pokrivalu na Slovenskem - peči. Pod strokovnim vodstvom dr. Bojana Knifica bomo spoznavali pomen peče v zgodovini in podrobneje zavezovanju peče na glavi "na pete-linčka". Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami. Več informacij na www.kd-domzale.si. f ■■ MENAČENKOVA DOMAČIJA, jEttiJ Cankaijeva ulica 9, 1230 Domžale -■- menacenk^d-domzale.si Q KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale, tel. 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Odprto v času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure.