llfcaj» *** éalj * ^ (UÜT >»-f* VETA VrUmUki la apravaUkt pr» •Url: IW7 B. Lawa4ala glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote Offloa of paMleattMT Mir 8«. Uwatala «v«. Taiepkoaai U«iM< MM Cae* H**a Ent.r«l M «ManS-elata matter Jaaaary t«. mo. at th. po.t-offíc r .,r. A n Wll v . W'"« m .KOfld-rl... «Mltar Jaaaary ti. 1910. at Ik* pott rfO—YEAR XVII. J» $8.00. at Chiclea. UUaota. und.r iba Aat of Caagraaa ol March ». Chicago, IU., torek. 29. julij. (Jul, 29). 1924. M°° STEV.-NUMBER 177. A«**»«aaaa far •alllaf at apaclal rata a« aaatata pravica« lar ta aaetiaa HOJ. Aa« af Oat. A !•!?. aetUriaa^aa iaaa IA Iti A LLINOIS ORGA- IZIRAH ZA G. KAMPANJO. uuoilki progreaivci so imenova-■a driavni in ekiekutivni odbor n Llilno kampanjo. 30 organizacij je bilo zastopanih. jtifKINSOVO KANDIDATURO ZVEZNEGA SENATORJA 0D0BRE KASNEJE. Chicago, III — V nedeljo je U- loiika konferenca za progre-rno politično akcijo organizira-volilno inasino, a katero misli »biti devetindvajset izborniških nor za senatorja Roberta M. j Kolletta in Burtona K. Whee-jj» na novembrskih volitvah. Skupščina je sprejela platformo. v katero jc uključila izjavo Jtvelaiidhkr konvencije, ki se jc Irriil» 4. in 5. julija, imenovala iržavni osrednji odbor pa ekse-itivo ter se potem razšla v veri, je utrta in uglajena aedaj pot kampanjo, ki bo ponovila pro' sivno zmago iz 1. 1912. v lili |o:mi. Vprašanje glede nominacije ali dobritvc kandidatov je prepušče _ fkwkutivi, ki ga naj reši v »porazumu z narodnim odborom |in narodnim kampanjskim odsekom. Na nedeljski konvenciji pa niso dobrili Jenkinsove kandidature i zveznega senatorja, dasi je bi-i zagotovljeno, da bo dobil pod-od strani progresivnih ele-ntov. 0 tem bodo ukrepali kas- Predlog, naj bi bila ena ženska enovana za podpredsednico in tnovljen ženski državni odbor, bil odklonjen, to pa zato, ker i kaj takega le cepilo progreaiv-i noči, a koristilo pa ne bi nič orresnmi stvari. Poihhttjeno j« o. da imajo ženhke z moškimi e« sta pravice v progresivnih vr rtah in da morejo biji izvoljeno za ako javno službo natanko tako «kor mofcki. VeS kakor .500 molkih in žensk ! bilo na tej konvenciji. Zastopa-I je bilo kakih 125 enot. Poverili^ listine so bile izdane kakim JJO dHepatom in delegatinjam. iDriavni odbor bo aestavljen iz \kih šestdesetih, a ekaekutivni H iz dvajsetih članov. Načelnik eksekutivnega odbora okraj Cook, William P. «lin?, se je zavezal dati $500 imenu čikaskih republikanskih ►ojreaivcev. Drugi so ac tudi za ^nli prispevati v kampanjski "•d v celoti za A3,650. Platforma, sprejeta po kratki PjPravi, s,« glasi takole: 'lllinoinka državna konferen-• n progresivno politično akci-►■zbrana ns konvenciji dne 27. pjja iskreno odobrava kan IJltturo senatorja Roberta M. •Follnta r.a predsednika in ae-l^fja Hurtona K. Wheelerja za |F*JpredMnika. ^I>alj« n« 3. strani.) Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. Progresivne stranke v Illinoisu so sprejele načrt za kampanjo. Coolidge ima slabo polje za glasove na zapadu. Ameriška vlada je poslala ostro noto Perziji. Senator Lodge je nevarno o-bolel. Zagovorniki dveh milijonarjih morilcev so odkrili novo duševno stanje: Loeb je "mojster", Leopold pa njegov "suženj". Inženirski odbor je objavil načrte za centralizirano proizvajanje električne sile. * Inozemstvo. Velike protivojne deraoustraci je ua Dunaju ob desetletnici izbruha vojne. Eksekutiva tretje internaciona le je objavila protivojni manifest, v katerem pravi, da se hoče Mor gan polastiti diktature nad Evropo. MacDonald je pokazal bojno floto delegatom. Francozi ao jezni. Boj med bankirji. , Velike povodnji v Indiji; nu stotine je mrtvih. Japonski parnik sc jo potopil s 169 osebami. McDONALD POKAZAL DELEGATOM BOJNO FLOTO. Aneriks poslala o- stre noto Parzljl. Francoski nacionalisti ao jezni Bankirji aa kavaajo mad seboj. Herriot aa je boje podal, potan ko je konferiral a Hugheaom. IMATA AVTOMOBIL KOT OTROKA. *inneapoi/l( Minn. - Clarencc P;" «i »j-irova žena ata bila rlr,"a Ma izpostavila no-«l*te. Po aretaciji sta iz P ,u da mat» mofls rediti dete, »'» »>or«U plačevati po pet ».a avtomobil na teden, n/' trgovski pomočnik v "''Mi prodajalni in zasluži ' teden. i" umrla vsled trpljenja «P'*tev ljrnju. V«Uk po^j y iohm,. ■H». Grčija, 28. jnl. — Silen s^ celo prejšnjo K I četrtina Saten, ' k «shajale velike tovar-nike tobačne družbe so £ «dM.mi. škoda znaša več "■«v dolarjev. Coolidgu bo slaba predla na zapadu. Ameriška vlada grozi a prelomom. Öe na bodo morilci podkoniula kaznovani. Waahington, D. O. (Federated Preaa.) — Kakor gre glas, je nazadnjaški senator Htanfield is 0-regona, ki se izdaja sam za ovčjo ga kritja v Združenih državah povedal nekemu prijatelju, da bo Coolidgu zelo slaba predla na zapadu. "Ali ne bo zmagal tamkaj f' ga ja vprašal prijatelj. "Zmagal na zapadu? Kaj&c. Niti v eni državi zu reko Mississippi ne bo zmagal! Tam jc vsakdo le na bobnu. Celo v Oregon u so vsi malone na beraški palici. Jaz aam sem v zadnjih štirih Leiih izgubil pet miljonov dolarjev." Stanfield je eden izmed Cooli-dgevih pribočnikov. Kot član zcmljiščncga odseka, ki je preis-coval mornarične oljne škandal je zagovarjal Falla in Denbyja iu Sinclairja, kolikor jc le mogel Bil je skoro tak torij kakor Jimmy Wadsworth iz New Yorka. Ali kljub vsem tem svojim republikanskim "vrlinam" nima letos dosti upanja za branžo svojo re-akcijc. Odmevi Matteotti-jeve afere v Italiji. Vsi listi — razen Mueeolinijevega — t Milann zaplenjeni, kar ao prinesli novo razkritje škan-dala. Rim, 28. jul. — Vsi dnevniki v Milanu, razen "Popolo d'Italia ", ki jc last Mussolinijevega tyrata, so bili včeraj zaplenjeni, ker so ponatisnili in komentirali članek, ki je izšel v rimskem listu '4 Sereno". Članek ae glaai, da jc Rossi, glavni zarotnik v Matteottijevl aferi, ovadil policiji mrftge druge krivce, ki so zapleteni v ugrablje nje in umor socialističnega po alanca Matteottija. K» h Whiski general nkét. ^^.v, 1A jal. _ (General 'gnat t erriUo, zveaní Vojaškega d ist ri k ta 'riaví Vera Cru, je N /svratna napaden 'd merilen, ki po ** vedao operirajo v '¡»jih. 2VENKELJ KRALJEVO ŽEZLO PRED AMO LETI philadalphia, Pa. — Kar so pre nčcvalci babilonske sUrožitnosti smatrali za švenkelj in kar je bilo najdeno 1. 1907. v Nipuru, je, kakor ae je izkazalo, dragocen sa-klad — bronasto šezlo kralja I)un giga. ki je vladal L 2270. pred Kriatovim rojatvom. Tako je naznanila pennaylvanska nniverM. tetlo so našli starinoslovei univerzitetnega muzeja. Položeno je bilo v muzejsko shrsmbo, kjer je ostalo nedotaknjeno celih sedemnajst let. Predkratkim pa je knrator »>a ( biloaakega oddelka dr. Leon U fraio opazil na tistem iezlu na ^ pia v klinopisu. ki še ni bil doeb j razvozlan. Napis pravi, da je ta- j •ti švenkelj lezlo urakega vladar M. London, 28. jul. — Danes zjutraj so poroča, da je francoski ministrski predsednik Herriot pristal, da se Nemci povabijo ua ta melju enakih pravic z zavezniki ua londonsko konferenco. Nemci bodo razpravljali z zavezniki o ekonomski izpraznitvi Porurja. Herriot je tudi obljubil, da francosko čete kmalu zapuste Porurje in o tem vprašanju sc lahko razpravlja z Nemci v Londonu Herriot je pristal na to po dolgih privatnih razgovorih z ameriškim državnim tajnikom Iiughesom in zakladničarjem Mellonom. Če je to rea, tedaj pomeni, da je polovica krize, v kateri se na liaja konferenca Že od začetka končana. Danes se vrši plenarna seja. London, 28. jul. — Delegatje medzavezniške konferenco so a včeraj ogledali veliko angleško bojno mornarico, Bili so navzoč na povabilo vlade v Hpitheadu kjer so mogočne drednatke plula v 40 milj dolgi Črti; okrog 200 bojnih ladij je demonstriralo po morsko moč Velike Britanije Zadnje demonstracijo te vrate ae bile tik pred vojno leta 1914. Paril, 28. jul. — Pariški bur žoazni listi so danes sarkastično komentirali včerajšnji dogodek v Angliji, ko je MacDonald raska zoval delegatom medzaveznišk« konference veliko bojno floto v zalivu Bpithead. Listi jezno vpra hujejo, kaj je bil namen, da ; socialistični premijer "MaeDonal pokazal premijerju Herriot u in drugim zavezniškim delegatom jeklene morske velikane — ob desetletnici izbruha avetovne vojne! potem pa zasmehovalno odgovarjajo: "MacDonald najbrž misli, da je angleška bojna mornarica 'garancija za mir', (ločim je fraucoska armada 'nevarnost vojno' ". Journal des Debata" v ognjevitem uvodniku poziva llerriota, naj povabi MacDonalda v Pariz in mu pokaže največjo armado nu svetu kot komplement k razkazovanju največje flote na svetu.— Francosko nacionalistično časopisje zadnjo dni jako hladno piš«.' o Dauesovem načrtu. London, 28. jul. — Konflikt med delegati iu bankirji radi gu rancij za posojilo Nemčiji je zdaj prešel med bankirje same. Poteza, katero jc izigral belgijski pre mijer Thcunis s tem, da je pozval Židovske bankirje v Amsterdamu in Hamburgu, naj tekmujejo z M organom iu angleško bankirako skupino za posojilo, mogoče izpre-meni situacijo na konferenci. Berlin, 28. jul. Ludendorffo-vi fašisti so v soboto doživeli poraz v zbornici, ko so hoteli razbiti Miirz-Htresemannovo vlado. Predlagali so nczaupnico vladi iu predlog je propadel z 62 proti 172 glasovom. Nacionalisti niso ffls sovsli. Komunisti so glasovali s fašisti. Zbornica se je nsto razšla do izrednega zasedanja, ko pridejo na dnevni red zakoni za uvedbo Dawesovcga naerta. Washington, D. O. — Združene države so v soboto zagrozile Perziji, da pretrgajo diplomatske vezi z njo radi umora podkonzula mbrieja, ako perzijska vlada ne izpolni vseh pogojev. Tako ostre note ni Amerika poslala še nobeni tuji vladi, odkar je prelomila stike z Nemčijo v začetku leta 1917. EVROPA POSTAJA AMERIŠKA KOLONIJA. Velike protivojni de-monstracije na Dunaju. Morganova finančna diktatura ogroža avat, aa glasi manifest moskovske internaoionale ob daaatlatnloi izbruha svetovne vojna. 300,000 oaab aa ja vdalaillo mani. f os taci j sa mir ob deaatlatnloi Izbruha vojna. NEMÔUA JE *RTEV MOROA-NOVEOA FINANČNEGA KOLONIZIRAM J A. Ameriška vlada zahteva, da morajo biti ljudje, ki so ubili pod conzula Koberta Imbrieja in težko ranili še enega Američana v Teheranu, takoj aretirani in atrogo kaznovani; prijeti in ka-anovani morajo biti Judi oni policaji in drugi javni uradniki, ki niso preprečili umora. Vlada nadalje zahteva, da mora Perzija izplačati primemo denarno odškodnino podkonzulovi vdovi in povrniti stroške, ki jih ima ameriška vlada s tem, da je poslala bojno ladjo v perzijske vode za prenos trupla v Ameriko. Dokler je truplo v Perziji, mora perzijska vlada postaviti častno stražo ob grobu. Daljo mora poskrbeti,' da bodo ameriški uradniki in državljani sploh v Perziji zadostno zaščiteni. Nota je bila izročena perzijski vladi dne 28, julija. Kaj je pravzaprav resnica? DOBRA AU SLABA LETINA. OOOLIDOE IMA SLAB SPO-MIH. Waahington, D. O. (Federated Press.) — Klabi a pom in predsed oika Cool id ga je bil zopet enkrat na svojem mestu. Zatajil je na slov "Mobilization Day", ki ga je dal njegov vojni department vo jaškemu rožljanju na dan 12. srp tembra "Mobilization day" j" prekrstil v "Defense Day". Vsak časnikarski poročevalec ve pra\ dobro, da ao izjave vojnega de partmenta oglaševaje to kampanj •ko komedijo z velikanskim potio aom nazivale «jati "veliki dau' s "Mobtlization Day". Ko je ma Ione ee| narod prof eat iral naks m, je bilo ime izpremenjeno, in r<*pod Coolidge jf nemudoma ss j tajil prvotno ime. Profltarji obetajo slabo latino, federalni uradniki pa dobro. ♦ - * Waahington, D. 0. — Medtem ko razui profitarji, žitni špeku* lan t jo in borzi jani obatajo slabo letino in gonijo Žitne cene kvi-ško, naznanja zakladniški départ-ment, da bo letina izvrstna in da bodo farmarji kar plavali v de-narju, ki ga prejmejo za žito. Kaj jo pravzaprav res! Ali je oboje navihana propaganda, ki i-ma koristiti le Coolidgu, ali pa o-berna : Coolidgu in Davisu, zastavonošema starih političnih strank, ki zvesto služita privatnim biznl-sli i ni interesom T Lanski bančni bankerot na zapadu znaša dvajset miljonov dolarjev. Banke ao bankrotirale, ker farmarji niso mogli plačati svojih obveznosti. Ampak letos, tako govoro federalni uradniki, so banke zopet odprle svoja vrata, druge banko se ustanavljajo ali ae reorganizirajo, kajti letos bo dobra letina na zapadu. Žito sc je podražilo, letina bo dobra in farmarji bodo dobro prodali svoj pridelek, modrujejo fe-deralni uradniki. In tako s« ta pesem razvija dalje in obeta farmar-jetn zlato bodočnost. Poročilo za k ladništva govori, da se gospodarski položaj na za padu izboljšava. Nato pa pripo veduje, da je po I, januarju 267 državnih in 75 narodnih bank zaprlo svoja vrata. Najslabeji jo bil položaj v Južni Dskotl, v kateri ji* bankrotiralo 12 narodnih iu 51 državnih bank. Za njo pride na vrsto Montana z 12 državnimi in 28 državnimi bankami, Keverna Dakola pa z 9 narodnimi in 39 državnimi bankami. Trdih '"asov ne bo za farmarje, se zdaj glasi godba (»red volitva mi in v volilni kampanji, kaj bo po končanih volitvah, je seveda drugo vprašsnje. SENATOR LODOE NEVARNO OBOLEL. Moskva, SSSR., 28. jul. — Izvr sevalni odbor tretjo (komuniatič ne) internacionalc jo včeraj našlo vil na proletarce vsega sveta ma n if ost ob priliki desetletnice is bruha svetovne vojne. Danes je preteklo deset let, odkar je Avstro-Ogrska napovedala Brbij» vojno ln ruski car je odredil mobi lizacijo. Eksekutiva podaja v manifestu glavne dogodke, ki so sledili izbruhu imperialistične vojne, po tem pa kaže na aedanji svetovni položaj in Še posebej na za vezni ško konferenco v Londonu. "Vse vlade, ki so ssatopane na londonski konferenci," se glasi manifest, "pričakujejo, da Zdru žene države rešijo Evropo. Toda Amerika jo aama v agrarni krizi. Dva milijona farmarjev zapušča kmetije in senca ekonomske kata strofe trka na vrata Amerike. Ameriški mednarodni trg je vsak dan na slabše^. Evropa, iz črpana in uničena, ne more absorbirati ameriškega blaga, do čim je polje v Južni Ameriki ved no manj ugodno za ameriški kapi tal. Morgan diktira Združenim državam, general Dawes in dršav-ni tajnik liughea pa diktiraU Evropi v imenu Združenih držav. Prvi rezultat demokratično pacifistična dobe bo diktatura ameriškegu kapitalizma, ki hoče izpremeniti Evropo v vazalno ko lonijo. Ko je vojna na bojiščih jela po nehavati, so prišli ameriški lanki in strupeni plini na pomoč evrop skim roparjem. Po štirih letih neuspešnega prepiranja glede roporaeijskega problema prihaja zdaj Amerika, najgroznejša in najlukotiuiejša zavojevana sila, na pogorišče Evrope, pripravljena a svojimi evropskimi zavezniki, da zadavi proletariat Nemčije iu transformira Nemčijo v mednarodno kolonijo maliinaeij in izko riščanja od roparjev vsega aveta. Londonska konferenca prinese nemškim delavcem 12 urni delsv nlk, odslovite* 50 odstotkov le lezničarjev, redukcijo državnih nameščencev, ogromne davke, po višanje carinskega tarifa in želez nitk iti voznin ier viaoke cene po trebščiusni. Delavci Nemčije po stanejo sužnji demokracije in ku liji pacifizma. Zunanja politika Anglije še ni jasna, ker sc preveč križa a po litiko Francije. Anglija ne more živeti v mini s Frsneijo, niti se ne more ločiti od nje, ker prva ne druga ni še dovolj oliorožetia, v glavnem ps zato ne, ker Afcierika se še ni odloČila, katero teb impe rialističnih sil bo podpirali," Kkaekutiva komuniati/ue Inter tiaeionale nato poziva delavce vseh dežel, naj ne dovole, da bi •e ponovila kstastrofa pr«d deae tirni leti, nakar zaključuje mani feat : "Hoke proč od nemžkega prola tariata! IMi s imperialiatičuo sužnoatjo |>od masko pacifisms? Doli z diktaturo Morgana in ante riškegs kapitalizma! Doli s ver sslako pogodbo In drugo interna e iona lot Naprej za praletarsko revolucijo!" Dunaj, 28 .jul.—VeČ ko 300,000 oseb, največ delavcev, se je vda-ležilo današnjih velikanakih demonstracij proti vojni oh priliki desetletnice isbrulm vojne uied Avstrijo in Hrbijo, is katere se ja izcimila svetovna vojna. Dunaj še ni vtdel takih demonstracij. Loob Jo "aojstor", Leopold "suženj". Cambridge, Maas. — Kenator Henry ( sbot liodge je hudo bolan v tukajšnji bolnišnici, kakor je to javnost zaznala v nedeljo zve čer. Bolezen se ga je lotila dopoldoe na njegovem domu v Kaat Pointu In tako opaatia je bila, da ao morali obolelega étirin»a«d«*otdeaet let starega senatorja prepeljati v bolnišnic«, kjer s* je podvrgel zdravniški operaciji o pol petih popoldne Njtgota bolezen ae je ponovila v žolenrm mehurju. BRUTALNOST AU BLAZNOST? NogaJes, Arta — Joee II. Du ran je udaril avojo triletno hčerko trikrat s sekiro po glavi. Dekletce a/i našli mrtvo pri sklad-atri drv na dvorišču. VREME Ctueago in okoliea. V sredo jaano in vroče. Zmerni juiaoza psdni vetrovi W o lase izide ob .'i zaide ob* 8 J J. Ohioago, HI. — Loob je 'moj* eter', Leopold pa 'suženj'. Čin je* niee, ki so pripomogle, da Je bil ilvrŠen eden najbrutalnejšlh umorov v čikaški zgodovini, ao bila razkrite v poročilih zagovorniških možganskih zdravnikov drja. Karla M. Bowmana iz Bontoua in drja. 11. H. Ilulberta ia Chicaga. V teh dveh poročilih, ki uklju-Č ujet a kakih 80,000 beaed, in od katerih se eno peča s Loebom, a« no pa a Leopoldom, so psihijatrič« hi ključi, ki odpirajo vrata Čud-ne mu umskemu stanju mladih rno-riloev štirinajstletnega Huberta Franksa. Državni pradnik Crowe je Imel zaključiti avoje dokazovanje zločinskega dejanja včeraj. Danes pričneta svoj zagovor odvetnika Clarence Darrow in Bcujamln Baohraeh. Poročili omenjenih dveh moš-gauaklh zdravnikov sta ogrodja zagovora, ki bo predočen sodniku Caverlyju po odvetnikih Darro-wu in Baehrachu, da bi ne bila fanta abešena. Kakor je raivldno is obeh poročil, ao najeti možganski adrav-stiki dodobra preiskali umska smožnoati in nposobnosti obeh morilcev. Nadalje ja tudi poensti ia poročil, da jo vaak sdravnik posebej prcisksl mlada morilca. Samo naključje, ki je neugodno sa zagovorništvo, je napotilo odvetnika Darrowa in Bachracka, da sta dala obo poročili v javnost, preden ae Je pričel zagovor. Loeb Jo 'mojster'. Kakor Je rečeno v poročilu, je bil on tleti, ki je igral vodilno vlogo v vseh načrtih, suovanih iu kovanih za u-grabljonje iu umor mladega dečka. Loeb se je amejal in šalil, ko je lošalo mrtvo truplo Roberta Franksa v krvi v avtomobilu, čeprav Je prizusl, da mu je bilo treba doksj |Higuma iu korajž« ob tem prizoru. Lenpnld je vzklik-nil i "Moj bog, to je atrošno!" In Loeb ga je moral pomiriti, Leopold je bil 'suženj', 1'mor Robert* Franksa Je bil samo končni korak uma, ki je neprestano taval v fantaziji. Končni korak je v borbi za nekaj, kar bi naj u-stresalo njegovi divji domišljiji. £e «d mladih nog, pravi poro-čilo, se J« I^opold vdajal tem sanjam, v ksterih j« bil skoro ved-no suženj, s njegov ideal pa kralj. In Ijoeb Je imel vsa svojstva nje-govega idesls. Umsko nsd |/oebom Ims l*o. pold vseeno neksj v sebi, kar ga tira v lo, da obožuj« svojega Ju-tiska, svoj idesl Njegovo abnormalno spolno življenje, pomanjkanje telesnega vežbanja, to ga dela podložnega drugemu. In tako silno Je bilo v njem pe-banj" r.a oeebo, ki bi J« rad imel za svojega predatojnika, da se nl oziral na napake in pomanjkljivosti, ki Jib ima Loeb. Loeb, brez area in človek, ki Je v stanu zažgati koM ter pot» m iskati vzroka tistega požara, Je tleti !*eopoldov ideal. In ta a« zaveda, de Je mojster nad l^eopol-(Dalj« na * strani.) ti Devet óevljev dolgi Hvalakl lobje najdeni v Italiji Kita, Ii», Jul. — V ( eaamariju pri Arpinu, v centralni llaltji, so delavn našli ogromno okamenelo čeljust f zo»nn¡, ki merijo devet čevljev dolžine ia štiri čevlje v p remero Največji zob tehta blizu 400 funtov. Zna net v eut k l so mna-nja, da je čeljust maatedotiova ili mamutov a (prednik »Iona). PROSVETA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE LASTNINA Naroioma7 Zeduijena drtave pol trta in 11.25 k» tri mei $1.65 u tri m«Mce, in ta N.*lo* ca «m, bar iai »tik a "PROSVETA" 2667 59 Sa. LatnMala Avaaaa THE EH LI 6 H TE II SSE II T" Organ af tka SU^UNatt^al E—f>« <)H„rd «h. Slaraaû'Naliaaal ¿«aath Advertising rata« on «zri .I,. Ml ----- ~Sub»rrjption: United ßlataa (except Chkago) ChicMfo $6.tú, «nd foratfn «matries M OO par id Canada fS p«r year; M EM BEE o# Tka FEDERATED pISF Datum r okUpaj« 9*. (Jal, I M) » »•»«•i im vam ja • ta» daava« rataUa aaraia.aa. Paaavita ja praao- i a» no, da »a vam aa aatavi lia«. KAKO LOVE DELAVSKE GLASOVE. SLIKE IZ NASELBIN. Letos »e vsi profesijonalni političarji in politični čredniki starih strank gnetejo okoli delavcev in jim pripovedujejo, da ho njih prijatelji. Skoraj štiri leta »o ti profesionalni političarji in politični čredniki ¿molčali in se niso brigali, kako žive delavci, kakšno je njih trpljenje, kakšne njih naloge in kakšne bo njih želje. Tudi letos se prav nič ne brigajo, kakšne želje imajo delavci in kaj zahtevajo. Ampak le hlinijo se, da »o delavski prijatelji. Ako bi ostalo le pri navadnem hlinjenju, bi ne bilo prav nič nevarnosti, da «peljejo delavce na led, da giap sujejo za kandidate starih strank. Hlinjenje pa ni navadno, marveč je združeno s prebrisanimi zvijačam!, ki imajo namen zbegati delavce, da ne vedo, pri čem da bo. Pri lovu na delavske glasove se ne poslužujejo le shodov, ampak tudi Časopisja. Tam v državi Wyoming izhaja "Labor Journal", ki pravi, da ga lastuje organizirano delavstvo. Ta list je prinesel obširen oglas, v katerem hvali John VV. Davisa, predsedniškega kandidata demokratične stranke, kot odrešenika delavcev. S precej veliki črkami našteva oglas zasluge Davisa za delavstvo in med drugim pravi, da je ta borec (?) za delavstvo zagovarjal "mater Jones" in Evgenij Debsa pri obravnavi, pri kateri sta bila na zatožni klopi zaradi punta. Evgenij Debs je podal izjavo, da Davisa ne pozna in da ga on ni nikdar zagovarjal, še preden je ta listič priobčil omenjeni oglas, ker so drugi časniki na vzhodu tudi že namigavali nekaj takega. Pod oglasom je seveda natisnjeno: "Political advertisement", kar naj bi opozorilo čitatelje, da list ne prevzame odgovornosti, da je vse res, kar je tiskanega v oglasu. Navadnih Čitateljev je prav malo, ki vedo, kaj besedi "political advertisement" pomenita. List, ako je odkritosrčen delavski list, bi se moral preje prepričati, koliko je resnice na tem, kar je tiskanega v oglasu, ker za delavce ni vseeno, kdo bo bodoči predsednik Združenih držav. Izvolitev predsednika Združenih držav tudi ni tako malenkostna stvar, da se lahko v oglas za predsedniškega kandidata spravijo tudi take neresnične stvari, o katerih precejšnjo število državljanov prav dobro ve, da so neresnične. Posebno čudno so vidi, ako tak oglas izide v delavskem listu, ki pravi, da je pod kontrolo organiziranega delavstva. Ako se list res nahaja v tako slabih finančnih razmerah, da ne more izhajati brez takih političnih oglasov, tedaj je bolje, da preneha izhajati^ ker ne bo prav nobene ftkode za delavstvo. Tak oglas stokrat več Škodi delavcem, kot tak "delavski list", ki prinaša take oglase, da se vzdrži na površju, koristi delavstvu. Profesijonalni političarji in politični čredniki Btarih političnih strank se dobro zavedajo, ako hočejo zbegati delavstvo, da se poslužijo takih listov, ki imajo pri delavcih kredit, da zagovarjajo njih pravice. V Ameriki je pač žalostna prikazen, da precej listov izhaja, ki se nazivljejo, da so delavski in uredniki mislijo, da za delavce že store nekaj, ako ob času stavk zlomijo kakšno sulico tudi za delavce, akoravno jih ob Času volitev izročajo gospodi v Wall Streetu, da bo kapitalizem še trdnejše sedel delavcem na tilniku. Oglas samnasebi pa pokazuje, kakšnih zvijač se poslužujejo profesijonalni političarji in politični čredniki, da pripravijo delavce do tega, da glasujejo proti svojim lastnim interesom. Ampak tak oglas tudi govori, da se profesijonalni političarji in politični čredniki boje, da kandidatje Wall Streeta ne bodo letos dobili Uko lshko delsvskih glasov, kakor se je to /godilo druga leta. Opazili ho, da je pričelo svitati med delavci in farmarji in da se to svitanje vedno bolj širi in postaja vedno večje in končno postane tako veliko in močno, da prežene temne sence, s katerimi hočejo podporniki, zagovorniki in prevodniki kapitalizma zatemniti pot, ki vodi is kapitalistične sužnosti v človeško družbo prave svobodo, brat-fctva in enakopravnosti. Bohi, Minn. — Doe 12. julija sem bil v Klyja, Minn., po poslih 8. N. P. J- Ko sem opravil svoje delo, sem imel še neksj čaaa ogle deti li Ely, ki je res, kskor že večkrat poročeno, prsv na severu Minnesote. Ampak za poleteu ¿aa je ta kraj rea nekaj prijet nega. Mesto je obdano z več je zeri.^Ima krasne šole. O. Pišler, glavni tajnik Jugo slovanske katoliške jednote, me je povabil v glavni urad te jednote, da sem ai ga lahko ogledal. Urejeno imajo re» vae lepo. Pogovor je prijel tudi o združitvi veeh slovenskih organizacij, pri čemur je g. Pišler povdarjal, da se brst P. Aleš veliko trudi, ds bi se čim prej združile vse slovenske orga nizaeije in po mnenju gUmegn tajnika J. K. J. je br. F. Alei tudi jako požrtvovalen za združi tev. Po izjavah glavnega tajnika J. K. J. je že veliko društev te organizacije odglaaovalo proti združitvi ter da bo mogoče pote klo še preeej čaaa, predno se zdru žimo. O. tsjniku J. K. J. se lepo za hvalim za gostoljubnost kskor vsem drugim rojakom in rojaki njam v Elyju, Minn. Bratski pozdrav! — m. Marts. Znameniti pismi. (Spodaj priobčsmo pismo Wil liama Z. Posterja Evgenu Debsa in Debsov odgovor Posterju, ki sta dovolj jssni, ds ni treba ni-kakega komentiranja. Kopijo pi sem je poslal Evgen Debs, ds se objsvi v čssopisju.—Ured.) Fostsrjevo pismo: Chicago, Dl. Drsgi sodrug Debel Vsša izjava, da podpirata La Folletta, ki jo je ravno prinealo kapitalistično časopisje, je presenetljiv dokument. Vzlie nspovc dim od prej, da bi Vi dovolili Hillquitu voditi socislistično strsnko v ksmpsnjo senatorja iz Wisconsins, bo Vsis popolna ka; pitulacija temu mslomeščsnsko-mu buriuju kakor udarec tiso* ¿em delsvcev, ki gledsjo na Vas kot na sovrsžnika kapitalističnega sistema. In ksj bodo delavci, ki ao Vam sledili toliko let v gradnji neke vrste neodvisne politične akcije, mislili sedaj, ko se odrekste vsemu in dajete svoje nekvelificira-no potrdilo za osebno kampanjo posameznika, ki ni aocialist, temveč celo zsgrizen protisocislistf Kaj si bodo mislili, ko bodo vide i to osebno kandidaturo potrjeno od Vas, ki s tem uničujete vse sle-di neodvisne politične organizaci je, zgrajene skozi leta mučnih po zkusovf Zdi se mi, da verujete, da bo La Follette v nedoločeni bodoč-nosti pomagal, zgraditi delavsko stranko. Ali je podal kak znak o takih namerah v Clevelandut Določenega nič 1 Konvenciji ni dovolil pisati eno besedo v njegov program, ali da ima le besedo reči o kandidatih, niti o podpredsedniškem. Ravnal je kot absolutni diktator. Obljubil je, ds se bo u-vrstil med političarje stsrih ks-pitalističnlh strank. Zadal js »mrtni udarec delavskim vrftsm na veliki strankini konvenciji i 8t. Paulu in ic pripravlja maši-uerijo v različnih državah, da razbije in uniči delavsko strsnk« še v povoju, ki so so rsvno pri čele rssvijsti in v nadomestilo po* snema stari strsnki s advokati, duhovščino in profesijonalni mi političarji ter njih podrepnikl Zdaj je La Follettova kandidatu ra v rokah elementov "delavska stranke". Ae v Minneaoti je njo» gov saatopnik bankir Sinclair. Lahko sta zsgotovljeni, ds prsva strsnks industrislnih delavcev in izkoriščanih farmarjev je rooina samo na podlagi proti La FolUt tove aktivne opozicije. Ko je Hlllquit govoril v prilog La Folletta v Clevelandu kot pr vak in borec zatiranih, sem mislil na vas in se Čudil, kaj se je zgo «lilo a starim vojnim konjem, ki se je tako dolgo boril, da razse-ka vezi s kapitalističnimi stran kami, ki jih Ilillquit pomaga nanovo ustanavljati. Čudil sem sc, kako da njegov rsgovor gre ¿na lomeščenskemu pMitlčarju, ki %# je boril proti aocialiima skozi vse svoje tivljenje, In da ao pozabljeni borci delavskega razreda v t rennt k n največjega političnega poaiana sa delavee. Zelo malo j« presenečenih radi lllllquita. Ha, je fte dobre poznan. Ampak da vi «ledite njegovemu koraka, to pri haja mnogim kot udaree. Imeli ste pozicijo v vodstvu prej kot revolucijoaarni dels^ v A mer »k i in ssto «te prejeli od- govornost napram delavcem. Ti soči njih ae bodo priključili meni in rekli bodo, ds je "zlata prilika" v nasvetu mr. Ilillquita samo prilika sovražnikov delavskega razreda na političnem polja. Ker za delavee je to kot višek stupid-nosti, zspuščenosti in izdajatva, ksjti s tem se odreka delavstvu vsaka neodvisna akcija in se brozgo j no prepušča političarju, ki ea-o ni še izven stranke, v kateri so mr. Calvin Coolidge, Charles 0. Dawes in J. P. Morgan. Maloburžoazna združena fronta je zdaj kompletna od Hearsts do Debaa. Socialistična stranka js likvidirana skupaj s vsemi zadnjimi oatanki vodstva, ki so bili v vaših rokah in so ^c zdaj prostovoljno podali La Folletta. Bratsko Vaš, Wm. Z. Foster. Odgovor Dsbsa: Elmhurst, III Dragi sodrug Foster 1 Vsše cenjeno je bilo 15.,t. m. pravilno sprejeto in skrbno pre-brsno ter preudsrjeno. Odgovarjajoč moram reči, da sem nezmožen razumeti, zakaj bi Vi smatra-li moje stališče napram zadnjici konvencijam v Clevelandu kot "presenetljiv dokument", ali zakaj bi Vi delali zaključke, da bo prišlo "kot udarec tisočem dola vce v". Vem, kajpada, da imate vi zelo alabo mišljenje o socialistični stranki — prav tako slabo kot imam jaz o komunistični strsnki — in lshko razumem, zakaj bi vaa dosti bolj zadovoljilo, ako bi socialistična strsnka korv čala svojo ksrijero t Clevelandu in izginila s pozorišča ali pa ostala razpostavljena polomu in dis-kreditirana, taka kot bo komunistična strsnks v volilni ksmpanji tega leta. Da se je moje potrdilo La Folletta pod sličnimi okolščinami zdelo vam "presenetljivo" in kakor "udarec", se mi ne zdi čisto nič čudno pri dejstvu, da je konvencija v St. Paulu, ki so jo vladali absolutno komunisti, nsmersvsls po izjavah nekaterih glavnih njenih govornikov z Mahoneyjem in Ruthenbergom vred, narediti prav tisto, to je, potrditi nominacijo La Folletta za predsedništvo (no-minacija Duncana McDonalda jc bila ssmo zsčssns in s to namero ns koncu). In nominscija bi bila prav gotovo storjens, da ni La Folletta poznajoč igre komunistov, jsvno odklonil njiji pomoči In tsko odšel njih indorsiranja. Mshoney je tskrst Izjavil, ako poroča čaaopisje, ds bb končna posledica komunistične dvoumnosti in .nezvestobe cepitev v njih vr-stsh, sko ne odcepitev fsrmarske delsvske stranke v Minneaoti. Mords imate prav v svoji kritiki rsdi mojegs stsliščs in mprda sem jaz v napačnem, kakor sem bil že čestokrst poprej. Ker mi pa ni treba slediti nikakemu Vatikanu ali Moskvi; moram slediti svoji luči v tem slučsju, kskor sem vedno v preteklosti, in se nisem Še nikdsr bsl kot se tudi sedaj ne posledic mojih činov. Člani socialistične strsnke, ko-ikor je meni znsno, so popolnoma zadovoljni s stališčem, ki sera ga zsvzel, in izjsvo, ki sem jo podsl s osirom na elevelandske konvencije. Ne vidim nikskega vsro-ka, zakaj naj bi pojasnjeval nli se oprsvičevsl komunistom, ali zakaj naj bi me brigalo njih mi-šljcnje o mojem početju. z vsem spoštovsnjem do vsšo osebe ostsjsm brstsko vaš, Evgene V. Debs. Industrija poljedelskih strojev. KBDKO staji ji mladiki ich raïhataloiv Časopisov. Organizacija Ohio Consumers' Leaguc je pred kratkim izvadla preiakavo o 800 otrocih, ki prodajajo časopise po ulicah mesta Clevelanda. 175 izmed teh js bilo "ncwsboys" po poklicu. Dobra tretjina izmed teh ni bila is 12 let stara. Večina Izmed teh otrok ni zsslužils niti $3 na teden. Izmed 50 mater js le 14 njih isjsvi-lo, ds js bilo vzdrževanje družine odvisno od prispevka njihovega saslulka. Našlo se je. da otroai, ki Pl«>-dajajo po ulicah, saostajajo v šolah daleč za drugimi soočene i. Več kot polovica otrok j« imelo kako teleano hibo, ki vsled stalnega izpoetavljenja in napora utegne postati jako resne narave v poznejšem žiiljenju. — f. l. 1 ». Baš zaradi njega. Janesekt "("ails, ata, k j« »em bil jas takrat, ko sta se oženili s Ata i "Pri mami V Janezek t "Kako to. da as jss tega prav nič ne spominjam f" Ata: "Ne spominjal se t A baš zarsdi tebe ne uradi mene se je »» Kar se tiče načinov obdelovanja zemlje, jc avet bolj napredoval tekom zadnjih ato let kot v vseh mnogih tisoč letih poprej, odkar ae je človek lotil poljedelstva. Ko so se Združene države u »t&novilc, so kmetovalci tukaj (in tako povsod drugje) rabili ista poljedelaka orodja, ki so bila v rabi še pred Kristom. Dandanes pa ima farmar na razpolago tisočero raznih priprav, ki mu omogočajo, da utegne opravljati več dela v krajšem čaau, z manjšim trudom in z nižjim stroškom kot kedsj poprej. V kolonijsinih dnevih, ko edi no poljedelsko orodje je bilo psr surovih ročnih orodij, se je devetdeset odsto izmed vsega prebivalstva moralo baviti s poljedelstvom, da so pridelovali najpotrebnejši živež. Dandanes manj kot polovico prebivalstva Združe nih držav živi na kmetih, in mesto pomanjkanja poljedelskih pridelkov smo v stanu pridelovati toliko, da lahko izvažamo ogrom ne količine za prehranjevanje drugih narodov svets. Razvoj industrije poljedelskih strojev in priprav je to dosegel. Ta industrija je zato kot nobena druga prispela k napredku te zemlje in k razvoju poljedelstva po celem avetu. Izvršila js pravcato revolucijo v poljedelstvu. ?osle-dics je bila, da je usoda farmarja postala mnogo bolj prijetna in manj težavna. Ob enem pa je ta industrija prihranUa ljudi, delov nih sil, enferžlje in Časa za druge svrhe, zlasti za razvoj industrijal nega življenja in tako omogočila, da so Združene države ' postale nsjvečjs industrijalca dežela na svetu. V deželah, kjer so moderni poljedelski stroji v splošni rabi, boste našli vse ugodnosti modeme civilizacije: napredna mesta, industrije, moderna priprave, izobrazbo in udobnost. Kjer se moderni poljedelski stroji ne rabijo, tam najdete primitivno Življenje, nevednost, siromsštvo in strada t »s nje. Kazvoj modernih poljedelskih priprav počiva poaajveč na ameriških izumih in iznajdbah; ameriška podjetnost in kapital sta raavila industrijo poljedelakih strojev. Nikak drug narod na sve tu ne isdeluje n\t\ polovice toli ko modernih poljedelskih priprav kot Združene države. Nobena druga dežela ni uapela, da bi izdelovala« boljših produktov to vrste. Ogromni uspeh te industrije je pripisati okolščini, ds je ona brez ozira na takojšnje dobičke vedno stremela za tem, da ustvari ob najmanjši mogoči ceni vedna popolnejše priprave, ki naj razbre menjajo kmetovalca, skrsjšsjo njegov delovni čss in povečsjo njegov pridelek. • Ogromna površina orane zemlje in mogočnost poljedelskega razvoja v tej deželi je brezdvomno bil važen činitelj v napredovanju Industrije poljedelskih strojev. Ameriški farmar, prost tradicionalnih predsodkov, se je s navda šenjem oprijel novih sistemov. O gromna raba modernih poljedelakih priprav je s svoje strani po vzbudila isnsjditeljski tafcnt mnogih Amerikancev. Razvoj iz primitivnega orodja do modernih strojev sa šetje in mlatenje , in končno do modernih motornih traktorjev js bil jsko hiter. Dan-danea imamo v Združenih drža vah industrijo poljedelskih priprav s skupno glavnico od 300 miljonov dolarjev. Normalno 50. 000 delavcev je ssposlsnih v 500 tovsrnsh, ki izdelujejo poljedel ske priprave In stroje, sli isgo-tavljajo se tudi v mnogih drugih tovarnah kot poatranski produkt V dobi 1919 — 1922 je povpreč na letna produkcija poljedelskih priprav snsšla 400 miljonov dola rjev, dočim je vrednést produkci je v 1. 1919 in 1920 bils čez 500 miljonov in je 1. 1922 znsšala 210 miljonov. Avstraliji in južni Afri ki so ameriški stroji pospešili ta mošnji razvoj. Celo na Angleškem, v Franciji In v drugih indtietrijal nih deželah, ki izgotavljajo svoje poljedelske stroje, sa ameriški stroji najdejo vsepovsod. Trgjv ski saatopniki ta induatrije .cd s j obračajo svoja oči proti vthoda. kjer nešteti miljoni Kitaje^e in Indije le vedno obdelujejo zemljo kot prod tisočletji. Kake posledice bo imelo aboljšanje usode teh ogromnih miljonov floveltva vsled rabe modernih metod poljedel stvs. tega nate domišljija fte poj miti ne ssore. Tekom 1. 1923 «o Z d ni le ne dr-lave isvotile poljedelskih priprav v vrednosti čas M milijonov do-lerjev, teko« prve četrtin« tekočega lete pa skoraj polovico toli- TOREK. 29. JULIJA. ko kot lani Izvot * »tabo u cuje in je najsvetlejša točk* V našnji aituaeiji. Izvtfc M J toliko kot L 1920, v katere* je dosegel avoj višek. AU r, re v tem letu ao bile abao valed aituscije po Y0jni. D^ rszvoj izvoza pa kaže na fc* lje večjo rabo ameriških poli akih strojev po avetu. — P. L Karvsibodiao bail Veliko farm je tako rado« d* bi kupec ne plačal un* ko, kolikor je na njih dolg*,, ki na farmah in vzdrževtn* vso tsko veliki, da bi najemnik plačal za farmo toliko nsjeani kot je teh atroškov. Poiojm ki ima vknjižbo na farmi, i prekiniti vknjižbe s terjanjem, ve, da bi sodno postopanje u dajo farme stslo preveč in bi di prepisanje farme na ojtg, ime postalo njemu v breme pa v dobro. Tako ostane dolg n ravnan, raste dalje, farmar t svojo družino pa prejme ko toliko, da se preživi in plača ke. Ampak newyoiike bančne nice gredo po nepričakovano kih cenah na trgu. Saj jih ie d ti ni. Na 14. julija 1924 so dt cc First National banke dote vrednost $1850, kar je nar za $450 od 2. januarja 1.1. "> York Times" piše 15. julija, delnice te banke tako plodon kot malokatere in jih tudi u v prvovrstne bančne delnice, sluga gre za to bankam in stom v New Yorku, pa ne baa po deželi. Vlagalci v New Yorku í dosti več zaupanja v Newyo bančne delnice kakor pa v 1 ske vknjižbe. Možje, ki kont rajo te banke, imajo mnogo gih interesov v businessu, ko ao newyorškim bankirjem di podvržene banke po deželi. Narodne zlate rezerve so t našnjih dneh dosti višje kot treba in njih kupček raste od do dne. V zadnjih treh iestm nih dobah je uvoz zlata rastel'v okroglih številkah $115,000,000 na $198,000,000 $243,000,000. Kar da zlatu pravo v njegova raba za denar. Amr ga na rabi več, niti ga ne rabi liko, kot ga ima sedaj. Ven kadar inozemci ponudijo zli blago, se ameriški bankirji ne morejo oHreČi, ker drug povzročili, da bi padla vre zlata, ki ga imajo toHko v " Amerika ima toliko zlata, morala pokupiti še vse drugo to na svetu, sko bo hotela, di vzdržala sedsejo ceno zlatu." piše John Msynsrd Keynes, ( Amerika sedsj prisiljena zsko v zakladnicah v Washingtonu to, s ksterim so se trudili ruc v zlatokopih južne Afrike, da ga sprsvili ns površje. Položsj postsjs že nekam neten. Nekoč ne bo položaj za me izgledsl nič boljši kot » za zlato. Zgodilo se je tako v ropi, kjer po nekaterih delih rope izgledajo farme celo kot denar. Na koncu v»ega delsks dežels ne bo nič ns» šem, sko se polssti farm ds s ljs gre drisvi in ni treba od S nikomur več plačevati M* ker bo tudi država imela vie n to. . Prebivalstvo te dežele J**M v drugsčne rszmere. r*™gT¿\ pod pritiskom kliesni, da * trejše zspuščsjo fsrme kel* vrši sedsj. V druge >ndu»tr^ morejo, ker je povsod preu<< lavstva, kskor gs je na f«r-| preveč. . Zdi se, ds nezaposlen, n.o več drugod mesta, kakor če * tijo businesss. ^^ n središč, so ps sredica » in ne produkcije. Prebivali tt največjih mest Aiwrik* York. Chicsgo in Ftt^' je od lets 1910 do lo za 19%, dočim * „. deželi manjša po šte^i kor sedaj is«leda. bo v bod« vse prebivalstvo £ > » ae b! vsak ukvarjal -*J ' sinessom, ker to še »aj^ In tbt« vrste basing * bstikirstvo. K.r ***** " kirji. - Po Fed. Pre"« Vir bogastva. Prvi: Ksko je B«b.n*kl hitro obogstelt Drugi: « pohirsnjem železniških križiščih. *ovs Hej* Mrs. Pank: A« * " dala, kako me je »«J ' Mit _ t- „ Mrs. Bank: Ne. Al» t« * kdaj aaubtlt n le P* »pr«t za proizvajanje električne tile. ||S IZVEDEJO, BO 5*000,-rtN PEEMOOA PEIHEA-EKEOA NA LETO. L lastnik novih električnih central? I / Uu^ton, D. 0. - Dnevniki C7o načrtih /.a proizvsjs- Erione sile v velikem in na ^rsko strategičnih mestih, piiivajanje električne sile bo-¡gluiili vodna in parna sila. konjaki izjavljajo, da nove £oe centrale prihranijo pet-I »jljonov ton premoga na I električne centrale bodo od jt električno silo v državah it, Sew Hampshire, Vermont, pAusetts, Rhode Island, Con-fcot. New York. New Jersey, Cfere, Maryland in pokrajina ibija PROSVETA mmm^—mmmmmmtmm—mmmrnmmm— i i X videl ga je slučajno asmo parkrat v svojem življenju. Olsons so odvedli v sapor in on zdaj premišljuje, da ni pametno,! ako gre snubit nevesto v veliko mesto, ako človek ne pozna mestnih navad. AKO ČLOVEK SVOJI ŽENI O-ÖITA STAROST . . . Chicago, III — William Henry Hunt, star 40 let, je imel majhen prepirček s svojo ženo in v prepiru ji je rekel, da je prestara, da se mu več ne dopade in da si poišče mlajšo in lepšo boljšo polovico. Žena je na te besede zagrabila mesarski nož in s njim tako argumentirala,.da je svojega soprogs zabodla dvakrat. Hunta so odpeljali v bolnišnico in ko je prišla k njemtl policija, da zapriseže tiralnico, je Hunt pokazal, da je modrijan. Rekel je policijskemu saržentu: "Ne aretirajte moje šene, to je prav, kar sem skupil. Mislim, da aem Električne centrale bodo|*ovoril f^^f,0' PrÄV »* j1 industriji, transportée!ji "merim Udarila me je s pred-• „ . metom, ki ji je bil najbolj pri ro- ^rjom na. VZh°1d;- W1 J kali. Na nÎsiôo je bil blizo nje ¡Ki ne omenjajo, kdo bo last- mesargki noj teh novih električnih central :| gtyar je ^ ako gfe. ste predaleč. Ako ¿eno porinete —„r , tako daleč, kot jo morete, je vaša privatni bizniiki interesi, se ^ ako fte ranjeni/. ,jih gospodarska moc poveča- garžent je ,uW te modre ^ ^wsnjem n.iih ^spoçlarake | ^ in rekel. , l» 80 ob«n'm »ae*- V®" kaj tednov, pride zopet v živijo kan8ke množi ne vode prihrumijo nje. V soboto je prišel v London * «P®^0 N"0™ dolino ter po-Adolf Joffe, znani sovjetski di- "ročaje neobhodno potrebno po plomat, ki bo nadaljeval pogaja- Pltvo- nja. Sovjetski trgovski komisar lBeli Nil ne prispeva prav niče Kraain je tudi na potu v London, «r k tej poplavi a vendar je 'prav tako važen. Njegovo enako I memo dovajanje vode prepreču Položaj v Braziliji. da reka Da njenem ogromnem Washington, D. C\ — Po vesteh potu ne ugahne ob {agu nllka vod. iz Hio de Janeira slavi Bernarde- ne viiine kaf bi ge gotovo Egodi. sova vlada zmago za zmago na Jo ge bi imel Beli Nil gV0j0 naj. saopaulski fronti. Montevidea i" njjj0 vodno višino ob istom ča-Buenos Airesa pa javljajo o zma- itt kakor Modri Nil gah revolucionarjev. Položaj je ilonflo y torej Se vedno nejasen. T» » ji. m n...««. oa <„1 ^seh časih na poljedelstvu. To po- Buenos Airee Arg., 28. jul. - y d , t ^pošuje, odnosno Poročila, ki prihajajo v Argent,- N {j ^ mjo se glase, da se brazilska re- ^ om«„je»a po- volta Širi. Bernardes je razglasil , , * vrn^..-1 ««.1-. , . 1 »s« plnvn, in pa Nilova voda sama. obMdno M an jO -ta R'0Dr.KM.novodb dov.j. t M i» ar,ndo fl. Sni, M.tto Qr.»o, I.J kuiia]ov ju jarkov v,cj 8.nt. C.th.rin., Scrg.p. ln deieli. V«,, t. slrug. .11 korit., k, hia. — Italijanski poslanik v Bra-1 ^ j žili ji sc je ponudil za posredo valca. Bob 103. Jok»Uaw», Pa., gi IsjaUi M*»lW.w T«rfc, ujalb UlaUbaaa addalka BU« Nsvak, «t M.,.j«lW Ukm V*frUli. .r.4.ik «UsUa Jaša Zavarlalk, •prtvlltlj |UiKt PUls G«dl»a. POROTNI OÜSKK. Joba UsštnrMi pwémémVk, 40? W. Hay S».. Seria|flal4, III., Marlla taUiaikar, Baa Z7C, RarbaHaa. Obla. PraS A. Vldar. S40S 8 Nawlla Ava.. Chicago, III.. Jaba Tariatj, Baa II, Haa4ar»o»TÍlU, P«. Jaba Gariak, 414 W. Har St.. S^ri.gÍUU, III. BOLNIŠKI ODSEK. OSRKONJK OKROKJKi Blas Neaah. sradaaCalk, 1CS7 SS So. Uwadala Av., Chlestoi IU. VZHODNO OKROtJKi Jaaab Amhrsšlš. Baa SSO. Maaa. Baa, Pe. Jaba Orašalj. 14411 A»«.. Clavalaad. a EAPADNO OKROŽJE. Aalaa Sslar, Baa 104, G ra*Kaa>.. aa J«t«aa»aA Maa Mara* Baa 140. Babi. Mlaa., aa «avaraaasaA M Iba t«s*l' MU S. Wtaabaalar St.. Marrar, Uleb. Nadzorni odbor: F ra ak Zalla, sra4»adalk, SOSO W. SClk Si., CkUaga. III., Frask Soairak, M17 PraMar Ave.. ClavaUad. O.. Willla» Sillar, 4404 St. CUU Si., Clavalaaá, Obla. Waahington, D. O. ~ Poročilo Sko poeeni"prod^icira \n "raz-1 f, uvoznjni na zladkor je dogotov- u vehke daljave brez izgu- kxonu8^e ^ triJ.c člani — priporoča, da se uvozni- . lA Sl .. na zniža, ki po nepotrebnem po- mipeljavanjem električne «fe KJJ ^^ manj|ina _ ¡^ nodr.va premog kot kurivo ^ taHfne komUjj , pmvajanje parne sile v fo- L^ da gc uvoznina ne gniia> Z drugimi besedam, to po- AfMriiu y xa obrambo (or. kolikor več električne sile izacija ivatnih bUnUklh in. W ljudstvo, toliko man, pre- « } naJZIianjat da predMdnik Me p- rehuje ( as menda m ne bo uvoinine na iladkor> delec, ko ne bodo električne ibili le v industriji in trans-šji kot gonilno silo, ampak i bo v restavracijah, hote-. v . ... J doma za kuhanje in gretje 0h,c^?'11I1L ~ K° f j! ,tan droran in drugih prostorov. August Toll vrnil zvečer domov ' je našel svojega 30-letnega sina Walterja obešenega v spalnici. M stek, na katerem je bilo zapissno, da se je nsveličal živeti, ker je brez dela in bolan, je pojasnil vzrolffe za tragedijo. Ako je proleterec bolan, ga nih če nc mara v delo, ker ne dela pa nima sredstev za Življenje. Ta ILLINOIS OEOANIZIEAN PKOOB. KAMPANJO. PEOLETABAKA JJÄOEDIJA. JlC DOMIŠLJIJE NI DOBRO. Qa je kot velika ljubo- sumnost. PROTI VOJNE DEXONSTEA-OUE. neapoliz, Minn. — 30-letne , __________________ __ irmarju William Olsonu je ko se razvije polagoma obup, ka-1 dolgčas na farmi in zaželel teremu sledi prostovoljna smrt. In I ukonsko družico. Ker so de- to sredi krščsnske človeške druž-^ bolj redka v Pine Cîtyju, be. Tako jc, kot je bilo nekoč v jodlocil, d« si poišče nevesto poganskem Rimu. ni'apolisu. , 1 t je prišel v mesto, se je takoj "ki v mlado natakarico Ma-kiekkejevo. Zaključil je, da »Mary prava boljša polovi-| Chicago, III. — Mirovna zvezz, U ki bi mu Hladila življenje k; uključuje mnoge organizacije, J. kj<*r je pusto in čmer- je v nedeljo imela protlvojni shod »o nima človek nikogar, s na pro.tom v Jackson psrku ob " se pogovarjal ob dol- vdeie|bi več tisoč oseb. »hod jc kil, večerih. On si je to- bil sklican ob desetletnici izbruha ■leta izbral, katerega jc mi- vojne vdeležiU so se tudi socia-, , " in "'»M je, da je tudi UfU Oov0ril je med drugimi Geo. .I0 "«T». Mdovoljns, g Kirkpstriek. r,,n" HM JI se ni razodel. _ ^J1 P ljubosumen ns vsske- VELIKA NEIEEÖA NA | . nm i? Mary govorila. MOEJU ■J* na besede in jih lovil ln _ !" I*' tolmačil. Prišel 1W Japoncev isfubllo življenje. neopojne pijače | _- , Tokijo, 28. jul%— Psrnik "Tsi-OorTTT'' w rel Msrn" ae je včeraj potopil v " . d» P žirjev jc izgubilo življenje; aamo ,n ml; 28 oseb se je rešilo plnmjiiio, to gre meni J * ____ VROEL JE VLAK S TIKA leŽo seveda višje nego roka, pol nijo kolesa s korei, ki jih vrtijo ljudje ali živina in ki so še prav tako primitivna kakor pred tisoč ZA | leti. Seveds imajo tudi moderne naprave, parne sesslke. Veliki moderni jezovi jamčijo zlasti v (Nadaljevanje z prve strsni.) I suhih letih za zadostno napolni "Ml odobravamo izjavo, ki jo te v vseh kanalov in jarkov. Tu na je podal senator La Follette gle- robu teh kanalov uspevajo date-de svojega političnega stališča na ijeve pahne najbolj. Korenin* ti-narodni konferenci v Clevelandu «e v vodi, vrhovi pa kipe proti dne 4. in 5. julija 1924 in ki jc žarečemu solncu egiptovskega no bila preČitana danes pred to skup* ba. ščino. Nadalje odobravamo plat- Ako semljo dobro napajajo, ro formo, sprejeto na narodni konfe- deloma trikrat na leto. Zato ni renči v Clevelandu. J {U(ja| dâ izvaja primeroma mali "Mi po ver jujemo bodočemu dr- Egipt toliko poljskih pridelkov, žavnemu eksekutivnemu odboru, Prvo obdelovanje polja se prične, da «me v sporazumu z narodnim br*' ko upad« voda, ki poplavi v konferenčnim in kampanjskim od- septembru polja; to je zimska borom rešiti vprašanje glede no- kultura, ki je za srednji in sgor-minacije ali odobritve kandidatov nji Egipt največjega pomenn. za zvezni senat, poslansko zbor- Predvsem sejejo pšenico. V spri-nico, za državne in druge javne lu Re začne poletna kultura, ki je slaŽbe, kakor se jim bo zdelo po- važna zlasti r.a Delto; predvsem trebno in koristno za prospeh . «adijo bomljažcvec, sejejo pa. tudi progresivne prsvde in uspeh La r|£t eočivje in druge vrtne ra^t- Združitveni odbori Pradsadalbi Fraak Alai. I1S4 So. Crawfard Ara.. Cklaasa. III. Jaiba Ovos. SCSS W. SClk Si.. Cblaasa. III. J a*. Skuk. «404 Orlaa Cl.. ClaraUad. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kara. 4S1S Si, Dalr Ara.. ClavaUsA O. POZOR t~*-Kara«s*a4aa«a a al« edbaralkl. bi dalaje v |Isvms «ra4% •a rril labalai VSA PISMA, bi so aaaaleje aa paaU gl. aradsadalba se aaalavai Pro4.«4aQlra S. N. P. J.. SCST-SO So. Lawa4ala Ave., Cblaasa. III. VSK ZADKVK BOLNIŠKE PODPORE SK NASLOVE. Balaliha taj. alllra S. N. P. J.. SCST4IS S a. Uwo4oU Ara.. CblaaSa, III. DENARNK POSIUATVK IN STVARI, bi «a iMaJa al. laarlvalaasa odkara la iadaale raMa »a aaslavai TajsUlva S. N. P. J., S4S7-SS Se. Lawa* 4ala Ara., Ckleasa. III. VSE ZADKVK V ZVK I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa saiiljaja aa aatlavi BlaVaJaUlra S. N. P. JH ZCS7-SS Sa. Uwadala Ave., Ckiaaea. III. Vaa prilaAka alada ooclaraaja » fL larriavalaam adbor« sa saj patljaja Fraak Zalldk. prad«a4aika aadaarsesa adbara, itfr aaslar ja i|«rt). V»l prlsivl aa s'- Mraial adsab sa aaj pallljaja sa aaslar i Jaba Uadar« woo4, 40T W. Hay »« • SprlasfUld. III.. V»l daplsl la 4raf l spisi, aaaaaalla, a(lasl, aarašalaa la splab »•« kar Ja r araai s (lasllaai Jedaala, aaj sa palilja aa aaslavi MPrasrala". ZS47-SS Sa. Uwadala Ara., Cklaasa, III. Kam pe)de Kitajska? i Žetev in zapoelenoet. pivniro /n *,r1 M. Morrison, star dva l't. i,p ¡n 9V,,r'l .MH ^m oM*ku ítUoi, k 'm L1' J '1 '»I zopet ni vi- < je arečsl, je v pivnici, ko je Mor-m dejBli "To [ 1 pretepla Dempsey- Iška ,,r miii ou-i4s '"l»et meni msr, Kt#fl js po avtomobil. Oshkosh. Wis. — Sredi železniškega tira jc osul avtomobil, ko je pribejel tešek tovorni vUk, neložen z lesom. Strojevodje js ts Follettove in Wheclerjeve kandidature. "Mi čutimo, da je ta narod v krizi, v kateri gre za temeljna vprašanja vladne politike do nas kot ljudstva. Da pridemo tsj krizi vokom, morsmo imeti poštene, sposobne in neustrašene vo4itcljc. To, da bomo sprejeli gornje principe ter odobrili ksndidata La Folletts in Wheelerjs, mislimo, ds odgovarja tem zahtevam v polni meri. "In pridružujemo se narodni konferenci v pozivu naših sodržavljanov, pa naj pripadajo k tej ali oni politični strujl, naj se pri-klopijo nam v tej kampanji, da postsne naš narod velik v službi splošnega človeštva." Charles J. MaeOowan, ki je bil imenovan za trajnega načelnika, je hudo napadel stsri strsnki in njuna predsedniška ksndidata v svojem otvoritvenem nagovoru. D. J. McCarthy je bil isvoljen za trajnega tajnika. Oovorili so še Charles J. Kearle iz Roek Islands, kongresnih Kd-ward K. Brown, ki je govoril o "predstavniški vladi", nadalje Richard W. Wolfe, čigar referat se je nanašal na "mednarodno bankiretvo", pot«-m ga. Ulenn K Plumb, ki je govbrila o Ženskih organizacijah, in pa Stephen A. Doyle, ki se je ogrevsl zs odprs vo zasebnih detektivskih sgentur. m i,| .. ■ -----;---» naložen s .ÏW«' ---» »t« »>odl P«me- k„ hitro in krepko pritegnil sa ' kaj ne zgodi." \yort Ja vlak akočil raz tir. OUon arečsl Morri- Neksj voz sc je ssletelo v neko hi j " r' tavraeijl. In (MaonL) drugi vozovi ao udeHli v hlev, ! BU:i Rs* , še. drugi vozovi |bati: "Midva se avtomobil s ljudmi vred j« pa ^t. Te preži na-|ostsl nepoškodovan. kret Klrdi ' ¡n videl, da mu |Yojna rndl ***** * f ' Hitro, ---- bližnjega vo-l Mezieo City, j»* ~ Tuk,J zaatavnioo in je izbruhnila vojna med ' boblrs nimi" dekleti in vsemi onimi, ki ■bobirenkem". "Bobi I Olson šteti ne ao proti L 4. šel k njemu1 renke" ^ tiate, ki ai odrešijo leae kot je danes v splošnem v ar vedi. Boj je nsjprvo nsstsl m^l dijski in dijskinjsmi ns univerzi r Mehiškem meatu. Dijaki ee ne ............ p«,vedeli boj dijekmjem a kratki- n dejal, dal mi laami in to je povsroêilo eoW " Otsson. ksjti « izgrede zadnjo soboto. P^r^do nsnj pet stre-* do prepriča-'n 'lab «lovek. ijali v holniš LOEB MOJSTER . LEOPOLD SUŽENJ (Nadel jevanje e prve et rani.) dom. Nethene r»ahne proč, ko vidi, da je v snem ir jen in plah. "Karkoli je meni ršeš in prijetno. imem previeo storiti, ker aem individualen človek," pravi Ne than. "Karkoli je prijetno meni. smem tudi storiti, k »r ewn največji poaamočnik v družbi.' je geslo mlejšege morilea Rieharde line. Poleg tega skrbno gojijo vinsko trto. Od aprila do nove poplave je predjeaensks kultura, ki prinaša zlasti tako zvano za morsko proso. Zemljo orje Folah s preprostim plugom, ki ga vlečeta vol in kamela. Felah s svojim plugom in primitivnim jarmom je še dsnea tek, kot je bil pred 4000 leti; zdi se, kot ds se je čss v Egiptu u stsvil. Felsbi, ki se bsvijo edino s poljedelstvom, spadajo tako ka kor Kopti, prebivslci mest, k ha mitakemu plemenu. Obs sta ne posredne potomca stsrib Egipčs nov, rszlikujets pa se ns zunaj nekoliko po barvi polti: Pelahl so temnejši. Dalje ao Felahl mu-s) i mani, dočim so meščanski Kop ti kristjani in tvorijo ssmostoj no krščsnsko sekto pod lestnim pstrijsrhom. Kopti veljsjo ra spretne računarje In trgovce, ka kor da so podedovali matemstiČ ne sposobnosti po stsrih Kgip'a nih. Kszen teb pVSprebivsIeev ži vi v Egiptu še okoli četrt milijo ns Ileduinov. Ti so nomsdskl pa stirjl ter se bevijo zlesti s konje rejo. V manjšem številu so v K giptu še Turki in (Jrkij Orki so semi trgovci in veletrgovei. Ne smemo po misliti, da pozna Egipt aamo ono primitivno obdelovanje polje, ki smo ga opiasli. Tudi psrni plug in drugi poljedel ski stroji ao ae že udomačili, zle sti v Delti. Ns ogromnih splsvih in prepro-stih jsdrniesb. tu ps tsm tudi us majhnih psrnikih vozijo svoje pridelke in izdelke v Kairo Med izd«-lki so zanimivi lončeni vrči, ki jih isdelujejo v Egipt«, vrši so luknjičevi (porozni), tako ds o-etene v njih rode dolgo čsas svs-šs, ker vedno izhlepeve skozi porozne sfe ne. Piše Aniss, poročevalka F. P. Moskva. — Kitajski delegstjs na kongresu tretje internacionale v Moskvi so bili mnenjs, da Kitajska ne pride v roke evropskim in ameriškim kapitalistom in iin-periallatom, pač pa gradi zveze s Rusijo. Kadar se odtrga Indijs, rszpa-de imperij Velike Britanije. Kadar se Kitajska ematicipira, tedaj prejme svetovni kspitalizem smrtni udarec. Take so misli kitajskih komunistov. (Iredo še dalje in pravijo: "Angleški laboriti najrajši molče o svobodi Indije. Kajti če angleški kapitalisti izgube Indijo in druge kolonije, je polovica prebivalstva Anglije obsojena ns Ntrsdanje." Kitajski delegatje so prepričs-»i, da svejovni kapitalizem n« dobi Kitajsko v svoje pesti. Kitaj tika pojde na sovjetsko pot. Kitsj sks je pravkar dsls zaušnico »s padnim imperiallstom, ko je sklenila prijateljsko pogodbo s sov jetsko Rusijo in izjavila, da ki< tajska vzhodna Železnica se tič« le nj« in Buslje. Politično je Kitajska zmes rano gib dožel .mnogih narodov in tnno-gib jezikov. Centrslpe kontrole še ni. Dežela za deželo »ki kmalu čutila privlačnost Itusije, ksjti sovjetska neodvisnost od inozem skih imperialiatov ja naredila globok vtis na kitajsko inteligentno mladino. Ako se Kitajska zasuče v sovjetski orbit, tedsj po stane vprašanj« revolucijo v Nemčiji malenkoat napram pro blemu Daljnega vztoka. Veliki svetovni kapitalisti slu ti jo nekaj takega Zakaj je Mor-gen dal večje posojilo Japonski! Odgovor v Moskvi je, da zato, da bo držal Japonce proč od aovjet-ake Rusije. .Japonski kapitalisti in imperialisli nimajo posebno trd nih tal, in če Kitajska ' stopi v IJnijo sovjetskih republik, pride tudi zanje vprašanje; biti ali ne biti. Izredno moder 1'rijeteljt Zakaj inaš napise s K^ir^zz i.....^............. «m» ïr -j*b: ri^Zn.r H^TÄ 4e bi vedel, ds dobi m Ti nt »eš koliko šnege zločina VrtrU ^ je. ds «s J» pr^e k meai, mialeč, d. s. ae «pleča luhk# P™f*r,J° — po «e »otije. Stotine mrtvih v poplavi v Indiji. Kslkuts, Indijs. 2S. jul. — Naj novejša jniročila o ailni liearačl, ki je zadele južno Indijo zednjo eolKito. ae glase, da je ne stotine ljudi izgubilo življenj»', 10,000 člo-trških bivališč ja uiiičemb, železniške proge ao i z pod plute, mostovi odneŠ4>ui in valiki deli provinc so popolnoma odrešeni «d runa« njega svete valed ogromne povod* nji. Mnoge plenteže keve in čeje so rezdejane. Keks Ceuvery je neraala 14 čevlja v in še vodno raete Mnogo Kvropejeev, poeeb-no Angležev, živi v prizedetem delu Indije. Ko je bile merokeneki vledari-e| predstavljena soproga freneoa-kega konzula, katere je im»la na aebi ogromno kriaolino, jo je vla dariaa od vs#b etreni ogledovala ir> ee « ^iilb. rekoč r «'Oprsetitc, eli ste vse to — semo vi?" Poljedelski • oddelek fedcrslns posredovalnice ss delo poroča, ds jo pšculčna žetev v Oklahomi lil Tczshii v glavnem končala. Do* bilo se je zadosti delavcev rs uspešno spravi jen je žetve. 1'šeniš* na polja v Kansssu so letos rabila več delavcev kot kedej poprej. 1'revsžsnje ljudi k pšcničniin poljem je bilo snstno olajšano vsled znižanih vosniu na železni* eah. To dejstvo je precej pomsga* lo, da se je rešila letina pšenice v skrajnih aevero-zepsdnih okrajih Oklahome, Iz šestnajstih eountlea centralnega Ksnaasa, ki predstavljajo tri.miljone akrov, kjer pšenica dozori istočssno, so prišli nujni klici ns pomoč j potrebovsli so mnogo tisoč žsnjeev ln dobili so jih. D4 ae iavrfli žetev 14 miljotiov akrov pšenice v Tezasu, Oklahomi in Kanaaau, je bilo trehs najeti 60,000 delavcev Izven teh držav. Za temi državami prihaja na vrsto Nebrssks, kjer se žetev se-dsj vrši. Speoijelni sgentje polje* delakega oddelka federalne posredovalnice (U. S, Employment Herviré) ao nastanjeni po raznih mestih te države. Olavni atan Je v Omahi na Court Houae, Po žetvi v Nebraskl pride kot prihodnja na vrsto države Houth Dakota, kjer ae bo potrebovalo mnogo tisoč poljedelskih delsv-cev - F. L. I. S e Iskreno. (Joapod poročnik js imel prvi sestanek s ugledno damo. Celo popoldne je ste I pred ogledslom ter se mszal, bril, krtsčil itd. za ta imeniten dogodek. Imel pe ja po* ročnlk slugo, malo omejenege. a drugače dobrega dečka. Ko je bil ž* zadnji čas, da odide na aeats* nek, pozove poročnik slugo ter ga ssmodopadljlvo vprsšs: "Povej ml po prsvlei, sli sem lep! "O, gospod poročnik, zrlo, zelo lepi stat" "Ps povej, kako lep " "Kakor levi" "Kaj kakor lev! Pa kje si ti Vidal leva!" "Aivega še nis«-m videl, peč pe na allki." "A kje si videl to sliko f" "To aem vid'l v ¿godbah sv, píeme, ko je meti božje jehele na njem s Jezusom v Kgipt." DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PlSlPONASE PRODUKTE. lemma v sslagt sle4. bmelj. slaJka* la rae droga paieoMMoe. ^srtneHe le se preprttajle, 4e la dasia pet sss, hukasl vede* le as/beliSI le ssjee-aeML GreaeHjeas, sUdCUerjem Is e pradales leUfroas aeme priaiMl f-ssel prt ralitk aaroétllb. PtMle pc lafeemaslle est FRANK Av OGLAR« jfeiíkl^b¿ÉÍy JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. in čitateljev Proavtic. Hermime, Pa — Po zboru J. S Zvez« »«-m namenil odzvati povabilu prijatelja Franka Oblaka, ki se je preselil \f Detroit, da «a obiščem. Ogledal sem si De-iroit in Fordovo podjetje kakor razne druge inern, mati; meni se vidi, kakor vsi .«•ugi možje." "Kakor val drugi možje t" prime jo mati, ki i a pač vedela za njenega srca skrivnost, doai ni bilo o nji nikoli govora med*msterijo ln hčerjo. .Uafcatdf * kmalu |e osrčl ter rcČe krepko i "Moti, jas vam ničesar n« tajim; ko bi me bili kedsj vprašali, pa bi vam bila povedala; ker me ps niste, sem molčala. Zdaj vam pa narsvnott povem! Z Ilrezarjevim Antonom sc imava rsda; če se bom kedaj mežils, njega sli ps nobenega f- "O sej sem vedele, ali oče v to nikdar ne privoli, iz glave si izbij to nesrečno misel; ti ne poznaš očeta!" "Kaj bi jih ne poznala, saj vem, kako je bilo /. bratom! Ako me bodo silili, da naj vzamem Klingerja, porečem jim odkritosrčno, kakor je res, da bi bila nesrečna ž njitn; v mojo neareČo me pa vendar ne bodo silili; tako jaz mislim. Ako bi mo pa hoteli, saj me ne morejo; kaj mi hočejo, če jim greni po svetu, ne vedi kam, kakor je šel ubogi Matija? To vam pravim, mati, in to re« čem tudi očetu, ako treba." "Ali ko bi te tudi re< ne silil, olezen. Ta predstava je celikanskega pomena za bodočnost in potrebna obema spoloma, ker je poučna. Co bodo slike kazali kje v vaši bližini, torej -ne pozabite si jo o-gledati. S prijateljem sva sc nahajala Detroitu dva dni. Prenočevala sva pri s. Franku Oblaku. Potovali amo skupaj na parniku v )etroit s sodrugom Potočnikom in dijakom Furlanom. Prvi nas je vozil prvi dan z avtomobilom po mestu in parku kot tudi do Fordove tovarne in zadnji drugi dan po prostorih, katere sem opisal. Obema prisrčna hvala za vodstvo. Pokazala sta oba, da sta socialista v srcu. Da je bil zbor J. S. Zveze uspe-ien, smo že čitali, in ravnotako o )ogumnih načrtih in zaključkih, cl imam tudi upanje, da se bodo uresničili. Pohvaliti moram tudi clevelaud-ske Slovence, ki so bili pogumni, da so postavili tako velik dom. les veliko podjetje, ki je nov dokaz, da so Slovenci gospodarski in kooperativni. Sod. Schartz, kandidat za governerja na socia-ističnem tiketu za državo Ohio, se ni nič lagal, ;ko je rekel na aho-du med govorom, da narod, kj ae upa postaviti tako podjetje, raaj-icn kot je, je socialističen, ker pri takem podjetju mora biti zastopstvo, kakrino zahteva socializem. Postajamo torej Slovenci zreli ali vsaj dozorevamo za socialistično družbo. Dospeviega domov so me svojci ie razveselili z novico, da je bil shod 13. t. m. zelo dobro obiskan. Bil je tam sodrug Harkins, ki ga je spremljal tajnik državne orga nizacije v Pa. Tudi on je govoril. Od začetka ni izgledalo, da bo kaj prida udeležba. Ta dan ae jc vršila seja okrajne organizacijo i frwinu in ko jih jo pripeljal s se boj A. Z. ml. ob uri, ko se je imel vriiti shod, ni bilo ic nič ljudi na vogalu, kjer je bil shod proglsšen. Ljudje se namreč na pastirje ve llko ne ozirajo, a kar se jim pove osebno, pa radi pozabijo. Fant sc je domislil in napiaal na platno s shode, organizirajte se, da boste vedeli, komu oddati svoj glas, a-ko nočete, da bodo priile plačo na tri dolarje in ie nižje. Rojaki, v glasovnici je vaša moč, torej v boj za delavsko in socialistično stranko. Nc postanite izdajalci vaših ženin otrok, naprej za bolj-io bodočnost vse človeške družbe, da bodo postali ljudje res ljudje in ae ljubili med setfqj. Izginila bo prilika do izkoriščanja svojega bližnjega in Čudili se bodo nnd nami, kako je bilo to mogoče na svetu, kar se godi sedaj, kakor sc mi čudimo' barbarom pred stoletji, ko kitamo v knjigah o mučenju naiih prednikov. V delavskih rokah je bodočnost delavstva! — Anton Zornik. Kadilcem bi resno naj ne kade preveč vi baka% ssj bo le nji* g Da ue bo kakih a«, ljenj, naj dodamo, J* dospe v ustnik C1,art J vih ust, po vse tu ntdolŽB ničemer v zvezi s vlažnega tobaka. \epri3 v toliko, ker kvari 0kUs Ljubavno pismo ot meriko čez 42 let. J k,,. se nobena stvar na svetuj hi, je nanovo potrjeni, leti je mlada ir*ka dekL salu kratko ljubavno pi, djala v atekleničico, katei bro zamašila in vrgla v Klingstownu. V piMllu J(j upanje, da pismo iiaj,j fant, ki ji odgovori. povJ svoje ime in naslov. Odri bilo. Deklica, ki jc kmalu) la na pismo, se je omožilj ti pozneje. Njen KOpri>g med vojno in od takrat Piše sc Elizabet h lt>vr!lJ nekaj tedni ae je v«lova 1 začudila, ko je prejela u| ke pismo, ki ji je Sporo<-^ neki mornar našel na brej lcničico, katero je vrglo suho. V stekleničici je bil] pismo, katerega j<> zagnali do prqd 42 leti. Steklenij iele zdaj prijadrala v JUm RAZNO. Zakaj je vlaien tobak ikodljiv. Kadilci ne ljubijo1 preveč auhega tobaka. Pravijo, da je premalo "aromatičen", da prehitro gori in da se presuhe cigare rade lomijo. Vafrs^tega skrbi tobačna u-prava, da tobak ne pride presuh v promet. f < Toda napačno bi bilo, prodajati preveč vlažen tobak. Kajti znaii-atvena raziskavanja ao dognala, da je mnogo ikodljivejii kakor suh. Predvsem trpe pri kajenju pre-vlažnega tobaka oči. Tbbakov dim je namreč tem strupenejii, čim bolj je tobak vlažen.' Kemična preiskava je dognala, da pride v kadilčeva usta 50 do 70 odst. več nikotina, če kadilec puii vlažen tobak kakor pa, če puii suhega. Kako tof Nikotina je vendar v suhem tobaku prav toliko kakor v vlažnem. Toda vlažen tobak ne zogljenl pri tako visoki tempera turi kakor suh, ker porabi mno go toplote vlaga, ki se nahaja v tobaku. Ker je torej toplota prenizka, ne zgori tndi toliko nikotina kakor pri suhem tobaku in ko kadilec potegne dim iz vlažne elgarc vase, potegne obenem tudi več nikotina. Posebno pogosto nsstopijo za-strupljcnja z nikotinom pri ljudeh, ki sami sede tobak in ga potem preparirajo za domačo uporabo. Mnogi so namreč zadovoijc s tem, da tobak posuše. To pa ni dovolj. Analiza takega tobaka je dognala, da vacbuje do 17.4 odst. vode. Kajenje tega tobaka je torej ikodljivo is zgoraj navedenih razlogov. , KNJIGI KNJIŽEVNE MATIC S. N. P. J. Književna matica bi« ake narodne podporne note je izdala in ima logi aledeče knjige: Pater Malaventura. sj Zvonko A. Novak. Izv povest iz življenja amer frančiškanov. Z izvir slikami, katere je iz( Stanko Žele. Fina trdi ba. Cena s poštnino $1.50. Elovensko-angleška niča. Dodatek raznih ko nlh informacij. Fina vezba. Cena $2.00 t polt vred. Jlmmie Higgini. Upton Sinclair, posloven van Molek. Povest it M nja ameriškega proleti ta za časa velike vojni, da vezba. Cena $1.00 i nino vred. Zajedale!. Spisal Ivin lek. Povest iz doalej ik ga kosa življenja iloven delavcev v Ameriki, vezba. Cena $1.75 i pošt vred. . Zakon biogenezije. S| Howard J. Moore, poil nil J. M. Zelo podučiti ga, ki tolmači mnoge ni ne zakone in pokazuje, se splošni razvoj poni pri posamezniku fizičn duševno. S slikami, vezba. Cena $1.50 s pošte vred. Zadnji dve knjijri .»< čeni skupaj, dobite « dolarje. Naročbc, s kakrimi j« slsti densr, «prejema KNJIŽEVNA MATICJ 2667 59 Eo. Lswndale A Obic^ro. n L V "V^Su . f ' ^^s Vv Potujte "FRENCH LINE" P®*011 EKSPRESNA SLU2BA — NEW YORK — HAVRE - PAR!SArRri V ŠESTIH DNEH PREKO BELGRAD - LJUBLJANA - PARIS Aig. 209 Sep. 10, Oct. 1 FRANCE A«f. 27, Sep. 17, Od 8 ROCHAMtfEAU...../u|;76'£fI SUFFREN.........septl LAFAYETTE......Aug- LA SAVOIE.........Sep ^ j Na naših poMtmfb »takih sa tolmači voo pot. Evropski agsatj« Fi r<>tne lisi« la visaje ter Prn»torl itrsflfi In amlvalnlki, tfk ./» voda v Kres dfMM boete sedovoljnt a >*dU* u#no a pUačo, ki sU je CHICAGO angleško ia slovensko le kl gall vali družini la poredni kom P« Scpt •o Jako I>4«bal . .i — iiii. p»* i v« J, opremljeni s vsesal mo60^ kadilnice, brlvaie« Inpok^ kuhinjo, lahko pa debHe tadi la < FRENCH LINE