Pervi splošni zbor slovenskih učiteljev v Ljubljani. (Konec.) Planinšek, abiturient iz goriškcga uč. seminišča: ,,Veliko se jc že tukaj govorilo, kako naj se učitelji za svoj važni poklic naobražujejo. Jaz mislim, da je gospodarstvo in kmetijstvo zelo potrebno za ta stan. Naj bi se kakor pri Cehih in Nemcih napravile kmetijske šolc, ter naj bi se iz vsacega okraja vsaj edon poklical, ki bi učil kmetijstvo. Take šole bili bi zelo koristne za naše kmetijstvo sploh; ob nedeljah naj bi se v tacih šolah podučevala mladina in odraščeni. Preparandije naj bi trajale 3 leta, v tretjem letu naj bi se učiteljski pripravniki posebno za ta nauk omikovali. Bilo bi res želeti, da se take šole narcde po Goriškein in pa tudi po drugili naSih deželah". Nadalje povdarja govomik potrebo novih preparandij in sicer ene za dolenjo stran v Novemmestu, kakor je bila nekdaj tudi v Idriji preparandija. Konečno pravi, da bi bilo dobro, ako bi se leta 1873., ko bo narareč v Beču volika razstava, pri kteri se bodejo videli tudi kmetijski produkti, nekoliko učiteljev tje poslalo, ki bi potem dobre reči v naših zemljah vpeljali. Se ve, da bi taki le z vladino podporo tje iti mogli; vlada naj bi skerbela za napredek v kmetijstvu v naših krajih, ter naj bi na vsaki način nekoliko učiteljev na deželne stroške v Beč k razstavi poslala. (Živio.) Janko T o m i č, učitelj iz Karlovca, spominja zbor na volitev šolskib inšpektorjev. ,,V Švajcerski se inšpektoriji" pravi, nnadučitelji le na dve leti volijo. Slovenski učitelji naj bi svoje inšprktorije in sicer v svojem letnem zboru na eno leto volili; potem naj bi se pa tudi šolske ravnatelje sami volili." Lapajne: Hotel sem ravno to reči, kakor g. predgovornik, kar se tiče šolskih nadzornikov. Mi nimamo doslej pravih šolskih nadzornikov, ker večidel niso vzeti izmed boljših učiteljev. Imamo nadzornike šolske iz duhovskega in iz drugih stanov, ki niso vsi sposobni za to službo, ter niso sami dosti ali pa nič skušali na pedagogiškein polji, in taki tedaj tudi učitelja ne sodijo prav. Potem pa tudi do tacih mož ni dovolj zaupanja, ker so tudi premalo vljudni iu premalo sami podučevati znajo. Za okrajne šolske nadzornike naj se volijo samo lj udski učitelji a nikdar ne osebe iz drugih stanov, ki za razsojo učiteljskega delovanja v šoli niso sposobne. Predsednik: Tukaj hnamo najpoprej g. Tomičev predlog glede polne penzije za 30 let službe in pa glede knjižnic, v ktcre naj bi se slavjanska dela jemala. Prosim, da bi se za ta predloga glasovalo. (Se sprejme). Gospoda Planinšeka iz Gorice pa prosim, da bi svoj predlog formuliral, da se more o njem glasovati. Planinšek formulira svoj predlog tako, dabise kmetijske šole z učiteljskimi izobraževalnicaini združile. (Sprejcto.) Predsednik. Gospod Fabkovič iz Zagreba želi pozdraviti slovenski učiteljski zbor v imenu brvatskega pedagogiškega zbora. Fabkovič: Štupio sam u zbornicu, kadno se več počelo raditi, te nisam odmah mogao učiniti, što naumih, nu zato to činim sad. Srce nas privuklo ovamo njekoliko Hrvatah, od kojih vjekoji večilaniposietismo vaš sbor, a sada eto stupamo prviput, odkako Slovenija obstoji, medju sakupljene Slovence. Ja u ime pedadogičkoga sbora u Zagrebu pozdravljam vas mila bračo, kao drugove naše, te želim, da ono što mi vučenio i razpredamo, da to i vi činite. U svih vaših načelih neka vas vode pedagogički razlozi. Želim nadalje, da i vi nas drugu godinu posjetite i da se osvjedočite o našem napredku, kao što se evo i mi osvjedočismo, da ste od lani muogo slobodniji i zreliji, a to nam je jako ugodno. Te slobode, kakovu mi danas ovdje medju vami vidirao, ni bilo nikada na tlu Slovenije. Pokazali ste, da niste sužnji niti robovi, da pojtnite uzvišenu svoju zadaču. Pedagogija je iuoč, koji ruši okove sužanjstva te uvadja moraluost i nabožnost, zato samo hrabro i uztrpljivo, pedagogijom moramo pobjediti i cilj svoj postiči. Ja vas dakle opotovano srdačno u ime pedagogičkoga sbora pozdravljara. (Živio!) Stegnar. Dovolite, da še jaz o nekpj prav delikatnej stvari nokaj omenim in sicer, kar se zadeva §. 50. našib šolskih postav. Ta postava mi namreč daje povod nasvetovati, da zbor izreče željo, da bi se zobzirom na omenjeni §. enkratv tej zadevi red naredil. Po nekterih šolah namreč glede kerščanskega nauka taka,različnost vlada, da je ne morem tu razložiti. Slovenski učitelji želimo, da bi se ta različnosti odpravila, in to je podučcvanje v kcrščanskem nauku. Duhovni se neizrečcno trudijo s tem naukom, po nekterib krajili po 1—3 ure na teden, po nekterih po več vsaki dan, kar pa otroke v drugib šolskib predmetih zelo ovira. Jaz tedaj predlagam, da sl zbor izreče tukaj žcljo, da se poroči vis. ministerstvu, da posredavaje s cerkveno oblastjo v'pospeh narodnega šolstva vredi po naših šolahkerščanski nauk. (Sprejeto enoglasno.) Kaliger, učitelj iz tržaške okolice, stopi na govornico in prav navdušeno deklamira neko pesem. Tomšič bere dva telegraraa, ki sta ravnokar dospela temu zboru, in sicer pervi iz Zagreba od slušateljice dunajskega pedagogija gdčne. Marije Jambrišakove in drugi od učiteljev iz Otočca v vojaškej Granici. (Oba sta bila s serčuimi živijo-klici sprejeta.) Prdsednik: Zbor učiteljskega društvavLjubljaniimatudisvojeletno sporočilo, kterega bo g. zapisnikar prebral, da se vvidi stan blagajnice. Gerkman bere in poročuje o učitcljskem družtvu in njegovem denarnem premoženju, ki je bilo natanjko in obširno razloženo. Prcdsednik: Po društvenih pravilih imajo sc ti računi pregledati in odobriti. Prosim gg. Stegnarja, Borštnika in Uraničai da bi poročilo, pa tudi stanje naše knjižnice preglcdali. Še prosim, da bi volilne listke za odbor učiteljskega društva oddali in se potem skrutintoraji volili. Stegnar: Gospodji udje našega zbora dobili so listke z nasvetovanirai irneni, če tedaj komu ta ali uni nasvetovani odbornik ni po volji^ naj ga zbriše in drugega napiše. Za skrutinatorje nasvetnje gg. Dermela, Podobnika in Knifica. Zbor ta nasvet sprejnie in volitev potcrdi. Predsednik: Zahvaljujem se najpoprej vsem tistim, ki so iz daljnib krajev prišli v naš zbor in se ga odeleževali; zahvaljujem se nadalje blagoioduemu g. poverjeniku vlade; ga prosim, da bi podpiral naše pravične želje in bil sploh naš zavetnik v seb šolskih in učiteljskih stvareh; zahvaljujem se namestniku dež. glavarja Dr. Bleiweisu, ki nas je pozdravil v imenu deželnega odbora, zahvaljujem se štovancmu deželnemu odboru, ki nam je dal znatno podporo, pa tudi dovolil dvorano deželnega zbora za naše zborovanje; zahvaljujem se g. mestnemu županu, ki nas je v imenu mesta pozdravi!, zahvaljujcm se tudi vsem čestitim prebivalcem ljubljanskega mesta, ki so tako prijazno učitelje pod svojo streho jelnali. Kratek čas smo si sicer za naše zborovanje odmenili, ali porabili smo ga resnobno in storili čvrsto podlago našeuiu boljšemu šolskemu delovanju. Ostanimo edini v svojem dclovanji in edini na poti do prave šolske sverhe — da izobražujerao narod, da izrejamo dobre družine, poštene kristijane in deržavljane. Preden gremo vsak sebi, zakličimo v duhu pravega rodoljubja našemu presvitlemu cesarju Francu Jožefu I. trikrat »Slava!" (Zbor zakliče trikrat nSlava!u) Predsednik: V tem duhu sklenem pervi občni zbor slovenskih učiteljev. Z zborom združena bilaje tudi raztava učil, kterasobila v treh šolskih sobah pervemestne šole prav okusnonaogled razpoložena. Zraven učil in izdelkov učencev ljubljanskih mestnih šol odlikovala se je kakor druga leta tudi letos posebno idrijska šola s krasnimi novimi učili; tudi šmarska šola (v Šiuariji pod Ljubljano) je imela tu mičnih malih izdelkov gospodarskega orodja; ljutomerska šola imela je na ogledu svoje risarije, g. učitelj Kuster iz Kranja poslal je lepi model švajcarske hiše iz raznega gorenskega lesovja. Zraven te mične razstave bila je tudi razložba vsakoverstnih knjig zemljevidov i. t. d.. ki so jih razstavili knjigarji Giontini, Lerher, Gerber i dr. Posebno pa so se odlikovale lepe knjižice pisne in risarskc iz založbe Ign. Fuksa z Dunaja. Ena soba je bila polna ženskih ročnih del iz vseh naj okusnejsik verst, ktera so izložili zasebni zavodi gospdč. Renove, Hutove, iz šole malib otrok pri sv. Florijanu i. t. d. Razstavo je prav okusno vrcdil g. Fel. Stegnar, kteremu sta tudi gg. Podobnik in Cenčič pridno pomagala. Noinški listi so o tej razstavi komaj kaj omenili — zakaj, to vemo, tudi mi ne omenjamo tega dalje. Kdor jo videl, se je sam prepričal, da slovensko učiteljsko društvo se je po vsi svoji moči prizadjalo naj si bode v zboru ali v razstavi storiti kaj za pravi napredek naše ljudske — slovenske šole in z njo za omiko našega naroda, in ta svest nam je dovolj plačila in povračila za grenko natolcovanje in britko očitovanje našili nasprotnikov. Geslo slovenskega učiteljskega društva osiane nepremakljivo in se glasi: vse za domačo ljudsko šolo in z njo za narodno omiko. n