Polhnna plačano v goftovmL Leto LXXm., št. 57 LJubljana, sobota % 1M9 Cena Din 1*— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inaerati do M petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, In se ratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN LJUBLJANA, Kaafljeva Telefon: 31-22, 51-23, 81-24, 31- Peđrnlnlc«: MARIBOR. Grajski trs; it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon 1L 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 8trossmayerjeva ulica 1, telefon *t. 63; pođrutnlca uprave: Kocenova uL X telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg a. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351« Samo preliminarni razgovori V Helsinkih potrjujejo, da je bil vzpostavljen neposreden stik med finsko in sovjetsko vlado — švedska ni imela vloge posredovalca, temveč samo vlogo »pismonoše« Sedanja mirovna prizadevanja streme po sovjetski nadmoči v Baltiku London. 9. marca, s (Reuter) K včerajšnjim vestem o sovjs-tsko f nsk:h mirovnih Dodajan i. h je v teku noči do^Deio malo novih Doročil Iz evroDsk-h Dresto'.nic. zlasti Da iz skandinavskih držav r>rihaiaio o Dogajanjih deloma protislovne in tudi fantastične vesti Pač oa ie švedsko zunanje ministrstvo snoči končno t« rd Io, d-t se finsko sovjetski razgovori res vrše in sicer s »posredovanjem« Švedske. Prav tako Je včeraj finski zunanji minister Tanner v švedskem listu »Aftenbla-det« potrdil, da se finska vlada razgovarja s sovjetsko vlado in sicer s »noircd >va-njkm* tretje države. Cerrav Tanner ni omenil, katera je ta tretja država. ;e m si 1 brez dvoma Švedsko. Tanner ie priznal, da je mm ti ka Rusija stavi'a seda.i daljnosežnejše zahteve nego v oktobru. KiJub temu r*a po njego vili besedah Finska sovjetskih zahtev Še ni odklonila Nov moment v položaj je prineslo potovanje bivšega finskega predsednica Svžn-butvuda v Berlin Svinhufvud se ie že neka i dm mudil v Stockholrmi. Vč^rai je preko Kodania z letalom cdDotoval v Berlin, kamor je dospel ob 17.30. Za zvečer ie bi: napovedan njegov obisk ori zunaniern. ministru Kibbentropu. Ko ie Svinhufvud odhajal iz Stockholma so izjavljali v finskih uradnih krosih. da cre v Italijo. Ne izključujejo torei možnosti da bo nadaljeval potovanie v Rim. Svinhufvud ie star 79 Jet. V političnem življenju se že več let ni udeistvovaJ. V času osvobodilnih boiev proti sovjot-ki Rusiji 1. 1917. je esebno potoval v Berlin in s ^voio intervenciio dosesel nemško rx>moč r>rc?: sovjetski Rusiji za Finsko. Tudi v Moskvi je bila opaženo včeraj večja diplomatska aktivnost. Ameriški poslanik Steinhardt j? o-jsetil predsednika Sveta komisarjev in zunanjega ministra Moloiova in imel t njim daljši razgovor. Nato se je sestal Stefnnarrit s švedskim poslanikom v Moskvi in z dru-arlmi pred^aMiirai mosskovskpira diplnmat-WwejtJ 7hora. v H isnkih so odločno zan kal' vesti, da bi bil ministrski predsednik Ryti odpot \\1 na podajanja v Moskvo, zunanfi minister Tanner pa v Berlin. V resnici ie bilo ne-dvrrano ugotovljeno, da sta bila včeraj oba v Helsinkih. Zadnja poročila iz Stockholma pravilo. da se bodo sovjetsko finskj razgovori danes nadaljevali v Stockholmu. V imenu Finske jih vodi minister dr. PaasikivL v imenu sovjetske unije pa poslanica Kolontajeva. Za vse dru«e vesti, da bi bil dospel v StocUhoim maršal Mannerheim ali sovjetski maršal Blueher. ni nobenega potrdila. Pač pa ne izkliučuieio možnosti, da se bodo razgovori pozneie res nadaljevali izven Stockholma- Ne zdi Da se verietno. da bi prišlo do razgovorov v Moskvi sami. temveč imenujejo v tei zvezi estonrko twe-.^tolnico Tallin in letonsko Dres oin.co Rigo. Vse informacije potrjujejo, da zaenkrat ne more biti govora o nrrrovnih pogajanjih v pravem smislu. S posredovanjem švedske vi "de sta sovjetska Rusija in Finska izmenjal« šele gotove informacije. V Helsinkih so naiod'očneie demantirali vesti, da bi bilo že doseženo nremiv • in da so bile sovražnosti na bojiščih ustavljene. Stockholm, 9. marca. AA. fReuter) V tukajšnjih uradnih krosih kakor tudi v tu-iih poslaništvih so z velikim zanimaniem spremljali razvoi Enakega Doložaia. Dejstvo, da sta Finska in s©vj;t-ka vlada postavili mcdsebo.i že poSrodr.o zvezo in ker s« sedaj pogajanja več ne vodijo preko Stockholma. so pozdravili v tuk jsnjih krog1!! z veseljem. Vsi švedski uradni krogi so v slavnem zavze-ti z daianiem :ziav. da s švedske strani ni bil izvršen noben pritisk na finsko vlado, da bi popu ti!a do sovjetskih zahtev. Vsi ur znava jo. dj obstoji v sedanjem položaju huda nevarnost ker ne ere samo za bodočnost Pecen.ee in Viborga. Stockholm, 9. marca. i. V ura/inih švedskih krosih izjavljajo di Švedska ni imela nikake vlngr posredovalca, temveč je ini£* la samo vlojfo »pismonoše«. Več ni napravila. Inic ativa za oosaiama oa ie izšla od sovjetske vlade. Stockholm. 9 marca. :. CAss. Press.* Pomočila pariških listov, da so aovieti stavil: Finski ultimativni rok za sprelet^e ni h zahtev, niso točna. Zdi se. da ie Moskva hotela le boooešiiz Potek orelimnai-nih raz- govorov Težavno stališče švedske Ne gre samo za bodočnost severnih držav, tem-več tudi za neodvisnost Švedske Helsinki, 9. marca. s. (Finska tel. ag.). List >TJusl Suomi« prinaša članek finskega poslanika v Londonu Grippenberg^a. ki se bavi s švedskim stališčem v sovjetsko finskem sporu. Grippenberg- poudarja, da odločitev švedske ni lahka in da teg-a dejansko doslej Še ni storila. Oklevanje gre na račun stare švedske notranje borbe. 2e stoletja si nasprotujeta na Švedskem dve miselnosti. Prva je za pogum in za žrtve. Ta je v 17. stol. povzdignila Švedsko v velesilo. Druga pa se je Izoblikovala v parlamentarnem življenju preteklega stoletja in predstavlja bojazen pred vojnimi zapleti. Tako se borita med seboj strah pred izgubo neodvisnosti in strah pred udeležbo v vojni. Zaenkrat so v večini oni, ki se boje vojne. Grippenberg' pravi, da bo morala Švedska kmalu uvideti, da sedaj ne gre samo za bodočnost severnih držav, temveč tudi za neodvisnost Švedske. Tu bo morala pokazati svojega starega duha. ki- ji je nekdaj pripomogel do veUčine. Sovjetske zahteve komaj sprejemljive F i Tka Se ni izrekla svoje zadnje besede — Svšnlrafoud odšel v Berlin na Um&mm pest Helsinki. 9. marca >. f Ha vas) Finska javnost ie bila o sovjetsko friških Dogajanjih obveščena prvič včerai ziutrai z znanim kcmunikeiem ki pravi, da so bile Finski stavliene dalekosežneiše zahteve nego one v ie=en: lanskega leta. V Helsinkih prevladuje vtis. da so te zahteve za Finsko k maj spr-jemljive. Sovjetska Rusi. a ima oč vidno interes, da odvzame Finski gotove strateške postojanke, s katerimi bi hrabri finski narod praktično izgubil svojo samostojnost. Doslej finskj delegati v Stockholmu še nimajo nobenih opolnomočenj. temveč samo nalogo, da zberejo informac je, preden se začno prava pogajanja. Vsek:.^or ie s svojo iniciativo Švedska pokazala, da ie izpremenila svoie stališče v sovjetsko finskem sporu Gotovo se ie to zgodilo pod nemškim eritiskom Zaradi novega stališča Švedske Da ie tudi za Finsko postal položaj drugačen Doslej še ni potrdila vesti da ie finska delegacija že odpotovala v Riso in da bo imela razgovore s sovietsko d^leeaciio. Potovanju bivšega predsedn ka Svinhuf-vuda v Berlin v finskih vladnih krog h ne pripisujejo nobenega pomena. Naglašajo. da je še preteklo jesen Svinhufvud zaman •d Ladoskega Jesen je bfl odbH sovjetski napad na Kolanjoki. Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča se je udejstvovalo topništvo ter so bili izvršeni krajevni napadi, k j so bili vsi odbiti. Finske letalske sile so vršile izvidniške polete in bombardiranja, Njihovo adejstvovanje je bilo v glavnem osredotočeno na okolico Kotke. Sek-Jervi in Viborški zaliv. Sovjetsko poročilo Moskva, a. marca. AA. (DNB) Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrasja se glasi: v teku 8. marca ni bQo važnejših dogodkov. V Vlborškem zalivu so sovjetske čete zasedle otok Esisari s istoimenskim mestom ter otok Katllansari z mestom Rahkasari. otok Tervasari Mu-stasari ter mesto Hijetasari. Sovjetske čete se zaplenile ob tej priliki 12 topov. 57 strojnic in 2 milijona nabojev. Sovjetske letalske sile so bombardirale sovražne čete in zbile 2 sovražni letali. Zavezniki bodo znali preprečiti cilje nasprotnikov Anglija In Francija testa v polne« obsega pomagali Finski, če bi ne mogla sprejeti sovjetskih mirovnih pogojev London, O. marca s. (Havas) V london- j sUih političnih krogih ugotavljajo, da so se sovjetsko-finski razgovori res začeli Podrobnejših informacij ni na razpolago m zato tudi ni mogoče presoditi, kakšni predlogi so bili stavljeni. Dejstvo je, da angleška vlada ni dobila niti od Švedske, niti od finske strani prošnje za posredovanje. Anglija »matra„ da je Finska sama gospodar svojih odločitev." V Londonu pa tudi na- gia«afo. da sta v primera odklonitve stv- fetslee ponudhe s str&ni Finske An?Ji}& in Franciji! pripravljeni pomagati Finski ne vimo v dosedanjem obsegu, temveč tudi x-> oni obliki in v onem obsegu, ki ju okoliše ine zahteva jo. Finski krogi v Londonu izražajo mnenje, da- Finska ni poduzela za pogajanja nobene iniciative, temveč samo proučuje predloge, ki so ji bili dostavljeni iz Kremija. Finska vlada je sicer ponovno in še nedavno i-zru žila željo po miru, toda to ne pomeni, da bi - bita pripravi fena pristati na mir za i-*sa-ko ceno. \7 o jaški položaj Finske še daleč ni obupen. Boji se na vseh frontah nadaljujejo. V Londonu tudi prevladuje vtis, da sovjetska Kuisija in Nemčija enako želita čimprejšnji konec finske vojne. Zato sta povečali svoj pritisk na skandinavske države in jasno povedali švedski in Norveški, da riskirata nemško-sovjetsko vojaško zvezo, k: bi stopila takoj v akcijo, čim bi Švedska in Norveška dovolili, da zavzame angleško-francoska pomoč Finski večjt obseg London, 0 marca AA. (Reuter) Londoo- ski tisk 9C bavi danes x mirovnimi pogajanji med Finsko in sovjetsko Rusijo. »Dailv Telegraph« pravi, da so s« vmešali posebni mirovni posredovalci med Finsko in sovjetsko Rusijo z namenom, da se zagotovi nadmoć boi j ševi kov na Baltiku. NI orost bi bila, če bi male države pričakovale, da bo boljševiška Rusija postopala nasproti njim lojalno. »News Chronicle« naglasa, da je Švedska ohrantta doslej korektno nevtralno stališče m da ie znala to svoio nevtralnost povezati s prijateljstvom, ki ga goji švedski narod do Finske. Vendar stališče Švedske v zadnjih dneh ni tako jasno Veliki zapadni sili to upoštevata ter bosta znati preprečiti na lahek način, da bi nasprotniki dosegli uspeh in izvedli svoje cilje. Parlamentarni urednik »Ti.nesa* ptSe, da so včeraj člani vseh angleških strank razpravljali z največjo zaskrbljenostjo o položaju Finske in zadnjih vesteh v zvezi z mirovnimi razgovori. Splošno vlada prepričanje v angleških političnih krogih, da je Finska ključ bodočega razvoja odnosa jev med skandinavskimi državami in zapadnima velesilama. Finski odpor še nikakor ni zlomljen. Finski narod in finska vojska se še vedno odločno upirata kar je zelo važno za presojo položaja. Vodje finskega naroda očividno upošteva io to dejstvo, ki ima veliko vlogo v mednarodnem življe nju. Vsi parlamentarni krogi se strinjajo, da zapadni demokraciji ne smeta zapustiti finskega naroda v njegovi borbi. Is notranje politike DEGRADACIJA BEOGRADA V svojem tedenskem »Pismu Iz Beofrrm- dsx objavlja »Narodni UhU tudi naslednje odstavke: Nato Srbija nikoli ni tako r.srbovaia*. kakor srbuje v zadnjih mesecih po »sporazumu. Intonacijo dajeta »Srpski Glas« in »Srpski kulturni klub«. Ko govorim o Srbiji, mislim seveda v prvi vrsti na Beograd! Toda on je duda Srbije in s svojim »srbovanjem« izgublja počasi karakter političnega središča in »duše« Jugoslavije. Dokler so »separatisti« na periferiji, J« to še nekako razumljivo in ni vedno tako nevarno. Ko pa središče zapusti svojo vlogo ter se spremeni v središče »separatističnega« pokreta, namesto da bi ostalo središče celoti, potem je položaj za ves narod In za vso državo zelo težak in zelo nevaren ... Naši »vellkosrbi« s svojo politiko počasi degradirajo Beograd ter mu jemljejo ono zgodovinsko vlogo, ki so mu Jo dajali predvojni in vojni Srbi, zavestno ali pol zavestn« prežeti z velikim duhom JuKosloven»tva~ Toda ml smo optimisti In verujemo, da ba v odločilnem trenutku spet spregovorla provinca — Sumadija. »Narodni list« prinaša tudi zanimivo »Pismo Iz Ljubljane« o politično strankarskem življenju v Slovenij* OBČINSKI URADNIKI V VINI HRVATSKI BANO- Ribbentropov odhod v Rt Za njim poja« tuđi Hitlerjev zaupnik princ H< seoski — Nemško stališče v sovjetskožinskem spopadu nespremenjeno t ponujal finski vladi svoje no-red ova nje v Berlinu, da bi NemeUa vol vala na Sov et- j sivo uni o glede njenega stal šca do F.n ke, • Vsekakor naglasa jo v Helsinkih, da nima finska vlada z misijo Svinhufvuda v Berlinu nobenega opravka. j Helsinki, 9. marca. s. (Reuter) V javnosti prevladale vtis, da se hočejo Finci rje boriti netro sprejeti nove daljnosežnejše s >-v je Uske mirovne pogoje. Stockholm, 9. marca. s. fReuter) V zvezi s sovietsko finskimi oogaianii nravi list »Stockholm Tidningen«. da bi bd'a S ved ka zadovolina če se nosreči vznostaviti mir. da pa prepušča Švedska odločitev glede sprejema ali odklonitve sovjetskih pogojev popolnoma finskemu narodu samemu. Nikakor ni moroče vsiliti Finski mire. ki M prizadel svobodo in neodvisnost Finske. Finsko vojno poročilo Helsinki, 9. marca. AA. (DNB) Poročilo z dnes. marca nravi, da se je na Karel jski ožini nadaljeval pritisk sovjetskih {et na sev.-vzhodno obalo ViboriRcega zaliva. Borba na polotoka ob ustju zaliva, se Je kov. čala Šele proti večere. Sovjetskim četam se ni posrečilo npisOssmn, Savi Amsterdam. 9. marca., i. Nemški zunanji minister Kibhcntrop ho odpotoval v Rim, kjer ostane več dni. V Rimu se bo sestal z Mussolinijem In zunanjim ministrom grofom Cian om. V Rim ho odpotoval tudi princ Hessen-ski, mož italijanske princese Mafalde, ki mu Je Hitler že večkrat zaupal kako poveri j Ivo misijo. V zvvzi s tem piše ^C-orrle-rc Pada no«, dn prihaja princ Hessenski tudi zdaj kot Hitlerjev zaupnik v Rim. Rim, 9. marca. s. (Reuter). Misliio. da bo eno izmed vprašanj, kj jih. bo nemški zunanji minister Ribbentrop v Rimu. pnv uče val z ministrskim predsednikom Musso-linijem in zunanjim ministrom Cianom, tudi možnost pomirjanja med Sovjetsko unijo m Finsko. London, 9. marca. s. t Ha vas). Tukajšnji politični krogi mislijo, da ima odhod nem-!>*;egrp zunanjega ministra Ribbeutropa v Rim namen povečati diference med Italijo in Anglijo zaradi premogovnega vprašanja. Berlin, 9. marca. AA. (DNB). V tujem tisku se pojavljajo nepotrjene vesti o naporih, da bi se končala finsko sovjetska vojna. V zvezi s tem niso bila izdana od strani Nemčije nobena sporočila, niti nI bilo zavzeto določeno stališče. V tukajšnjih političnih krogih edino pripominjajo, da je vedenje Nemčije do finskega vprašanja urejeno z njenim stališčem nevtralnosti in neudelezevanja v spopadu. Dalje opozarjajo, da je Nemčiji prav tako znan pomen, zaradi katerega bi zapadne sile začele ta spopad likvidirati, kakor tuđi nade, ki v Londonu in Parizu goje, če bi se razširilo bojišče s pomočjo finsko sovjetskega spopada. Nemško stališče se v spopadu do Finske in sovjetske Rusije ni v ničemer spremenilo. Angleški odgovor Italiji že sestavljen Odgovor bo odločen, ton italijanske note > Press Associatlon« pravi, da je angleški odgovor ne italijansko noto zaradi mv setenja nemškega premoga ie sest m bo v kratkem odposlan. Angleška je sestavila odgovor z največjo pmrfjrrir-stjo. Odgovor bo enako odločen pa tudi enako prijazen, kakor je bil ton italijanske note. Angleška vlada bo predvsem rila, dn Je kontrola izvoza nemiket-mogm v Italijo v skladu s odlokom o Jebil M je M teden is v lete. V Londonu zanikajo kot popolnoma osnovane vesti, da bi bilo zaradi zasežen ja nemškega premoga za Italijo prišlo do diferenc med angleškim zunanjim ministrstvom in ministrstvom se blokado. Zaenkrat obstoji še vedno teko ne tta- Sfenf iejja premoge. Gospo-derskl razgovori med obema drlei Službeno glasilo HSS »Seljački doma poroča: Kmalu bo končana uredba o občinskih uradnikih, ki so breme vaških občin, ker opravljajo večidel posle, ki ne spadajo v občinsko področje, pa jih morajo občine vseeno plačevati, In ker je njih položaj v občini tak, da Jih je zelo težko pozvati na odgovornost ter jih Je skoraj nemogoče odstraniti z njihovih mest. Z novo nredbo bo vse to odpravljeno, O PETRU zrVKOVICTJ piše beograjski »Narodni Glas«; G. Zlvko-vič, predsednik močne jns, spada v vrsto najpopularnejših in najusluznejših šefov političnih strank v naši državi. Njegove besede vlivajo polet in voljo. Vse svoje življenje opravlja samo dobra dela. Nacionalne množice ga obožujejo. G. živknvie je kot šef ene Izmed najmočnejših političnih strank v naši državi naša nacionalna nada Jugoslavije, v katerega so v teh motnih In negotovih časih nprll svoje oči vsi t*. vedni in trezni nacionalisti naše, s krvjo ustvarjene domovine. VSTOP NEMCEV V ORGANIZACIJO HSS Hrvatski Usti, med njimi predvsem »Hrvatski dnevnik«, v zadnjem času s poseh-nlm veseljem poročajo o uspehih HSS med Nemci v banovini Hrvatski in sploh med Nemci v krajih, kjer deluje Hrvatska seljačka stranka. Tako poročajo spet o sestanku HSS v Prikrlvicl pri Som boru, kjer je prebivalstvo večinoma nemške narodnosti. Sestanka so se udeležili tamošnji Nemci v velikem številu ter se izjavili za politiko HSS. Ustanovili so posebno organizacijo HSS, kateri predseduje posestnik Franz Welssgelber. To je — piše »Narodni list« — t smisle prejšnjega pisanja in stališča »Hrvatskega dnevnika«, ki je napisal dobesedno: »Hrvatska seljačka stranka ne zbira samo vsega hrvatskega naroda, temveč tudi one nehrvate, Madžare in Nemce, ki zahtevajo pravico.« če te »Hrvatski dnevnik« »zbira« celo Madžare In Nemce — nadaljuje »Narodni list« — zakaj ne »zbira« tudi Srbov In Slovencev, U — ako niso s nami Hrvati en narod, kakor to izrecno pravi program Hrvatske seljačke stranke — sta vsaj bratska In slovanska naroda! Zakaj ne ustanovi Hrvatsko-srbsko-slovenske tj. Jugoslovanske seljačke stranke T S »MLADA BOSNA« O 11-j predvojni revolucionarni organizaciji je predaval v Leskuvcu član centralnega p res biroje K os ta Krajšumovič, ki Je med ostalim rekel, de Je Vlada Gačlnović vzgojil Danila niča, ta pa Gavrila Principa In druge. Na Princi po vo pobudo so člani »Mlade Bosne« odpotovali v Švico* kjer so sklenili, da Je treba začeti z individualno akcijo. Glavni smoter »Mlade Bosne« je bih* Srbija kralja Petra. Te akcije so se poprijeti samo pravoslavni Srbi. Bilo Je tudi nekaj svetlih primerov med Hrvati in muslimani, toda večina Je bila ob štreni nt v dragem taboru. »Mlade Bosne« ni ustanovila službena Srbija. Zaradi tedanje psihoze je Franc Ferdinand moral umreti v Bosni. Predavatelj Je zaključil z besedami: ko ae govori o tem, čigava bosta m Hercegovina, pravim: Pustite to t Spoštujte spomin Gačinoviča, niča. Principa hi dragih, U so padli se arbatvo la svobodo! NETOČNE INFORMACIJE V ARGENTINSKEM TISKU »Jugoslovenske Novine« v Buenos Afre-sn pišejo, de Je argentinsko časopisje slabo Informirano o razmerah v Jugoslaviji m obtožujejo našega sedanjega poslanika v Buenos Alresu dr. Izidorje Cankarja, češ de ne posveča dovolj pažnje pisanju argentinskega tiske. Njegove prednike poslanike Ivo Grisogono In Mlšetlč, pravi list, ste ee ii seli o netočnost in neresnico glede ne ▼ Jugoslaviji Stran 2 Uredba o naglih vojnih sodiščih Ministrski svet je na predlog vojnega ministrstva izd* i uredbo o naglih vojaikili isodW«h v pripravljalnem, mobilnem In vojnem stanju — Uredba velja za vojake in civiliste >SLOVENSKI NAROD«,«*ota. 9. marca 1940. 57 BEOGRAD, 9. marca. AA. Na podlagi čl i o spremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih je ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico predpisal uredbo o naglih vojaških sodiščih V pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju. § 1. Naglo vojno sodišče je izredno vojno sodišče, ki se more sestaviti v mobilnem in vojnem stanju izjemno pa tudi v pripravnem stanju. V mobilnem ali vojnem stanju od dne, ko je .to stanje proglašeno, se more naglo vojno sodišče ustanoviti po odločbi pristojnega vojaškega starešine. V pripravnem stanju se more uvedba naglega sodišča proglasiti s kraljevim ukazom, ns prediog ministra za vojsko in mornarico in v soglasju z ministrskim svetom kadar to posebne razmere zahtevajo, bodisi za vse državno ozemlje ali pa v njenih posameznih delih. Kadar se v pripravnem stanju uvede ustanova naglega vojnega sodišča, izda odlok o ustanovitvi naglega vojnega sodišča v vsakem konkretnem Drimeru pristojni vojaški starešina. § 2. Nagio vojno sodišče izreče samo smrtno kizen. Proti razsodbi naglega vojnega sodišča ni nobenega pravnega leka. § 3. Pred naglo vojno sodišče pride tisti, ki: 1. na bojišču sklicujoč se na svoje versko politično ali drugo prepričanje noče izvrševati svojo vojaške dolžnosti, 2. častnik, ki se za najkrajši čas oddalji od svoje čete, da bi se izognil bližnji borbi ali pa na bojišču samovoljno ali z izmišljenim izgovorom zapusti svoje mesto, 3. častnik, ki se v vojnem stanju samo- voljno oddalji od svoje čete, da bi prestopil ali se vdal sovražniku, 4. vojaška oseba, ki na bojišču samovoljno ali z izmišljenim izgovorom zapusti svojo četo ali službo, 5. vojaška oseba, ki na bojišču druge z besedami ali znaki navaja k begu ali odlaganju orožja in municije in širi strah ah na katerikoli način ogroža napredovanje, umikanje ali sploh disciplino in red v četi, 6. kdor v vojnem stanju ne izvrši dobljenega ukaza, ki se tiče službe in zaradi katerega bi nastopile škodljive posledice ra vojsko, 7. kdor na bojišču pri izvrševanju dobljenega ukaza, ki se tiče službe, od istega nepooblaščeno odstopi ali pa jo v čem prekorači, da zaradi tega nastane škoda za vojsko, 8. kdor se na bojišču pokaže neubogljiv in se pri tem upre z orožjem ali pa če to stori v vojnem stanju in pri tem predpc— stavljanega morebiti telesno poškoduje, 9. kdor na bojišču s silo ali grožnjo preprečuje predpostavljenega ali starejše pri izvrševanju njihove dolžnosti ali pa škoduje izvršitvi njihovih ukazov, 10. kadar se v pripravnem, mobilnem ali vojnem stanju najmanj 5 vojaških oseb upre in se zoperstavlja vojaški oblasti pri izvršitvi njenih ukazov in neče izvršiti svoje dolžnosti in katere sodelujejo v uporu. § 4. Prav tako more biti postavljen pred naglo vojaško sodišče: 1- kdor v vojnem stanju eno ali več oseb namenoma poziva ali hujska, da bi izvršile katero od dejanj navedenih v točki 1 do 9 § 3 te uredbe, ali pa jih pri izvršitvi teh dejanj namenoma podpira, 2. kdor v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju namerno pozivi ali hujska eno ali več oseb da izvrče dejanje navedeno v točki 10 § 3 te uredbe ali pa jih pri izvršitvi tega deianja namerno podpira. § 5. Za dejanja navedena v § 3 te uredbe se morejo postaviti pred naglo vojaško sodišče samo vojaške osebe. Civilne osebe morajo biti postavljene pred naglo vojaško sodišče samo zaradi dejanj navedenih v § 4 te uredbe, če je bilo katero teh dejanj storjeno v vojnem stanju ali pa če je bilo kaznivo dejanje izvršeno v družbi z vojaškimi osebami. V mobilnem kakor tudi v pripravnem stanju (§ 1 točka 3) se lahko postavijo pred naglo vojaško sodišče samo vojaške osebe in samo za dejanja iz točke 10 § 3 ali točke 2 § 4 te uredbe. § 6, Kadar vojaška oseba izvrši dejanje iz § 3 in 4 te uredbe in obstoje splošni pogoji za sestavo naglega vojaškega sodišča, pa predpostavljeni, starešina v položaju poveljnika polka odloči če bo za izvršeno dejanje sodilo redno ali pa naglo vojaško sodišče in bo pri tem zlasti upošteval pomeni dejanja z ozirom na disciplino sigurnost in splošno moralo podrejene mu čete. Ako je dejanje :z M te uredbe storilo civilna oseba v družbi z vojaškimi osebami in se bo sodilo samo civilni osebi, bo z odločbo o ustanovitvi naglega vojaškega sodišča izdal poveljnik divizijske oblasti, na katere ozemlju je bilo dejanje izvršeno. Ako je bilo dejanje storjeno v operativnem pasu, je za izdajo te odločbe pristojen komandant operativne divizije v katere udejstvovalnem pasu je bilo dejanje storjeno. Višje predpostavljene starešine lahko uporabijo pristojnost svojih podrejenih, ne morejo pa spremeniti že izdanih odločb podrejenih starešin, kadar se odvzame postopek za postavitev krivca pred redno vojaško sodišče. Odločbe o postavitvi pred naglo vojaško sodišče mora pristojni vojaški starešina izdati v roku 48 ur potem, ko je izvedel za storjeno dejanje, v vsakem primeru pa najmanj v 4 dneh, odkar je bilo dejanje Izvršeno. ©e izvršitelj katerega, izmed dejanj rz S 3 in 4 te uredbe ne bo postavljen pred iiagio vojno sodišče, mu bo sodilo redno vojaško sodišče po predpisih vojaškega kazenskega zakonika brez obzira na predpise te uredbe. § 8. VM državljani, ki izvedo za teviflma dejanja, ki so našteta v 5 S in 4 te uredbe, so dolžni o tem predložiti prijavo pristojni vojaški oblasti. Ce je bil storitelj pri delu zasačen, ga bodo civilne oblasti po stražnikih prepeljale in izročile skupno s prija v o pristojni vojaški oblasti, ki bo prijavo in storilca odvedlo k neposrednemu starešini, ki je pristojen za ustanovitev naglega vojnega sodišča. § 9- Naglo vojno sodišče obstoji iz pet častnikov kot sodnikov in enega častnika kot delovodja. Vsaj en sodnik naglega vojaškega sodišča mora biti sodni častnik ali pa častnik s pravno izobrazbo. Najstarejši po rangu od določenih častnikov predseduje sodišču. Pred vojnim sodiščem ni vojnega državnega tožilca. § 10. Naglo vojaško sodišče sodi po svobodnem prepričanju. Naglo vojno sodišče posluje, ne da bi se držalo rednega vojaško-kazenskega postopka in njegovih formalnosti. Njegov postopek je kratek, vendar se mora vse tisto, kar služi kot temelj za obtožnico in obrambo kakor tudi okolnosti, v katerih je bilo dejanje izvršeno kakor tudi pobude storitelja, kolikor je mogoče čim točneje preiskati in ugotoviti, da bi se dobilo pravo potrdilo za krivdo. Izdajo razsodbe o krivdi enega soudeleženca ni m ose če odlaeati zaradi nre.sko-vanja krivde drugega soudeleženca. § 11. Kadar pristojni vojaški starešina odloči, da storilcu dejanj iz §§ 3 In 4 te uredbe sodi naglo vojaško sodišče, potem izda ukaz o ustanovitvi tega sodišča in v tej naredbi imenuje člane sodišča. Starešina, ki je pristojen za imenovanje naglega vojaškega sodišča, je pristojen tudi za postavitev krivca pred sodišče. Ukaz pristojnega starešine o postavitvi krivca pred naglo vojaško sodišče se smatra kot obtožnica in v njej je treba označiti: 1. Poklic, rodbinsko in krstno ime obtoženega kakor tudi komando ali vojaško ustanovo, v kateri služi. 2. Dejansko stanje, ki vsebuje v sebi znake kazenskega dejanja za katero se obtoženec obtožuje kakor tudi predpis te uredbe pod katerim se dejanje navaja. 3. Cas kdaj, in kraj kjer je bilo storjeno kazensko dejanje. 4. Dokazi s katerimi se ugotavlja krivda storilca. 5. Dan in ura ko je bil ukaz izdan. § 12. Pred naglim vojaškim sodiščem mora imeti obtoženi branilca. Obtoženi s- lahko izbere branilca samo iz vrst častnikov svojesa novelistva. Ce si ea sam ne izbere, mu ga bo določilo sodišče po službeni dolžnosti iz vrst sodnih častnikov', v pomanjkanju teh pa iz vrst častnikov. Za dva ali več obtoženih je lahko določen eden skupen branitelj samo tedaj, kadar se vsebina obrambe onega od njih ne protivi obrambi drugega. § 13. Vse delo v naglem vojaškem sodišču mora biti končano v 24 urah. Ce pa to zaradi množice materiala, zbiranja dokazov, ali zaradi drugih raznih stvari ni mogoče, potem najmanj v treh dneh računajoč od ure, ko je bil obtoženec postavljen pred naglo vojaško sodišče. Ako naglo vojaško sodišče ne konča dela v treh dneh, se bo to pismeno ugotovilo in bo o tem obveščen komandant, k* je obtoženca postavil pred naglo vojaške sodišče in komandant bo pod vzel nadaljnji postopek, da obtoženca postavi nato pred redno vojaško sodišče, § 14. Naglo vojaško sodišče deluje tudi v nedeljah in praznikih in ob vsakem dnevnem času. Lahko deluje tudi pod vedrim nebom, toda v tem primeru se od potrebnega števila vojakov sestavi četverokot, v čigar središču je naglo sodišče. § 15. Cim je kdo postavljen pred naglo vojaško sodišče, mora to sodišče takoj začeti s preiskavo, kolikor to v ± ni storjeno in kolikor je to potrebno. Ce je obtoženec zasačen pri dejanju, ni naglo vojaško sodišče prisiljeno izvesti preiskave. Kadar pa obtoženec dejanje zanika, izvrši soočenje. § 16. Cim je obtoženec pripeljan pred sodišče, se začne sojenje z branjem ukaza o postavitvi pred naglo vojaško sodišče. Nato se začne zaslišanje obtoženca o kazenskem dejanju ki ga obremenjuje. Ves obtožni material zaslišujejo priče in vrše potrebna soočenja. Sele zatem poda obtožencev branitelj svojo obrambo. Preden sodišče izreče razsodbo, da zadnjo besedo obtožencu in postavi vprašanje, če ima še kaj navesti v svojo obrambo. § 17. Po končani razpravi se obtoženec odstrani, sodišče pa se začne posvetovati in glasovati. Po svojem prepričanju, ki so si ga svobodno pridobili v teku preiskave in pri sojenju glede krivde obtoženca, sodniki glasujejo: ali so za izvedbo smrtne kazni ali ne. Sodniki glasujejo po rangu In sicer tako, da se glasovanje začne pri najmlajšem. Ce morebiti samo dva sodnika ne glasujeta za smrt, se kazenska obsodba ne bo izrekla, temveč se bo to pismeno ugotovilo in bo o tem obveščen komandant, ki je obtoženca postavil pred naglo vojaško sedišče. Komandant pa bo odvzel nadaljnje Dostooanie zaradi Dostavitve ored redno vojaško sodišče. Ako najmanj Štirje sodniki glasujejo za smrtno kazen, se bo izrekla obsodba, s katero se obtoženi obsoja na smrt. Sodni častnik in če tega ni, potem častnik, ki opravlja dolžnost delovodja, sestavi pismeno obsodbo in jo podpiše skupno s predsednikom in ostalimi sodniki. Obsodba se sporoči obtožencu, obenem pa se takoj pošlje zaradi ukaza za izvršitev komandantu, ki je ukazal ustanoviti naglo vojaško sodišče. Za čas dokler se obsodba ne vrne, čaka sodišče na kraju sojenja § 18. Pristojni starešina odredi lzvrfitev ob- . sodbe pismeno. Ce pa ni v kraju sodišča, I potem po njegovem pismenem pobolastilu i predsednik sodišča potem, ko sporoči ob-tožbo obsojencu, lahko ukaže, da se obsod-ba takoj Izvrši. § 19. Ko se ukaže izvršitev obsodbe naglega vojaškega sodišča, bodo čete, ki so določene za Izvršitev kazni, krenile takoj na kraj sodišča, kjer se bo obsodba prebrala i obsojencu in kazen izvršila s streljanjem. 6 20. Ta uredba dobi svojo obvezno moč z dnem, ko je objavljena v Službenih no-vinah. Od tega dne nehajo veljati odredbe drugega poglavja 2» točke zakonika o postopku vojaških sodišč od 15. februarja 1. 1901. Roosevelt je spregovoril »Navzlic vsemu, kar smo storili za otmoTfo na svetu ni miru44 — Vprašanje ameriške venci je zaradi Finske Waahington, 9. marca.. AA. CReuter) Predsednik Roosevelt je imel meči iz Bele hiše po radiu govor namenjen ameriškim farmarjem, zbranim na skuDnlh večeri ah v raznih delih Zedinienih držav o priliki sedme obletnice uvedbe ooliedelskeea načrta »Newdeala« Roosevelt ie v glavnem dejal: Navzlic vsemu, kar smo storili za. ohranitev in obnovo miru na sv**tu. na svetu ni miru. Ko vam Jaz govorim, grme topovi na evropskih in azijskih bojiščih. Ladje na morju so v nevarnosti, da jih bombardirajo in torpedi rajo. Toda Zedmiene države so navzlic nevarnostim obnovile zunanjo trgovino, ki ie bila prekinjena. Gospodarski neuspeh v Evropi je dovede! diktaturo v gotovih državah. Toda mi v Ameriki uporabljamo demokratična sredstva, da ustvarimo učinkovitejši gospodarski sistem, da ohranimo svobodo in da ostanemo Izven razgovorov o diktaturi. Motni časi so. v 'katerih živi našq generacija. Nekateri od nas se Drapušcaio dvo- mom, strahu in celo obupu. Toda niisDjn. da bodo ZedinJene države nrebredle vse preizkušnje in nesreče današnjih dni. VVasniiurton, 9 marca. A A. (Havas) O priliki sprejema novinarjev ie predsednik Roosevelt odgovoril rezervirano na vprašan je o možnosti ameriškega Dosreoovanja v sovjetsko finskem snonadu Niegov odgovor ie bil rezerviran z ozirom na položaj, ki je v polnem razvotu in glede katerega se vlada Zedinienih držav še ne more točno arjredeliri- Toda v krogih, ki stojijo blizu Beli hiši. se naglasa: Mada Zedinienih držav bo vedno pripravljena ponuditi svoje uslujre za dose*o pravičnega miru. Zelo malo veri etno ie. da bi ameriška vlada intervenirala v sovjetsko finskem spopadu, ker bi s tem sankcionirala napad, ki ga ie vse ameriško lavno mnenie obsodilo. Zediniene države bi lahko intervenirale v korist miru samo. Če bi sama Finska smatrala, da bi lahko ameriška intervenciia služila za dofeco mini. ki bi bil za Finsko spreiemiiiv. VVelles Jutri v Londonu Včerajšnji razgovori Rooseveltovega odposlanca s francoskimi državniki London, 9. marca s. (Reuter) Sumner VVelles dospe jutri z letalom v London. Včeraj je ameriški poslanik Kennedv obiskal ministrskega predsednika Ghamber-laina in zunanjega ministra Halifaxa. Ob tej priliki so bile določene podrobnosti programa za VVellesovo bivanje v Londonu. VVelles bo sprejet najprej v avdienci pri kralju Juriju VI., nato bo imel razgovore z ministrskim predsednikom Chamher-Iainom, zunanjim ministrom Halifaxom m 7 voditelji opozicije. Pariz, 9. marca i. Ameriški državni pod- tajnik Sumner Welle«, ki se je v Četrtek razgovarjal s predsednikom republike Le-brunom, s predsedni kom vlade Oaladierom in finančnim ministrom Revnaudom. je vče raj obiskal tudi predsednika francoskega parlamenta Kerriota. Neto se je sestal z vodjo francoskih socialistov Leonom Blu-mom in ostal z njim eno uro v prijaznem razgovoru. Včeraj popoldne ie obiskal tudi podpredsednika vlade Chautempsa in še druge člane ter predstavuike francoske vlade. Turčija za spravo med Rumunlfo in Bolgarijo V Ankari se trudijo, da bi Bolgarija vstopila v Balkansko zvezo — Ogromni izdatki za romunsko narodno obramba Ankara. 9. marca s. (Havas) Na poziv svoje vlade dospe v kratkem v Ankaro turški poslanik v Bukarešti. Pred svojim odhodom je imel poslanik razgovore z ministrskim predsednikom Tatarescom in zunanjim ministrom Gafencom. Zdi se, da hoče turška vlada popolnoma na novo proučiti ves diplomatski položaj na Balkanu, ki je nastal po sestavi nove bolgarske vlade in beograjski konferenci. Še vedno si prizadeva turška vlada, da doseže spravo med Bolgarijo in Rumunijo in pripravi Bolgarijo, da vstopi v Balkansko ?"vezo. Bukarešta. 9. marca AA. (Rador) Finančni minister Constantinescu je dal predstavnikom tlaka izjavo v zvezi z novim prora- čunom za leto 1940-41. Proračun znaša 106 milijard 453.000 000 iejev. Od tega odpade na redni proračun 51.826,000.000 lejev. na proračune avtonomnih ustanov pa 54 milijard 627,000.000 lejev. Novi proračun je viš": od sedanjega za 9.944,000.000 lejev Skoraj celotna razlika odpade na zvišanje proračuna za narodno obrambo. Za pokritje novih izdatkov bodo uvedeni novi davki in to v prvi vrsti na vojne dobičke In na alkohol. Dalje je bila uvedena nova 2 odstotna taksa za vse nakupe in prodaje ter 1-odstopni davek na luksuz. Uveden je tudi nov davek za samce. Ti davki se bodo pobirali samo v toku novega proračunskega ieta, to je do 31. marca 1941. D. G. London, 9. marca. s. (Reuter). Ob priliki prihoda prekomornika »Queen Elizabetu« so bili prvič objavljeni podatki o novem sredstvu, ki varuje ladje pred raag-netičnimi minami. Gre za kabel, s katerim je obdana ladja približno v višini morske gladine. Po kablu kroži električni tok. Podrobnosti iznajdbe seveda ne bodo Izdane. Dejstvo je, da se po mnenju strokovnjakov, z učinkom tega kabla vsaka ladja praktično spremeni v leseno, t. J. da magnet nanjo ne deluje već. Novi izum ima ime D. G. Kabel, s katerim je treba ladje opremiti, je primeroma poceni. Montirati ga Je mogoče v 24 urah. Doslej se se ni ponesrečila nobena ladja, Id je bila obdana s tem kablom. Angleški učenjaki -ho delali na izumu trt mesece. 300.000 novih London, 9. marca, a (Reuter). Danes se mora v Angliji javiti na registracijo zopet 800.000 rezervistov starih 20 do 24 let. Vpoklicani bodo šele čez mesec dni. Snežne razmere PoroČĐo Tujskoprometnlh zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD In JZSS 9. MARCA 1940. Kranjska gora 810 m: —12, batrometer se dviga, jasno, mirno, 35 cm snega, sren Krnica: 150 cm snegu, sren Rateče-Planica 870 m: —12, jasno, mirno, 40 cm snega, sren, skakalnice uporabno Planica-Slatine (Dom Ilirija) 950 m: —12, jasno, mirno, 60 cm snega, sren, drsališče uporabno Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —10, jasno, 90 cm snega sren Bohinj-Sv. Janez 530 m: —5, barometer se dviga, jasno, mirno, 60 cm snega, prisojno južen, osojno sren Boh i 11 j-Zlatorog 530 m: —4, jasno, mirno, 65 cm snega, osrenjen Dom na K°mni 1520 m; —14. jasno, 135 cm snega, deloma srenee Koča pri Triglavskih jezerih: —15, jasno, 150 cm snega, srenee Dom na Kofcah 1500 m: —9, jasno, 60 cm snega, sren ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadoarieafJBV I izgubi našega ljubljenega sina, brata in strica, gospoda Vrbinca Antona s&na posestnika se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini, g. dr. Misu za njegovo požrtvovalnost ob bolezni, pevskemu društvu »Savac, Zvezi bojevnikov, štepanjskim fantom-kolegom m vsem, ki so darovali prekrasno cvetje. Sv. masa zadušnica se bo brala v četrtek, dne 14. marca 1940 ob 7. url zjutraj v stepanji vasi pri Božjem grobu. LJUBLJANA, dne 9l marca 1940. Žalujoča rodbina VRBTNC. Dom na Krvavcu 1700 m: —8, jasno, 95 cm snaga, deloma srenee Kote na Veliki planini 1558 m: —7. jasno, 60 cm snega, osrenjen Koda na Zelenici 1554 m: —4, jasno, 150 cm enega ^odražlca 550 m: —5, jasno, mirno, 35 cm snega, prisojno, deloma kopno Polževo 620 m: —7, jasno, 12 cm snega, osojno sren Kmescek 838 m: —6, jasno, 20 cm snega, Bloka 900 m: —6, barometer se dviga, jasno, mirno, 16 cm snega Kulturna manifesta* cija hrvatskih književnikov Ljubljana, 9. marca Snoči >e bila v Ljubljani lepa kulturna manifestacija; obiskali so nas hrvatski književniki in navezali z našo kulturno Ljubljano tesnejše kulturne vezi. Ljubljana je znala ceniti pomen njihovega obiska in zato je bila tudi Izredno iepa udeležba na literarnem večeru v drami. Zasedami so bili vsi prostori in v avditorij so morali postaviti Še rezervno sedeže. Oder je bil okusno urejen in vladalo je ves čas prisrčno razpoloženje. Goste je pozdravil v imenu Društva slovenskih knji ževnikov prof. dr. France Koblar in izrazil veliko veselje, da navezujemo z brati Hrvati zopet stare vezi. Odgovoril mu je dr. Jakovi je vi ć ter se mu prisrčno zahvalil za pozdrav in krasen sprejem kulturne Ljubljane. Obo rurtvo je t, "-ste izredno navdušeno pozdravilo in lahko rečemo, da je bila ta prireditev v resnici ena najlepših kulturnih manifestacij zadnjega časa. Flecitaborje književnike je predstavi JeJ občinstvu režiser dr. Bratko Kreft. Recitirali so dr. Jakovljević, Cesaric. Taoiis.-novlć, Novak-Sirnić, Kozarcjanin, Kušan in Kovacić. Gostje so bili včeraj v Ljubljani prisrčno sprejeti. S kolodvora so v spremstvu svojih tovarišev iz Ljubljane odšli pred prešernov spomenik in položili lep lovor- jev venec. Ob tej priliki Je dr. Jakovlie-vič dejal, da hrvatski književniki poklanjajo ta venec največjemu slovenskemu pesniku kot simbol obnovitve aktivnih vezi med hrvatskim in slovenskim narodom ter med hrvatskimi in riOJCRanskfn&l književniki. Nedelja, 10. marca. 8: Jutrnji pozdrav. 8.15: Godalni kvartet (Fr. Ornikova, SJ. Marin, A. Ivan&ič, C. 6edlbauer In Stanko Prek — kitara 1. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Verski govor (dr. Vilko Fajddga). — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 10.30: Balalajke (plošče). — 11: Prenos smuSkih poletov iz Planice. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmet. ura: Pridelajmo već in boljše krme (in2L Rus Matija). — 17.30: Nastop otroško skupine >Dečje carstvo« iz Zagreba. — 18: Plošče. — 18.15: Krekova gospod, šola. — 19: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac. ura: Inspekcija narodne obrambe. —-19.40: Objave. — 20: Slovanska lahka glasba (plošče). — 21.10: Koncert Poltro-nierijevega godalnega kvarteta. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, 11. marca. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedo, poročila. - 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: španski pevci — (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi- — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Dopolnila ln odgovori (dr. Anton Breceljl. — 1S.20: Komorna glasba (plošče). — 18.40: Primorska v zadnjih desetletjih (dr. J. Lov-renčič). — 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Duša in poreklo naše narodne umetnosti (dr. Vladimir Dvornikovič). — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22,15: Za razvedrilo (radijski orkester). SPD Planinske postojanke osrednjega društva SPD, ki so oskrbovane tudi v zimski sezoni, razpolagajo s številnimi ležišči, priporočljivo pa je, da 3i turisti pravočasno preskrbijo ležišča, V zimski sezoni je dovoljeno bivanje v planinskih kočah tudi preko treh dni ln je mogoče ležžča tudi naprej rezervirati. Dom na Komni je dobro obiskan ter Ima v mesecu marcu že mnogo rezerviranih ležišč. Turisti, ki želijo posetiti smučišča Komne, Lanševice in doline Triglavskih jezer, naj si zagoto-ve ležišča tudi v koči pri Triglavskih jezerih, ki je sedaj stalno oskrbo/ana in Ima na razpolago 15 postelj v 6 kuri j vi h sobah ter skupno ležišče za deset oseb. NaroČila za ležišča v koči pri Triglavskih jezerih sprejema pisarna SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1. ali neposredno oskrbnica te postojanke na naslov Zvan Ivanka, Srednja vas v Bohinju. Triglavski dom na Kredarici bo oskrbovan za velikonočne praznike in tudi še kasneje, ako se prijavijo hateresentje v društveni pisarni SPD aH neposredno na naslov oskrbnika Franca flesta. Srednja vas v Bohinju. Erjavčeva koča na Vršiču je oskrbovana ob sobotah in nedeljah ter razpolaga s 15 posteljami v kurljivih kobah. Na Krvavcu je ugodna smuka, dom SPD razpolaga s 8 posteljami v sobah in 22 ležišči na skupnem ležišču. Koča na Veliki Planini 7 postelj in 38 skupnih ležišč. Do doma v Kamniški B'strici je cesta kopna. Informacije o zasedbi v planinskih postojankah dobite v društveni pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. Sorzna poročila Curth, 9. marca. Beograd 10. — Pariz 9.85, London 17.39, New Tork 446. Bruselj 75.575, Milan 22.52, Amsterdam 236.90 Berlin 178.75, Stockholm 106.275, Oslo 101.30, Kodanj 86.15, Sofija 5.50. Bukarešta 3.40, Štev- 57 »SLOVENSKI NAROD«, 1940. Stran S Nove doklade ze upokojence Beograd. 9 marra p. Ministrski svet je na svoji četrtkovi seji sprejel uredbo o spremembah zakonskih določb, ki se nanašajo na dohodke državnih upokojencev. Glavne spremembe so naslednje: Člen 1. V uredbi o posebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev od Januarja 1935 se odn-jajo naslednje spremembe tn Izpopolnitve: Osebnim upokojencem katerim so bile pokojnine določene po dogodkih na osnovi zakonskih dolcCH. ki so postale pravnove- Ijavne s 1. septembrom 1923, pripadajo mesečno naslednje osebne doklade: upokojencem z manj kot 20 leti službe brez ozira na selsko izobrazbo pri letni pokojnin! do 2 009 din v I. drag. razredu mesečna doklada 9S0. v II. raz. 850. v III. raz. 750 din; pn letni pokojnini 3.000 do 4999 din mesečna doklada (po draginjskih razredih) 1.100. 050 ali 850 din; pri letni Pcko.ruPi 5.000 do 6.999 dm doklada 1.320, i :■;•'» :!i 930 din. pri pokojnini nad 7.000 din pa doklada 1.540. 1.300 ali 1.100 din; upokojencem z več kot 20 leti službe ne glede na šolsko Izobrazbo in pri pokojnini to 2.P99 din doklada (po draginjskem razredi; 1 300. 1.100 ali 950 din; upokojencem z več kot 20 leti službe, a hrec fakultetske izobrazbe, pri letni pokojnini 3.000 do 4.999 mesečna doklada fpo draginjskem razredu) 1.500, 1.300 ali 1.100 din, pri pokojnini 5.000 do 6.999 din doklada 1.900, 1.700 ali 1.500 din; pri pokojnini čez 7.000 din pa doklada 2.200, ?000 ali 1.700 din. upokojencem z več ko 20 leti službe in popolno fakultetsko Izobrazbo pri letni pokojnini 3.000 do 4.999 din mesečna doklada t po draginjskem razredu) 1.900, 1.700 In 1.500 din; pn pokojnini preko 5.000 din pa 2.200. 2.000 in 1.700 din. upokojencem s fakultetsko izobrazbo in več ko SO let .'lužbe pri letni pokojnini 3.000 do 4.999 doklada 2.200, 1.900 in 1.700 dm, pri pokojnini preko 5.000 pa doklada 2.500. 2.200 tn 1.900 din. upokojenim zvaničniKOm gre mesečna doklada (po draginjskem razredu) 700, 600 ali 550 din, upokojenim '»luži tel jem pa 650. 550 ali 500 din; upokojencem, ki prejemajo kot p°koj-nino popolne dohodke p°ložaja, na katerem so bili upokojeni, pripada po draginjskem razredu mesečna osebna doklada: uradnik an s p«p°lno fakultetsko izobrazbo pri le-.ni pokojnini 5.000 do 6.999 d:n mesečna doklada 1.600, 2.200 ali 1.900 lin; pri pokojnini 7.000 do 8.999 din doklada* 2.800 2.4S0 ali 2.150 din; pri po- ( kojmni 9.000 ali več din pa doklada 3.000. 2.700 ali 2.500 din; uradnikom brez fakultetske »z°brazbe pri letni pokojnini 5.000 do 6.999 din mesečna doklada 2.200, 1.760 ah 1.430 din. pri pokojnini 7.000 do 8.999 din doklada 2.600. 2.200 ali 1.900 iin pri pokojnini preko 9.000 din pa doklada 2S00. 2.400 ali 2.100 din; uradnikom neglede na šolsko izobrazbo pri pokojnin: do 2.999 din doklada 1.S70. 1.540 ali 1.320. zvani-nikem 960, 850 ali 800 din, =duz'teliem 850. 800 ali 750 din. H'pr-avičencem do rodbinske pokojnine, odmerjene po zakonskih določilih do 1-.<^i?tombn) 1P23 pripadajo mesečne osebne doklade pri letni pokojnini do 1.999 din po draginjskem razredu 980, 850 ali 750 din na mesec, pri pokojnini 1.200 do 2.190 din doklada 1.100, 950 ali 850 din, pri pokojnini 2.200 do 2.999 din doklada 1.320. 1.100 ali 950 din, pri pokojnini 3.000 do 3.999 din doklada 1.500. 1.300 ali 1.100 din; pri pokojnim 4.000 ali, več din pa doklada 1.700, 1.500 ali 1-300 din. Rodbinam umrlih zvaničuikom gre doklada (po draginjskem razredu) 700 600 ali 550 din rodbinam sluiiteljev pa 600 550 ali 500 din. Osebnim upokojencem, katerim je bila pokojnina določena na osnovi zakona o uradnikih z dne 33. julija 1923 in zakona 0 državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923., pripadajo osebne doklade v enakem odstotku, v kakršnem jim je bila določena pokojnina, pri čemer veljajo za osnovo naslednje osebne doklade: 1. Za one, ki so bili upokojeni z manj kakor 20 leti efektivne državne službe: pol. skupin* drasinlski razred i. n m. 1 3a 100 — — 1/3 • 220 — — I/4a 340 100 — 1/4 600 350 250 1/5 ta n/la 650 400 300 1/6 in U/I 700 450 350 17 ln H/2 750 500 400 1/8, 1/9. H/5 ter m/l, 2, 3 775 525 425 zvaničniki 760 560 510 služitelji 585 485 460 2. Za one, ki so bile upokojeni z več kot 20 let efektivne državne službe: pol skupina drag. razr. i. u. m. I/l 1700 1500 1300 1/2 1600 1400 1200 1/3 1400 1200 1100 1/4 1200 1000 900 II T. 1020 «10 710 1/5, 6, 7 ter H/2, 3 ln III/1 880 660 550 1/9, n/4, 5 ln m/2, 3 ta 4 840 620 550 zvaničniki 620 500 420 služitelji 480 420 380 Osebnim upokojencem ki jim je bila pokojnina odmerjena na osnovi zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 ter zakona o državnem prometnem osebju z dne 22 junija 1931 pripadajo osebne doklade po istem odstotku, po katerem jim je bila do-ir.čcna pokojnina, upoštevajoč pri tem kot osnovo naslednje mesečne osebne dokla de: drag razred položaina skupina I. 11 TU 3/1 100 0 0 3/T1 220 0 0 4/1 540 100 0 4/T1 620 150 >50 5. i50 400 K*> 6. .00 150 7. 750 500 400 8. 9 in 10 775 52*5 125 zvaničniki 760 360 511 služitelji 58^ 4S5 460 Približno na enak načm w enakem raz mer ju kakor civilnim upok ~loncem so re gulirali pokojnine vojaškim upokojencem T«23j s$ morali prirediti v g$st'!?ii Vsa LJubljana ne premsffc dvorane za strokovni tečaj — Ljubezen do vajencev v praksi Ljubljana. 9. marca |t naše strokovno nadaljevalno Šolstvo še i marsičem pomanjkljivo, je bilo večkrat ugotovljena O tem so pač tudi dovolj napisali strokovnjaki. Na sestan-<~:h obrtnikov in indu^trijcev, na sejah go-:r - e-dvomno trikrat bHj oddaljena od Ljubljane, pošto prej kakor vsi državni uradi in zasebniki v Beli Krajini V enakem času prispe pošta tudi že v 2f) km .xl železnice odda1 ;c"? kraje v Stovenskili goricah, čeprav jo vozijo konjska kljuseta korakoma daleč v bregove Vsa krivda je v železniškem voznem redu. Treba bi b;!o 5J»nrn da bi vozil osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.15 uri do Karlovca To prav upravičeno zahteva vsa Bela Krajina Na i se splošni želji in koristim doslej tako zapostavljene krajine vendar enkrat ustreže. Povsem možno je to s preureditvijo voznega reda v tem smislu, da se prvemu iz Ljubljane < *hajajočemu vlaku priključi zve/a na Karlovem, dra^i vlak z odhodom ' *>3 na i vozi do Novega mesta, kaiti splošne potrebe cele Bc?e Krairn.....T n smefo prv-c- diti lokalnim turističnim potrebam samo SOtovih krajev. Križanka 31 34 LJ H f Poii35!? bes:d Vodora*. no: 1. Srd, 4. športna panoga in orodje. 8. bosanska reka. 10. gozdiček, 11. japcaska narodna i^ra, J2. nadnaravno bitje, 14. krajevni prislov, 15. del zel. postaje, 16. kem. znak za prvino, 18. posoda, 19. osebni zaimek. 20. vrsta masti .1. Število, 22. kvar-ta, 23. neparen, 25 di i enaka soglasnika, 26. starosiovar.ski bog, 27. predlog, 29. slovenski kipar. 30. o^ebn: zaimek 31. vsakdanja potrebščina, 33. osebni zaimek 34. sveta gora. 35 pesem. Xa\ plčno: 1. Slovanska država, 2. Stevnik, 3. predlog, 5. vas pri Ljubljani, 6. del satovja, 7. bolgarski državnik, 9. ruski maršal, 12. egipčanski bog-, 13. osebni praznik. 17. del obraza, 19. vrvarski izdelek, 23. zdravilo, 24. glasbena nota, 2S. sorodnik. 30. osebni zaimek. 32. predlog:, 33. kratica za opus. — SPD Trbo\!je ima redni občni zbor v torek 12 mare a ob pol 8. zvečer pri Foi ■-te ju CKokalj). Rešitev križanke, \ odoia-Tio: 1. Naživm. 7. Bone, S. Elis. 30. ena, 12. Oka. 13. na, 14. lok, 16. ar, 17. pote;:. iS. . x..cii. 20. davi, 21. sever, 23. iz. 25. car, 26. vi, 27. jod. 29. kij. 30. Aron. 32 Tula. 33. Amerika. Vavuično: L nuna. 2. Ani, 3 že, 4. ve. 5. ilo: S. ka, 7. Bengalija, 9. Sardinija. 11. Lot, 14. lonec, 15. kodar, 17. pc^, 18. kar, 22. pas, 24. zora, 26. viia, 28. đon-.. 29. Kuk. 31 n-. Mamutska skakalnica v Planici je pripravljena! Prekrasno vreme v Planici — Obeta se veličastna Rateče-Planica, P. marca Skoraj ves teden je v Planici nagajalo vreme. V začetku tedna je bilo skoraj pre-južno in je premehki sneg onemogočal treninge na vei:ki skakalnici pozneje pa je pritisnil mraz, zaradi česar je skakalnica zamrznila, a tudi veter je onemogočal polete. V četrtek so šili najpogumnejši vseeno na start in dosegli razmeroma prav lepe daljave. Včeraj se je veter polegel in je bil mog^č trening v polnem obsegu. Zato so bili doseženi tudi k^a^ni rezultati. Čeprav so skakali sarno s tričetrtinskim za-'etom, jc večina skaka'.cev dosegla daljave nad 80 metrov zlast. Nemci, i Bradi se je pognal celo na 88 metrov, Hdil pa na 86. Od naših sta Pribošek m Nov^ak obstala na 84, Finžgar pa na 69 Danes je v Planici prekrasno vreme brez vetra in brez oblakov. Temperatura je bi- la davi —12, vendar « je t teku dne-«« znatno dvignila in jc soJnce toplo prigre valo. Velika skakalnica je v odličnem stanju, razpoloženje skakalcev je najboljše, tako da je pričakovati najboljše rezultate. Vsi tekmovalci bodo danes skakali s polnim zaletom. Trening se je danes pričel 8© ob 11. Rezultate bo javila opoldne odnosno najkasneje do 14. radijska postaja, prav tako tudi zvečer, objavljeni pa bodo tudi pred Gorčevo trgovino na Tvrševi cesti in pri »Putniku« Za jutri so vse priprave končane. Vse Rateče so v zartavah. Postajno poslopje je dobilo zv< eno napravo za obve:čanje javnosti in telefonsko zvezo s skakalnico, tako da bodo prireditelji čakali na zadnji vlak. čeprav bi imel zamudo Ker pa bodo šli vsi vlaki napre* v Italijo odnosno do bližnje italijanske železni ke postaje v Belo peč. rri računati, da bodo vlaki imeli zamude. Vse. ki potujejo v Planico prosimo, naj kupijo žc danes vozni listek pr- Putniku, da dobe prostor v vlaku Kc je z izdaje listka K13 precej pisanja in bi v primeru velikega navala pre-d blagajnami lahko nastale zamude vlakov, se enkrat opozarjamo, na i si raje danes kakor hitri nabav* vsak vozni listek. Velika skakalnica ie lepo okra ve rta in uspravlja impozanten vtis. Za jutri se obeta veličastna prireditev, ki bo ie prekosila prejšnje. Za propagande pogozdovanja jf seje Širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva Te dni je bila v prostorih ljubljanske pt družnice Jugoslovenskesja gozdarskega združenja seja širšega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Seje so se ucieicžih zastopniki banske uprave (gozdarski od^ek odsek za ure^anie hudournikov, prosvetni oddelek, tehnični oddelek in so-cia'ni oddelek), štaba dravske divizijske oblasti, -raba za utrjevanje, direkcije šum v Ljub'iani. začasne državne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani d*rekcije državnih 7:e!ezn*c. Kmetijske zbornice, inženjerske zbornice, ljubljanske podružnice Jugo-slov. gozdarskega združen ja. Udruženja ju-goslovenskega učite!jstva, Zveze za tujski piomet. Rdečega križa. Slovenskega planinskega društva m Zavoda za pridobivanje in prodajo gozdnih seiii^n v Mengšu Ni seji sta predsednik odbora Sa^a Stare in tajnik inž Dinku Ceriak poročala o delu odbora v njegovem drugem poslovnem letu Okram ^jhon za propagando gozdarstva so osnovani v vseh okrajih, v nekaterih ohčiuah pa tudi občinska pododbori. Namen teh odborov je. da vodijo ini-c ativno akcijo za ->opu!anzac;jo gozdar stva med ljudstvom s sodelovanjem vseh pri pogozdovanju interes'ranih gospoda r--\ h kulturnih n humanitarnih organizacij. Iz Krškega — litim nje pr. živalstva v pre eMem let i*- pokazpo vsem rz ^ nazadovanje IvalsLva. Medtem ko ji bila 1 L93S. •182 poiok. 1301 porodov ja. ooT umji.n. je bfio 1. 1931«. 385 porok (torej za tri !191 rojstev (maaj 133) in umrlih 715 «za iS več). K te.nu priStejmo, da gre vsako leto vsaj 200 ljudi po r\etu izven naše države. Glede rojstev je bila v preteklem letu prvem mestu občina Leskovcc s 159 rojstvi, glede smrtnih primerov p^ Kiško, kjer pa moramo upoštevati, da jih je mnogo umrlo v bolnici ter niso iz kržke občine. 238 jih je umrlo v staroari nad 70 let in 143 izpod enega leta. Največ jih je umrlo zaradi srčnih bolezni, namreč 117, za pljučnico 88, jetiko 77, kapjo 39, davico 10, smrtnih nesreč je bilo 29. samomorov 11, umorjeni pa so bili trije. Odkar se je začela gospodarska kriza, porodi rs p: dno nazadujejo in se veča umrljivost Tudi številni samomori pričaj, o težkem življenju našega ljudstva. i DOBRA LN SLABA STRAN — Nase stanovanje ima svoje dobre m slabe strani. Slaba stran je v tem, da so stene tako tanke, da naši sosedje slišijo vsako besedo, ki jo spregovorimo. — A dobra? — Dobra stran je pa zopet v tem, da tudi mi slišimo sleherno besedico, ki jo 1^5*.. 13 j đ Zborovanje lastnikov motornih vozil. 1. gorenjski motoklub sklicuje v Kranju za jutri cb 10 dopoldne sestanek vseh gorenjskih motociklistov in avtomoblhstov zaradi nove uredbe o prodaji tekočega goliva. Kreditna zadruga državnih uslužbencev ima jutri v nedeljo 10. t. m ob 10. dopoldne v Zadružnem domu redno letno skupščino. Gledališki odsek »Vzajemnosti« priredi jutri 10. t. m. ob 16. v Cankarjevem domu odlično komedijo ^Faun* angleškega pisca Knoblancha. število brezposelnih se s« vedno veča, Na področju Borze dela v Kranju je bilo v mesecu iebiuarju 1345 brezposelnih delavcev in delavk. Ker začasno še ni upanja za zaposlitev pn javnih delili, je pri-čakovati zaradi odpustitev v tekstilni in-riji nadaljnjega naiaščauja brezposel-E>elo debe takoj 3 sluzmje, 6 kmet-Lh deke) in 1 hlapec. Smučarski Uluh »Poljana« obvešča svoje članstvo, da bo redni občni zbor v sredo 13. t. m. ob 20. v restavraciji Kučigaj. Dežurno s!u£bo zdravnika (JUZD ima jutri v nedeljo zdravnik g. dr. Herfort Joža. njegovo nadaljnje opravljanje poklica. K. šahov: Ivi klub priredi simu!tanko, ki jo bo cdi^ral znani kranjski šahist g. Sin-_:r Hinko l sredo 13. marca ob 20. v lov-Fki sobi hotela * Stara pošta«. Vsi kranjski šahisti so vabljeni k udeležbi po možnosti naj £>i udeleženci cskibijo šahovnice. Prija vnine ni. Kino Ctgnar v Stražišču predvaja v soboto ob % 21. v nedeljo ob 19. in ponedeljek ob % 21. film »Kraj kraljev«; v so- boto cb 22.15, v nedeljo ob 21. io ponede-! • ob 20.15 uri film *Patriot>. r nikomur nočemo škodovati, prostovoljno izjavljamo glede na notico v četrtkovi številki o razkritju tatvin v tovarni Intexr.f da vratar g. Andrej Pižent ni v nobeni zvezi s to zadevo, kar jasno kaže — Redni letni preg'ed motornih vozil bo za občini Kranj m Stražišče v petek 15. marca ob 14. v Kranju pred policijo, za vse estale občine sreza Kranj v soboto 16. marca ob 8. v Kranju pred policijo, dne 16. marca ob 14. pa v Tržiču pred pošto zn občine sodnega okraja TržLč. Z Jesenic — Pevski koncert. Pevsko društvo »Sava c Jesenice, priredi jutri ob 20. v dvorani Sokolskega doma na Jesenicah pevski koncert z zelo bogatim in izbranim sporedom. Zbor vodi pevovodja g. Martin Je-ram. Nastopi moški zbor, oktet in kvartet ter so listin ja gdč. Jeramova Alma in gdč. Frlanova Pavla. Na sporedu so pesmi Adamiča. Aljaža, Dvofaka, Gerbiča, Ipavca, Kernjaka, Jereba, Miika, Mačka, Pregla in Zajca. Pevski zbor, ki ima zelo dobre moči se bo gotovo krepko uveljavil pri izvajanju sporeda, ki vsebuje lepe umetne in narodne pesmi. V ta namen so bila v preteklem letu prirejena številna gozdarska predavanja fn tečaji za učiteljstvo, kmetovalce in vojaštvo. Spomladi in jeseni so bili mladinski dnevi za pogozdovanje pri katerih se je šolska mladina učila pogozdovati in pravilno gospodariti z gozdom. Več pogozdovanj ie izvedlo tudi vojaštvo. Propagandni odbori so dajali pobudo za ustanavlianie gozdnih drevesnic in vzornih gozdnih nasadov ter z raznimi publikacijami skrbeli za pospeševanje in napredek gozdnega gospodarstva. Zanimanje za delo propagandnih odborov je bilo veliko tako med ljudstvom, kakor tudi pri omenjenih oblasteh, ustanovah in društvih, ki so z velkim razumevanjem spremljali in podpira i; akcijo propagandnih odborov. Po končanih poročilih je bil iz vrst zastopnikov oblasti društev in ustanov izvoljen naslednji ožji odbor* predsednik Saša Stare: podpredsedniki dr. Viljem Krej-či. kap. Mihajlo Mitič in Josip Palme: tajnik inž. Alojzij Funkl; odborniki inž. Viktor Novak, mž. Dmko Cerjak inž. Bogdan Žagar. Srečko Kristan, inž MIlan Simič. ini. Franjo Sevnik. Janez Štrcin, ini Mirko Sušteršič. Vinko Gregonč. dr Anton Mrak: zastopnik direkcije dr? železnic, ki ga imenuje direkcija. Iz Metlike — Novo upanje za vin°g radnike. Doznali smo. da se Prizad resno zanima za nakup belokranjskega vina in išče zato že primernih večjih kleti in drugih prostorov. Za Belo Krajino je to prav razveseljiv pojav. Naprošamo vse, ki imajo za te svrhe primerne prostore rta razpodago, naj jih prijavijo mestni občini. — Navodilo meščanstvu. V evrho orien-tiranja navajamo, da velja za požar dvominutno neprekinjeno tuljenje sirene, ki je nameščena na poslopju ljudsfice šole ta katere glas bo pojačen. Zate naj se nikakor ne zamenja z znakom trtrnlnutnega tuljenje sirene s prekinitvami, ki je predpisan tako za -aje kakor tudi resne napar de iz zraka. Opozarjamo na upoštevanje znakov zlasti zato, da se prepreči vsako razburjanje občinstva pred vajami, ki jih bo krajevni odbor za zaščito pred letalskimi napadi pod vzel v svrho uvežbanja moštva. Iz Litife — .Marcev sneg — beraški gnoj. Tako je staro kmečko pravilo, ki pa letos seveda ne drži, ker je Se vse pod snegom. Kljub temu, da se že najavlja pomlad in so prisojni kraji že goii, smo dobili v četrtek zopet zimo v novi izdaji. Pričelo je na novo snežiti in je sneg res pobelil vse. Druga leta so imel; vrtnarji po tem času ie polne roke dela. letos pa se t išče ie pn tooli peči. Tudi temperatura je še precej nizka. V petek zjutraj smo imeli v trgu S stopinj pod ničlo, na bolj izpostavi j enih točkah pa so kazali toplomeri eeio !• stopinj pod ničlo. — Gostje pri otvoritvi dispanzerja. Pri otvoritvi dispanzerja, ki se nahaja pri litijski predilnici, so bili navzoči tudi zunanji gostje, med drugimi dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD iz Ljubljane. Prav tako je dospel k nam dr. Neubauer iz Golnika. Dispanzer bo odprt vsak torek in petek od 14. naprej. Bolniki naj pridejo vsaj de 15. ure. — Učiteljska hospitacija. Učiteljstvo vz litijskega okraja bo hospitiralo v soboto 16. t. m. na poskusni šoli za Bežigradom i Ljubljani. Pedagoški vodja bežigrajske poskusne šole je bivši učitelj na litijski meščanski šoii g. Rudolf Kobilica Hospitacija se bo začela ob 8. zjutraj. — »Revolucija mož« na sokolskem odru. V nedeljo so gostovali pri nas člani dramatičnega odseka NSZ iz Ljubljane. Uprizorili so »Revolucijo mož«, izredno šegavo in vedro delo. Publika je prišla spričo uspelega igranja na svoj račun. 2al je bila dvorana bolj slabo zasedena, kar gre pač as račun nedelje. Izkušnje kažejo, da je v tem času, ko imamo ie tople nedeljske popoldneve, bolje prirejati igre ob sobotah zvečer______________ Inscrlrajte v *SL Narodu"! ■ Stev. 57 DNEVNE VESTI — Važno z* Feniksove zavarovance. Predsednik akcijskega odbora Feniksovih zavarovancev dr. Vimpolšek v Zagrebu je podal izjavo glede vesti akcijskega odbora H. Feniksovih savarovancev v Zagrebu. Ta vest je bila objavljena v dnevnikih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, češ da odbor želi dokazati, da večina Feniksovih zavarovancev zahteva odkup svojih polic v polni odkupni vrednosti !n jih zato poziva, naj jih v dokaz soglasnosti s to zahtevo un-oče v polog Jugoslovenski udruženi banki v Zagrebu. Ta vest je napravila mnogo zmede med zavarovanci. Akcijski odbor I. si prizadeva, da pride - do] .Ine sanacije »Jugoslovenske^a Feniksa«, kar je tudi mogoče. Zahtevati odkup polic v tem času bi pomenilo veliko škodo za zavarovance. Zavarovanci bi lahko >.e zdavnaj prodali police, če bi hoteli izgubiti pridobljene pravice na zavarovalnino. Zato se akcijski odbor ne strinja z vestjo drugega akcijskega 'bora ter opozarja zavarovance, da bi pri odkupu izgubili najmanj 30 do 50 Maks Bruchov violinski koncert v g-molu, ki ga bo igral s spremljevanjem orkestra slušatelj Bur-ger Kajetan iz šole prof. J. šlaisa. 3) Pomnoženi akademijski orkester bo odigral Beethovnovo Osmo simfonijo v f-duru. Vse tri točke sporeda bo dirigiral slušatelj Kubač Samo iz šole prof. dr. Danila svare. Produkcija bo v torek 12. t. m. ob Četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani. Podrobni spored, ki velja obenem kot vstopnica, se dobi v knjigami Glasbene Matice. —lj OrKMej»ki otoki so na skrajnem severu škotske. O tem maJoznanern otočju Pr in: I i vak francoskega filma CHARLES VANEL M A ICHf^Pd^^ srzv prim — JiLES berrv — TANJA FEDOK *^ aVm M% m mM M* \MP «& Na UsoCe vojakov Je V avetovni vojni ilgubilo popolnoma spomin. In kaj je poetalo iz njih po vojni? Ta filmska drama pnK : zuje bolno usodo tragične artve svetovne vojne. Najinteresantne j*e in napeti dramski prikaz, ki veže gledalca v napetosti do konca predstave. — Predatave danes ob 16., 1Q. in 21. uri. jutri v nedeljo ob 10.30, 15.. 17., 19., 21. KINO matica, tel. 81-14 AIK S A, HČI PUSTINJE Raakoaao orientalsko filmske delo, divne španske pesmi in plesi — prekrasni prirodni posnetki * V glavni vlogi španska filmska krasoUca: Imperio PREMIERA DANES v kinu SLOGA, tel. 27-30. Rezija: Manuel Gongora. Argentina. - Film prirejen po noveli Loriana Reya. Glasba: maestro jUan Fmnci"oo Blanco. 1 Aiksa je divna in taraperamenUia umetnica, hči nepreglednih pustinj, aa katere ljubezen se beri dvojica mlademčev, eden strastveno a drugi naano. Prekrasna slika napetih scen in berbe za ljubezen lepe Aikse. — Nabavi* vstopnice v predprodaji! šem obsegu, vendar pa dosedanji rezultati j bo predavala pod okriljem Angleškega kažejo, da so tam v resnici ležišT-a nafto -IruštVM v četrtek 14. t. m. ob 18. v Beli in da bi se produkcija lahko znatno povečala. V Murskem Središču so pa že kopali premog in z rezultati so bili zelo zadovoljni. Zdaj so začeli odpirati novo rove in sicer do globine 300 m. Hkrati s tem iščejo nafto. — Italija hoče naroČiti še večje količine premoga pri nas. Ob koncu leta je bila sklenjena med Italijo in našo državo pogodba za izvoz 200.000 ton premoga. Premog že izvažajo in ob koncu maja bo Italija prejela že celotno dobavo. Zdaj pa si Italija prizadeva dobiti še večje naročilo, in sicer 300.000 ton. Prav toliko premoga bi rada uvozila iz naše države tudi v drugi polovici tega leta. To pomeni, da je Italija porabila okrog 16 % naše povprečne produkcije rjavega premoga. Naša premogovna industrija pa ne more niti dovolj kriti domačih potreb, kar se le pokazalo zlasti dobro v tej hudi zimi. Zato je vprašanje, ce bodo mogli ustreči zahtevam Italije. — K d« je prejemal kredite .\arodne banke. Poročilo Narodne banke nam kaže. da so eskontna posojila lani znašala 2 milijardi 85.256.000 din. Od te vsote je odpadlo na ustanove, kakor >Pi-zad<£ in Priv. agrarno banko nad 504,000.000 din. dalje na podružnico Narodne banke v Beo gradu na 639 milijonov dinarjev in na podružnico v Zagrebu čez 420 milijonov dan. Na področjih podružnic Narodne banke v srbskih pokrajinah je b;3o izdanih mnogo več poeojil, kar nam kaže število menic. Tako je bilo podeljeno v Beogradu posojil na 7.007 menic, v Zagrebu na 2114, v Ljubljani pa samo na 267. Največ posojil je bilo podeljenih v zneskih od 10 000 do 50.000 din. Otovorjen je bil z dvema tež^-uiia železnima cilindroma, napolnjenima s pbnom kot pripravo za dviganje potopljenega ru-šilca 1 Ljubljanec Zaradi močnega vetra in valov so so pretrgale vrvi, ki so vezale železna cilindra ter so jih morali spustiti z laoje. Nase pomorske oblasti so poslale več vojnih remorkerjev, da poiščejo cilindra. Upajo, da ju bodo našli, ker so prejeli vesti, da sta bila opažena s parnika ^Luciac v bližini morske obale. Ko bodo priprave za dviganje pripeljali v Šibenik, se bodo šele lotili reševalnega dela. — Ustanovitev podružnice Jugoaioven-sko-bolgarske trgovske zbornioe v Beogradu. V Zagrebu nameravajo ustanoviti ekspozituro beograjske Jugoslovensko-bol-garske trgovske zbornice. Pripravljalnih del so se že lotili ''vorani hotela -Union e lektorica na naši univerzi ga. Fannv S. CopeJand. Ha. Čope lan d je dobra poznavalka teh otokov ter bo spremljala Svoje predavanje z barvastimi steoptičnimi slikami. K obilni udeležbi zanimivega predavanja nade neumorne kulturna delavke vabi odbor. —lj Vesela zgodba »pekovska« bo prav gotovo tudi vas tako prevzela da se boste ob koncu predstave kar pridružili pevcem na odru in z njimi znpeli: Mi vsi smo pe-Zcovske krvi . . . Saj se vam bodo ti veseli peki in pekovke — sami stari znanci — s katerimi boste preživeli par prijetnih uric, tako priljubili, da jih boste obiska- njegovega rojstva »Prejemov večer«, spominsko besedo o Prešernovem življenju in o njegovi pesmi bo govoril nas odlični literarni zgodovinar prof. dr. Ante Blodnjak, a najlepše njegove pesmi pa bo recitiral režiser Narodnega gledališča gosp. Ciril Debevec Ta večer sodeluje tudi oddelek pevskega zbora »Sloga« pod vodstvom g. Premelča. Prijatelji in tovariši, udeležite se polnoštevilno tega spominskega večera Vstop je prav vsem prost, vsi dobrodošli. 142—-n —lj Ruski večer bo priredila ruska kolonija v Ljubljani pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja v soboto d. t. m. v veliki dvorani hotela »Metropol«. Pri koncertu bodo iz prijaanoati sodelovali g. Popov (baritoni«t) ter člani Narodnega gledališča: g. Franci, ga. Vidalijeva, ga, M oh ar in G. Bravničar. Po koncertu ples. Cisti dobiček prireditve je namenjen za najrevnejše člane kolonije, otroke in invalide. Vstop proti vabilu brez posebne vstopnine. Reklamacije vabil sprejema »Nova trgovina« v Ljubljani, Tvrševa c. 36, na dan prireditve pri vhodu v dvorano. Začetek ob pol 21. Odbor. 138—-n —lj Najdena ročna blagajn«. N« kletnem stopnišču v Gosposki ulici 9 so te dni našli zaklenjeno železno ročno blagajno ▼ velikosti 17x8 cm Blagajno je najbrže odvrgel tat. Id jo je prej izpraznil. Kje je bila ukradena, še ni pojasnjeno. —lj Kino Moste predvaja do ponedeljka težko pričakovana filma: zabavni vojaški film >Trije topničarji iščejo ljubezni« in >Maneža«. Prvi nam prikazuje lekarnarja, kolesarja in bankirjevega sina, ki so bili poklicani k vojakom, kjer pa iščejo lju U še večkrat, šentjakobsko gledališče po- \ bežni in iz svojih topov streljajo namesto granat naboje ljubezni. Drugi film nas pa povede v sredo cirkuškega življenja z vsemi njegovimi mikavnostmi. —lj »AlkSa, h6i pustinje« je razkošno orientalsko filmsko delo, prirejeno po znameniti noveli Loriana Rey-a. Opisuje nam strastno borbo dveh arabskih mladeniče v j za ljubezen lepe Aikse, hčere nepreglednih j afriških pustinj. Absalajn in Hamd, sinova j Alahove vere, katerih obitelji so živele t skozi stoletja v sovraštvu in krvni osveti, sta aklaniln. po dovršeni evropski naobrazbi, pomirite se in to prijateljstvo proslaviti. Spoznala sta lepo in temperamentno maversko dekle Aixo, ki je nastopala v tetuanskih zabaviščih Njene div- novi s Pekovsko danes v soboto 9. in jutri 10. t. m. obakrat ob 20.15. prav dobro napravite, čc si kupite vstopnice že v pretprodaji pri gledališki blagajni v Mestnem domu. —lj Korjr^rt »:°iT^!nesra kvarteta PoltrO-n?#»rl Mlbp.a. Glasbeni list ~S??Ti3le-pravi. da je kvartet Poltronieri tako odličen, d« se ob njegovi igri spominjamo na najslavnejše godalne kvartete, kar jih le kdaj nastopalo na Koncertih. Vsi Štirje člani kvarteta so doaegh v tehniki tako višino, ki ie prav bl'zu popolnosti. Poltro-nierijev kvartet; bo igral v Ljubljani v petek 15. t. m. ob 20. v v* liki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigami Glasbene Mnfee. Krasen, fSfe&^vZSS* rusk,h KSthe *agy in Jean Murst Ruske narodne pesmi v sijajni inter- v franc. filmu Nuits d« Pri pretaciji Marine Schubertove! KLNO UNION, tel. 22-21 "^atf- LJUBEZEN VELIICEGA KNEZA un Danes ob 20. uri, v nedeljo ob ^3., 1,6. in SALVE SMEHA! — Dve uri prijetnega razvedrila! —^ ISO M lit: SMEHA: »3 topničarji iščejo ljubezni« »Maiteža« cirkuški velefilm sedanjosti. KINO M O I j ne pesmi, polne hrepenenja, so opajale ', i 1 j org Jugosiov. nacionalne navzoče goste. Ni čudo, da sta se tudi oba •stranke na Viču bo imela v soboto 1^. t. ^»f«*^ ^^ubila v to dekle. Toda Aixa m. ob 20. v salonu gostUne Pirnata na * 20 poklonila svoje srce Hamedu. Ab-Glincah redni občni zbor z običajnim \ sažam aavJne dom°Tr ^L«* P^-dnevnim redom. Na občnem zboru bodo i ^e navdušeno sprejme Toda Hamedu ru poročali tudi ^ele-nti banovinskoga in I bl1" ao 1 fmčn^S» pom"';jer;t1 YeT pnT , Isreskega odt^ra J::? zato pričakujemo, | ? đomov ponovo napada Absalamova kr- : . , ,(.,.lo { dela m ubija njegove čuvarje. Pa tudi Ai- i da se bo članstvo K>lneon številu. 1 d >:•::'. i :a?oaranjj pii Hamedu, katorog. jii napodi iz nje^ovvfera dvora V pu- le blagajni dobite Uiui programe p Uvodni]:, ki vsebuje . Tske in bibliografske podatke ter kratko muzikalno oceno vseh osmero zastopanih skladateljev, je napisal Fr. Marolt. Delo je majhen prispevek k slovenski glasbeni zgodovini; občinstvu priporočamo. —lj Hranilni in posojilni konzorcij, Kreditna zadruga drž. usiužbencev \ Ljubljani, ima svoj 65 redni občni zbor v torek 12. marca ob 20. v beli dvoran! hotela -TJniona« v Ljubljani. Zborova T ni red Je objavljen v »Našem glasu« in ^Učiteljskem tovnri^u*. 144 n —lj KNje-gova prva ljubezen«. Poleg tega je objavljen v novi številki Našega vala filmski pregled in rubrika ^Radio in televizija«, ki obvešča radijske naročnike o najnovejših in najaktualnejših dogodkih na teh dveh področjih. Posebno pozornost zbuja edinstvena reportaža 1 uskih piscev Iljfa hi Petrova o Ameriki pod naslovom »Eno-nadstropna Ameiika«, ki je prevedena žc v vse važnejše svetovne jezike. Novi naročniki dobe prejšnja nadaljevanja brezplačno. Zahtevajte se danes na opied brezplačno številko, ki vam jo bo uprava takoj poelala. Mesečna naročnina je samo 10 din. naroča pa se pri upravi: »NAS VALi, Ljubljana, KDafljeva ulica 5. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, zmerno mrzlo in večinoma jasno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku, Splitu in Kum-boru 5, v Ljubljani 4.4, na Rabu 3. v Mariboru 2.3, v Zagrebu 2, v Sarajevu in Visu 0.0. v Beogradu —1.0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.2. temperatura je znašala 3.2, na aerodromu —6.4" O. Iz Ljubljane -—lj Os^NfasOvct! V ponedeljek 11. marca ho poteklo 19 let, odkar je umrl dr. Ivan O ražen. Na ta dan se bc zbrala številna Oražnova družina, da se skupno spomni svojega krušnega očeta. Zjutraj ob 9. se bomo udeležili sv. maše v frančiškansrci ' Čopič o temi: »Vzgoja mladino /v zavtru-garstvo«. Vabljeni tudi dttigi. 2a članice obvezno. —lj S teg planin k kraljice Alenelee priredi jutri ob 16. v beli ur.L n-;ki dvorani akademijo v proslavo 84. rojstnega dne ustanovitelja ska/tizrca Baden-Powella. StanM skavtinj in piijatelji Bkavtiama uljudno vabljeni. Vstopnine ni. —lj Krajevni otil,or .ladruusUv strajje obvešča svoje članstvo, da bo cbćrd zbor 11. marca t. 1. ob 20. v restavraciji pri >Slamiču« »kmečka soba). Članstvo, naj se občnega zbora v čim večjem številu udeleži. —lj Prihod novega trnovskco;1 župniku. Dravi ob 19. bo v Trnovem svečan sprejem novega župnika g. Iv2na Vindišarja. —lj N°V RTOb. V Starem tsrgVL r.rf Rakeku je unirJa včeraj ga. Janja Bencina. Pokojnica je bil?, splošno aiana m priljubljena. PogTeb bo iutn ob 15. na domače podvopaiiSče. Blag ji spomin. žtluj-.-CIm na- *e islereno sodtalje! _lj ZOružeiije I>oobla*.čeiuh graaitei>>v za dravsko banovino v Liubljani ima rodno letno skupščino v nedeljo 10. marca ob 10. dopoldne v posvetovalnici zix>rnice za TOI v Ljubljani, Beethovnova uliea št. 10. —lj Udruženje jugosloven»km inženjer-jev in arhitektov sekcija Ljubljana opozarja svojo člane na 21. ledni ietni občni zbor, ki bo <.Irevi ob pol 20. v društveni predavalnici na Kongresnem trgu l-II. n. (poslopje Kazine) in vabi na udeležbo. Na sporedu je med drugim izprememba društvenih pravil in poslovnika ter njih prilagoditev pravilom in poslovniku Zveze inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije in je zato udeležba dolžnost. —lj Društvo »SOfca« matica v Ljubljani priredi drevi v salonu pri s-Levu« ob pol 9. zvečer v spornin na 90 obletnico Prešernove smrti in bližajočo se 140 letnico izvrši zlečin. ki pa ne uspe. Aixa dodobra roozna plemenitost in nesebično ljubezen Absalr.movo, ter za vratno podlost njegovega druga. Z vsem žarom svoje liubezni se oklene Absalama in mu postane dobra ženn. Film. katerega lepoto podčrtavajo poleg divnih španskih pesmi prekrasni naravni posnetki in zanimivosti iz živi jen ia v Afriki, je na sporedu v kinu Slogi. Premiera je danes, ter priporočamo cenjenemu ol>či:i3tvu nabavo vstopnic v predpro-daji. 770 _lj Avfbus I^SjMjsjaa—B!o!t«> — Prebiti zopet redno obratuje. Odhod iz Ljubljano ob' 15.40, prihod v Ljubijano ob 7.30. KOLEDAR DANES: Sobota, 9. marca: Frančiška JUTRI: Nedelja, 10. marca: 40 mučencev, Tiha nedelja DANAŠNJE PRIREDIT V F KINO MATICA: Na križpotu KINO SLOOA: Aikaa, hči pustinje KTNO UNION: Ljubezen velikega kneza KINO MOSTE: Trije topničarji išče jo ljubezni in Maneža KINO ŠIŠKA: Heroji z Marne RAZSTAVA SLIK MATIJE JAME V JAKOPIČEVEM PAVILJONU odprta od 9. do 18. ZDRUŽEN J E JUGOSLOVENSKIH INŽENIRJEV IN ARHITEKTOV — sekcija Ljubljana občni zbor ob 19.30 v društveni predavalnici na Kongresnem trgu l/II. (poslopje Kazine) DRUŠTVO »SO<5A aa *ensko obleko, 32. vreča moke, 33. seženj drv, 54. žepna ura, 35. šest st olov, nadalje 5e 265 dragocenih dobitkov v blagu, perilu, posodi in rasnih obrtniških izdelkih. — Se je £ae, da al nabavite srečke! — Cena srečki 6.— din. - Izžrebane številke bodo objavljene _ v dnevnih časopisih. , _ ŠAH — Glavni turnir CSK. Tabela prvenstvenega turnirja Centralnega Šahovskega kluba daje po začetna kolib Be medle obrise, po katerih moremo »oditi uapetni ali neuspešni start poaameaiih tekmovalcev. Ko bo se F ur lani nadoknadil vsled odsotnosti preJožene partije, bo slika vsekakor jasnejša. Prekinjeni partiji ijs I, kola »ta končani. Germe k se je vdal fiiaki brez boja. ker se je prepričal, da je njegova pozicija brezuipna. Barčič je v končnici spletal Oobalu m a ta o mrežo, ia kar tere ni bilo rešitve. V H. kolu je Puc nad-fgral Germeka, toda. vsled nepazljivosti je kasneje pogrešil in prekinil partijo v končnici 2 dvema kmetoma manj. Pintarič je v sica:jaaki premagal Arri^lerja, goril pa je kot črni v središnjici nadigra! Samobora ki zmagal. Ćobal je pazljivo izrabil Hrenovo napako in po dolgotrajni borbi dobil v končnici, v m. kolu je Cobal kot beli v spanaJd partiji podlegel puco-vemu napadu. Berčiču je Seri) v srednji igri odnesel figuro, kar je aadeatevalo aa amago. Arrigler In Samobor sta remia'ra-la po aanimivi borbi. ftlAka je dobil partijo proti Pintar&u v napadu. Germek Je ▼ rsgledni poaeiji pogrešil v partiji s donom ki l^gUbtt v končnici. IV. kolo je prineslo Arrigler ju vaJtoo amaffo nad Borci- ZVOČNI KINO SOKOLSKI P«. V &ISK1 — Telefon 41-79 Največji vojni film vseh časov Heroji z Marne V glavnih vlogah: Ralmy, Jacquc Porel in drugi. Predstave danes ob J_. 9. url, jutri ob 3.. 5., 7. in 9., v ponedeljek ob £0, Ul. V dopolnilo: Foxov zvočni tedniki Prihodnji spored: Vihar nad Azijo čem, ki je po osvojitvi kmeta na preveč pasivno in s tem dopustil A.rrigler» ju, da je uprizoril silen napati na nasp ot-nlkovo kraljevo krilo. Puc je kot beli v si-cilijanjki premagal Copa, Germek z Aijč-hinovo obrambo Pintariča, š ^ka pa kot črni Samobora. Partiji Hren - feoli in Cobal - Furlani sta bili preloieni Sr po IV. kolu je: Sorli, Šiška 3 (1), Puc 2 in pol (1), Arrigler 2 in pol itd. Dvorski sah. kiUb Je včeraj odigra! prvenstveno zvezino tekmo s III. 1. - 1 C.SJC., ki se je končala z neodločenim rezultatom 4:4. Prvi imenovani bo odigral svojo nadaljnjo zvezino tekmo v torek 12. III. s III. moštvom L..S.K. v svoj .n lokalu Prešernova ul. 9 in ne v Zvez. M, kakor je bilo prvotno javljeno. Mladinsko moštvo LsKa igra v nedeljo 10. t. m. ob 10. s šah. klubom Selisanici r v njegovem lokalu (železničarska m Pražakova 19). Igralci naj se zbero ob 9.45. SPORT V Planici ie včerai doseeel najdaljši skok Bradi z 88 metr. Danes se trening nadaljuje, jutri pa se zakliuči teden ^muških poletov v Planici z glavno or:n d.t-vijo ob 11. dopoldne. V primeru nevarnosti vetra je možno, da se bo pričela glavna prireditev že ob pol 11. Zato opozarjamo vse udeležence iz LJubljane, na i se posluži jo posebnih vlakov. Prvi posvbni vlak bo odhajal iz Liublianc ob 6.18 In bo prispel v Rateče ob 9.02. PreJD.odaia vozovnic za ta vlak ie le ori Putniku. Ce bo za ta vlak prodanih develi vozovnic v predorodaji. bo vozil drugi onsebni vlak ob 6.41 s prihodom v Rateče ob 9.21 Sedeži v posebnih vlakih so do očj-o: tako. da le za vse udeležence, ki kuoiio vozovnico v predorodaji. dovoli prosora. Ce bi bila oba omeniena vlaka razprodana, bo vozil Se tretji posebni vlak. Tozadevna obvestila se dobe v bilietarni »Putnika«« Udeleženci nai ornoscčiio reden prevoz s tem. da kupiio vozovnice za oo^ebne vlake ter se z istimi tudi vračajo. Za obl«k Planice bo prodajala *el. vozovnice biljetarna »Putnike do 9. zvečer-Posebni vlaki, označeni z barvami belo. rdeCo in modro, bodo imeli numei^ane sedeže. Posebni vlaki so rezervirani p-ed-vsem za potnike, ki ai še do drevi nabavijo vozovnice. Smuk s Triglava. JZSS razrjisuie tekmo v smuku s Triglava v da.in j Krm za 31. marca. Tekmovalo se bo no r>r h JZSS in I. VV. O. ter do pravilnika, d h ločenem za Triglavsk dan 1. 1937. Le.os bodo tekmovala tudi meštva. Pravico starta imajo vsi verificirani tekmovalci pri JZSS in inozemski eostie. katerih savezi so ćlan: FIS-e. Klubi oriiaviio lahko do-ljubno število svouh tekmova cev. toda za oceno v moštvih moralo poimensko o . ;i 4 tekmovalce, ki bodo sta: tali za moštvo. Skupni čas prvih čreh da rezultat mD- štva. Zadnji v vsakem moštvu cdpaoV v klasifikaciji za rezultat v moštvih. Lahko tudi tekmujejo samo triie tekmovalci za svoi klub brez namestnika za boliši čas. Prijave le poslati na predoisanih saveznih prijavnicah najkasneje do 27. t. m. savezu, — Nepravilne ali zakasnele oriiave se bodo upoštevale le proti Drijavnini 10 d n za osebo. Vodie klubov in tekmovalci se oDOzarlaio. da bodo kavelie za vsako startno številko 10 din, kdor izgubi številko, se mu kavcija ne vrne. — Dolžina proge bo cca 4200 m z v šlnsko razliko cca 1000 m. Start bo ob ool 11 dop na Kredarici, le v primeru slabih snežnih razmer od Staničeve koče (stara Droga). Cilj za tekmovalce bo pri Debeli bukvi v SDOdnii Krmi. za dekleta na ori koći v Zgornji Krmi. Prvi triie nreimeio sno-rninske plakete »Triglavski dan«. Prvi trije v diueem in tretjem razredu tudi t>la-kete. Ce bo Startalo v vsakem razredu najmanj 6 tekmovalcev. Ce bo v enem ali drugem razredu manj kot 6 tekmova cev samo dve olaketi. če mani ko 4 samo ena plaketa. Razglasitev rezultatov v nedeljo ob 16 pred hotelom »Trig'av« v Mojstrani. Pokroviteljstvo so prevzel' minister aa zunanje zadeve, za telesno v/eo-je ter za vojsko in mornarico ter ban dravske banovina fttev. 57 »ST fJVfcflSR! NAROD sobota, 9 marca 1940. Stran 5 ■ ■ za sokolskim oraeoroft Jisfc!2ej Sokola v DaL Toplicah Sokolsko društvo v Dol. Topi cah praznuje letno 201etnico cvcjc0a 'obstoja ter nar>.'no kulturnega udejslvcv.snji. Dvajset 'et sicer ni mnogo v zgodovini nareda, vendar razm-rc, v katerih se giblje topll-ško sokolstvo, In dejstvo da so DoJ. To-p'ice vatea postojanka ob periferiji nern-ško-kcčevsk.-ga otcZ:n, narekujejo potrebo, da sokoistvG važno obletnico kar na'-srlovemeje proslavi. Sv kolsko d.-ušLvo £e je tietanovllo, kakor hutro mu je ob svoji lSk-tn ci spletk) »Bralno in pevsko društvo« primemo gnezJo. Kmalu po ost 10-vifcvi mu je sedaj pokojni veliki orij. telj sokotstva dr. G:egcr Žerjav kot min -^r za socalno po'ti ko" proti ma1! najemnini pck.onil obsežno zi. ano vojo^o oa ako. ki je služIla kot telovadnica te tudi za druga sckolskemu udejstvovanju potrebne d ne. Tako je bilo mlademu OOkoisk mu ruštvu zag C. ovseno udejstvovenle ?a do-10 let in pričelo se je veselo in živahno - . enje v televadn ci. Na soko's.sem o. u so 'ni 'gralske družino pridno upri.-ar-ucne in tudi vesele Igre prirejala na predavanja, debatni večeri in zabava. Društveno delo je rol jo uspeh, priiobilo mnoeo člr.nstva in sokolstvu naklonjenoga obfiinstm. Dnnes moremo reči, da so Dol. Toplice v sokolskom taboru, boru. V kratkem času je društvo vze^jlo ne-kaj dobrih teicvodcev, ki so z uspehom nastopali pri sokolskih tekmah. Ftec'no ko leto je priredilo društvo javen past p ter v Itio'o več okrežnih telovadnih nastopov. V 1. 1925 je dru&tvo podarilo in razvilo pri no udejstvuječemu se na ašea-ju parašcajflk' prapor, 1. 1927. pa je nsr x'".o ClanskJ prapor. Oba prapora sta do-rr če delo, ki so ga izvršile vrle sestre Ranice. Ko so v L 1931. podrti baro ko ki je slu-ZTa za sok telovadnico, je živahno sokolsko delovanje ponehalo in društvo je tlo prisiljeno k i votarjenju. toja vzt aj-na volja n želja po sokolskan napredku z vej khni žrtvami ln podporo SSKJ l po osen Sokolski dom. ki nosi naslov Bokolstd dom Nj Vel. Viteškega kralja A'eksandra I. Zed'n'telja«. Dasi dom ?e ni poponoma dojrrajen. more ven- .r soko'sko društvo nemoteno izvrševati v n.^em svoje važno poslanstvo. V bliživem času bo Sokolski dom v sedanjem stanju obmetan od zunaj in bo urejeno letr. radlsos, da bo tako dostojno sprejeli proste o priliki okrožnega zleta in slovesne proslave dvanajstletnice. Za pomembno proslavo se društvo že sedaj pripravlja, Sskolski fubile] v Zagorju Svoje jubileje bodo praznovali bratskn Sokolsko društvo Celje-matica, celjska sokolska župa, bratje v Gaberju, Smartno-Li-Uja. Fraznoval ga bo tudi S->kol v Zagorju in sicer 501etnico smotrnega in uspešnega delovanja kot prvo podeželsko sokolska d. uštvo z lepo in slavno tradicijo-Glavni pripravljalni odbor deluje s polno paro. da ho ta jubilej uspel v vsakem pogledu Pod predsedstvom starešine br. Ko-lenca Lojzeta že delujejo razni zletni odseki, ki jih vodijo izkušeni in delavni bratje. Tehnični odbor vodi br. načelnik France Klun, ki ima sestavljen generalni načrt za glsvna zletna dneva 15. in 16. junija. Ta r^1' naj upoštevajo bratska društva ter ga določijo za svojo udeležbo v Zagorju. Pr svetni od ek pod vodslvom prosvetar-ja br. Jožeta Kalana ima v načrtu koncert. n:i katerem bodo nastopila okoliška pevska društva, rudarska godba ter domaČi solisti. Odsek bo izdal tudi obširno, dokumentirano spomenico. Razstava sokolskega dela je poverjena br. Mruuhu Poldetu, ki mu stoje ob strani br. Potočnik Adalbert, sokin, Savšek in drugi. Stavbni odsek, ki ga vodi stavbeni podjetnik br. Pavlinić Niko, je doslej kot saa skoro enoletnega dela izvršil vse potrebno, da bo za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru, ki bo delo akademskega kiparja Kalina v arhitektonskem okolju arh. s^inčiča uveljavljeno naj lepše, kar bo na viden in trajen način simboliziralo delo našega sokolstva Se po-seoej v našem revirju. Osrednja točka ju-bilcj.iih dni bo torej odkritje prelepega umetmškega dela ob pročelju preurejene zunanjosti Sokolskega doma Prireiitvenl odsek vodi br. Majer. Opraviti bo moral ogromno delo razporeditve, pogoš^enja. prenočevanja in bo za svoje delo potreboval veliko četo de'-avoljnih ln neutrudnih bratov in sester. V njegovo področje spada prehranjevalni odsek pod vodstvom podstaroste. starega borca br. Ognji siava F.ncingerja, prav tako tudi stanovaojrki odsek. P.ek'amni odsek vodi delavni br Viktor Pergar, ki bo moral oskrbeti obveščevalno in poročevalsko Blužbo v tisku, radiu ln kinu. Oskrbel bo tudi natis zletnlh razglednic morebiti tudi posebni postni žig na zletni dan. razporediti bo moral fotoamater je, organizirati udeležbo narodnih noš itd. ltd. Razni odseki imajo po jo ste seje ter pripravljajo o č--beličj m rlji.o tj m ^očno stavbo zletne^a dne Pri tein računajo na bratsko zavednost sosedov, ki boda gotovo v največjem številu pribite:i k nam. da tako v bratski slog4 pokažemo svojo veliko življenjsko ž avost. Lutkovni oder Sokola 1 na Taboiu vpri-zetti jutri v nedeljo ob poi 16. kom.cao lutkovno igro: »Juiček — dvorni zd:av- uikc. Pridite nasmejali se boste. Pri p. cd:tavi igia »Ju ci;ov ja-iz* Pretprodaja vstopnic jutri o- 11. co 12. v ->.u-51 v eni pisarni. Ob tej uri lahko tudi tele-fonlčno. Zdravo! 143 n — SoH<>l*Ki lutkar, IzSIa je oklepna .»te-vlka prvega letnika rS^koskega lut-karjac, lista za povz! go tutlUbretva med sokolstvom. List Izdaja meJžu/ni lu'kov-ni odbor sckoUk-h žup c'itivake ban vine v Ljubijan . Cep;av je Ust zrodno poLe-ten ter edinst\en p:l naa. ven ;ar mora premagovati velike gmotne težave in zato ga še ne morejo t skati. Ra^rrmožuje. o ga na razmnoževanem stroju, a kljub temu je revijo ckusna ter lepo Jluetrirana V prvem letniku je tztfo sest Številk z bo-goto \-sebno. Po vsebin se Ust deli is be-letristične prispevke idejne članke ln tehnični del. v katerem najdejo lutkarji izredno mnogo dobrih strokovnih ilankov. Človek bi pričakoval, da bo vlada'o za tako dober Pst večje zanimanje, a doslej majo izdajatelji precej slabe izkušnje. Oolžnost vseh sokolskih društev bi bila, tudi tistih, ki še ne goje lutkarstva, da bi list po praJa kar bi ne zahtevalo no-i>cnih posebn'h žrtev. Naročniki dobe za prvi letn k kiasne platnice, ki Jih je iade-lal knjigo, c-z žrl kar. tako da se lahko da list okusno vezati. Jezdni odsek Sok. tope LJubljana obvešča svoje članstvo, da se pričnejo v nedeljo 10. t. m. redne jahalne vaje. Zbor ob \. 9 na običajnem mestu. Udeležba obvezna. Zdravo. vojaški oblast: za razumevanje naših te-\ ^.cUj in vse.^ran-ko podporo. - Trboveljska sekcija bo v kratkem pričela z načrtni, a del j... ter skušala pritegalt. k svoji orga&nmcrji tudi r zervne častnike iz so-sednjih indus.iijskih občin. Iz CeJ?a Zbor trboveljskih rezervnih častnikov Trboveljski rezervni častniki, o katerih smo nedavno poročali, da so sklenili ustanoviti lastno organizacijo, so so 23. febr. skoro polnoštevilno sbiali v tukajšnji restavraciji k ustanovnemu občnemu zboru, katerega se je udeležil kot zastopnik divizijske oblasti pomočnik divlzionarja brigadni general g. KukavlčiC, v Imenu celjskega pododbora UKOIR pa gg. dr. Bele in Sadar. Predsednik rud. inšpektor g. Rogl Je v nagovoru pozdravil s toplimi besedami navzočega zastopnika komandanta divizije in delegata celjskega pododbora ter podčrtal trdno voljo trboveljskih rezervnih oficirjev, da spričo izrednih razmer po svojih najboljših močeh pripomorejo do zdravega obrambnega duha aa dobro domovine, ki naj bo vsem najvišja svetinja Po prečitanju zapisnika o informativnem sestanku je sledila volitev predsedstva in funkcionarjev ter so bili soglasno izvoljeni za predsednika g. inž. Rogl, za blagajnika g. Pavčič, za tajnika g. Paternost. G. dr. Bele je v lepem nagovoru očrtal smernice UROIR ter naglasil zlasti dolžnosti jugo-slovenskih rezervnih oficirjev do naše hrabre vojske in do naroda samega Seznanil je prisotne z organizacijo UROIR ter priporočil, naj se začasno v Trbovljah ustanovi v smislu pravilnika poverjeništvo, katerega odbor bo sestavni del uprave celjskega pododbora. PiisoLiost generala g. Kukavičiča so zborovale! pozdravili z globokim zadoščenjem, saj je naša vojaška uprava s tem dokazala željo po tesnem sodelovanju aktivnega častniškega zbora z rezervnimi častniki po novih smernicah, ki se zadnje čase koristno uveljavljajo v naši vojaški organizaciji. Tehtne in klene besede gospoda generala, ki je trboveljske rezervne častnike pozdravil v imenu komandanta divizije, so najbolje pričale o težnjah najvišje' vojaške uprave, da rezervnim častnikom posveti podvojeno posornost v pogledu vojaške strokovne izvežbanosti ter jim pripravi vse pogoje za važno poslanstvo v naši vojski, nič manj pa med našim narodom. Gospod general je pozval trboveljske rezervne častnike k takemu obrambnovzgojnemu delu v najširšem pomenu ter apeliral na dobro voljo, red in discipliniranost, ki naj jih sborovalci prenesejo na vas narod. Svoje zanimive in poučne besede je zaključil s pozdravom Nj. VeL kralju, ki so se mu prikljufiili vsi sborovalci s gromkim »zivio« vzklikom. Gospod general se je podrobno zanimal aa patrebe trboveljskih rezervnih častnikov ter obljubil biti na pristojnem mestu tolmač njihovih telja. ?.a željo zborovalcev se bo v kratkem ustanovil tu tečaj na katerem bodo odrejeni vojaški odposlanci predavali o vs-m, kar bo naše rezeivne čas nike zanimalo Odrejeni boda tedenski sestanki z diskuzijsklmi večeri itd. Po sk'epih or^aMz^eiJMcege značais Je g. R gl zaključil občni zbor v duhu soMdar-oosti zborovalcev in njihove hvaležnosti I NAJLEPŠE ČT1VO Ravfien • ZG313E BREZ GROZE KlatMind: PJOTR • RASPUTIN HHBMK92BBfi2HH3ii22L4tfflQHBES!!^BB^BE9biflBi ^H^BSSSi RavMetu ĆRNA VOJNA T*i"»mnsnn' SIVKO M?**p-«va: RUDARSKA BA I Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din ZALOŽBA »CESTA* LJIBMANA — RN AFI^fBV A C7U t —« Pokiaj:n»ld Sokolski alet v Celju. Letos 29. in 30. junija bo v Celju ob 60-lotn c Sokolskega društva Celja malice in Mejile ce'-ske eofco^ke župe velik Juhi ejni zlet, ki si ga je Savez SKJ oavcjU j kot p ter brezip ačno skupno prenoci-I šče. Sokolska društva in čete naj do 31. marca sporoč jo v Celje, koliko znakov želijo in s cer ločeno za netelovadeče. te-ovaveče in za naraščaj. Naročilo Je obvezno. Bratje In sestre, ki so jim poverjene piip.ave za pokrajinski zlet ln reševanje okrožnic, naj točno in hitro odgovarjajo na dop se in okrožnice ztetae-ga otiboia. da oajtajo naporno ln veliko delo za jubilejni pok.aj.nak. zlet. —c Ii°memoi acija. Moška m ženska podružnica CMD v Celju priredita v soboto 16. t. m. ob 20. v ma i dvorani Narodnega doma svečano počastitev spomina pokom h velikih n&iOunh dobrotnikov gg. vladnega svetnika Emilijana Lileka in učitelja Franca Krajnca. Govorila bosta gg. prof. Janko Orožen in učitelj Franjo Ros. Sodeloval bo tudi zbor Celjskega pevskega društva, H komemoraciji je vabljeno vse n aro ".no aa vedno preb'valstvo. —c O HrvatsK«*,, primorja o p n sobnim oz rom na stare umetniške spomenike bo predaval v sredo 13. t. m. ob 20. ravnatelj Tujskoprometne sveze na Susaku, g. L S. Vrignanin v kinu Metropolu. Proda* vanje priredi krajevni odbor Jadransko straže v Celju al: u pno s Tujskoprometno zvezo Putnikom v Celju. Po predavanju, ki ga bodo spremljaje skiopticne slike, bo prvič predvajan v Celju kulturni zvočni film »Od Zagreba do Raba«, ki Je dosegel v raznih evropskih državah ln na svetovni razst-ivi v New Torku velik uspeh. Opozarjamo na to predavanje vso javnost. —c Za I. sinxf°ničn| Konoert združenih orkestrov celjske Glasbene Matice bi godbo 39. pp.. ki bo v torek 12. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, so vstopnice v pred-prodaji v Gori carjevi in Slomškovi knjigarni. Obeta se prvovrstna umetniška prireditev, s katero praznuje Glasbena Matica v Celju obenem 20 letnico svojega pdodnega delovanja, —C D:j»ki drž, realne gimnazije v Celju bodo uprizorili pod okriljem Ferialnega saveza v petek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Meskovo dramo >Mati« v re±i-Ji ge. A. Saoarjeve. Obiščite to predstavo v čim večjem številu! —c Prvo predavanje za rezervne oficirje bo v ponedeljek 11. t. m. ob 19. v Oficirskem domu, drugo pa v četrtek 14. trn. ob 19. v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležba obvezna. —e TJmrl» Ja v ftetrtek na Bregu pri Ce-lfu 781 e trta hišna posestnica Genovefa VI-voda, roj. Divjak ova, na Ostroznem pri Celju pa 72letna prouzitkarica. Amalija Podbr e garjeva. —e Nevaren vjomllee pred sodniki. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali v petek 471etm Ft. 8uraj, šofer brez stalnoga bivališča. 261etni posestn'kov sin Jote Podkrajftek lz Srftovice pri Pon kvi, 291etni posestnikov sin Franc Amid in njegov 2elerni brat Janez imid Iz Okroga pri Ponikvi. 251etni mehanik Franc Trbcvc iz Boletine pr! Ponikvi in 201etna posestnikova hei Terezija smidova iz Okroga. 2uraj je ukradel v zadnjih dveh letih v celjskem bi mariborskem okol Su 12 koles m izvršil tudi več vlomov. Ostali obtoženci so kupovali od Zuraja ukradeno blago ln ga prodajali Zjutraj za lepoto — za. zdravje! l^^rV Ai-*J J* BNEWU KAMNU dalje. Franc fturaj jo bfi obsojen na 3 leta robije, Joto Podkrajšek na 4 mesece, Franc imid na 5 mesecev, Janez imid, Franc Trbovc te Terezija smidova pa vsak na 1 mesec strogega zanora. —c Za vse življenje mu Je skaail obraz. Pred tr članskim senatom okrožnega sodišča se je zagovarjaj v potok 261et. rudar Ivan TJpJaznik tz dt. Pavla pri Preboldu zaradi težke telesne poškodbe. Uiplaznik je toni 19. novembra v Grenkovi gostilni pri Sv. Magda:eni blizu it. Pavla pri Preboldu zabodel Jurfja Ocepka s nožem v glavo in ga tako poškodoval, da ima Oce-pek trajno skalen obraa in da je njcgo\-o zdravje v znatni meri » trajno okvarjeno, TJp'azn'k Je bH obsojen na 2 leti in 1 mesec robije. —C Nesreča ne pOcfva. Pri Sv. Petru nad Laškim si Je 121etni posestnikov sin Martin Lok osek pri padcu zlomil levo nogo v gležnju V Radmirju si je 3lletni tagar Frrnc Golob v torek pri padcu hudo poškodoval desno nogo v kolenu. V četrtek Js drkularka zgrabila 2l'--'tne^- rudarja Franca KI in ar ja % Zvodn-. ■ a prj Te-harju In mu težko poškodovala desno koleno, istega dne Si je 411etm posestnik Gregor Plntar v 8elcah pri Novi cerkvi pri padcu zlomil desno roko v ramenu. V Solčavi Ja padel 30 letni gozdni delavec Karel besovsefk prt delu v gozdu in si nalomi! desno nogo v gležnju. V Peeovnlku pri Celju si Je 181etna posestnikova hčerka Antonija Jurakova doma pri padcu zlomila desno roko nad komolcem. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —C Zdravniško dežurno službo za čl*nf orZD bo imel v nedeljo 10. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. —c Otvoritev koe v Savinjskih Alpah. Kocbekov dom na Kcrošicl bo od sobote 16. t. m dalje stalno oskrbovan. Frischau-fov dom na Okreslju pa bo otvorjen na veliki četrtek 21. t. m. In ostane oskrbovan preko velikonočnih prasni kov. Letos je na planinah mnogo snega. V Savinjskih Alpah se smučarjem obeta idealna smuka. Pri Mozirski koči na Gol teh je 80 cm snega, deloma aren, deloma pršič. Današnja jutrnja temperatura —12. Vreme lepo in solnčno. —c Slovanski večer bo v soboto 6. aprila v Narodnem domu v Celju. Na sporedu bodo koncertne in pevske točke ter plesi. V telovadnici Sokolskega društva Celja-matice vadijo vsako sredo ob 20. Oesko besedo in narodna kola. Obleka za obisk slovanskega večera bo promenad na, vendar je splošna želja, da bi bilo na prireditvi kar največ narodnih noš. Bratje In sestre naj skušajo do tega dne, če mogoče, dobiti narodno nošo. V torek 12. marca ob 17. uri bc v Celjskem domu sestanek starejših sester, ki se bodo posvetovale zaradi sodelovanja na prireditvi. Na sestanek so vabljene vse starejše sestre s prošnjo, da se ga smnesljlvo udelesVjo. Posebna vabila iim nf botlo dostavljena VERJETNO — če n« boste nehali hreečati • tem saksofonom, bom znorel, se Je pritoževal sosed sosedu. — Malim, da ste se znoreli, je odgovoru mirno sosed. Saj sem nehal Igrati že predvčerajšnjim. Iz Zagorja —lj Lepo In redko priznanje. Mnogoteri napredek v posameznih gospodarskih panogah nase doline je tesno povezan z agilno osebo zagorskega učitelja g. Lojzeta Kolenca. Celo vrsto let je organiziral, vodil in dajal nove sodobne pobude v sadjarstvu, Čebelarstvu, pri selekcijskem društvu, gozdarstvu, pri zadružnem delu, kot starosta Sokola, pri dobrodelnem delu in povsod drugod, kjer more kaj kor latiti naši skupnosti. Po vsej dolini pa je znan tudi kot izvrsten učitelj in vzgojitelj, ze dobra trt desetletja. Te dni je g. Kolenc prejel Jot lepo in redko priznanje »za poslovanje pri dečjih dneh aa pogozdovanje in za pit'uoagardo pogozdovanja v občini Zagorjec diplomo bansks uprave. Poleg njega sta preje' enako priznanje še graščina Grmača pn Litiji in TPD. — Volitev *b; eeine preteklo nedeljo izvoljenih 16 C savskih zaupnikov je bila v četrtek zvečer v prostorih rutinJMe restavracije v Toplicah. Po daljšem posvetovanju so se zaupniki zedinili za tajno glasovanje po listkih. V veliko presenečenja zmernejših socialistov ^ta prejela največ glasov g. Ciril Groznik, ki je postal starešina, in g. Slavko Taufer, ki mu je poverjeno mesto tajnika, oba z levice. Izvolitev bo morala potrditi banska uprava, da bo pravomočna. — Redna letna skupščina Posojilnice ▼ Zagorju ob Sav! bo v ponedeljek 18. t. m. ob 18. v zadružnih prostorih. — Redni letni občni rl>or KJS bo v nedeljo 10. t. m. ob 15. v mali dvorani Sokolskega doma. — Rudnišk^ vesti. Pri rudniku je zaposlenih okroglo 1130 dolavcev. Zaposlitev je »>olna in se skoraj ne more ustreči zahtevam povpraševanja. V bližini kurilnice so te dni deponirali pod gozdičem poleg kolonije presipovalno napravo za deponirani premogov drobiž, ki bo Sel »edaj v den°.r. Za apnenlce na postaji so začeh pridobivati kamen od levega »riglja«, cigar polovico, obrnjeno proti cesti, bodo v nekaj letih porabili in sežgali v apno. dočim je ostala polovica nepoiaben pešče-nec. V vidiku je elektrifikacija rudniške železnice. O odškodninskih zahtevkih posestnikov na Orleku, ki se že tri leta pravdalo s TPD zaradi plazov, ki so jih povzročili že davno opuščeni rovi. bo zadnjo besedo izrekel še tretji, nevtralni izvedenec. Od tega bo odvisno, če bo<:o prejeli Interesenti kako odškodnino za škodo na svojih zemljiščih. — Draginja narašča. Pred kratkim so okoliški dobavitelji mleka sklenili povišati cene mleku od 2 na 2.50 din, kar je izvelo precej nezadovoljstva in se čirje, da bodo prizadeti marsikje mleko odpovedali ali pa zmanjšali dosedanjo porabo. Prav tako so sklenili dvigniti cene naši m^sar-JL, čeprav Je bilo doslej meso pri nas dražje kakor n. pr. v Laškem, ki Je tudi in- dustrljski kraj, poleg tega se v drugem draginjskem razredu. Ali sem prispeval za sofeolsfel dom v Trnovem? Naša vse« naša predraga mama JANJA BENCINA nam le umrla. Pogreb bo v nedello 10. marta 1940. ob 15. url v Staram trgu pri Rakeku. Stari trg. Maribor. Beograd. taluloll: MILOŠ. NADA. DUŠAN, hčerka In sinova; FRANJO KOV At. sef; MAJDKA In JELKI C A. ynukinil In ostalo sorodstvo. I - -x> JSI 'JJSI Stran 6 »SLOVENSKI NAROD« Rumunsko tekoče zlato Na davkih in drugih javnih dajatvah plača državi letno nad 7 milijard lejev 57 Petrolejski vrelci pri Morenijju, ko so goreli Zlati žebeli rumtmskega narodnega bogastva ie nafta. Manjši del rumunske nafte čroaio iz naftnih Doli. razprost:raioč h >e na površini okrog 500 *vm v dolžini in okros 50 km v širini. Ta zlati pas leži na vzhodnem in iužnem poboČiu rumunskih Karpatov od kraja Mehedinti do Bukovine. V zadnjih letih so zera d ili mnoeo tovarn, kier se oroizvaiaio stranski oroduk-tt kj nastanejo pri predelovan i u nafte, da •v ta zaklad izkoristi čim racij onalnele. r.o! petroleisko industrijo so potrebne velike Investicije, kajti vrtanie vsakega nerroleiskega vodnjaka stane več tisoč ali celo več mililonov leiev. Stroški so neposredno odvisni od geoloških razmer v do-edinih krajih in od glcbine vr.anla. V kra-lu Baca u so oetroleiski vrel i dobe k: 38 dn 720 m v Buzau 28 do 450. v Prahovi t C" do 1400 m. Tudi dnevna črrjalna ka- tra.ci+e*a ooedinih vrelcev ie zelo različna. V ooljib okroe Prahova se jriblie okrog fjO do 90 ton dnevno, v Buzau pa od 3 do ~ ron Il.&oo vagonov in cevi R i imunske državne železnice imaio na razpolago za prevoz nafte 11.000 posebnih fistern vagonov. S temi prevažajo sirovo nafto, namenjeno za domači trg. Za izvoz namenjeno nafto prevažajo vagoni petro-lejskiii družb ali na uvozniki sami. Največji del romunske nafte se orevaža z ladjami iz čmomorskega pristaniška Ccn- stance, ki je tudi znano letovišče. V pristanišču v Constanci ie no?ebno pevrolej-pristanišče, kier stsravljajo nafto v velike jeklene cisterne. Iz teh je nafta na-neliana do posebnih ceveh, tako da teče kar v tovorne ladie, ki Da morajo biti tudi temu orimerno narejene. V ori^tanišče je narjellaria nafta oo velikih ceveh narav- nost iz petrolejskih vrelcev. To 1e omogočeno zaradi znatne višin razlike med pristaniščem in petrolejskim poljem. Nove podobne cevi so položili 1 1916. iz Ploestia do dunavskega pristanišča Giurgiu. To delo ie opravila nemška okupacijska armada. Po svetovni voin: so oo'ožT" treti? če- da se lahko prihrani precej premoga. Toda izkoriščanje še ni organizirano tako. kakor bi moralo biti. Pred leti ie nastala pri Moreni ogromna eksplozija, ko ie nekdo vrgel cigareto v tak plinski gejzir. Gorelo ie več let. Investirati so morali težke milijone, da so utonili oeeni. Plamen je švigal do 70 m visoko. Bila ie velika nevarnost, da bi se vneli tudi vrelr-i nafte. Skoda ie bila ogromna. Ples milijard Z vso pravico lahko imenujemo nefcafte-re delniške družbe, izkoriščajoče bogate vrelce nafte, mamutske, ker so to ogromna podjetja. Tako predela družba Astra Romana na leto 1,190.000 ton nafte. Steua Romana 912.000 ton. Romano Američana 730.000 ton. Concordia Vega 685.000 ton, Uniea Ori on 450.000 ton. Colombia Ploesti 342.000 ton V Riimuniti obratuje 55 rafinerij, ki predelajo na leto blizu 6,000.000 ton nafte. Vse nafte pridobe v Rum uru j t 8.5 do 9,000.000 ton. Rumunija sama porabi od tega za svoje tržišče okrog ool drug milijon ton v vrednosti okrog eno milijardo lejev. vse drugo gre na v inozemstvo. Na davkih in drugih iavnih dajatvah plača, rumunska petrolejska industrija državi nad 7 milijard lejev ali približno tretjino vseh rodnih državnih dohodkov. r>^„,T,. io ---- n - -<»tro>TeiakJ indu- jLuiuja-tank za prt-\a^auje i tcm'ja vi iz Baiooi do Bukarešte, da ie preskrbljena rumunska prestreči ni ca z nafto za kurjavo in industrijske potrebe. Po teh ceveh gre vsak dan okrog 410 vagonov nafte v peci centralnih kurjav, v tO vame itd Večni plamen V nekaterih naftnih obrtih se pojavljalo tudi zemeljski plini. mihteči iz zemlje. Šele v zadnjem času so začeli izkoriščati tudi ta vir energije Zemeliske pline rabijo namesto navadnega plina za razsvetljavo in za kiiho. ali Da tudi za segrevanje vode v iavnih kooališčm in podobno. Ta plin razvija mnoeo toolote tako Švedski prostovoljci odhajajo na finsko fronto AH Je bil Cervantes zdravnik? Temeljitost, s katero se v Don Quichotu govori o vseh zdravniških zadevah, je že davno zbudila pozornost zgodovinarjev in adeavnđpov. Nekateri domnevajo, da je imel Cervgntes to znanje po svojem očetu, ki je bil lekarnar in ranocelnik. Drugi pa naravnost trdijo, da je bil Cervantes sam zdravnik, W. Leschmann, ki je izdal L 1936 -azpravo »Cervantes, pesnik in — zdravnik?« pušča to vprašanje odprto, naglasa pa, da znanje, ki ga kaže Cervantes v Don Quichotu, daleč prekaša stopnjo, kakršno »e mogel doseči v tistih časih izobražen laik. Duševni razvoj Dona Quichota se povsem u Tema s poedinimi razvojnimi stopnjami paranoikove bolezni. Vse zdravniške podrobnosti v Cervantesovih delih se ujema-ib s tem, kar je mogel vedeti zdravnik v tistem času. Leschmarin opozarja na to, da se zdravljenje Don Quichotove smrtne bolezni — najprej lahna slabost, potem ves teden huda mrzlica, potem dozdevno zbolj-:snje m končno, ko mrzlica popusti, naglo poslabšanje — točno odgovarja klinični sliki pljučnice Ce upoštevamo vse to, bomo deloma razumeli, da je odgovoril Thomas Svndenham mlademu zdravniku, ko ga je vpraša!, kako se lahko človek najbolje pripravi na zdravniško prekso, takole: Čitajte Dona Quichota! stri ji z 42% državnega deleža, plačanega deloma v gotovini, deloma v sirovinah. V rum unski petrolejski industriji ie zaposlenih okroc 500.000 delavcev rn nameščencev. Vse nimimske petrolejske naprave predstavljajo milijardno vrednost da vrednosti nafte same niti ne računamo. Zaloge nafte v mmunsfci zemlji so še ogromne. Mnogo ie Se vrelcev, ki leže še nedotaknjeni kot rezerva za primer, če bi se dosedanji vrelci izčrpali ali rjoškodova-li- Rumunska petrolejska proizvodnja še ni doseg"! a najvišje stoonie. Drueod r>o svetu se na petrolejska pol in izcrrevaio ali pa so že pred izčrpan iem I Jubilej predora pod St. Gothardom Pred 60 leti, 29. februarja 1880, se j** razširila po svetu vest o dograditvi nove železniške zveze med Švico in Italijo. Tistega dne je bil namreč prekopan predor skozi švicar.sko goro St. Gothard. Takrat je govoril svet o pripravah za prekop Panamske morske ožine, pa tudi o možnostih podmorskega, prekopa med Anglijo m Francijo. Tn vendar je veljalo to delo za tehnično čudo. Kopanje predora pod Mount Cenišom je trajalo 17 iet, goro St. Got-harda so pa prevrtali v 7 letih iu 7 me- J secih, Čeprav je predor 2.700 m daljši od onega pod Mount Cenisom. Predor so začeli kopati v juliju 1872 Goschenenu na severu in v Airoli na jugi. Dela je vodil inženirski gradbenik Louis Favre, ki je bil proti konkurenčni italijanski tvrdki za 15.000.000 cenejši, razen tega se je pa še zavezal, da bo dogradil 14.820 m dolgi predor v 8 letih, sicer pa da bo plačal visoko globo. Obljubo je držal, toda dograditve predora ni doživel. V juliju 1879. ga je namreč sredi delavcev v predoru zadela kap Kdaj postaneS slaven Mnogi veliki talenti eO le ▼ icle ▼ zrena letlli Ce proučujemo Življenjepise slavnih mož. ki so se proslavili v zgodovini, s presenečenjem ugotovimo, da so plodovi njihovih genijev zoreli oo veČini Sele v tret-iem in četrtem desetletju niihovefia Življenja. Vendar je med slavnimi možmi tudi mnogo duševnih velikanov, ki so ee proslavili že v mladih letih. Nekateri so duševno dozoreli že zda vrta v preden so telesno dorasli. Predvsem so se mladi proslavili mnogi skladatelji in matematiki, ki so boli pravi geniji že pred svojim 20. letom. Klasični vzor takšnih genijev so bili: Mozart, ki je bil že v svojem šestem letu virtuoz na klavir. Paganini, ki je začel svoje pustolovsko življenje kot violinski virtuoz v 16. letu, Sehubert. ki se je proslavil v svojem 19-letu s skladbo Goethe je ve pesmi »Er&d-nige, m Mascagni. ki ie že 18 letni napisal svojo prvo opero. Zelo mlad se je proslavil kot izreden matematični talent Pascal, ki ie v svojem 12. letu sestavil geometrijski sistem in šele 17-letni objavil znamenita dela o prerezu stožcev, ki vsebujejo slovito Pascalovo pravilo. Tudi Gauss je žel slavo zelo mlad, saj je izdelal svojo teorijo o delitvi kroga že kot 19 letnik. Ko je bil star 20 let. je objavil osnovna pravila algebre. K tem imenom lahko pridružimo le imena številnih mladih iznaiditeljev iz drugih strog. W. Morton je dandanes zelo malo znan: iznašel ie narkozo z etre m in sam izvršil prvo operacijo z njeno pomočjo, ko je bil star šele 27 let. Tudi ime Ban-tma le malokomu kai pove, čeprav je človek, ki se ie tako oisaL odkril v svojem 29. letu insulin, ki se mu morajo zahvaliti za podaljšanje življenja sto tisoči ljudi, trpečih za sladkorno boleznijo. Marconi je iznašel anteno, ki ie šele omogočila raz-V0J brezžične telegrafije in že v svoiem 23. letu ie ustanovil v Londonu »Brezžično telegrafsko družbo«. Med pisatelji svetovnega slovesa, ki so S« Uveljavili že V mladosti spada predvsem Dickens, ki je že v svojem 24. letu star. Cervantes Je napisal »Don Oudchota«. ko je bil star ie 58 let no dolgih letih pustolovskega življenja. Kant ie napisal svoje glavno JEflooraafsko delo »Kritika čistega razuma«, ko je bil 57 let star. Norveškn dramatik Ibsen se ie proslavil v svojem 51. letu z dramo »Norac. Bernard Sna v je žel priznan i e sicer že v svojih mladih letih kot dramatik, toda svetovno slavo si je pridobil šele po svojem 50. letu. Ed gar VVaUace je bil že 52 let star, ko je za čel pisati kriminalne romane, ki so Proslavili v svetu. Edgar VVallaoe FV> svu jem 50. letu so se proslavili tvrcfc mnogi znanstveniki. Italijanski anatom Galvani je bil star 52 let ko ie odkril osnove elektrike. Darwin, ki je zelo t.peJ že v svojih zrelih letih zaradi živčne izčrpanosti, je napisal kot 50-letnik svoje slovito delo »O izvoru vrst«, s čimer ie bila začeta nova epoha biologije. Rontgen je hči neznan profesor fizike v Wurzburgu in Šele kot 50 letni si ie čez noč pridofe-il svetovno slavo z odkritiem X-žarko Charles Dickens dosegel svetovni uspeh s .svojim prvim romanom. V enaki starosti se je proslavil tudi pesnik lord Bvron Njegovo delo Chiid Harold« mu ie pridobilo oboževa-telje Anglije in vsega sveta. Velika nemška pesnika Goethe in Schiller sta se proslavila že Dred ?vojim 25. letom Schiller je napisal, ko je bil star 22 let. ^Razbojnike«. CJoethe pa ^Gotz von Berlichingen«. a kot "25-letni ie izdal Wertherja«. Kljub temu se ie mnogo slavnih mož •»roslavilo šele v svojih zrelih letih in celo r*roti koncu svoieea življenia. Slavni Grk Sofokles ie napisal svoie najznamenitejše delo »Antigona*, ki mu je »rineslo nesmrtnost, šele ko ie bil 55 let CJhariea iiarvvin Mnogi slavni možje so se proslavili šele ob koncu svojega življenia. Fontaine ie napisal svoj prvi roman šele ko ie bil 59 let star. a svoje mojstrsko delo »Eff> Briest« je izdal Šele. ko ie bil 78 let star »Kosmos« glavno delo A von Humboldta ie začelo izhajati šele. ko je bil slavni ori-redopisec star že 76 let. Ti primeri nam dovolj zgovorno kaže.io da ie slava muhasta kakor sreča in da človek lahko upa na slavo do konca woipot življenja. Potniški žepni telefon Italijanskemu izraiditeliu Mastinc'tu se ■e posrečilo sestaviti mali žepni telefon, ki bo dobro služil pri najrazličnejših prilikah na potovanjih bodisi oo morju, v letalu, na vlaku, ali avtom c bi! u. lahko se ga bodo pa posluževali liudie tudi na sprehodih. S tem aparatom ie omogočeno priklicati vsakega abonenta telefonske centrale, na tudi lastnika podobnega telefonskega žep-nega aparata. Za iznaidbo se zanima že okrog 20 držav Izrajditeli Marini je bil odlikovan z nagradr- Odbora za znanstvena raziskovanja. lipi sovjetskih ujetnikov na Finskem Prvi zemljevid sveta na Kitajski Čeprav je kitajska kultura mnogo starejša od evropske, je minilo komaj nekaj stoletij, ko Kitajci niso skoraj ničesar vedeli o zunanjem svetu. Bili so približno v takem položaju kakor Evrope t dokler nista bili odkriti Amerika in Azija, V 16. stoletju m sicer leta 1584 je prispel te Evrope na Kitajsko italijanski misijonar pater Matteo Ricci. ustanovitelj katoliške misije na Kitajskem. Prinesel je s seboj zemljevid vsega takrat znanega sveta tn izobesil ga je v svoji koči v mestu Sao-kim Kitajci dotlej niti sJutili niso, da so razen njihove ogrocrme drŽave na zemlji se oTuge velike dežeJe. Zato so se zelo začudili, ko so zagledali zemljevid. Kmalu je prvi zemljevid sveta na Kitajskem veL Pater Ricci je imel prijatelja rina in ta ga je pregovoril, da je vzel čopič m tuš ter začrtal na zemljevid besedilo s kltajfckimi znaki. Zemljevid «o potem ponatisnili v kitajski tiskarni pod imenom *popoin zemljevid gora m morije. Ta zemljevid se je polagoma razširil po vsej Kitajski. Natiskanih je bilo na deset tisoče izvodov. Obranilo se jih je pa samo baje pet. Bn izvod tega zemljevida je shranjen v vatikanski knjižnici in predstavlja seveda ogromno vrednost. OTROŠKA USTA Oče sprašuje štiriletnega sina, kako mu je kaj všeč bratec novorojenček. — Bi že slo. — pravi, toda zakaj niste kupili storilko večjega? i Vpliv salnea na zdravje Zadnje čase se vedno bolj utrjuje prepri-ča bi se bencin pojavljal kje neposredno v naravi, to je velika redkost Edini tak primer je v dolini Motombo. v oblasti Santa Clara na otoku Kubi. Tam so naleteli na vrelce, ki dajejo v nasprotju z drugimi vrelci mineraJnh olj čist bencin, poraben za pogon motoi-jev takoj, čim pride kz zemlje. Z bencinom prepojene zemeljske plasti leže 60 do 400 metrov globoko. Bencin črpajo iz zemlje s črpalkami, ki jih goni zemeljski pln. uhajajoč iz zemlje obenem z bencinom. V dveh letih so izčrpali tu iz zemlje okrog 20 000 ton čistega bencina, POMAGATI Si MORAŠ ZNATI — Halo. tam zastavljalnica? Prosim vas, kolko > ura? Od včeraj imate tam mojo uro. —-:- Stev. 57 »SLOVENSKI NAROD«,*****. 9. mam 1*0. Stran 7 Ali se da človeško življenj e podaljšati? Psihologija staranja — nenapisano poglavje — Ka] je dognal ameriški n£en]ak prof« Carlson Profesor fiziologije na univerzi v Chica-gn a. j- Carlson piše v ameriškem mesečniku o tem, kaj more moderna veda povedati o vzrokih Človeškega staranja in kak* Sne izglede imajo na uspeh pcskuei, da bi se človeško življenje podaljšalo. Temeljni činitelj vseh člnlteljev, ki skupno odločajo o visoki starosti je dednost. To pomeni, da bi se človek postaral in umrl, če tudi bi se posrečilo obvarovati ga vseh nalezljivih bolezni, ustvariti mu Idealne življenjske in delovne pogoje tn odrediti rrm samo toliko fizičnega In duševnega dela, kolikor ga lahko brez najmanjše Škode opravita njegova duša ln telo. Kako visoko starost bi dočakal o tem bi v takem idealnem primeru odločila samo dednost odnosno podedovanost vseh telesnih ln duševnih lastnosti. Vsaka prirojena lastnost vpliva na dolgost življenja. To pa seveda ni pri vseh ljudeh enako. Ker ie pri vsakem organu iz skupine vitalnih organov, kakor so sree, jetra, pljuča, ledvice, ščitna žleza, trebušna slinavka pa tudi žleze z notranjo sekrecijo t.sl Življenje nujno potrebna, bi v tem idealnem primeru odloČil o celotni starosti tisti organ, ki mu je po prlrojenoeti določeno najkrajše življenje. V dejanskem življenju se pa zastira ta naravni nastop starosti, pospešuje se z ne- krTKokratnim naporom zunanjih in notranjih činiteljev. Tisti organi, ki pod tem naporom najbolj trpe, se prezgodaj obrabijo in tako prevzame najprej obrabljeni organ besedo o človeški usodi, on postane življenska ura osebnosti, ki pomenijo njeni kazalci na dvanajsti smrt. Izredno va- žan organ je v t**m pogledu sree, z ožiljem, pa tudi ledvice. A tudi žleze z notranjo sekrecijo trpe tako, da jih smatrajo mnogi za usodno Življenjsko uro. V začetku ko so jeli učenjaki spoznati važnost hormonov, so to nalogo pripisovali zlasti spolnim žlezam. Kar je privedlo približno pred 20 leti do pravcate poplave pomlajevanja. Zdaj je pa znamo, da prav spolne žleze sploh ne vplivajo na dolgost človeškega življenja. Ce bi ne bilo tako, bi morala vplivati na dolgost Življenja na eni strani kastracija, na drugi pa prenos svežih žlez na telo. Ne eno ne drugo pa takega vpliva nima. Kastratl lahko žive zelo dolgo, a ljudje, ki so dobili sexhormon se jim življenje ni niti podaljšalo niti skrčilo. Prej lahko odločajo o dolgem življenju druge notranje žleze z notranjo sekrecijo posebno nadledvice in trebušna sli-novka. Ker pa ti organi zelo trpe in so sami nežni, lahko otope pred drugimi in pomaknejo tako življenjski kazalec na 12. Kar se pa tiče vseh teh organskih darovalcev tivljenja, je odvisna dolgost življenja ne glede na dedne činitelje v veliki meri od življenjskih pogojev. V pogojih delujoče Činitelje lahko razdelimo v štiri skupine; infekcija, dleta, delo ln strupi. O infekcijah, za sedaj lahko rečemo, da nobena nalezljiva bolezen ne podpira dolgega življenja, O dleti je ugotovil prof. Mc. Cay e Cornellove univerze zaenkrat samo na belih podganah, da se da življenje teh Živali izredno podaljšati, če jih hranimo z zelo dobro hrano, samo Če je je malo. take da so podgane vedno nekoliko lačne. V tem primeru se da rast z nekoliko tednov po- daljšati na dve leti Toda aa sedaj bi se zdravniki še ne mogli čutiti upravičena, da bi prenesli take rezultate podgan na ljudi in bi svetovali zadrževati otroško rast recimo do SO. leta, ln da bi a« tako doseglo podaljšanje življenja. Vendar pa lahko sklepamo iz Mc. Cavjevih poskusov, da je deloma odločilen za individualno dolgost človeškega življenja padec temeljnega Življenjskega procesa. 0 delu tudi nI znano„t aH dolgemu življenju Koristi aii Škoduje. Kdor ne dela, je često nagnjen k splošnemu odporu proti življenju in k degeneraciji Pa tudi človek, ki telesne in duševno intenzivno dela, lahko zaradi izčrpanosti degenerira. To poglavje je eno izmed najmanj raziskanih. Strupi vplivajo na dolgost Človeškega življenja, in sicer tisti, ki jih imenuje Carlson civilizacijski. Med te spadajo alkohol ln alkaloidi v p j ačah tobak, svinec, arzen, fluor, cink in druge kovine in nekovine, Id jih sprejme moderen človek vase s sadjem, konser«, irano hrano ali neposredno lz zraka, kamor Jih izdihava vsak dimnik, vsaka delavnica. Zdravnik ugotovi zdaj večidel samo akut-lo kronično zastrupljenje Z enim izmed teh strupov. Organizem je pa lahko le nekoliko zastrupljen in to se večinoma ne da ugotoviti. će upoštevamo vse to, lahko rečemo, da ni mnogo izgledov, da bi smel zdaj kdo predpisovati tak recept na dolgo življenje, kakršnega bi se mogel navaden Človek držati. Z cmerim! besedami rečeno, učen-jakl nam do sedaj še ne morejo odgovoriti na vprašanje, ali se da človeško življenje podaljšati. Ne kupiifte vojaških stvari! ££a $4urlsiifi ne velja izgovor, da nisi vedel o določbah § 1ZZ k. z. Ljubljana, 8. marca v zadnjem času se morajo zagovarjati pred sodnikom okrožnega sodišča mnogi obtoženci, ki so se pregrešili prod § 122 k_ z. Po tem paragrafu se kamu je z zaporom do dveh let ali z globo cio 20.000 dn, kdor kupi ali sprejme v dar, v zastavo ali zameno od vojaka vojaške stvari. Obtoženci se povečini zagovarjajo, da niso vedeli, da ne sonejo kupovati od vojakov vojaških stvari. To je v resnici najlažji zagovor, pa tudi najmanj verjeten. Delavec Anton Sodja iz Mojstrane in njegova žena Marija sta se tudi zagovarjala, da nista vedela, da je prepovedano in kaznivo kupovati vojaške stvari, Sodjja je kupil od nekega vojaka par čevljev, njegova žena pa nekaj vojaških rjuh. Vojaški žig na rjuhah je izrezala in rjuhe tako zarobila, da ni bilo mogoče na prvi pogled spoznati, da so predelane. Že po tem je sodnik lahko sodil, da je žena vedela, da je kupila predmet, ki ga ne bi smela kupiti. Obljubila je. da ne bo ni-već kupila vojaških stvari in je prosila za milo kazen. Ako ne bi bila oba že predkaznovana,. bi morda dobila pogojno kazen, tako pa sta. bila kaznovana nepogojno in sicer mož z globo 600 din, žena pa z globo 900 din. Kazen sta sprejela oba, a je mož pi^pomnil, da niaria denarja za plaćanje globe. Sodnik mu je pojasnil, da bo moral pač kazen prestati v zaporu, za vsakih 60 din 1 dan zapora. Hude prometne nesreče Skoraj ni več dneva razprav pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča, da ne hi sedeli na zatožni klopi neprevidni vozač: motornih vozil, ki so zakrivili hujše prometne nesreče. Vse take razprave so večkrat preložene, ker se še ni zgodilo, da bi obtoženi vozač priznal krivdo, temveč prerLIaMa vaker n:-či«. naši čitatelji seveda ne bodo uganil'. Tudi preiskovalni socirk. ki je zasliševal ciganki Margareto in Cilko, ni vedel, kaj pomenijo te ciganske resede, ki jih je Margarete pošepnila Cilki mod zasliševanjem, Margareta je ."vtara, preizkušena in pi^emetena ciganka. C;]ka pa je še mlada in je zaradi tega le tmela strah pred zaporom. Sodnik jo je trdo prijel ln zaupala mu je, da se pravi -»Ma vaker niči« po naše >Ne govori nič>. Stara ciganka se je bala. da bo njena mlad atovarišica soin'-ku priznala vse grehe, zato ji je v cigan-ščinl ukazala, naj molči. Kljub temu »Ma vaker niči« pa je sočnija lahko dokazala ciganki Margareti in Cilki, da sta v družbi z že kaznovanimi in v družbi s cigani, ki jih Se iščejo, kradli in vlamljali okoli Ceiknice lani v oktobru. Plen je bil obilen. Na Rakitni je bila oškodovana Marija Mlkuš za 7000 din, v Skri-ljah Jože Glavan za 8C00 din, na Gori Marija ZaJar za 2000 o in. v Topolu pa Anton Cfmperman za 5000 din. Ciganska tolpa, ki je v okolici Cerknice kradla in vlamljala, pripada cigansk ma družinama dajno-vičev in Hudorovićev. Orožniki še vedno iščejo cigane Deranjo Mija. Leva kovica And jela, Jožefa Andolovica in Fr. Ando-loviča ter ciganki Leva kovic Marijo, ki je znana med cigani pod imenom 6:čka. te: ciganko Tončko. Margareta in Cika sta se včeraj zagovarjali pred sovin:ki malega kazenskega senata, ki mu je bil predevdnfii s. o. s. Rajko Lederhas. Ciganka ne prizna, "etudi ji moliš pod nos najbolj zgcvorne dokaze. Cigan taji, četudd ge zalotš pri nepoštenem dejanju, cigan se prež! vi ja vedno pošteno, včasih kr«de. včasih berači, včasih slepari. a živi pošteno. Tako p>-šteno sta živeli tudi tozsn: ciganki, ki sta BBnftcatt, da sta sodelovali v tatinski cigansk' družbi. Margareta se je zagovarjala r?a že deset let ni bila v Sloveniji in no — prtpogni se k meni. da ti nekaj povem, na uho. — Toda Janezek, ali ne veš. da ni cm> stojno šepetati v prisotnosti gostov. Povej na glas. kaj hoce^i — Torej dobro, pravi Janezek resgni-rano: Hotel ser i t] samo pove-lat' j»; -je ta gospod vze* še eno torto, ko ga nisi videla. Henri Bergson V soboto dne 2. marca je naše Filozofsko društvo proslavilo SOletnico filozofa Henrija Bergsora z lepim prodavanjesn. Predavatelj, univ. prof. dr. B. Furlan je prikazal v zaokroženi obliki gla /ne misli francoskega misleca, ki zavzema vidno mesto v razvoju sodobne filozofije in ki velja za na.jreipreaantat:vnej6ega francoskega. C*t^^fa Predavalnica mineraloškega instituta na univerzi je b;la skoraj p.C-teana za številno občinstvo, ki je z napeto poaccTLoetjo sledio zanimivim in jasnim proda.vatel je vim izvajanjem, iz katerih po~ dajamo nekaj značEn'h misli. Bergsonova filozofija Je v svojem bistvu ob vsej svoji globini neskončno preprosta, Ce nam Je znana ena sama toCka njenega, sestava, razumemo tudi ves sestav. Ena taka točka je Bergsonovo prikazovanje težav razumskega dojemanja. Ako hočemo n. pr. z očmi in z našim razumem dojeti bistvo slike gen. alnega umetnika, se vrši to razumevanje v smeri razčlenjevanja. V prispodobi lahko rečemo, da vidi r.aš razum sliko v najugodnejšem primeru kot mozaik, ki je sestavljen iz neskončno majhnih delov, če se sedaj vprašamo, kako je slika nastala ima naš razum za to dve razlagi, mehanistično in finalistično, toda obe eda. prav za prav že Izgrotovljeni konfekcijski oblačili, narejeni po meri, s katero razpolaga nal razum, in nikakor ne ustreza resničnemu aktu umetniškega uetvarjanja, ki ni sestavljen iz majlinih delov, temve-ft preprost in nedeljiv. Naš razum sploh ni organ za spoznavanje realnosti, razum je sredstvo za dejavnost. Istovetimo ga lahko z mehaniško iznajdljivostjo. Odkar uporablja človek prvo orodje in prvo orožje je razumno bit- j«. Razum je organ za izdelovanje orodja to orožja. Človek kot razumno b'tje se zato ne bi sme! imenovati homo sapiens, temveč homo faber. Dejanje zahteva načrt, vedeti moramo, na kaj lahko računamo. Zaradi tega moramo iz realnega dogajanja zvleči neke sličnosti, neke zakonitosti z namenom, da bomo tudi v bodočnosti z istim dosegli vedno Isto. Višek tega razvoja je v matematiki. Vsa naša dejanja pa se gibljejo v prostoru in naš razum opremlja materijo vedno z neko obllko, ki se da po mili volji izpreminjati. Prostor postaja tako shema naše mogoče dejavnosti na stvari, postaja predstava, ki simbolizira fabrika-cijeko tendenco razuma. Ker razum nobene oblike ne smatra za edino mežno zato si jasno prestavlja le diskonrinuiteto ne pa kontinuitete. Ker dvigne iz realnega dogajanja le nekatere točke, ostaja vedno le pri neprerr.ivnem in ne more nikoli zajeziti samega gibanja, samega dogajanja. Ta značilnost razuma velja za vso znanost, ki ji je dostopno le to, kar se ponavlja, ne pa to. kar je resnično ttajanie v realnem Času Naš razum napravi v dogajanju samo hipne slike, kakor filmska kamera, ne nanaša se pa na realno gibanje. V nasprotju s prostorno sliko vnanje nežive gmote, kakor nam jo prikazi je razum, je naše »notranje* dogajanje pravo *ascvno trajanje. Naša osebnost rase. vsak moment da nekaj novega, nekaj nepredvidljivega. Tukaj je neko stano ustvarjanje, stalna heterogenost. Za vse duhovno ž'vljenje je značilno to č:sto trajanje »duree pure«. Vendar psihično stanje v tem določenem trenotku ni izven prejšnjega, temveč je drugo v drugem. Vprav vsled tega je vsak trenutek čista heterogenost. Čisti čas. kjer se ničesar ne ponavlja. Je to rea'no dogajanje ?amo. katero pa nam ne daje razum, ampak intuicija. Intuicija je ona »intelektualna simpatija« s katero se poglobimo v bistvo stvari. Razum je organ znanosti intuicija pa je organ filozofije. Vzporedno s to dvojnostjo gredo razlike: materia — duhovnost, prostornost — Časovnost, ne pr ciničnost — gibanje, kvantiteta — kvaliteta, diskontlnuiteta — kontinuiteta itd. Z vida dvojnosti med razumom in Intu'cijo gleda Bergson vse flozofske probieme, n. pr. problem reda in nereda, problem determinizma ter indeterminizma itd. Življenje je Bergson u Izraz enega In istega življenjskega vzgona, ki je od začetka isti, ki pa se tekom razvoja razide v tri glavne vejo: rastlinstvo, živalstvo, človek. So to trije pravci skupnega debla, ne pa morda tri zaporedne plasti. V toku ž'vljeniskc-ga razvoja je bilo mnogo raz-vodov In mn-vgo zagat, a le ena vrzel pelje prvotni vzgor preko vretsnča-.-jev, do človeka, kjer je še možen nadaljnji razvoj, kjer la odprta pot k nadaljnjemu napredovanju, kjer prehajajo »zaprte* živalske združbe v pravo človeško združbo, ki je »cdprta« nadaljnjemu napredku. S tega kozmičnega gledišča gleJa Bergson luoJ na etiko. Morala rodbine, plemen, narodov je morala »zaprtih« družb. Tudi v zakonih fiksiiana moisJa je morala zaključne družbe. Preko nje ni mogoče priti do otčečloveške morale, do ljubezni, do človeštva. Ta slednja morala je morala »odprta« družbe, ki je zasidrana v Bogu. To ni morala zakonov, temveč morala evajigeUjev. V tem srn.'slu je krščanstvo prehod od morale zaJUjučnih družb do cb- čečloveške morale. V politiki ustreza tako pojmovanl evangelijski morali načelo demokracije, ki tudi skuša na svoj način oapraviti nesoglasje med dušo in telesom. Bergson je tako znova poudaril, da mora materialnemu napredku odgovarjati napredek v duhovnosti, proti mehan stičn m nazirajijem postavlja kot protiutež rnUti-ko m od gole materije obrača človekov pogled; k nebu. Delo proti tuberkulozi Protituberkulozna zveza izdaja letoa že šesto leto revijo »Delo proti tuberkulozi«, ki izhaja vsaka dva mesca in želi biti predvsem poljudno glasilo borbe proti strasni morilki — jetiki. ki spada tudi pri nas med najbolj razširjene in po svojih posledicah najhujše narodne bolezni Pred nami je 1. številka letošnjega letnika. Urednik dr. Tomaž Furlan začenja številko z osmrtnico za pokojnim dr. Pavlom Grošljem, ki je bil učitelj tolikim slovenskim zdravnikom. Mkv p.še osmrtnico za dr Belo Stuhcem, predsednikom pioti-tuoerkuiozne lige v Ptuju, ki je bil pravi oće protituberkuloznega dela v ptujskem okraju, ki slovi kot eden najbolj okuženih okrajev na Slovenskim. Musek K. Vitko pise svoje vtise in opazovanja lz terenskega dela v črtici Trije obiski v enem letu. Or. Tomaž Fu. .ar prtii.ii.ujc v eian-tu ki ga bo nadaljeval^ brezsmiselno zapravljanje denarja po čiovenekem. Po utogOVlU ugotovitvah so Slovenci pjkalili tobaka za ISO milijonov dinarjev. Ce pomislimo, da bi na leto za protituberkulozno 3krbstvo potrebovali okroglo samo 10 milijonov dinar« Jev, se nam ta ogromna Številka pokaže Sele v pravi luči. Dr. Vogrinčič pose o možnosti infekcije s kravjim mlekom, dr. Smerdu pa postavlja osnovne temelje za uspešno protituberkulozno delo ln borbo v Slovenji. Iz »Socialnomediclnskega krožka Društva medicincev« objavljata njegova sodelavca Majda Klunova in Musek K. Vitko prerez skozi delo protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju, kjer odkrivata veliko delo, ki ga opravlja ta zavod v enem najbolj tuberkuloznih krajev v Sloveniji. Poročila iz posameznih krajev zaključujejo zanimivo številko. Ker je tuberkuloza slovenska ljudska bolezen, mora postati tudi borba proti njej last in dolžnost vsega slovenskega naroda. Prav je torej, da vsi pristojni krogi, predvsem zdravniki, učitelji in duhovniki najširše sloje zainteresirajo za protituberkulozno delo. Pri tem delu jim bo sijajno pomagala revija »Delo proti tuberkulozi«, ki je urejevana smotrno in prav z voljo, da postane last čimbolj širokih slojev. Revija, ki stane letno samo 10 dinarjev, se naroča pri Prot:tuberkulozni zvezi v Ljubljani, Aškerčeva cesta (šolska poliklinika). — Revijo vsem prav toplo priporočamo! Iz Poganske doline — Iz jeze je delal škodo. Lani v oktobru je kupil po sodnem potu Janez Vidmar iz Rov t v Selški dolini posestvo delavca Jožefa Dolenca iz Zakobiijeka v Poljanski dolini. Pogodba je olla sklenjena tako, da ima zadnjo besedo še sodišče, dotlej pa bt ostal Dolenc v svojem prodanem domu. Nemalo presenečenje pa je čakalo te dni Vidmarja, ko je prišel v kupljeno hišo. pa je moral ugotoviti, da je Izginilo to in ono. Zmanjkala je dolga vrsta šip, izginilo je okovje in ključavnice skoro od vseh vrat. Vidmar s tako ljubeznivostjo seveda ni bil zadovoljen ir !n je zadeva prišla na uho uradnim organom, ki so temeljito pregledali, kaj vse je Dolenc zagrešil. No, našli so domačine, ki so pokupili, velike šipe, okovje, natikala, medtem ko je našla sesal k a svoj blaženi mir pri nekem sosedu v skednju. Vse izmaknjeno blago je dobil lastnik nazaj. Večja kakor na odnesenem pa je Škoda na pokvarjenem. Pri trganju železnih delov so namreč hudo trpeli leseni deli oken, trpela so vrata, tako da Ima Vidmar nad 1000 din škode. Dolenc svoje dejanje popolnoma priznava in pravi, da je izvršil v jezi, ker je vedel, da bo moral kmalu iz hiše, ki jo je Vidmar kupil pre-pocent — Incident, ki je povzročil med domačini dokaj govoric, se je pripetil v nedeljo popoldne na banovinski cesti med Poljanami in Gorenjo vasjo. Neki domačin se je v navedenem času sprehajal z dvema ženskama, ko Je privozii po dolini avtobus. Nekaj korakov od trojice se je avtobus ustavil in izstopil je gospod, ki je od zadaj sledil trojici. Ko je moški, ki je spremljal ženski, zagledal, da mu nekdo sledi in menda kar s samokresom v roki, jo je ucvrl kar vprek po snegu na drugo stran 3ore. Tjakaj v sneg jo je ubrala tudi ena žensk, dočim je drugi uspelo, da je moškega, ki je povzročil nič kaj vabljivi incident, pomirila. Čudno ponašanje četvorice je opazovalo več ljudi, ki si niso znali razložiti, kaj naj bi vsa ta predstava sredi ceste pomenila. Daniel Lesueur kar SO eznl B o m an Nenadno in močno tulenje se je začulo, kakor odmev na ta stark in vzklik. Oba sta bila pozabila, da je »Nedolžna« z njima v sobi. Renaud je vstal. — Mati Gaelova, — je dejal in stopil k vratom, kakor da se mu zelo mudi iz te sobe. — nikar si preveč ne belite glave zavoljo svojega Mathiasa. Jaz bom izr-ibil njegovo energijo in lahko mu zato ponudim tako nagrado, da bo njegovemu hrepenenju po dobrotah tega sveta v polni meri ustreženo. To, kar vas vznemirja na njem, bo obrnjeno v njemu koristno smer. In tako bo to izravnano. — Pa mi vendar ne pripovedujete tega iz sočutja in usniiljenja, gospod Renaud? — Moj predlog je bil že pred dnevi dobro premišljen in pripravljen, in vprav zaradi njega sem prišel danes k vam, mati Gaelova. Rad bi govoril z Mathiasom. Starka je malo pomislila. — Ali bo v tem, kar mu hočete ponuditi, kaj nevarnega? — Samo toliko, kolikor ga bom potreboval v to, da se njegov pustolovski značaj ukroti. V resnici pa ne. — Ali bo moral daleč odpotovati? — Zelo daleč. — In naravno, da gre tu za delo. tri ga bo moral moj sin opravljati pri belem dnevu, kaj ne ? Zastavljajoč to vprašanje je zapioila ta preprosta žena, vdova in mati siromašnih ribičev svoj pogled v Valcorove oči tako srepo, da ga je markiz komaj prenesel. — Nikar ne dvomite o tem. mati Gaelova. To je povsem zaupna služba, zavoljo katere ?i ni treba prav nič beliti glave. — Dobro. Ali se mudi? — Nobeno odlašanje ni mogoče. — Vprašujem zato, ker je Mathias na morju. Sam bog ve, kdaj se vrne. Morda že čez eno uro ali pa. šele čez teden dni. — Počakam ga, samo on mi je potreben. — V grad naj ga pošljem, čim se vrne, kaj ne? Valcor je razmišljal. — Do jutri ne. Jutri nameravam namreč znova priti k vam. Rad bi videl Bertrando. Ne pustite je z doma, dokler ne pridem. — Storjeno bo po vaši volji, gospod Renaud. Ali bi vam ne bilo ljubše, Če bi jo poslala v grad? — Saj veste, da ne, mati Gaelova. Sami veste, da moram paziti, da se moja hči ne sestane z vašo i Bertrando. Svoje prirojeno zanimanje za njo moram ' skrivati samo v lastnih prsih. Zanj ne sme vedeti niti moja žena, niti Michelina. Ce bi bila grajska j vrata Bortrandi odprta, bi lahko nastopile zelo ne-! prijetne posledice. A prepričan sem, da bi jo moja ! žćna in hči vzljubili tako, da bi si tako prizadevali I navezati jo nase, da bi potem to niti ne bilo prijetno. — Oh, tega bi sama ne želela, — je dejala starka, — siromašno dekle je vedno nesreča, če se preveč približa gosposkemu razkošju. Ta čas je Renaud počasi odvezoval svojega konja. Odveza! je uzdo, potisnil je nogo v streme, se poklonil starki in ji poljubil roko kakor ob svojem prihodu. Potlej se je pa zavihtel v sedlo in pognal konja v dir. Ko je bil že na griču in ko bi bil moral zaviti j naravnost proti Conquetu, kjer je imel dogovorjen sestanek z Gilbertom, se je za hip ustavil. Njegovi pogledi so se vrnili k drobnemu gnezdu ribičev, ki i "a je bil pravkar zapustil in čez nekaj minut je bil ! že globoko zasanjan. Videl je skupino skromnih ko5, sredi njih pa hišico, kjer se je pravkar mudil. Njena streha se je lesketala v solncu. Obrnjena je bla proti ustju zaliva, proti vratom obale, ld so se odpirala tja proti neskončnemu morju. Divji podedovani ponos je bil zaklet v njene stene in edina stara koščena starka je bila ostala v hiši, da Čuva ta ponos. Podoba krasnega gradu Valcora je vstala v duši njegovega lastnika. Ali je bil ta gmotni ali moralni kontrast, ali pa Čisto druga in morda globlja misel, ki je nenadoma prešinila Renauda? Skomignil je z rameni, kakor da hoče vreči raz sebe pretežko breme, potem se je pa vzravnal in s samozavest nun nasmehom na ustih vzpodbodel iskrega konja, VEL ZGODBA EZ PRETEKLOSTI Pisma, ki jih je imela markiza de Valcor v roki in ki bi bila, da ni bilo drznih izgovorov in izmikanj njenega moža, pripravila tudi njeno hčerko mahoma ob vso srečo življenja, so bila res pristna. V njihovih orumenelih listih se je bila ohranila idila, polna strastnih in tragičnih trenutkov. Če bi bila mogla prečitati vsa, zlasti ce bi bila imela več hladnokrvnosti, bi bila nesrečna Laurence začutila plamen življenja, nesporno moč resnice. Pred petindvajsetimi leti je bil privedel grof Stanislav de Ferneuse k svojemu intimno in rodbinsko urejenemu domačemu ognjišču še zelo mlado ženo Gaetano. Med zakoncema je bila velika razlika v starosti, še večja disharmonija pa v značajih. Ta zakonska zveza je bila sklenjena v glavnem na temelju premoženjskih in denarnih razmer. Gaetana se je bila sprijaznila s svojo usodo zato, ker sploh ni poznala moških in življenja, najmanj pa seveda svoje lastno srce. Omožila se je, ko ji je bilo šestnajst let in ko je bila stara sedemnajst let je pri SI a na Ferneuse. Takrat se je že dobro zavedala nepopravljive zmote, ki je bila postala njena žrtev. Stran 8 »SLOVENSKI N A R O Dc,Bobot*, 9. marca 1M0. 5*ev. 57 O jazzu in plesu ob letošnjem plesnem turnirju Kaj je prav za prav jazz in o družabnem plesu kot sportu Ljubljana, 9. marca. Drevi bo v ljubljanski Kazini najpomembnejša letošnja plesna prireditev pod geslom »Revija jazza in plesa-., ki bo hkrati tudi plesm turnir za prvenstvo Jugoslavije. Ob tej priliki ni nezanimivo iz-pregovoriti nekaj besed o jazzu, ki ga pri nas še vse premalo cenijo in smatrajo kot manjvredno godbo. Jazz bi lahko Imenovali pokret, ki se širi po vsem svetu, zajema vse dežele in osvaja vse ljudi ne glede na stanovsko pripadnost. Jazz je odraz sodobnosti, ritem, po katerem diha večina nas. Kot tak ima mnogo pristašev in mnogo nasprotnikov. Zanimivo pa je. da ga veliKa večina pristašev, da o nasprotnikih sploh ne govorimo, ne razume pravilno. Saj si ljudje niso niti o najosnovnejših pojmih na jasnem. Vsak plesni orkester ni In ne more biti tudi »jazz-orkester*. ker jazz ne pomeni skupine ljudi, ampak le. kaj In kako ti ljudje igraj>. Samo Hnhari in Adolf Jenko \ karikaturi V jazz tudi ne spadajo tango, navadni valček, rumba in angleški valček. Od vse plesne glasbe je lahko jazz le fcoctrott vpeh vrst, torej tudi slowfox. swingstep in podobno. S tem pa seveda ni rečeno, da je ves jazz že obsežen v fdxtrottu; imamo pravi jazz. ki že od daleč ni več podoben foxtrottu in za družabni ples sploh ne pride v poštev To je simfonični jazz. čigar najsija jnejši predstavnik je komponist, aranžer, stilist in dirigent Duke Ellington s svojim bajnim orkestrom. _ OD KDAJ OBSTOJI JAZZ? Postanek jazza datira iz konca p!ejšnje-ga stoletja, in sicer v Severni Ameriki. Pesem coivbovcv. traperjev, farmarjev in črncev se je spojila v »ragtime« (4;4 takt alla breve), ki je začetek jazza. čigar glavna oznaka je dosleden, železen ritem. Verjetno je, da je v tem največji vpliv črnske glasbe, saj je znano, da imajo črnci .^ilno razvit ritmičen Čut. kar je razvidno že iz njihovega načina signaliziranja. Dosti vidnih sledov tega vpliva pa seveda ni več. saj sta beli in črni človek Amerike to glasbo že zelo predelala in prekvasila, jasno pa je. da je jazz šele v začetku svojega razvoja in da se nam obetajo za l>odočnost še neslutene razvojne možnosti. JAZZ DRI GOD IN PRI NAS Jazz je kot vsaka prava muzika intei-nacionalen. širi se povsod, tu hitreje, tam počasneje. V svoji domovini Severni Ameriki, od koder za sedaj črpajo pravi jazz vse druge dežele, je Čisto priznan in enakopraven. Redno se vršo jazz-konce rti. seve brez plesa. Najboljši jazz-orkestri prirejajo turneje in seznanjajo ljudi z jazzom. drugi pa so spet angažirani v radiiskih oddajnih postajah, skratka: v Ameriki je vse življenje povezano z jazzom. tako da tam jazz ne pomeni več samo glasbe, ampak že tudi način življenja. Tudi v drugih deželah se jazz naglo razvija. Za Američani so v jazzu najbolj napredni vsekako Anglo-ži. Njihov jnzz je sicer verna kopija ameriškega, le da Ansdeži zaradi svoie hladne narave ljubijo mirnejši nnčin igranja. Zaradi njihovega sistema klubov je jazz pri njih bolj stvar imovitejših slojev. ITALIJA JK V VSAKEM POOLKD!" PRAVO NASPROTJE ANGLIJI Tam ljubijo bolj »divje«: stvari in si je v Italiji jaz bolj osvojil srednji stan. Italijani imajo sicer mnogo svojih komponi- stov, toda to, kar ti delajo, še zmerom ni jazz, čeprav jih po radiu forsirajo. Boljši orkestri igrajo v lokalih izključno ameriške stvari. Enako, kakor v Italiji, je tudi v Nemčiji, kjer ;c režim iz rasističnih nagibov proti jazzu. Vendar so pa Nemci, Kakor Italijani, odlični izvajalci in imajo mnogo smisla za jazz. Francozi v jazzu ne nudijo ničesar svojega in ga samo uvažajo, zelo je jazz razširjen in ga odlično izvajajo tudi pri Švedih, Nizozemcih in celo pri Rusih. KAJ PA PRI JLGOSLOVENIH IN SLOVENCIH? Za Ameriko smo vsaj za 30 let in je pri nas šele najmlajši rod navdušen pristaš jazza. Žal pa so pri naLs razmere take, da za sedaj še ni možnosti, da bi se razvil vsaj en večji profesionalni jazz-orkesLer, ki bi lahko živel od tega. Za to nam manjka tudi propagande. Navezani mo o-uno na radio in gramofonske plošče, kar pa je slab nadomestek. Ce smo že pri naši ožji domovini, moramo omeniti. da je prv' pri nas doumel jazz Bojan Adamič. On je pri nas prav za prav vzgojil rrlado generacijo, da gleda na jazz kot na nekaj resnega. Trdno smo prepričani, da bo tudi pri nas sedanja slika v nekaj letih bistveno iz-premenjena in da si bo jazz tudi med nami priborii mesto, ki mu pripada. Pri nas je zdaj najboljši jazz-orkester >Swing Rhvthm*, ki ga mojstrsko vodi g. Samo Hubad in ki nam bo drevi na »Reviji jazza in plesač pokazal vso svojo zmogljivost in hkrati tudi vso uglajeno lepoto pravega jazza. SE NEKAJ BESED O DRUŽABNEM PLESU KOT SPOKTIJ Dandanašnji družabni ples delimo v dve skupini, ki sta si med seboj le v toliko sorodni, da plešemo v paru, gospod z damo, po ritmu godbe različnih skladb. Pri plesu, ki se ga večinoma poslužujemo za zabavo, v razvedrilo in izražanje našega razpoloženja in čustev, gojimo največ le salonsko družabnost kot medsebojno spoznavanje, razgovor in doživetje. Pri tem pa seveda ne moremo paziti na tehnično, ritmično in estetsko izvajanje plesa in je naš vsakdanji ples samo mehanično pregibanje nog in izvajanje priučenih kretenj. Zaradi tega tudi vidimo v različnih lokalih plesne pare. ki mnogokrat ne ustrezajo lepemu estetskemu in moralnemu načelu plesanja. Zaiadi takšnega napačnega izvajanja plesa se je razvilo plesno-športno gibanje, ki je iz Anglije nastopilo svojo pot v vse druge države. In Če se vprašamo, zakaj naj bo ples tudi šport, je na to pač lahko odgovoriti. Ali ni tudi pri plesu sistematično vežbanje telesa in uporaba njegovih moči in mišic ravno tako važno kakor pri vsakem drugem špoitu Razlika je samo v končnem cilju in različnosti uporabe telesnih moči. športnika, ki goji ples, ne zanimata jačina in vztrajnost njegovih mišic, ampak le, kako bo obvladal svoje telo in kako izpremenil moč v estetske oblike gibanja v okviru godbe in ritma. Prav to obvladovanje telesa ob ekonomični uporabi moči pa zahteva najfinejši čut za mišice in razumevanje fizikalno pravilnega kretanja in prenašanje težine. Najvažnejše pri vsem tem je medsebojno pravilno gibanje para. ki mora postati zaokrožena celota z natančno istim nihanjem, ritmičnim gibanjem teles in istim glasbenim doživetjem. Erotični moment je potisnjen v ozadje, na nje-eovo mesto pa stopa športni užitek z željo doseči popolnost v plemenitih kretnjah medsebojnega izvajanja. Pri nas v Jugoslaviji v tem pogledu nikakor nismo zaostali za drugimi kulturnimi državami in je Ljubljana začela prirejati kot prva že pred petnajstimi leti plesne tekme, ki so poslale važen in potreben činitelj za propagando družabnega plesa v Ljubljani. Pred sedmimi leti je bil ustanovljen tudi Plesno-Sportni klub. ki je zbral v svojih vrstah liubiteljo družabnega plesa in nam pod vodstvom plesnega mojstra Jenka dal mlado in odlično generacijo plesalcev tekmovalcev na domačih in inozemskih plesnih turnirjih. ^Revija jazza in plesa-, ki bo drevi v Kazini, nam bo pokazala naše uspehe nri jazzu in pri plesu kot športu. Prepričani smo. da bodo letos Ljubljančani odnesli '"■astno mesto in dali Ljubljani naslov jugo--lovenskega prvaka v jazzu in plesu. SMOLA Vlasta je izvrstno dekle, to vam rad i~na vsak, kdor jo pozna. Kljub tej > napitki« je absolvirala medicino z odliko In redavno je odprla svojo ordinacijo. Včeraj sem jo srečal in je bila zelo žalostna. — No. kako ti kaj gredo posli? — sem jo vprašal. — Nikar me ne sprašuj! Obupno! — Kako je to mogoče? Začela je jokati: No. vsi pacienti so pripravljeni zame umreti. MALI OGLASI Beseda oO par, davek pose Dej. PreKuci. izjave oeseua Jid i.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malin ogiaso\ je trena priložit > znamko. Popustov za male oglase- ue priznamo. u a j l e p S i h vzorcev ima v zalogi SEVER — Marijin trg z. ŠLj€M f VJV Na **lJo Vam zavese lucu RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. CONTINENTAL na ugodne mesečne obroke. Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 MALI OGLASI »Slov Naroda« imajo • i g n r e o aipebl DAME! POZOR! Zakaj sive lase, ko si lahko za 26 din sami pobarvate lase z neškodljivo berlinsko Omonell-Henna-Shampoo barvo, katero dobite v vseh niansah z navodilom pri glavnem zastopstvu: Ludvik Ileršie. Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. (Rimska cesta) 714 ZA VSAKO PKILIKO aajboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R t S k E K Sv. Petra ceste 14. 50 PAK E2VTLAJVJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Juiijana«. Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO se vedno po starih cenah dobavlja v moderni tn solidni iz-ilelavi tvrdka Oprava*, Celovška 50. Sprejemajo se naročila o. U PKLD NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo Drajkovič Zivko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 739 in namestimo. TELOHOVE CVETE sveže, razpošiljam po 65 par Šopek. Ivan Jager, Sv. Štefan, Rimske Toplice. 762 POLK Beseda 50 par. davek poseoej. Najmanjši znesek 8.— din. Strojepisni pouk v ečcrui tečaji, vpisovanje in •nCetek pouka poljuben. Chri-stofov učni zavod. Domobranska c. 15. 738 TRGOVSKEGA VAJENCA s predpisano šolsko izobrazbo sprejme takoj Čolnar, trgovina — Kranj. 769 S LUzfi E Beseda 50 par. davek poseoej. Najmanjši znesek ».— din. NATAKARJA ali SEKV1KKO išče za takoj restavracija hotel Štrukel. 775 KATJEK1 UOBIiOSJKCM GOSPOD oi pomagal mladi gospodični do službe? — Ponudbe pod šifro ^ Hvaležna«. 748 MODISTKA v Sarajevu išče samostojno delavko za takoj. — Pogoji zelo ugodni. Ponudbe na: Sarajevo, Dobrovoljačka 73. 752 GOSPODINJA dobi a kuharica, vajena tudi vseh drugih del, išče službo pri orožnikih ali pri majhni družini. Ponudbe na upravo lista pod »Poštena«. 742 FRIZERKO dobro, sprejmem takoj ali po dogovoru. Plača din 500 in vsa oskrba. 2erjav Ladislav, Kranj. 768 TRGOVSKA POMOĆNICA mešane stroke, zmožna nemščine, želi premeniti službo. — Grem tudi kot blagajničarka ali pa v kakšno drugo primerno stroko. — Ponudbe upravi pod »Kavcija«. 774 DOPISI cJeseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek a.- din. Z LOČENKO ALI VDOVO do 30 let, z lastnim stanovanjem želi znanje resen dobro situiran gospod s stalno službo. — Ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo Slov. Naroda pod ^Pomlad«. 752 HČERKA POSESTNIKA" t,ev. prevzamem posestvo) žeb poštenega, resnega znanja. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod :»Trgovsko naobra-žena 28 1.« V GOSTILNI »LLOiD« vsako nedeljo godba s plesom. Izvrstna domača hrana vsakovrstna topla in mrzla jedila in izborna vina. Vsak torek in petek morske ribe. Abonenti se sprejmejo. Velkavrh Rezi, gostilničar ka. 764 KUPI Šestič* m ,>ai .:a\cK poj»ruej Najmanj '.nesel* s. din PODSTREŠJA starine, ki jih najdete pod streho, kupi TIZIAN, Frančiškanska ulica, pasaža. 749 DRVA ZA KURJAVO suha in sveža, bukovo oglje, apno vagonske pošiljke, kupujemo Ponudbe s količinami, cenami poslati takoj na. Biro Bela. Som bor. 751 PRODAM Beseda 50 par in vek posebej Najmanjši znesek s.— djn OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični meo in medico dobite najceneje v MEDAKNI LjUblj&IMU Židovska ui b Mi i MALINO V SUKUS večje količine proda: Mr. Ph. Ivo Tončič, Celje. 771 Beseda 1. din. davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din NA JESENICAH v bližini tiskarne iščem sobo. Lutman, Lampetova 4. 773 STATVAMA Beseda dO par. ilaveK posebej Najmanjši znesek 8.-~ din. DVOSOBNO STANOVANJE s pritikllnami din 250 oddam. Prosenc Ivan, Cesta v Zeleni log št. 5. 763 HIPNOTIZEM ni več nobena skrivnost. Skrivnost je le. kako bomo iusegli srečo na podlagi spoznanja svoje življenjske poti To pot vam more pokazati samo knjiga F. T. Karmaha -Naš život i okultne tajne«. POMAGAL VAM BO Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Karmah vam brezplačno napove vašo bodočnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnejših dogodko-v Hedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželene uspehe v življenju. Zahvalne Izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki vas zanimajo, in sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vse lapovedi o vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, oste dobili popolnoma brezplačno, :e boste pri piscu kupili njegovo •lajnovejšo knjigo »Naš život i okultne tajne«. Knjiga stane samo 30 din, denar pa se pošilja na ček. račun št. 17.455 na točni in stalni naslov: F. T. Karmah. Žalec V roku 48 ur boste dobili v aprtem, diskretnem ovoju Vašo brezplačno življenjsko analizo In Knjigo »Naš život i okultne tajne«. SIV. STROJI NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI motorja < t r i o i k i j r. siv. stroji n igracni vozički, skirojl, avtomobilčki, kolesni deli TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA Karlovska c. 4 — Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 Ceniki tranko1 NENAVADNO TENKA a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za vaše zdravje! lillllilil NAŠ VAL" sporedi evropskih postal na vseh valovih, strokov^' članki, roman, novela, novice z radijskega id televizijskega sveta, filmski pregiea, nagradni natečaj, smeSnice. izhaja vsak peteK in je tudi lepo ilustrirani UPRAVA: Ljubljana K na n jeva ulica 6. vieseena naročnina *arao 10.— dinarjevl ['''Hiiiitr^iipiiiiinp Vladimir Rijavec: Pogled nazaj >Ah. nič . .! Povedka . . .« >Pokaži!« »Čuden stavek, mar ne. mama?. . . Nima povedka, čeprav . . . « »Pokaži, sem rekla! Ne slišiš dobro?!« >Pa res nič nimam, mama!« >Roko iz žepa!.....Oho. oho! Temu praviš ti »nič«?. . . Si pozabil, kaj sem t« prosila ? « >Ali zares ne vem. mama. kako so prispele . . . . « >Molči! Ne laži in ne delaj mi sivih lASli »Povedek, mama. . « »Pojdi mi izpred oči!« Vem: užaljena je in take volje, da ne \yo spregovorila z mamo dolgo, dolgo. Se pogledala me ne bo. ko bom posegel pod kuhinjsko omaro — niti me ne bo povprašala, kam sem namenjen, ko bom prijel za kljuko. Zmaji so se nam povzpeli visoko. Edijev, najmogočnejši, kraljuje nad mojim in Jož-kovirr. ... bi najbrž še nad marsikaterim . . . bo tudi nad Darinkovim, ko se mali, dolgolasi mislec vrne iz šole in spusti krhko stvarco z dolgim, pisanim repom v sončno svobodo, ves drhteč v napetem pričakovanju. Sosednji se nam smejijo, češ pomlad ni čas za zmaje . . . sploh da ni pripravnega vetra — ali si mislimo svoje. Ko bi le vedeli, kakšni božanski načrti nam rojč po možganih. . . ha, to bi bilo razrogačenih oči in široko odprtih ust. začudenja polnih in nezmožnih izreči besedico, razen tiste, ki je sicer kratka, a jo je samo priznanje: Ah! Posedli smo na vlažno travo; nobenega dela ne sitnosti nam ne zada je jo. ki so se z lahkoto dvignili soncu naproti in ki jih zavidno spremljaje naši pogledi. Neenako-memo se pozibavajo v sunkih vetra napenjajo uzde. hoteč pobegniti še više . .. bog vč kam bi jih zaneslo, če bi se nit pretrgala! Edi je narisal svojemu oči, usta, nos . . . vse se je zabrisalo. Vidim le svetlo rdeč madež v plavem morju . . . madež, ki se manjša in manjša . .. izginja... in ga bomo zaman iskali, ko poreče klopčič: Dovolj! »Najmanj pol kilometra, je ie visoko! . . . Hu! A vajina?« »N-ja ... Moj ni pravilno uravnotežen ..« »A moj ima pretežak rep. ..« »Kaj rep! Zanič je! . . . Sploh je vsak zmaj iz časopisnega papirja velika reva!« »O! Niti tvoj ni bog ve kaj! ... Pa se obesi nanj, če si upaš!« »Nc, konjske sile res nima... ali ko zgradimo večjega, ha! V oblake ga pošljemo! . . . Spodaj košarico, vanjo Gustlovega psa ... in hajd v nebesa!« »Če ti ga posodi...?!« >Kaj pa se mu more zgoditi? — Nič! L« uši bi mu bilo treba izčesati, sicer dvomim, da bi se zmaj hotel in mogel dvigniti! ... Bi riskiral našega Princa, ali ga je zares škeda! Je stare in plemenit'1 pogrne ... tudi mu je konjač pred kratkim spodrezal ušesa — in od takrat grize! . . . Da, Piinca bi bilo škoda . . . ali Leona? . . . Edi ima prav. Leonu -— Gustlov pes namreč sliši na to dokaj nenavadno ime — se res ne bi moglo pripetiti hudega. Se čutil ne bi. če bi ga odpihnilo iz košare in bi telebnil kam na trdo. toliko dlake mu je narastlo! Seve: v dlaki naseljenim ušem bi ne bilo najlepše! Ce smem verjeti Edi-ju. bi jih bilo do zadnje konec... bi si polomile tilnike in storile bridko smrt. Strašno! . . Pa brez skrbi! Se nimamo zmaja, ki bi zmogel dvigniti ter ponesti Leona, kamor si želimo sami... tja pod oblake, pod sonce, od koder je zemlja malo večje mravljišče, hiše igrače, Šmarna gora kupček peska, Sava neznaten potoček. .. Takega zmaja še nimamo, kakor obenem dvomim, da bi kdaj mogli pregovoriti Leona na nenavadne potovanje. Tudi on grize. . .? Pod oblake, k soncu! Ko sva z Darinkom prebirala povest »Polet na Mars*', me je zgTabilo. Z raketo v svet. . brzina, kakršne si niti zamisliti ne morem .. . beg v neznano. . med zvezde, ki jih je včasih, da človek ne ve. katero bi pogledal, katera je svetlejša, živahnejša! Bi si izbral najlepšo, najpripravnejšo. zavrl stroje ... pa hop! nanje: . .In poprej šele, še pred poletom: Vsi bi so zbral; . belo oblečene d«.klice in gasilci z godbo na čelu . . . vojaki s puškami... splohvsi iz šentfloi ijan-^ke doline. . . stražniki bi mirili... ah, sanje! Ko bi ne bile zvezde tako neznansko daleč! Dolgo do"'go potovanje . . . par mescev, nemara celo let . . . poln koš domo-tožja . . . Premlada sva še! Zadovoljna bi bila. če bi se nama posrečilo preleteti s strehe na streho . . . dvorišča na polje ... Raket«?... Lani na Komarjevo nedeljo smo jih nagledali: Nekatere so divje pokale, iz drugih se je visoko gori porajalo žareče snopje . . . rdeče, zeleno, belo. Bajno! Ko se neka ni hotela vžgati, so jo drezali in drezali... pa všic! ljudem pod noge... in je bilo vpitja, kričanja, tudi kakšna solza. Je pobegnila pod paviljon, kjer so prodajah klobase - - - so jo iskali, našli, ugasnili ... in ko se je vznemirjenje poleglo, je manjkalo v loncu pol klobas. — »Nič za to,« so rekli, ^Komarjevo je!« — Ali te rakete gotovo niso, o kakršni pripoveduje povest. Raketa iz povesti *8 jeklena votla in podobna velikanskemu jajcu . . Hm. jajcu . . .! Jeklena . . . Težka šele, težka! A niti navadno jajce: ga postaviš na mizo in čakaš, čakaš, čakaš ... čakaš do sodnjega dne - ono pa nikamor in še najmanj v zrak! Kakšne sile . . . Parni stroj! Darinko nekaj ve! V rsketi da ie prav gotovo sila močan parni stroj! Sopiha na vse pretege in se poti.., obrača nekakšen vijak — mu pravijo menda propeler — in ni propeler nič drugega kakor malo večja vetrnica, ki reže zrak ... ^>Zrak reže? ... Kako reže?*: »I, reže! . . . Šk, sk-drrrrr-drrr-šk-šk... Veš: na steni šolskega hodnika imamo natančno sliko parnega stroja, pa bi lahko . .« Ta :>reže<; me reže! Že v povesti sem našel nekaj podobnega... in tudi Edi trdi, da vijak reže zrak... Pri aeroplanu na primer. Da ga reže ter meče pod samo-f rčeva krila . . . »Meče?« — Sedaj še to! »Kako naj povem drugače?« »V kosih?« »Butl! ... In ko je zadosti nnrez.an«»ga, zrakoplov lepo odplava .. .« ;Hm!... A zmaj ?« »Zakaj se dvigne, misliš ? N-ja. . . Ker piha veter!« »In če ni vetra?« »će ga ni ? ... Veter je prav za prev vedno... ali če ga slučajno ni, takrat pač zmaj reže . . .« Nesrečni ^rež«! — Pa kakorkcii; vse nas je prevzela želja, da bi se mog'i malce privzdigniti — vedno po nogah je že dolgočasno! Slikamo glave, razmišljamo a prsti na čelu . . . sleherni ve nekaj . .. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani ■ 4890469351264396 MX3O9XS^^^+$$++%$//+%$+K^^ »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 9.marca 1940. Nove doklade %z upokojence Beograd. 9 marca p. Ministrski svet je na svoji četrtkovi seji sprejel uredbo o spremembah zakonskih določb, ki se nanašajo na dohodke državnih upokojencev. Glavne spremembe so naslednje: Člen T. V uredbi o posebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev ,od januarja lVSo se odrejajo naslednje spremembe in izpopolnitve: Osebnim upokojencem katerim so bile pokojnine določene po dohodkih na osnovi zakonskih določb, ki so postale pravnove-»javne s 1. septembrom 1923. pripadajo mesečno naslednje osebne doklade: upokojencem z manj kot 20 leti službe brez ozira na šolsko izobrazbo pri letni pokojnini do 2.999 din v I. drag. razredu mesečna doklada 980, v II. raz. 850, v III. raz. 750 din; pri letni pokojnini 3.000 do !9C9 din mesečna doklada (po draginjskih razredih) 1.100. 950 ali 850 din: pri letni pokojnini 5.000 do 6.099 din doklada 1.320, .1.100 ali 9n0 din. pri pokojnini nad 7.000 din pa doklada 1.540. 1.300 ali 1.100 din; upokojencem z več kot 20 leti službe ne -lede na šolsko izobrazbo in pri pokojnini z°bnizbe pri letni pokojnini 5.000 do 6.999 din mesečna doklada 2 200. 1.760 ali 1.430 din. pri pokojnini 7.000 do S999 drn doklada 2.600. 2.200 ali 1.900 din pri pokojnini preko 9.000 din pa doklada 2.80O 2.400 ali 2.100 lin; uradnikom neglede na šolsko izobrazbo pri pokojnin: do 2.999 din doklada 1.S70. 1.540 ali 1.320. zvani t ni kom 960, 850 ali S00 din, tužiteljem 850. S00 ali 750 din. Opravičencem do roubmske pokojnine, odmerjene po ikonskih določilih do 1. .v.ptomhrs pripadajo mesečne osebne doklade pri letni pokojnin* do 1.999 din po draginjskem razredu 980, 850 ali 750 din na mesec, pri pokojnini 1.200 ^o 2.190 din dok?ada 1.100, 950 aH 850 din, pri pokojnini 2.200 do 2.990 din doklada 1 320. 1 100 aH 950 din. pri pokojnini 3.000 do 3.909 din doklada 1.501». 1.300 ali l.lOo din; pri pokojnini 4.000 ali več din pa doklaja 1.700. 1.500 ali 1.300 1 ter zakona o državnem prometnem osebju z dne 22 junija 1931 pripadajo osebne dokl.uk- po istem odstotku, po katerem jim je bi!a določena pokojnina, upoštevajte pri tem kor osnovo naslednje mesečne osebne dokla de: drag razred položajnu skupina I. II 111 3/1 ion 0 0 3 TI 530 0 o 4/T MO ion o 4 TI 620 550 5. 650 400 MW 6. fUO I5G 15* 7. 750 500 »•■■•■ 8. 9 in 10 77 3 52* 12 ~ zvaničniki 760 360 511 s'užitelji 585 185 400 Približno na enak način \ enakem ra< merju kakor civilnim upok iencem so rc gulirali pokojnine vojaškim upokojenci m Vsa Ljubljana ne prcnnre dvorane za strokovni tečaj Ljubezen d*> vajencev v praksi Ljubljana. 9. marca Ds k naše strokovno nadaljevalno :o! srv k i marsičem pomanjkljivo, je bilo ~~- - -.it ugotovljeno. O tem «k> pač tudi ?c dovolj napisali strokovnjaki. NJa sestanki tbrtnikov in industrijcev. na sejah 30-sp ^rskih zbornic, na konferencah itd. so ni govorniki opisovali sedanje, nika v.:kor ne vzorne razmere in predlagali, kaj bi bilo treba ukreniti. Zdelo se je. da prodira spoznanje tudi na vsa pristojna mesta, tako silno pomembno je strokovno šolstvo za razvoj in napredek obrti in industrije. Priznati je treba, da se nekateri obrtniki sami trudijo, kako bi praktično in ne le zsjolj s teoretičnimi izpodbudami iz-popo'nili strokovno izobrazbo svojih vaj n cev. Posebno priznanje pa nedvomno za služi Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino v Ljubljani, ki skrbi za strokovno uspo?=obl jenost delovnih m~>či elektrotehniške stroke že več let s prireja njem zimskega strokovnega tečaja za va *ence. Razen tega pa združenje izdaja strokovno glasilo »Elektrotehniki vestnik«, ki 2a ne uporabljajo s pridom !e mojstri, tem *eč rudi pomožno osebje in ?adnje čase ^ajenci. saj ima revija vajensko prilogo Toda ali združenje tudi '.mva v resnici pri znanje za svoje delo? Za elektrotehniško stroko jc potrebna ^c posebno dobra stre kovna usposobljenost osebja. Ta stroka ima pri nas še veliko bodočnost. Ko bo elektrifikacija dosegla več H razvoj — doseči ga pa tudi v resnici ne more. če nimamo dovoli strokovno usposobljenega delavstva — bomo potrebovali mnogo več dobrih delovnih moči. Razvoj elektrotehniške stroke je podlaga za napredek vse gospodarske delavnosti. Zato bi pričakovali, da bodo n<* pristojnih mestih sfcušaii čim bolj podpreti Združenje elektrotehniških podjetij pri njegovem stremljenju za izpopolnitev strokovne usposobljenost' vajencev in da bodo pokazali nekoliko ljubezni do m'adnc. Združenje si je pa letos nabralo zopet tol'ko slabih skušenj, da so se ljubljanske razmere pokazale v neverjetno žalostni luči Ker je že lani pri-lo do sramote, da je združenje moralo prirediti tečaj v gostilni, v lokalu, ki pač v ta namen ne more biti vzoren — v gostilnah menda doslej še ni bilo nikjer na svetu šol — bi vsaj pričakovali, da se kaj tako žalostnega ne bc več ponovio. Bila je sramota za vso Ljub'jano. da ni bilo v nji poštene predavalnice ali vsaj skromne šolske sobe za strokovni tečaj. Javnost ic zvedela za to sramoto a nihče sc ni čutil prizadetega. Lam bi morda kdo izgovarjal ustanove, češ niso bile pripravljene na takšen primer, da bi našle streho za vajen ce. ki so se zbrali iz vse S'ovenije — bilo jih je okrog 50 — ker pač niso mog'e računati s tečajem Zato je pa tem ve';* sramota, da letos prav tako nikier ni bilo prostora za 50 vajencev. Združenje se je obrnilo pismeno * prošnjo zaradi prosterov na Vajenski dom Zbornico za TOI, mestno poglavarstvo. Rokodelski dom, razna šolska vodstva, Rakovnik, Zadružno zvezo, tehniško srednjo šo- \ 1 lo itd — toda v Ljubljani ni dvoranice za strokovni tečaj. Pač pa je tudi v tej zrni ski sezoni nešteto plesnih šol. ki zavzemalo vse javne dvorane. Za plesna lo!c ki SO baje tako velikega vzgojnega pomena za na^o mladino, je povsod dovolj prostora -ne za eno, temveč za celo vrsto Ali ni to posebno značilno za ljubljanske razmere? Prirediteljem tečaja ni kaza'o drugi kakor da poiščejo prostor za tečai v gostilni. Toda tudi v gostilni m tako lahko najeti prostora Morali so romati cd gostilne do gostilne. Najeli so Balon restavracije »Pri lc\u«. Letos je bilo v tetn prostoru precej hladno. Toda za tečajnike so morali poiskati še prenočišča. X:.so y»h dobili v Va jenskem domu ali pn katerikoli mladinski ustanovi. Kakor lani so jih mora-i zopet n<» s!ati v gostilno »Pri starem ti'krju« Tečaj niki so spali v hladnih podstrešnih sobicah tudi po dva v eni postelji . . . Tečaj je bil nujno potreben in edruzenie ga je moralo prirediti kljub vsem t Priznanje pa zaslužijo tudi tečajniki, ki so s svojo discipliniranostjo in marljivostjo mnogo pripomogli, da je tečaj doesecjo' ber uspeh. Včeraj popoldne je bil vzakl jtičc tečaja. Izmed 50 \aicncev rh je bilo 7 ocenjenih z odliko. 22 prav dobro, drugi pa dobro. Tečaj je trajal mesec dn; i so napravili tudi več poučnih eks-kui Združenje je imelo s prireditvijo tečaja iiinogo dela. pa tudi stroškov Upamo vsaj, da ga bodo za to pristojne ustanove primer no gmotno podprle. Sramota, da si morijo iskati prostore za tečaj v gostilnah pa so j ne sme nikdar več p<>no\iti! Bsj sađmm in vrtnim škodlj* Z naredbo banske uprav*. / dne 7 1939 o zatiranju škodljivcc\ n b lezoi 1 sadnem drevju so zaukazana vsem hnetnikom sadnih nasado\ z.irira'na dela, ki morajo biti izvršena do 15 aprila vsakega leta Do tega dne se morajo očistiti vsa so ' na drevesa škodljivcev, sicer da to delo tz vršiti občmsko oblastvo na stroške zamudnika in mu na!ož; še občutno kazen Taka obvezna obramba proti sadnim škodljivcem jc upravičena, ker je ves trud posameznika zaman, če ne zatirajo vzajemno vsi sosedi škodljivcev. Najučinkovitejše zatiranie škodljivcev in bolezni na sadnem drevju je škropljenje z določenimi m preizkušenimi škropivi pozimi in spomladi pred in po cvetju. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljub!jana-mc-sto bo oskrbela to delo prvenstveno in po znižani ceni svoiim članom če se prijavijo do 20. t. m. pc dopisnic' na naslov njene-x ga odbornika g Teodorja Dreniga, Cesta v Rožno dolino št. 36 (tel 23 55) kjer so na vpogled cene in pogoj1. Ker bo pa letos radi dolge zime težko ustreč> vsem priporočamo Lastnikom vrtov, da opravijo škropljenje sami in si izposodijo škropilnice pri podružnei in sicer ročno pri ravnokar imenovanem odborniku, aahrbtno pa pri vrt- , nar ju g. Olupu na Vojvode Mišića cesti 21. Kdor ima večji vrt, si bo pa sam ali skupno s sosedi naba»il ročno ali nahrbtno škropilnico, škropilo pa vzel pn podružni-ci aLi pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Franči-karsk* ulici, kjer ca dobe člani po znižani ceni zveze z B^ls Krajino Metlika, 7 :iiarca Bela Krasna ima mnogo možnosti za go-•—1-: rr.zvoj m veadar so jo do jea ^niih let preveč zapostavljali. Z'asti je neobhod-cbno, da se Be]a Krajina oskrbi z boljšim: prometnimi zvezami. Posledica slabih prometnih zvez se najbolj občuti v poštnem prometu, ki je vse prej kakor sodoben. P- •-' -?cno naj bo dejstve. da sta me* i Črnomelj in Metlika komaj 3 ure 15 minut, v !::(;_.uo 3 43 1. počasne železniške vo/nje oddaljeni od kulturnega sredi-ča ^h~!e iz LuiM'ane ^e'e popoldne po 15 K''"- verjel se leo os**1. . -e- priča. Ha dobava Mursl 1 S Sota. ki je nedvomno trikrat b°li oddaHena od Ljuljane, po'to nr^i kakor vsi državni uradi in Zii^^bniki v Beli Krajini V enakem času prispe poŠta tudi /e v 20 km t>d železnice odda?;"-"% kraje v SV>vensIcih goricah, čeprav io vozijo konjska kljuseta korakoma daleč v bregove. Vsa krivda je % železni"kern voznem redu. Treba bi bilo ros da bi vozil oeeknj vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.15 uri do Karlovca To prav upravičeno zahteva vsa Bela Krajina Maj se splošni želji :n koristim doslej tako zapostavljene krajine far enkrat ustr. " P ^:m možno je to s preureditvijo voznega reda v tem smislu, da se prvemu iz Ljubljane < "iajajoeem-i vlaku priključi z^ Ta n* ''arlnvei. dru<*i vlak z odfa T- Hi " ni i vozi do Novega mesta, kaiti sr'o^n«^ notrebe ce'e Bete ICrai*r * ~ r1 s**re|o porre- diti lokalnim turistčnim potrebam samo gotovih krajev. l-i j 17 s. 1 • 20j :1I 27 3J i- r. 1 • ! ... __[ .341 » Potiiesi besed \'i-.ij u-. :;c: l. Srd. 4. športna panoga in orodje, 8. bosanska rolta.. 10. gozdiček. 11. japenijke narodna tara, 12. nadnaravno citje, 14. kia- joATii prislov. 15. del pO taje, 16. kem. znak za prvino, 18. posoda, 19. osebni zaimek, 20. vrsta rhasti, 21. Btevllo, 22. kvar- ta, 23. neparen, 25. dva enaka sogtasnikn, 28. starosiovanski bog; V.7. predlog-. 29. slovenski kipar, 30. osebni zaimek, 31. vsakdanja not: ' \ lan, ??». osebni zafmek, 34. svet?? gora, 35. pese nt NavpMao: 1. SBovanska drŽava, 2. stevnik, 3. predlog, 5. vas pri Ljubljani, 6 del satovi*, 7. bolga:ski državnik, 9. ruski maršal, 12. eg-ipčanski bog:. 1.1. osebni praznik. 17. del obraza. 19. vrvarski Izdelek. 23. zdravilo. 24. glasl.ena nota. 28. sorodnik. 30. osebni /,pir.. \ -z. predlog. 33. kratica za opus. — SPĐ TrbovlJ» i -p.a reor v torek 12. marca oh pol 8. zvečer pri For- teju (K-kalj). Rešitev kri^r-H^Ke, > odipršt 1.01 1. r:a^.:..n, 7. Bone, S. E.is. 10. ena, I'-. Oka, 1.3. ua, 14. Jok, IG. ar, 17. potek, 19. amen, na. davi, 21. seirer, 23. iz, 25. car, 26. vi. 27. jod, 29. kij. 3J. Aron. 32. Tula. 33. Amenka. Na\l)I?no: l nona, 2. Ana, 3 že. 4. ve. 5. 1I0, 6. Ni-ka, 7. Bengali^a, 9. Sardinija, 11. Lot. 11. lonec. 15. kpder, 17. pes, 18. kar, 22. vas, 24. zora, 26 viza, 2S dom, 29. Kuk 31. ne, 32. — oiljuiij puhi.alstva v plfUiltkini let-je pokazalo po vseia ^treauj nazadovanje bivalatva. Medtem ko ^e-^iio- 1. iSCo. ^«-' l,h2 poiol:. lool poi&vlcv 4a 667 uaui.h. j---bilo L 1939. 335 poroK (torej za tri več), L191 rojstev (manj 113) in umrlih 713 (za iS več). K temu prišt^jmo, da gre vsako leto vsaj 230 ljudi po s\ etu izven naše države. G.cd^ rojstev je bila v prctckJem letu n prtSirn mestu obćina Le^kovcc s 159 rojstvi, glede smrtnih primerov pa Kiško, kjer pa moramo upsž'evati. da jih je mnogo umrlo v hol;iici ter nisrv iz krške občine. 238 jih je umrlo v starosti nad 70 let in 143 izpod enega leta. Največ jih je umrlo zaradi srčnih bole m t. namreč 117, za pljučnico 88. jetiko 77. kapjo 39, davico 10, smrtnih nesreč je bilo 2?, Pamomorcv 11, umorjeni pa so bili tri j:. Odkar se je začela gospodarska kriza, porodi rcp:dno nazadujejo in se veča umrljrpoat Tudi številni samomor; pelčaj o ttžkem življenju našega ljudstva. DOBRA IN SLABA STRAN — Nase stanovanje ima svoje dobre m slabe strani. Slaba stran je v tem, da so stene tako tanke, da naši sosedje slL-'jo vsako besedo, ki jo spregovorimo. — A dobra ? — Dobra stran je pa zopet v tem, da | tudi mi slišimo seherno besedico, ki jo i spregovore sosedje. - J Mamutska skakalnica v Planici je pripravljena! Prekrasna vreme v Planici — Obeta se veličastna prireditev Rateče-Planica, °. marca Skoraj vei> teden je v Planici nagajalo vreme. V začetku tedna je bilo skor.ij pre-južno in je premehki sneg onemogočal treninge na veliki skakalnici, pozneje pa je pritisnil mm/, zaradi česar je skakalnica zamrznila, a tudi veter je onemogočal polete. V četrtek so šli najpogumnejši vseeno na start in dosegli razmeroma prav lepe daljave Včeraj se jc veter polegel :n jc bil moc e :rep.m£ v polnem obsegu. Zato so bili dosežen: tudi krasni rezultati. Ce-pra\ so skakali samo s trieetrtinsk-m zaletom, je večina skakalcev dosegla daljave nad 80 metrov zlast Nemci, a Bradi se je pognal celo na Sf metrov, I Idil pa na $6. Od naših sta Prihošek in Novšak obstala na 84, Fin/gar pa na 69 Danes je v Planici prekrasno vreme brez vetra in brez oblakov. Temperatura je bi- la da v —12. vendar *e je v teku dnm znatno dvignila in je soJnce toplo prigre-valo. Velika skakalnica je v odličnem sta nju, razpoloženje skakalcev je najboljše, tako da je pričakovati najboljše rezultate. Vsi tekmovalci bodo danes skakali s polnim zaletom. Trening se je danes pričel ie ob 11. Rezultate bo javila opoldne odno» no najkasneje do 14. radijska postaja, prav tako tudi zvečer, objavljeni pa bodo tuA pred GoTčevo trgovino na Tvrševi cesti ta pri »Putniku« Za jutri so v**e priprav« končane. Vse Rateče so v zartavab. Postaj no poslopje je dobilo zv< eno napravo za obveščanje javnosti in telefonsko zvezo 0 skakalnieo. tako da bodo prireditelji čakali na zadnji vlak. čeprav bi rmel zamudo. Ker pa bodo šli vsi vlaki naprei v Italije odnosno do bližnje italijanske železniške postaje v Belo peč. ni računati, da booV* vlaki imeli zamude. Vse. ki potujejo v Planico, prosimo, naj kupijo že danes vozni listek pr- Putnikn, da dobe prostor v vlaku Kc je z izdajo listka K13 precej pisanja in bi v pritnem velikega navala pred blagajnami lahko nastale zamude vlakov, še enkrat opozarjamo, naj si raje danes kakor urtri nabavi vsak vozni listek. Velika skakalnica je lepo okrašena in n*t-pravlja impozanten vtis. Za jutri se obeta veličastna prireditev, ki bo 1o\ ^oztlarskcga združenja, LMruženia iu-gos?6venskega učiteljstva Zveze za tujski promet. Rdečega kr'ža Slovenskega planm skega društva in Zaveda za pridobivan je in predajo gozdnih semen v Mengšu. N * seji sta predsednik odbora Saša Stare m tajnik inž D^nkv Ccriak poročala o delu odbora v njegovem drugem poslovnem letu. Okrajni odbori za propagando gozdarstva osnovani v vseh okrajih, v nekaterih občinah pa tudi občinski pododbori. Namen teh odborov je da vodijo mi-eativno akcijo za popuiar izaci jo gozdar >r\a med ljudstvom s x>delovanjcm vseh pri pogozdovanju interesiranih gospodarskih, kulturnih in humanitarnih organizacij. V ta namen so bila v preteklem letu prrra-jena številna gozdarska predavanja in tečaji za učiteljstvo, kmetovalce m vojaštvo. Spomladi in jeseni so bili mladinski dnevi za pogozdovanje, pri katerih ae je šolska mladina učila pogozdovati in pravilno gospodariti z gozdom. Več pogozdovanj je izvedlo tudi vojaštvo. Propagandni odbori so dajali pobudo za ustanavljanje gozdnih drevesnic in vzornih gozdnih nasadov ter z raznimi publikacijami skrbeli za p.r>speševanje in napredek £°zdnega gospodarstva. Zanimanje za delo propagandnih odborov je bilo veliko tako med ljud stvom. kakor tudi pri omenjenih oblasteh, ustanovah in društvih, ki so z velikim ra zumevanjem spremljali in podpiral akcijo propagandnih odborov. Po končanih poročilih je bil iz vrst zastopnikov oblasti društev in ustanov izvoljen naslednji ožji odbor- predsednik Saša Stare: podpredsedniki dr. Viljem Krej-či. kap. Mihajlo Mitić in Josip Palme: tajnik inž. Alojzij Funkl; odborniki inž. Viktor Novak. inž. Dinko Cerjak inž. Bogdan Žagar, srečko Kristan, inž. Milan Simić. ini. Franjo Sevnik, Janez Strcin, inž. Mirko Sušteršič. Vinko Gregonč. dr. Anton Mraks zastopnik direkcije dr? žeJeznic. ki Ca imenuje direkcija Is Kranja TTborovanje lastnikov motornih vozil. I. njski metoklub sklicuje v Kranju za jutri ob 10. dopoldne sestanek vseh gorenjskih motociklistov in avtomebilistov zaradi nove uredbe o prodaji tekočega goriva. Kreditna zfldru^a državnih uslužbencev ima jutri v nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne v Zadružnem domu redno letno skupščino. Gledališki odsek »Vzajemnostih priredi jutri 10. t. m. ob 16. v Cankarjevem domu odlično komedijo »Faun angleškega pisca Knoblancha. Število brezposelnih se še vedno veča. JN'a področju Borze dela v Kranju je bilo v mesecu februarju loi5 brezposelnih de- bv in delavk. Ker začasno še ni upa- uja za zaposlitev pri javnih delih, je pri-,.; 1 zaradi odpustitev v tekstilni iu-•ijega naraščanja brezposel- Delo d.jbe takoj 3 sluzinje, 6 kmet-b dekei in 1 hlapec. Smučarski klub »Fo'jana« obvešča svoje članstva, da bo redni občni zbor v sredo i J. t. m. oh 20 v restavraciji Ručigaj. U.■••-.urno službo zdravnika OL*ZI> ima jutri v nedeljo zdravnik g. dr. Herfort Joža. njegovo nadaljnje opravljanje poklica. K. šahovski klub priredi simultanko, ki 30 bo odigral znani kranjski šahist g. Sin-ger II '-.o v s vedo 13. marca ob 20. v lovski sobi hotela >Stara pošta«. Vsi kranjski šahisti so vabljeni k udeležbi, po možnosti naj si udeleženci oskrbijo šahovnice. Pri-javnine ni. Kino Cejjjtmr \ Stražiš^u predvaja v sodb 'JI v nedeljo ob 19. in ponedeljek ob % 21. film »Kraj kraljeva; v so-ob 22.15, v nedeljo ob 21. in ponede-• >b 20.15 uri film «Patriot». Ker mkon.ur nočemo škodovati, prostovoljno izjavljamo glede na notico v četrtkovi številki o razkritju tatvin v tovarni Intrx-, da vratar g. Andrej Pižent ni v nobeni zvezi s to zadevo, kar jasno kaže — Redni Iet;u pregled motornih vozil b© za občini K.anj ;n Stražisče v petek 15. marca ob 14. v Kranju pred policijo, za vse ostale občine sreza Kranj v soboto 16. marca ob 8. v Kranju pred policijo, dne 16. marca ob 14. pa v Tržiču pred pošto za občine sodnega okraja Tržič. Z Jesenic — Pevski koncert. Pevsko društvo >Sava Jesenice, priredi jutri ob 20. v dvorani Sokolskega doma na Jesenicah pevski koncert z zelo bogatim in izbranim sporedom. Zbor vodi pevovodja g. Martin Je-ram. Nastopi moški zbor, oktet in kvartet ter scUstinja gdč. Jeramova Alma in gd&. Frlanova Pavla. Na sporedu so pesmi Adamiča. Aljaža, Dvofaka, Gerbiča, Ipavca, Kern jaka, Jereba, Mirka, Mačka, Pregla in Zajca. Pevski zbor, ki ima zelo dobre moči se bo gotovo krepko uveljavil pri izvajanju sporeda, ki vsebuje lepe umetne in narodne pesmi. Iz Metlike — Novo upanje za vinogradnika. Do> varali smo, da. se Prizad resno zanima za. nakup belokranjskega vina in išče zato za primernih vočj h kleti in drugih prostorov. Za Belo Krajino je to prav razveseljiv pojav. Napnjšarno vse, ki imajo za ta svrhe primerne prostore na razpolago, naj jih. prijavijo mestni občini. — Navodilo meščanstvo. V »vrbo orlaretiranja navajamo, da velja za požar dve*-rrunutrio neprekinjeno tuljenje sirene, U je nameščena na poslopju ljucksGce šole trn katere glas bo pojacen. Zato naj se n Ka-kor ne zamenja z znakom trirntnutnegpa. tuljenje sirene s prekini tvarni, Id je predpisan tako za vaje kakor tudi resne napa* de iz zraka. Opozarjamo na upoštevanje znakov zlasti zato, da ae prepreči vsak* razburjanje občinstva pred vajami, ki Jik bo krajevni odbor za zaščito pred letalskimi napadi pod vzel v svrho uveflibanja moštva Iz Litije — .vfarćev sneg — beraiki gnoj. Tako )# staro kmečko pravilo, ki pa letos se voda ne drži, ker je še vse pod snegom. Kljub temu, da se že najavlja pomlad in so prisojni kraji ie goli, smo dobili v četrtek zopet zimo v novi izdaji. Pričelo je na novo snežiti in je sneg res pobelil vse. Droga leta so imoli vrtnarji po tem času ie polne roke dela, letos pa se t išče ie pri tooli pečL Tudi temperatura je še precej nizka. V petek zjutraj smo imeli v trgu I stopinj pod ničlo, na bolj izpostavljenih točkah pa so kazali toplomeri celo 1# stopinj pod ničlo. — Gostje prt otvoritvi dispanzerja. Pri otvoritvi dispanzerja, ki se nahaja pri litijski predMnici, so bili navzoči tudi zunanji gostje, med drugimi dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD iz Ljubljane. Prav tako je dospel k nam dr. Neubauer iz Golnika. Dispanzer bo odprt vsak torek in petek od 14. naprej. Bolniki naj pridejo vsaj d* 15. ure, — Učiteljska hospitacija. Uč-itcljstvo iz litijskega okraja bo hospitiralo v. soboto 16. t. m. na poskusni soli za Bežigradom v Ljubljani. Pedagoški vodja bežigrajske poskusne šole je bivši učitelj na litijski meščanski šoli g. Rudolf Kobilica Hospitacija se bo začela ob 8. zjutraj. — »Revolucija mož« na sokolskem odra. V nedeljo so gostovali pri nas člani dramatičnega odseka NSZ iz Ljubljane. Uprizorili so »Revolucijo mož«, izredno šegavo in vedro delo. Publika je prišla spričo uspelega igranja na svoj račun. Zal je biLa dvorana bolj slabo zasedena, kar gre pač na račun nedelje. Izkušnje kažejo, da je v tem času. ko imamo ie tople nedeljske popoldneve, bolje prirejati igre ob sobotah zvečer. tnserirajjtc v »SL Naroda4*! Stran 4 »SLOVENSKI N A R O Dc, sobota, 9. marca 1940. Stav. 57 DNEVNE VESTI — Važno za Feniksove zavarovance. Predsednik akcijskega odbora Feniksovih zavarovancev dr. Vimpolšek v Zagrebu je podal izjavo glede vesti akcijskega odbora n. Feniksovih zavarovancev v Zagrebu. Ta vest je bila objavljena v dnevnikih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, češ da odbor želi dokazati, da večiria Feniksovih zavarovancev zahteva odkup svojih polic v polni odkupni vrednosti in jih zato poziva, naj jih v dokaz soglasnosti s to zahtevo izroče v polog Jugoslovenski udruženi banki v Zagrebu. Ta vest je napravila mnogo zmede med zavarovanci. Akcijski odbor I. si prizadeva, da pride do popolne sanacije Jugoslovenske^a Feniksa*, kar je tudi mogoče. Zahtevati odkup polic v tem Času bi pomenilo veliko škodo za zavarovance. Zavarovanci bi lahko že zdavnaj prodali police, če bi hoteli izgubiti pridobljene pravice na zavarovalnino. Zato se akcijski odbor ne strinja z vestjo drugega akcijskega ihora ter opozarja zavarovance, da bi pri odkupu izgubili najmanj 30 do 50'T. med tem ko ne bodo pri sanaciji izgubiU ničesar. — Italija hoče naročiti sV večje količin«-premoga pri nas. Ob koncu leta je bila sklenjena med Italijo in našo drŽavo pogodba za izvoz 200.000 ton premoga. Premog že izvažajo in ob koncu maja bo Italija prejela že celotno dobavo. Zdaj pa si Italija prizadeva dobiti še večje naročilo, m sicer 300.000 ton. Prav toliko premoga bi rada uvozila iz naše dižave tudi v drugi polovici tega leta. To pomeni, da je Italija porabila okrog 16% naše povprečne produkcije rjavega premoga, Naša premogovna industrija pa ne more niti dovolj kriti domaČih potreb, kar se je pokazalo zlasti dobro v tej hudi zimi. 2*ato je vprašanje, če bodo mogli ustreči zahtevam Italije. — Kdo je prejemal kredite Narodne banke. Poročilo Narodne banke nam kaže. da so eskontna posojila lani znašala 2 milijardi 85,256.000 dan. Od te vsote je odpadlo na ustanove, kakor ^Pr^zad« in PTrv. agrarno banko nad 504.000.000 din. • felje na podružnico Narodno banke v Beo gradu na nulijonov dinarja/ in na r»o-inižnico v Zagrebu Čez 420 muljonov din. Na področjih podružnic Narodne banke v srbskih pokrajinah je b-"lo Izdanih mnogo več posojil, kar nam kaže število menic. Tako je bilo podeljeno v Beogradu posojil na 7.007 menic, v Zagrebu na 2114, v Ljubljani pa samo na 267. Največ .posojil je bilo pcR^eljenih v zneskih od 10.000 do 50.000 din. — Priprave za trgovinska pogajanja E Italijo \n z«*dinjf»n!mi državami. Stalni ju-gosđovenski-ital. gospodarski odbor se bo sestal ob koncu tega meseca. Na sestanku bodo razpravljali o spremembah v trgovskem plačilnem sporazumu. Vse gospodarske zbornice so pozvale svoje člane, da v zvezi s temi pogajanji vlože konkretne predloge zlasti v pogledu plačevanja italijanskega blaga. To je potrebno posebno zaradi tega. ker zadnje čase posamezne italijanske tvrdke zahtevajo od naših uvoznik c v, da jim nekatere produkte plačujejo samo z devTjzami ali vsaj delno, ostanek pa po klir.ngu. Kri tem italijanski dobavitelji zahtevajo znatno višje cene kakor pri plačevanju pri kliringu. Potrebno je, da se pri prihodnjih pogajanjih to vprašanje uredi. Razen tega au zbornice pozvale svoje članstvo, naj jim pošljejo svoje pripombe in predloge za pogajanja z Začinjenimi državami. Ta pogajanja bodo sklicana v Beogradu. — Večji izvoz moke in živinskih krnil! v Nemčijo. >Prizad« je odkupil drugo partijo moke za izvoz v Nemčijo. Odkupljeno je bilo 300 vagonov moke in 200 vagonov otrobov in živalskih krmil. Moka je bila kupljena povprečno po 310 din metrski stot. Moko bodo izvozili po Donavi, čim bo voda prosta ledu. — Ustanovitev podružnice Jugosioven-sko-bolgarske trgovske zbornice v Beograda. V Zagrebu nameravajo ustanoviti ekspozituro beograjske Jug oslovensko-bolgarske trgovske zbornice. Pripravljalnih del so se že lotili. — V Beogradu bodo zidali krematorij. V Beogradu si prizadevajo že več let, da bi dobili krematorij. V ta namen deluje društvo »Oganj«. Zdaj je končno prišlo do odločitve, da krematorij zgrade ob novem pokopališču. Odobrena je tudi regulacija zemljišča za zgraditev krematorija. _ Italijanska ladja bo dvignila rufiiiec »Ljubljano«. Z dviganjem ruš 11 ca »Ljubljane« so velike težave. Italijanski pomožni remorker > Ciklon«, last družbe Trip-kovič iz Trsta, je odplul iz italijanske vojne loke Tajranto proti Šibeniku, a y bližini j albanske obale ga je presenetilo neurje. Otovorjen je bil z dvema težkima že.lez-J nima cilindroma, napolnjenima s plinom [ kot pripravo za dviganje potopljenega rušil ca »Ljubljanes. Zaradi močnega vetra in vaJov so se pretrgale vrvi, Id so vezale železna ciliudra ter so jih morali spustiti z laiaje. Naše pomorske oblasti so poslale več vojnih remorkerjev, da poiščejo cilindra. Upajo, da ju bodo našli, ker so prejeli vesti, da sta bila opažena s parnika >LuciaN< v bližini morske obale. Ko bodo priprave za dviganje pripeljali v Šibenik, se bodo šele lotili reševalnega dela. — Obolenja za meningitisom v Dalmaciji. V zadnjih treh dnevih so se pojavili trije novi primeri obolenj za meningitisom v Splitu. Iz infekcijskega očdelka oolnice so pa že odpustili 10 bolnikov ozdravljenih. Umrljivost za meningitisom je znašala v Splitu samo 30^-. Zadnje čase se je meningitis razširil v okolici Mitrovicc in Vinkovcev. — Se*»tar.ek MaJnega jugoslovensko-*tem*ikez;a. gospodah kega °db«>ra.. Prihodnji sestane ii jugoslovensko-nemškega gospodarskega odboio, bo v začetu aprila. Na njem bodo razpravljali o novi trgovinski pogodbi. — V Murskem Središču iščejo premog in nafto. V Murskem Središču so se lotili velikih raziskovalnih del, ker so po mnenju geologov tam večja ležišča premoga, pa .udi nafte. Znano je, da so v Medjimurju že začeli pridobivati rafto, sicer v manjšem obsegu, vendar pa dosedanji rezultati kažejo, da so tain v resnici ležišča nafte in da bi se produkcija lahko znatno povečala. V Mursken. Središču so pa že kopali premog in z rezultati so bili zelo zadovoljni. Zdaj so začeli odpirati nove rove in sicer do globine 300 m. Hkrati s tem iščejo nafto. — Za zaščito otrok za slučaj vojne so darovali: Anton Petek, trgovina, Ceije 100 din, Viktor Meden, Ljubljana 50 din, A. Ebenspanger, Ljubljana 100 din, Ig. Klein-niavr in Eamberg družba z o. z. Ljubljana 50 din, Ludovik Čeme, Ljubljana 50 din i R. Miklavc, manufakturna trgovina »Pri j škofu«, Ljubljana 100 din, Rosenfeld Ro- I bert. trg. z meš. blagom Ptuj 50 din, Albin šifrer, puškar. Ljubljana 50 din. Iskrena hvala! Jug. unija za zaščito otrok, — Ljubljana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da I bo stanovitno, zmerno mrzlo in večinoma jasno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku. Splitu in Kum-bora 5. v Ljubljani 4.4, na Rabu 3, v Mariboru 2.3. v Zagrebu 2, v Sarajevu in Visu 0.0, v Beogradu —1.0. Davi je kazal ba- j I rometer v Ljubljani 770.2, temperatura je j j znašala - 3.2, na aerodromu ~-6.4° C. poslužjo posebnih vlakov. Prvi posebni vlak bo odhajal iz Ljubljane ob 6.18 in bo prispel v Rateče ob 9.02. Predmodaja vozovnic za ta vlak je le pri Putniku. Ce bo za ta vlak prodanih dovoli vozovnic v predtroriaji. bo vozi! drugi posebni vlak ob 6., i s prihodom V Rateče ob 9.21. Sedeži v posebnih vlakih so do oceni tako, da je ;_a vse udeležence, ki kupijo vozovnico v predprodaji. dovolj prostora. Ce bi bila oba omenjen.- vlaka razprodana, bo vozil še tretji posebni vlak. Tozadevna obvestila dvibe v biljetarn, *Putnika«. Udeleženci nai omogočijo reden prevoz s tem, da kupijo vozovnice za posebne vlake ter se z istimi tudi vračajo. Smuk s Triglava. JZSS razpisuje tekmo v smuku s Triglava v dolino Krme za 31. marca. Tekmovalo se bo po pravilih JZSS in I. W. O. ter po pravilniku, določenem za Triglavsk: dan 1. 1937. Letos bodo tekmovala tudi moštva. Pravico starta imajo vsi verificirani tekmovalci pri JZSS in inozemski gostje, katerih savezi so člani FIS-e. Klubi prijavijo lahko poljubno število svojih tekmovalcev, toda za oceno v moštvih morajo poimensko javiti 4 tekmovalce, ki bodo startali za moštvo. Skupni čas prvih trjh da rezultat moštva. Zadnji v vsakem moštvu odpade v klasifikaciji za rezultat v moštvih. Lahko tudi tekmujejo samo trije tekmovalci za svoj klub brez namestnika za boljši čas. Prijave ie poslati na predpisanih saveznih prijavnicah najkasneje do 27. t. m. savezu. — Nepravilne ali zakasnele prijave se bodo upoštevale le proti prijavnim 10 da za osebo. Vodje klubov in tekmovalci se opozarjalo, da bodo kavcije za vsako startno številko 10 din. kdor izgubi številko, se mu kavcija ne vrne. — Dolžina Droge bo cca 4200 m z v-šinsko razliko cca 1000 m. Start bo ob pol 11. dop. na Kredarici, le v primeru siabih snežnih razmer od Staničeve koče (stara proga). Cili za tekmovalce bo pri Debeli bukvi v Spodn i i Krmi. za dekleta pa pri koči v Zgornji Krmi. Prv: trije prejmejo spominske plakete Triglavski dan*. Prvi trije v drugem in tretjem razredu tudi plakete, če bo starta 1 o v vsakem razredu najmanj 6 tekmovalcev. Ce bo v enem ali drugem razredu manj kot 6 tekmova"cev samo dve plaketi, če mani ko 4 samo ena plaketa. Razglasitev rezultatov v nedeljo ob 16 pred hotelom »Trig'av« v Mojstrani. Pokroviteljstvo so prevzeli minister za zunanje zadeve, za telesno vzgoje ter za vojsko in mornarico ter ban dravske banovine. živ narodno obrambni zid ob meji Mariborska sokolska župa Šteje 73 edinic, v katerih je organiziranih 10.^X7 sokolskih pripadnikov iz —lj OražnOvci! V ponedeljek 11. marca bo poteklo 19 let, odkar je umrl ar. Ivan O ražen. Na ta dan se bo zbrala številna Oražnova družina, da se skupno spomni svojega krušnega očeta. Zjutraj ob 9. se bomo udeležili sv. maše v frančiškanski • crkvi, po masi pa l>omo odšli na dvorišče Oražnovega doma v Wolfovi ulici, kjer se bomo poklonili pred spominsko ploščo svojemu velikemu dobrotniku. Sveta dolžnost vsakega Oražnovca je, da s svojo navzočnostjo pripomore k čim lepšemu izidu spominske svečanosti. —Ij Podprimo idealno nđa«n»! Diuštvo ljubljanskih konservatoristov si je postavilo nalogo širiti zlasti med doraščajočo mladino smisel za glasbo. V ta namen prireja glasbene matineje, da seznanja mla-Imo z umotvori na tem področju. Taka prireditev bo jutri ob 10.30 v frančiškanski dvorani. Na sporedu so pevske točke in kompozicije za flavto, violončelo, klavir in violino. Spe red, ki velja za stopnico, se dobi v Matični knjigami. Cena 3 din. —lj Tri simfonična dela iz svetovne literature bomo čuli pri prihodnji javni produkciji ljubljanske Glasbene akademije in sicer: 11 Mozartov klavirski koncert v c-molu. ki ga bo igrala s spremijevanjem orkestra slušateljica Loger Edita iz šole prof. Janka Ravnika. 2) Maks Bruchov violinski koncert v g-i coni, Id ~a bo igral spre...I j. vaj. J ... ■ M 'u "U1- T*'tr-ej Kajetan ;z šole prof. J. šlaisa. 3) Pomnoženi akademijski orkester bo odigral Beethovnovo Osmo simfonijo v f-duru. Vse tri točke sporeda bo dirigiral slušatelj Hubač Samo iz šole piof. dr. Danila Svare. Produkcija bo v torek 12. t. m. ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani. Podrobni spored, ki velja obenem kot vstopnica, se dobi v knjigarni Glasbene Matice. —lj Orknejski otoki so na 3krajnem severu škotske. O tem nialoznanem otočju bo predavala pod okriljem Angleškega oruštva v četrtek 14. t. m. ob 18. v Beli • rroi-ani hotela ^Union« lektorica na naši univerzi ga, Fannv S. Copeland. Ga, Cone 1 and je dobra poznavalka teh otokov ter bo spremljala svoje predavimje z barvastimi ste optičnimi slikami. K obilni ude-'ežbi zanimivega predavanja naše neumorne kulturne delavke vabi odbor. —lj Vesela zgodba »Pekov-ska« ho prav gotovo tudi vas tako prevzela, da se boste ob koncu predstave kar pridružili pevcem na odru in z njimi zapeli: Mi vsi smo pekovske krvi . . . Saj se vam bodo ti veseli peki in pekovke — sami stari znanci — s katerimi boste preživeli par prijetnih uric. tako priljubili, da jih boste obiskali še večkrat, šentjakobsko gledališče ponovi -Pekovsko*: danes v soboto 9. in jutri 10. t, m. obakrat ob 20.15. Prav dobro napravite, če si kupite vstopnice že v predprouaji pri gledališki blagajni v Mestnem domu, —lj Koncert godalnega kvarteta Poltro-nieri iz. Milana. Glasbeni list >Signale« pravi, da je kvartet Poltronieri tako odličen, da se ob njegovi igri spominjamo na najslavnejše godalne kvartete, kar jih je kdaj nastopalo na koncertih.. Vsi štirje člani kvarteta so dosegli v tehniki tako višino, ki je prav bl+zu popolnosti. Poltronieri je v kvartet bo igral v Ljubljani v petek 15. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbeno Matice. Maribor, 9. marca. Sokolski in nacionalni Mar bor bo jutri z vso vnemo svojih nacionalnih čustev spre jemal številne sokolske delegate iz vseh predelov našega obmejnega ozemlja. Prišli bodo od vsepovsod, kjer ima mariborska sokolska župa razpredeno omrežje svojih društev in Čet ki tvorijo živ na-rodnoobrambni zid naše narodne Skupnosti. Letošnji občni zbor mariborske sokolske župe, kd je določen za 10. marca, bo nedvomno spontana manifestacija naše sokolske in narodne volje in to s posebnim povdai* 15. url na dvorišču mestnega podjetja v Plinarnlški udici v Mariboru. Vsi lastniki motornih vozil iz Maribora naj predstavijo pjb djOtoCeoam ča- j su in kraju vsa svoja motorna vozila zaradi pregleda- Vsak lastnik motornega vozila ima prinesti s seboj prometno knjižico z drža\mim kolkom 100 din za potrdilo v prometni knjiz:ci, takso za komisijski pregled v znesku 54 din za vsak avtomobil, odnosno 27 dan za vsako motorno kolo. Vozila morajo b.tl privedena v očiščenem stanju in uporabna za vožnjo. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo, zlasti se bo gledalo na stanje šasije, peres, vzvodov, zavor, kretala, liarometov in hup, zadnja luč ne sme biti višja nego 1.20 m od tal, blatniki pri torornih avtomobilih itd. Zamudniki bodo strogo kaznovani itn tudi ne bodo smeli voziti z nepregledanima vozili — Varčevanje z vodo. Mestno poglavarstvo raglaša: Za osiguranje rezervne vode za dnevno potrošnjo, kakor tudi zaradi preiskave vodovodnega omrežja se odreja, da morajo vsi hišni posestniki, ki imajo svoje stanovanjske ali druge objekte priključene na mestni vodovod, zopreti do preklica vsak večer ventil, ki je nameščen poleg vodomera. Ventil se mora zapreti najkasneje do 21. zvečer, odpreti pa se ne sme pred 5. zjutraj. Od navedenega odloka so Izvzeti le gostinski obrati, vojašnice, železniške naprave in tovarne, ki obratujejo tudi v nočnem času. Da pa ne bi v primeru ponovnega nastopa mraza zamrznile hišne napeljave, naj se vsak večer, ko se zapre omenjeni ventil, odpre lz-praznllna piplca, ki je vgrajena vanj, ali pa najniže v zgradbi nameščeni iztok (pi- pa). Uolužbenstvo mestnega vodovoda bo izvrševalo kontrolo ter bo vsak hišni posestnik, ki se ne bi ravnal po navedeaili navodilih, kaznovan po členu 67. »Vodovodnega pravilnika za mesto Maribor.;. — Dohodki inariburMkv* carinarnice oo znašali februarja skupno 9.690.29U din. Od tega odpade le 97.294 din na izvoz. — Nepojasnjena ■mit. V tvorniš vem kanalu na Sladkem vrhu so našli mrtvo truplo dorašcenega otroka. Truplo t>o spra-vili v mrtvašnico pri Mariji Snežni. Ob-lastva so pričela s poizvedbami, da se do-ženejo posamezne okoliščine, pod katerimi jc najdeni mrtvi otrok umrl. Državno tožilstvo je odredilo obdukcijo trupla, ki bo pojasnila vzroke otrokove smrti. Kot verjetno se smatra, da je priplavalo truplo po Muri z onstran meje. Sedaj je ticba ugotoviti, kdo so otrokovi si i jc otrok prišel v Mure. Možnosti sta predvsem dve: Otroka so najnrž usmrtili ln ga nato vrgli v Muro. Možno pa je tudi. da je bil otrok živ vržen v vodo, kjer je utonil. — No, vendar. V Mariboru in tudi drugod smo že navajeni, da obležijo sneženi kupi po ulicah, tudi v s: mesta, tja do toplejšega pomladanskega vremena, v Mariboru imamo v centru mesta še visoka kupe snega. Prepričani smo bili. da ga bo ljubi bogec vzel. kakor ga je dal. Tega gesla se vztrajno držijo v zadnjih letih odločilni gospodje na rotovŽU. Letos pa so se hoteli očividno nekoliko pošaliti in postaviti to geslo na Skoraj bi bilo solnce raztajalo snežne kopice in skoraj bi bilo spet uresničeno n o reklo, pa so se tik pred tem pojavili včeraj na Grajskem trgu mestni delavci, ki so pričeli razkopavati snežne kopice ter jih nai na vozove. Ves sne^ so odpeljali proti Pravi. Ce bi še malo počakali, pa bi se solnce pošalilo iz naših rotovšklh ljudi, ki si pa tega očividno niso pu.-iili dopasti. — Izredno živahen tovorni promet je v zadnjem času preko meje. Posebni tovorni vlaki, natovorjeni s konzumnimi [ 1 '..^cti, odhajajo preko Maribora čez mejo. Semkaj pa prihajajo tovorni vi žajo predvsem razne i:. — Mariborski obrazi, V se opažajo v Mariboru zanimivi obrazi. Nekateri so znani, drugi so m mi. Videti je, da se nikomur ne godi slabo. Pri poravnavi ceh so njihove listnice izdatno napolnjene z bankovci. — Izvoz opeke. Tukajšnja »Delavska Politika* poroča: >2e lansko poletje je nastalo v Mariboru veliko pomanjkanje opeke, ker so tukajšnji opek u nai ji prodali vso zalogo za utrjevalna dela N Ta teden pa so zopet prišli v Maribor podjetniki z Dunaja, da nakupijo opeko ta mestne stavbe, ker morajo v Ostm opekarne ves izdelek za državno obrambo. Vendar topot DunaJčanJ v Mariboru zaenkrat še niso sklenili nobenih kupčij, ampak so se odpeljali naprej v Zagreb, čel da dobijo tam kljub večjim prevoznim stroškom cenejšo opeko kakor v Mariboru.« — Rahuka nn Pristanu. V neki gostilni na Pristanu je nastal med vinjenimi gosti prepir zaradi neke deklice Posledica je bila, da so si fantje skočili v la.=>- tei pošteno premika<■ tU. Pri tem ?o uporal tudi gostilniški inventar ter razbili precej kozarcev in steklenic. Dogodek odigral precej burno in glasno. Stražnik je pomiril razburjene duhove. Deklico, ki je bila povzročiteljica rabuke pa | nik aretiral in peljal h Grafu, od so jo naslednji dan prepeljali na dermatološki oddelek mariborske splošn«- bolnice, kjer jo bodo najprej zdravili, potem pa se bo morala zagovarjati zaradi t r; tucije. — Med vrelim perilom. V splošno bolnico so prenesli 5-letno ki hčerko Hedvigo Mlinaričevo iz Mlinske ulice, ki je doma po nesrečnem nakljue padla na vrelo perilo. Ubogo dekletce sc je hudo opeklo po rokah in obrazu. — Čigava je zlata verižica ? Trgovec Anton Tkalec je našel na Koroški cesti zlato moško verižico, ki jo dobi lastnik na policiji. — Kobanskt motivi. Pod tem naslovom izda naš mladi akademski slikar Lojze Suš-melj iz Selnice ob Dravi v samozaložbi za letošnje velikonočne praznike knjigo 30 linorezov, ki bo prava novost na našem knjižnem trgu. Ta novost je vredna pozornosti vsega kulturnega Mariboru, že iz narodnih ozirov, saj je to pomembno delo med prvimi, ki prikazuje kozjaško obm« j-no ozemlje, hribovito pokrajino ter človeka na tej pokrajini. To velikonočno darilo poklanja Slovencem kozjaški umetnik, ki je prepričan, da bodo vsi ljubitelji naše lepe knjige in naše umetnosti pokarali zanimanje za to zanimivo delo, ki se lahko naroči že v subskribciji. Podprimo našega domačega obmejnega umetnika. — Tezenske novice. Med Tezenčani se mnogo šušlja o nekih preiskavah. Ljudje ugibajo to in ono ter spravljajo to v zvezo z raznimi glasovi v zadniem času. — Mariborsko vreme. Davi je bila temperatura —14.9. Sncči je zapadlo 4 cm novega snega. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in vetrovno vreme. ■^laribisrsko gledališče Sobota 9. marca, ob 20.: >Kovarstvo in ljubezen \ Red A. Nedelja, 10. marca, ob 15. ^Zaroka na Jadranu«. Znižane cene ob 20. »OtheUoc Znžane cene. Obe nedeljski predstavi ob znižanih nah. V mariborskem gledal šču se to nedeljo popoldne ponovi zelo zabavna Ras-bergerje/a opereta »Zaioka na Jadranu^, zvečer pa verfastna Shakespeare jeva ža-loigra »Otheilo«. Izpred sodišča Obsojen, oproščen. V včerajšnji številki smo poročali o kazenski razpravi pred mariborskim malim kazenskim senatom proti Štefanu Grajfoncrju in Jožefu Horvatu, ki ju je državni tožilec obtožil, da sta zakrivila smrt Ivana Senekoviča. Po tajni razpravi je bil Štefan Grajfoner obsojen na 3 leta strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, dočim je bil obtoženi Jožef Horvat opio-ščen vsake krivde in kazni. Razbijjni&tVG v Mesarski ulici. Kakor smo že včeraj por jčali, se je moral zagovarjati pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 29 - letni čevljarski pomočnik Ivan Heričko in sicer zaradi obtožbe državnega tožilca, da je rine 24. septembra 1939 v Mesarski ulici Izropal zasebnico Ivano Kozljaničevo. Heričko, ki je do zadnjega tajil vsako krivdo, je bil obsojen na 8 let robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic.