ff ■
oTt!UIJT.'-A ŠMINKA.
Mir:
H OVO 8ES1»
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J O D S '.
MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din: plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amec. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24
Štev. 4 (514) Leto XL
NOVO MESTO, 28. JANUARJA 1960
UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice), Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva In uprave št 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno
podjetje »Delo* v Ljubljani
Na razširjeni plenarni seji Glavnega odbora SZDL Slovenije, k| je bila preteklo sredo in četrtk, so razpravljali o nalogah organizacij Socialistične zveze pri uresničevanju družbenega načrta za letošnje leto, pa tudi o organizacijskih pripravah na V. kongres SZDL Jugoslavije. Uvodno poročilo o nalogah v zvezi z izvrševanjem družbenega načrta je imel predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher, o organizacijskih pripravah na V. kongres pa je poročal sekretar Glavnega odbora SZDL France Kimovec. V dvodnevni razpravi je sodelovalo tudi več tovarišev iz našega okraja. Tovariš Mirko Gošnik iz Sevnice je govoril predvsem o nalogah kmetijstva. Dejal je, da bi morali veliko bolje seznanjati kmetijske proizvajalce z gospodarskim načrtom, govoril pa je tudi o pomenu združevanja sredstev, s čimer bi lahko uresničili marsikatero željo občanov. Tovariš Lojze Itihtar iz Senovega je sodeloval v drugem delu razprave, ko je bilo govora o pripravah organizacij SZDL na kongres. Zlasti občni zbori bi morali postati mejnik, saj bi lahko Socialistična zveza tokrat obširneje razpravljala o vseh problemih svojega terena. Jože Perpar iz Trebnjega je prav tako razpravljal o utrjevanju osnovnih organizacij in opozoril na dejstvo, da se je v trebanjski občini v zadnjem času število članstva v Socialistični zvezi močno povečalo. In prav to terja še več dela v organizacijah.
Ce bi na kratko povzeli vsebino referatov in razprave na plenumu Glavnega odbora, bi lahko dejali, da morajo biti vsa naša prizadevanja, zlasti pa gospodarjenje, usmerjena v skrb za človeka. Uresničevanje petletnega načrta v štirih letih — to je naloga, Ml jo bo morala Socialistična zveza podpreti z vsemi svojimi silami — Je prav gotovo v najtesnejši povezanosti z življenjsko ravnijo delovnih ljudi. O tem, torej, so na Plenumu največ razpravljali.
Tovariš Boris Kraigher je že v uvodu svojega poročila dejal, da so bili gospodarski uspehi v zadnjih letih, zlasti pa lani, tolikšni, da nam omogočajo, da v gospodarstvu, s tem pa tudi v življenjski ravni, prekoračimo raven, ki smo jo planirali šele za konec leta 1961. Tak razvoj ustvarja tudi nove pogoje za delo v našem gospodarstvu. Odveč je potlej pesimizem in podcenjevanje naše gospodarske moči, vendar pa moramo z vso silo organizirati vse razpoložljive sile, da bomo lahko opravili nove, zahtevne, pa tudi odgovorne naloge. Danes je že povsem jasno, da moramo zlasti hitro napredovati na področju proizvodnosti dela. To je trenutno odločilna in na večja naloga vse skupnosti, torej tudi naloga Socialistične zveze. Ko je govoril o tem, je tovariš predsednik Kraigher dejal, da smo prišli na tisto stopnjo gospodarskega razvoja, ki nujno zahteva, da najdemo svoje mesto na področju mednarodne delHve dela in da povsem pustimo »računice«, Id slonijo na avtarkiji, » drugo besedo, na zapiranju domačega gospodarstva in domače industrijske proizvodnje na notranji trg. Prav glede tega pa ima industrija Slovenije še posebne naloge. Pričakujemo namreč, da se bodo slovenska industrijska podjetja hitreje povezala s podjeti v razvitejših deželah in izkoristila vse možnosti kooperacije, to je proizvodno sodelovanje z njimi. Vse svoje delovanje moramo usmeriti na tak razvoj našega gospodarstva, ki se bo skušal čimhitreje bližati ravni Industrijsko razvitejših dežel. Ce ne bi delali tako, bi se obsodili na zaostajanje aH pa vsaj na stagnacijo, to Je capljanje na istem mestu. Sicer ne delamo nobenih megalomanskih načrtov, češ, prehiteli bomo, najrazvitejše dežele, toda boriti se moramo za napredek, zlasti za napredek pri organizaciji proizvodnje In povečanju storilnosti, če se hočemo izognSti nevarnosti, da bi stopicali na mestu ali pa celo nazadovali.
Plan za leto 1960 terja, da ob pravilni skrbi za človeka in brez bistvenega povečanja števila zaposlenih dosežemo v industriji takšno proizvodnjo, kot smo jo predvidevali šele za konec leta 1961. Kako torej doseči tako proizvodnjo? Ze v razpravi na skupščini so diskutanti opozarjali, da Je to posebna naloga, ki terja posebne prijeme. Lani je že sam način delitve dohodka v gospodarskih organizacijah, predvsem pa
nagrajevanje po očinku, precej prispevalo k povečanju proizvodnosti, obenem pa smo že začeli reševati tudi vprašanje odvečne delovne sile. Letos moramo to politiko nadaljevati, kajti nagrajevanje po delovnem učinku oziroma izpopolnjevanje tega nagrajevanja je še vedno zelo aktualen problem. Ob vsem tem pa je treba misliti tudi na modernizacijo in avtomatizacijo industrije.
Modernizacija industrijske proizvodnje je postala nujno in najaktualnejše vprašanje, kajti nadaljnje povečanje proizvodnosti si lahko obetamo le od boljše organizacije proizvodnje. Treba bo pripraviti načrte za avtomatizacijo panog industrijske proizvodnje. Prav tu pa se srečujemo z mnogimi težavami. Tovariš predsednik je dejal, da ne gre samo za ustvarjanje novih tehnoloških procesov, ki jih terja avtomatizacija, ampak gre tudi za to, kako poleg finančnih vprašanj rešiti tudi probleme delovne sile. Marsikje namreč ne uvajajo avtomatizacije zaradi tega, ker si niso na jasnem, kako hi potem rešili problem odvisnih delavcev. Teh problemov ne bomo mogli urediti samo z instrumenti, pač pa je to tudi stvar zavestnih družbenih sil in še drugih posebnih ukrepov, ki bodo pospešili modernizacijo in avtomatizacijo naše Industrije. Pri modernizaciji nam ne gre le za večjo proizvodnost, čeprav Je to osno\Tii cilj; prav gotovo je važno tudi dejstvo, da bomo z modernizacijo naše industrije omogočili delovnemu človeku, da z manjšimi fizičnimi napori doseže enake zaslužke. V resnici pa pričkanjema od modernizacije in avtomatizacije naše industrije še več. Z enakimi napori kot danes bo lahko delavec močno povečal proizvodnjo in v tem primeru bodo lahko znatno večji t udi njegovi zaslužki. Avtomatizacija in modernizacija naše industrije — že zato, ker gre očitno tudi za življenjski standard proizvajalcev, pa naj si bo v tovarni ali na vasi — t>« more biti samo stv*r posameznih kolektivov in gospodarskih organov, pač pa tudi stvar političnih organizacij in prav gatov« predvsem Socialistične zveze. Ne gre le za gospodarske načr+«. r"-?rveč za načrte, ki jih postavljamo tudi v naš polMčni program.
Razumljivo, da Je bilo na plenumu prav v tej zvezi precej razprave tudi o kooperaciji, proizvodnem sodelovanju med podjetji, zlasti pa o specializaciji proizvodnje. Prav specializacija proizvodnje lahko mnogo prispeva k povečanju proizvodnosti. Občine pa bi se morale zavzeti za ustanavljanje novih uslužnostnih podjetij, ki bodo dopolnjevala proizvodnjo v tovarnah, ki jih že imamo. Končno je skoraj samo po sebi umljivo, da moramo ob takih perspektivah, ko računamo na mnogo večjo proizvodnjo, poskrbeti tudi za razvoj trgovine in uslužnostnih dejavnosti za prebivalce. Trgovinumoramo veliko hitreje usposabljati za to, da bo lahko pr»To*asno z zadovoljivo kakovostjo in po primernih cenah posredovala blago potrošniku.
S tem pa smo pravzaprav povzeli že nekaj nalog, ki jih zaključna resolucija nalaga tudi organizacijam Socialistične zveze Slovenije pri izvajanju družbenega plana za letošnje leto.
so pred kratkim splovili. s tem se je naša trgovska mornarica spet povečala za nadaljnjih 13.000 ton nosilnosti.
9 Po Studijskem projektu strokovnjakov naj bi na Moravi od ustja do Stalaca zgradili več vodnih teras v obliki stopnišč, na katerih bi zgTadili 7 do 8 hldroeen-tral. Te centrale bi dajale letno po 80 milijonov kWh električne energije.
OB Pri Kosovski Mitrovici bodo zgradili umetno Jezero s površino 52 kvadratnih kilometrov in 400 milijoni kub. metrov vode, ki bo največje umetno Jezero v državi. Z zgraditvijo tega umetnega jezera bodo pridobili na podlagi namakanja llS.000 ha nove plodne zemlje.
Ponos Sevnice in vsega okraja je novo trgovsfco-stanovanjsko poslopje Splošnega podjetja Sevnica, ki so ga slovesno odprli v soboto popoldne
trgovskega
Ponos Sevnice in okraja
je nova trgovsko-stanovanjska sta vba Splošnega trgovskega podjetja
■ V Pančevu Je začela 5. januarja poizkusno obratovati nova peč za proizvodnjo litega stekla. S to pečjo bo povečala tovarna proizvodnjo litega stekla za 393.000 kvadratnih metrov. Opremo za novo peč smo izdelali delno doma, delno pa uvozili iz Poljske. Montirali so jo naši ln poljski strokovnjaki.
H Nov motorni tramper -Rudjer BoSkovle-" ki so ga zgradili v splitski ladjedelnici za podjetje "»Atlantska  plovidba« iz Dubrovnika,
Naslov ni pretiran! Nad350 ljudi in gostje — predstavniki republiške >kot okrajne trgovinske zbornice so v soboto popoldne pred novim poslopjem Splošnega trgovskega podjetja Sevnica ugotovili: to je pot, po kateri bo treba tudi v bodoče! Pogumneje graditi in z združenimi sredstvi kolektivov in skupnosti ustvarjati temelje višje živ-ljesnske ravni. Eden izmed njih je vsekakor dobra trgovina, ki mora nuditi potrošniku vse kar želi in potrebuje in za kar mu skupnost daje vedno večja sredstva. Ni dvoma, da je kolektiv STP Sevnica na uajboljši poti, da bo takim željam potrošnikov lahko stregel in ustregel.
O tem je spregovoril na začetku proslave predsednik DS podjetja Ivan Gradišar, ko se je toplo zahvalil v imenu kolektiva ljudski oblasti in zbornici za vso pomoč pri tem velikem delu. O pripravah in poteku gradnje je za njim govoril predsednik ObLO Karel Kolman, ki je pohvalil SGP Pionir, ki je v rekordnih 438 delovnih dneh izročilo skupnosti to lepo stavbo. Za 80 milijonov din (dali so jih STP in druga domača podjetja, ki
nastopajo kot investitorji stanovanj, republ. invest. sklad 15 milijonov in stanov, sklad ObLO nad 50 milijonov) je Sevnica dobila 23 novih stanovanj in garsonjer," 267 m* trgovskih lokalov, novo mesnico, brivnico in prostor komunalne banke. Idejni projekt je delo ing. arh. Slavke Modic iz Splošnega projektivnega biroja v Ljubljani. Stavba je solidno in lepo grajena, o čemer so se potem, ko je tov. Kolman izročil predsedniku delavskega sveta ključe nove stavbe, prepričali tudi gostje in domačini. Vsi so bili presenečeni nad izredno okusno in praktično opremljeno trgovi-
LETOS POSEBNA BRIGADA MLADIH ZADRUŽNIKOV NA AVTOMOBILSKI CESTI
Deset let delavskih svetov
Lanaka zvezna delovna akcija Je brigadirjem nudila veliko možnosti za đ0Be*° raznih kvalifikacij na fttevllnlh tečajih, ki so jih pripravili organizatorji. Med najpomembnejše vsekakor lahko štejemo nižji ln višji traktorski tečaj. Vsem brigadirjem, ki so pokazali pripravljenost, da bi postali traktoristi. Je bil omogočen obisk dvomesečnega tečaja. Po zaključenem tečaju je imel kandidat pred komisijo teoretični ln praktični izpit. Ce ga je opravil z uspehom, je dobil naziv traktorista z attjtm traktorskim izpitom, to se pravi, da je usposobljen za pomočnika traktorista.
Kandidati, ki so z uspehom opravili nižji tečaj, lahko obiskujejo se enomesečni specialni traktorski tečaj, katerega namen Je usposabljati poklicne traktorske vozače. Lani Je nekaj naših raotov z uspehom opravilo vttjl traktorski tečaj ln so dane« zaposleni pri kmetijskih zadrugah kot traktoristi. Povedati pa moramo, da so se ti fantje precej potrudili ln bodo KZ poskrbele Bs za nsdsljnje Izpopolnjevanje.
Kaj pa letosf Letos bodo enake možnosti kot v preteklih dveh letih. Opozoriti moramo slssd mlade zadružnike, da bo v sredini leta odšla na avtomobilsko cesto posebna brigada, sestavljena li mladih zadružnikov okraja Novo mesto. Brigado bodo spremljali kmetijski strokovnjaki, razen tega pa bo imela svoj lastni traktor, tako da bodo Imeli brigadirji možnost v dveh mesecih spoznati ustroj traktorja in vse priključke, razen tega pa bodo Imeli veliko moftoosti, da se praktično izurijo. Na ta način bodo nemara lahko že v dveh mesecih opravili vlljl traktorski tečaj, kar bo velikega pomena sa izobraževanje mladih traktorskih vozačev. Uočen tega bodo Imeli mlndl cadruftnlkl vse druge možnosti sa sodelovanje na vseh področjih kulturnega In tehničnega Izpopolnjevanja. Zadruge bodo morale pričeti s pripravljanjem kadrov, ki Jih bodo šolali za mlade traktoriste-zadružnike. '
V torek, 26. januarja je bila seja sekretariata okrajnega s-n-dikalnega sveta Novo mesto. Pogovorili so 6e o volitvah delegatov za kongres strokovnih sindikatov obrtno - komunalne in trgovsko - gostinsko . turistične stroke. Člane sindikata teh strok lz našega okraja bodo
VREME
ZA CAS OD 28. JANUARJA DO 8. FEBRUARJA:
Postopno hladneje, padavine bodo pozneje pregl« v sneg, a okrog 1. februarja kaže na vpad mraza od severovzhoda a snegom, vendar ni znano kako dolgo bo t« mraz trajal. Okrog 7. februarja pričakujemo ohladitev s snegom. — Razjasnitve v januarju ne bodo trajale več kot dva dni, le po prvem febru. arju pričakujemo 3 do 5 dni sončnega vremena.      Dr. V. M.
zastopali na kongresu po trije delegati.
Na seji je bil imenovan tudi pripravljalni odbor za proslavo 10-letnic« delavskih svetov. Za predsednika pripravljalnega odbora je b*l izvoljen Miha orvlna, prvi predsednik okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto in ustanov itel j gind i kalne organizacije v Novem mestu po osvoboditvi.
Obfsk iz Makedonije
Poročali smo *e> da je okrajni sindikalni 6vet priredil v Novem mestu seminar za nagrajevanj« po učinku, 19. januarja, zadnji dan seminarja, «o udeležence obiskali člani delegacije iz LR Makedonije, med njimi sekretar za delo republiškega izvršnega sveta in trije republiški sindikalni funkcionarji. Po živahnem razgovoru z udeleženci seminarja so oboji zaželeli še več taksnih stikov med republikami.
G0RJANSK0 PODROČJE POD ZAPORO!
Poročali smo ie o svinjski kugi In o tem, da jo Sirijo divji prašiči. V zadnji Številki smo opisali primer brakade, priredili so jo posamezni lovci iz lovske družine Brusnice, ki uplenjenega divjega prašiča niso dali pregledati veterinarju. Kuga se je pojavila zdaj tudi v Gaberju, prav v hiši enega izmed lovcev, ki je v tej brakadl sodeloval, in še pri njeaovem sosedu. Trditev, da jo prenašajo divji prašiči, torej drži! Predel Gorjancev je zdaj pod zaporo. Lovci morajo vse uplenjene divje prašiče zakopati, kmetovalce pa še enkrat pozivamo naj upoštevalo navodila v našem poročilu o svinjski kugi, objavljenem v zadnji številki.
no, ki ima centralno ogrevanje. Posebnost je prva samopostrežna trgovina v okraju, ki je takoj tudi prestala >ognjeni krst« navdušenih prvih kupovalcev. O prizadevanjih kolektiva za novo stavbo in razširjeno delo je zvečer na družabni prireditvi navedel obsežne podatke direktor STP Joško Drenek.
Prav gotovo je treba kolektivu STP Sevnica čestitati za pogumno in vztrajno •prizadevnost, katere saa je nova stavba. Zaupanje skupnosti in pomoč ljudske oblasti bo kolektiv pTav gotovo dobro opravičil s svojim bodočim delom.
Bodite previdni!
Občinski ljudski odbor Brežice je izdal 21. januarja 1960 razglas, da so nekatere trgovinske poslovalnice na območju brežiške občiue v času od začetka novembra 1959 do sredine januarja 1960 prodajale NATRIJEV NITRIT namesto SOLITRA (KNOa), ki se uporablja ob zakolu prašičev za razsoljevanje mesa. Ker se natrijev nitrit (NaNO*) sme uporabljati v navedene namene v veliko manjših količinah kot pa običajni soliter, opozarjamo ljudi, da natrijev nitrit v večjih količinah škoduje človeškemu zdravju, kar se pokaže predvsem v prebavnih motnjah (slabost, driska itd.).
Če dodamo mesu večje količine natrijevega nitrita, postane meso zelenkastorumeno.
Natrijev nitrit je rumenkaste barve, grobo-zrnat, osladnega okusa in vlažen, medtem ko je soliter snežnobel, drobnozrnat, ostrega okusa in suh.
V kolikor ima še kdo na zalogi natrijev nitrit, naj ga ne uporablja in naj ga vrne trgovini, kjer ga je kupil! — Ako bi kdo opazil pri mesu zgoraj opisane spremembe, naj se glede užitno-sti mesa posvetuje z najbližjim veterinarjem, v kolikor pa bi kdo zbolel z zgoraj opisanimi znaki (slabost, driska) naj se takoj zglasi v najbližji ambulanti.
Okrajna sanitarna in veterinarska inšpekcija v Novem mestu opozarjata prebivalstvo tudi v drugih občinah, da je pri razsoljevanju in pri uživanju suhomesnih izdelkov lastne proizvodnje previdno.
Inšpekcijska služba sporoča, da so bili pri trgovski mreži že storjeni potrebni varnostni ukrepi in da doslej še ni bilo prijavljenih zastrupitev z nitritom.
OLO NOVO MESTO -Sanitarna in veterinarska inšpekcija
Posvetovanje o kmetijstvu
podružnica Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v Novem mestu je v sporazumu z Okrajnim odborom SZDL sklicala za soboto posvetovanje o kmetijstvu, ki se bo začelo v prostorih Kmetijske šole na Grmu ob 9. uri. Na dnevnem redu je poročilo o problemih razvoja kmetijske proizvodnje in graditve »ocialiana na vasi, drugi
referat pa bo dal strokovne smernice za napredek kmetijske proizvodnje in uresničevanje nalog v kmetijstvu.
Popoldne ob 16. uri bosta redna občna zbora podružnice DKIT, ob 18. uri pa prav tako na Grmu ustanovni občni zbof podružnice DKIT Novo meet% Zvečer bo na Grmu družabni večer udeležencev posvetovanja,
8 POSVETOVANJA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI V BREŽICAH
Večji obrat- večji uspehi
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
ObČinsfci odbor Socialistične zveze Brežice je 23. januarja sklical posvetovanje predstavnikov kmetijskih organizacij, družbenih organizacij in zborov proizvajalcev. Kot gosta sta se posvetovanja udeležila tudi ljudska poslanca Franc Kimovec-Ziga in Jože Ingolič.
Občani brežiške občine se preživljajo predvsem s kmetijstvom. Dohodki iz kmetijstva so tudi osnovni vir za akumulacijo občinskega proračuna. Preko proračuna se sredstva stekajo spet nazaj na vas. Družbene potrebe so vsak dan večje, proizvodnost v kmetijstvu pa se ne razvija v skladu z njimi. Rešitev je le v tem: proizvajati več in ceneje.
Le trije odstotki zemlje v občini Brežice so družbena last Vrednost kmetijske proizvodnje bi se morala po perspektivnem planu do leta 1961 povečati za 114V« ali za 1 milijardo 300 milijonov (po cenah iz leta 1956). Dosedanji pridelki so nizki in tudi kakovostno slabi. Investicijska politika zadrug ni bila najboljša. Od leta 1952 do 1957 so kmetijske zadruge investirale za gradbe, opremo in stroje 30,300.000 din, za nasade živino in proizvodne obrate pa le 8,5 milijona. Boljše je na  kmetijskih gospodarstvih
do takšne s slabimi skladi, priključili k močnejšim. Kmetijsko zadrugo Kapele k Do-bovi in Kmetijsko zadrugo Globoko k brežiški zadrugi. Kmetijsko posestvo Rdeča zvezda se bo združilo š KZ Bizeljsko. Upravnik posestva Rdeča zvezda je združitev utemeljil z besedami: Večji obrat lahko več naredi.
Strojne usluge za kmetijsko zadrugo so donosne le, če bo pogodbena proizvodnja potekala na strnjenih površinah. V vaškem kolobarju je rešitev. Na področju Gabernice ga bodo uvedli na 850 ha površin, v Cerkljah pa razmišljajo o združitvi 40 ha gmajne, ki je sedaj neizkoriščena. Tam  bi lahko ustanovili lep
živinorejski obrat. Kmetijske zadruge  bodo  jemale zemljo v zakup in jo od ponudnikov tudi kupovale. Na takšnih površinah    bodo ustanavljale dru/bene obrate, ki bodo lahko proizvajali več in ceneje. V višinskih predelih bodo zadruge pohitele z obnovo vinogradov   in   sadovnjakov na arondiranih    površinah. Na posvetovanju so ponovili že neštetokrat  povedana načela sodobne  kmetijske proizvodnje: sodobna agrotehnika je uspešna le na velikih strnjenih površinah, kmetijska proizvodnja pa bo le tako postala tržna in cenejša. Socialistična zveza kmetu to že razlaga in mu  bo  razlagala še naprej. Kmet mora  razvoj razumeti in  se  v  sodobno kmetijsko proizvodnjo zavestno vključiti, sicer bo zaostal za razvojem  in  napredkom v sodobnem kmetijstvu. rj.
TRI PROMETNE
TRI PROMETNE
21. januarja ob S.30. url je vozil po avtomobilski cesti pri Obrežju težki tovorni avto S-3598 s priko-
družbenega sektorja.  Tam so  \ico- las* -Gorjancev-, Straža. 2al
je voznik Ivan Kolenc med vožnjo zaspal, peljal 75 m daleč po levem obcestnem jarku ln se zbudil šele potem, ko se je avto zaletel v betonski podpornik nadvoza. Na avtomobilu je škode za 100.000 dinarjev.
Zdaj pa uganka. Kateri šofer ugane, zakaj so ob avtomobilski cesti počivališča? Kdor bo uganil In se tega seveda tudi držal, ne bo utrujen vozil in s tem ogrožal svoje življenje ter življenje ostalih voznikov ln potnikov ter družbeno ln privatno lastnino.
SPET V ZADNJI DEL STOJEČEGA TOVORNJAKA
18. Januarja ob 18.30 url Je na avtomobilski cesti pri Skoplcah obstal zaradi tehnične okvare tovorni avto H-161. Za nJim Je v Isti smeri, se pravi proti LJubljani, pripeljal osebni avtomobil H-1959. Zaradi goste megle stoječega tovornjaka nI pravočasno opazil in se zaletel v njegov zadnji levi del. Na osebnem avtomobilu Je škode za okoli pol milijona dinarjev, en potnik pa je bil laže poškodovan.
To je že petnajsti primer, da se je osebni avtomobil zaletel v stoječi tovornjak. Take nesreče so terjale že precej smrtnih žrtev. Vozniki, bodite previdni ln vozite v megli, ponoči ln sploh kadar Je cesta nepregledna, počasi ln previdno!
TE2KA   NESREČA   PRI POTOKU
19. Januarja ob 9.30 je vozil iz Novega mesta proti Dolenjskim toplicam avtobus -Gorjancev-, ki ga  Je  upravljal  Frane  Pacek. v
za prvi namen porabili 8 milijonov 600.000, za proizvodne obrate pa 14 milijonov 200.000 din. Do leta 1961 je v zadružnem sektorju predvidenih še 108 milijonov investicij. Uresničenih je šele 34 milijonov, na družbenih posestvih pa je predvidenih 170 milijonov in uresničenih že 121 milijonov. Tudi tokrat so kmetijske zadruge najmočneje uresničevale investicije za nakup stroj ev.
Kmetijska proizvodnja pogodbene vrste je vse preveč razdrobljena in za zadrugo nedonosna. To se odraža na skladih zadrug, ki celo slabijo, namesto da bi se krepili. Leta 1958 so bili za 2 milijona manjši kot leta' 1957. V kmetijsko proizvodnjo bodo lahko uspešno posegle le gospodarsko močne zadruge. Zato bo-
nasprotni smeri pa Je vozil tovornjak -Nevolesa-, ki ga je upravljal Mirko Falesklnl. Zaradi goste megle sta se voznika opazila šele na kratki razdalji, zaradi gladkega cestišča nista mogla zavreti ln sta se zaletela. Pri nesreči sta bila dva huje poškodovana, eden pa laže. Škode na tovornem avtomobilu Je okoli 3 milijona dinarjev, na avtobusu pa okoli pol milijona dinarjev.
"De Gaulle na vislice!« so vpili študentje po alžirskih ulicah ln hodili od trgovine do trgovine, tam kjer so bile še odprte, in silili lastnike, naj jih zapro v znamenje protesta proti de Gaullu in francoski vladi. Vidnejši koloni in njihovi pristaši, to je ljudje skrajne desnice v Alžiru, so začeli prihajati v mesto AIž:r in se pomikati proti znanemu Forumu oziroma glavnemu trgu, kjer so 13. maja 1958 desničarji in vojaki •»skuhali«* upor, ki je privedel na oblast generala de Ganila. Po mestu Alžir so spet odmevali vzkiki in grožnje, to pot tudi proti de Gaullu.
Povod za te nerede ln pozneje tudi prelivanje krvi je bil sklep predsednika V. republike de Gaulla, da bo odstavil generala Massuja z njegovega položaja poveljnika padalskih enot v Alžiriji in poveljnika vojaškega območja za mesto Alžir. Za ta korak sc je de Gaulle odločil po intervjuju, ki ga je general Mašsu imel z dopisnikom mitnehenskega časopisa »Stiddeutsche Zeitung«, nekdanjim nemškim padalcem Hansom Ulrichom Kempskim.
Massu je v razgovoru z nemškim do-pisnlkori med Irugim dejal, ča se je »armada morda zmotila-, ko je maja 1958 dejansko omogočila de Gaullu priti na oblast. Po njegovem ni armada nikoli pričakovala, da bo general de Gaulle vodil takšno politiko do Alžirija. (Massu je predvsem mislil na de Gaullovo izjavo 16. septembra 1959. ko je v bistvu priznal Alžircem pravico do samoodločbe.) Na vprašanje, če bi armada brez pomisleka ubogala vsak ukaz de Gaulla, je Mass" odgovoril: -Seveda so v armadi osebe, ki bi to storile, ne da bi se vprašale, kakšne bodo posledice.« (Kemoski trdi, da je po tonu Massujevega odgo-
vora jasno razbral, da lahko MasSuja ln večino poveljnikov okrog njega prišteva med tiste, ki ne bi bili voljni poslušati vsak de Gaullov ukaz.)
General Massu je povedal še marsikaj podobnega in, ko je bil intervju objavljen, je bil ogenj v strehi. Čeprav je zastopnik štaba generala Challa, vrhovnega poveljnika francoskih čet v Alžiriji, zanikal Massujeve izjave, so Mas-suja na vrat na nos poklicali v Pariz. Tam je sprva kazalo, da se bo Massu
v nekaj stavbah. Ko to poročamo, so na alžirskih ulicah še zmerom barikade in so se nemiri in demonstracije razširili tudi na druga mesta v Alžiriji. Vse kaže, da bi vrhovni poveljnik Challe le v skrajni sili uporabil armado proti kolonom, in pravzaprav čaka da bi se ti ohladili. Policija, garda in armada celo dovoljujejo, da ljudje prinašajo hrano in pijačo »upornikom«, ki so se zabarikadirali v nekaj stavbah, čeprav so jun odklopili elektriko in zaprli vodovod.
Odločilni spopad?
opral, saj sta ga sprejela i ministrski predsednik Debre in obrambni minister Guillaumat. Massu je celo večerjal pri Debrčju. Toda kmalu potem je kot strela udarila novica, da je bil Massu razrešen svojega dosedanjega položaja in imenovan za vojaškega poveljnika nekam v Francosko zahodno Afriko, menda v Brazzaville. Pravijo, da sta oba, Debre in Guillaumat, odsvetovala predsedniku de Gaullu, da bi odstavil Massuja. Govorila sta mu, da je Massu postal žrtev skrajne desnice oziroma alžirskih veleposestnikov, ki so ga izrabili v svoje namene. Na to je de Gaulle baje dejal, da je to sicer vse res, da bi pa človek Massujevega kova že moral vedeti, kaj in komu kaj pove.
Novica se je po mestu in vsej Alžiriji razširila kot blisk in v Alžiru je v nedeljo popoldne prišlo do prvega krva-vega spopada, med katerim je bilo nekaj mrtvih In nad sto ranjenih. Desničarji e   postavili barikade in se utrdili tudi
Da je položaj skrajno napet in resen, dokazuje nenadni obisk premiera Debre-ja v Alžiru. Ni gotovo, če bo tudi de Gaulle v sedanjem položaju obiskal Alžirijo 5. februarja, kakor je bilo napovedano. Eno je gotovo: merjenje sil se je začelo. Nekateri celo govore o odločilnem spopadu med predsednikom de GauIIom, ki brani avtoriteto državnega poglavarja, in alžirskimi koloni. V nasprotju s 13. majem 1958 je armada to pot ostala zvesta Parizu oziroma de Gaullu, toda kriza s tem še daleč ni prebrođena. Saj je na primer znano, da je največi simpatizer kolonov Georges Bidault kljub prepovedi »zbežal« v Alžirijo, Massu pa je baje v hišnem priporu. N| dvoma, da preživlja Francija odločilne dneve, saj se bije boj. v katerem bo zmagal Pariz ali tisti, ki so doslej na vsakem koraku z vsemi sredstvi onemogočali kakršna koli pogajanja med alžirsko narodnoosvobodilno fronto in francosko vlado.
hišni sveti in stanovanja
V Brežicah Je bil 14. januar-1a sestanek s predstavniki hišnih svetov 'n stanovanjskih skupnosti glede novega plačevanja najemnin, finančnega poslovanja ln poslovanj« « komunalno banko. Razen tega So se na sestanku pogovorili tud* glede nekaterih napak pri točkovanju stanovanj. Kar zadeva
najemnine, so se na sestanku domenili, da se do 31. marca pla-čajo trikrat večje najemnine kakor v letu 1959 in sicer za tiste zgradbe, ki so bile zgrajene po osvoboditvi. Za zgradbe, k* so bile zgrajene pred letom 1945 pa se plača dvakrat večja najemnina kakor v letu 1959. Ta način plačevanja velja
do 31. marca letos, ktr sodijo, da bo do tega roka izplačano uslužbencem povišanje, ki jim je določeno na račun najemnin v višini 6 odstotkov mesečnih prejemkov, potem pa se bodo najemnine plačevale kakor v decembru 1959 plus novo prejeti odstotek. Kar  zageva  hišne  sveto in
2964 stanovanj je bilo ocenjenih
Mešajte v hrano dvakrat ali trikrat na dan po eno žlico REDINA,   uspeh bo presenetljivi
Proizvaja Veledrogerlja, Ljubljana, Mestni trg 22.
Sinove, mole ali fante, ki služijo vojaški rok v vrstah JLA, boste prijetno presenetili, Ce jim naročite DOLENJSKI LIST!
Ocenjevalci stanovanj v novomeški občini so pri nedavnem točkovanju ocenili 2964 stanovanj. Od tega je v drugo kategorijo razvrščenih 71 stanovanj, v tretjo 401, v četrto 765, v peto 839, v šesto 715, izven kategorije pa je 163 stanovanj. Nosilci stanovanjske >pravice so vložili 94 pismenih pritožb. Rešenih je že več kot 50, blizu 100 pritožb pa je bilo izrečenih ustao in so bile vse sproti rešene. Ocenjevalci niso bili pri delu posebno natančni, zato je bilo precej  popravljanja. Dodati
PRAŠIČ JEREJCI!
Svinjsko koio KOTEKSll. vam pa denar, ki ga o-
ste prejeli za skrbno odrtega prašiča!
Sejmi za plemensko živino na področju občine Novo mesto
V zveri s prepovedjo klanja telet in organiziranjem zadružnih in medzadruznih dogonov za klavno živ.no po kmetijskih zadruguh, je občinski ljudski odbor Novo mesto sprejel nov sejemski itd za svoje podroćje. Bistvo novega se. jemskega reua Je v tem, da se v bodoče na sejmih prodaja ln kupuje samo plemenska ž.vina. ne pa klavna. Drugače so sejemski dnevi isti kot doslej, in to:
1. V Novem mestu:
Ce Je prvi ponedfljek državni vsak prvi ponedeljek v mesecu za veliko živ m a ln drobnico;
de Je prvi ponedlejek državni praznik je sejem naslednji ponedeljek
2. V Šentjerneju:
v četrtek po drugem februarju, 11. aprila, 15 Junija, 24. avgusta ln ponedeljek po drugem novembru.
3. V Skocjanu:
t marca. 16. aprila, 5. Junija, 15. julija. iS. septembra ln 1*. decembra.
Ce pod t. ln S. navedeni dnevi padejo na državni praznik, so sejmi prihodnji delavnik. Prekupčevanje Je na sejmu prepovedane Psov m dovoljeno voditi na sejmišče.
Pijanim osebam dostop na sejmišče nI dovoljen. Za uporabo sejemskega prostora
plačajo prodajalci.
1. za vozove 20 din.
2. za odraslo govedo in konje 100 din,
3. za teleta ln žrebeta 50 dm,
4. za prašiče do 80 kg teže 20 dm, 5 za praiiče  nad  80 kg  tete 8o
dinarjev, 6. za ovce in koze 20 din. S kaznijo 3000 dm se kaznuje:
1. kdor nI upravičen kupovati ali prodajati živino na sejmu,
2. kdor na sejmišču meče odpadke, ponesnriil prostor, vodi na sejmišče pse ali J« na sejmišču v pijanem stanju.
Predsednik
obe   ljudskega odbora: Mak« Val«. 1. r
moramo še to, da je bil pouk ocenjevalcev zelo kratek (le nekaj ur), medtem ko so drugod sklicali po več dvo- in celo tridnevni seminar, preden so pričeli ocenjevati.
In še nekaj! Iz šmihelske barake ni bilo na pceno nobene pritožbe. Zatrpa je bilo toliko več IJfvJJ*janja v 24 stanovati jskirrTOokih m v če-tvorČkih. Posamezni predstavniki so se na posvetovanju, ki ga je sklicala Socialistična zveza, 4 ure žolčno prerekali o tem, kakšna je toplotna izolacija v teh blokih, če so v stavbah balkoni ali lože, trdili so celo. da v Četvorčkih nimajo mehaniziranih prakiic, čeprav je v pralnici pralni stroj. Velika preklarija okoli tega ali bo nekaj točk več ali manj v skupni oceni, kar predstavlja v obliki najemnine le sto-tak ali dva več na mesec. No-
vi zakon pa je sprejet predvsem zato, da bi bile najemnine ekonomskel Pregovor: več ko imaš, bolj si pohlepen, menda res drži.. i
Nagrajevanje po učinku tudi v trgovino
Predstavniki okrajnega sindikalnega 6veta so imeli v torek, 26. januarja, razgovor s predstavniki trgovinske zbornice za okraj Novo mesto o nagrajevanju po učinku. Ugotovili so, da bo treba tudi v trgovini dosledneje uvajati tak način nagrajevanja. Izmenjali so avoje izkušnje ln sklenil, prirediti za trgovske delavce poseben seminar. Na seminarju bodo predstavniki trgovskih podjetij s popolnejšim načinom nagrajevanja po učinku predavali udeležencem seminarja, hkrati pa bodo trgovski delavci izmenjali izkušnje s tega področja.
stanovanjske   skupnosti, bode opravljali jste funkcije kot do slej. le da bodo imele prj komunalni banki v Brežicah svoj
tekoči račun p a tudi svoje žige |
za poslovanje. Z uvajanjem ta- I
kega načina poslovanja bo mo- s
goče   pravilneje in   tudi  bolj i
smotrno    trošUi    stanovanjsn! £
fond in ga vzdrževati. Za vsa- i
kega    stanovalca   je   namreč |
življenjsko važno, kako se po- 1
slooie vzdržuje, v katerem sta- |
nuje. kako s© upravlja z njim. |
ali se  podvzemajo  vsi ukrepi I
glede   stanovanj   'n   podobno |
Družbo pa tudi zanima ohra- |
njevanje stanovanjskega fonda |
ker   so   vanj   vložena   velika s
sredstva   Pa še  nekaj: držav- M
ljani se navajajo v teh orga- ||
nih na upravljanje z družbe- š§
nim premoženjem ln dobivajo ! pravilen odnos do njega.
m N. L g
KERAMIKA
tovarna keramičnih izdelkov
NOVO MESTO
sprejme
6 NEKVALIFICIRANIH DEI AVCEV-DELAVK
Sprejeti delavci Imajo možnost prekvalifikacije v pečarski stroki.
Interesenta naj se Javijo
v upravi podjetja.
S sejmišča
25. januarja so na novomeško sejmišče spet pripeljali prašiče. Ker nekaj časa ni bilo sejma zaradi svinjske kuge, je bil tokrat promet zelo živahen. Pripeljali so 1650 prašičev, prodali pa 1141. Za manjše prašiče so zahtevali od 3000 do 5000 din, za večje n« od 50Ofi do 11.000 din.
MINERJI I
PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE PROG NOVO MESTO
sprejme takoj
dva kvalificirana minerja
s pooblastilom za samostojno opravljanje minerskih del. Stalna zaposlitev v kamnolomu VrhpeS pri Mirni peči. Plača po tarifnem pravilniku.
IZ..RAZN1H STRANI
■ V Tunisu se Je začela druga Vseafriška narodna konferenca, ki se Je udeležuje tudi jugoslovanski delegat kot opazovalec. Predsednik republike Tito Je poslal tej koneferenci, na kateri so zastopane skoraj vse afriške dežele, najboljše želje za uspeh.
B V Kairu so bila pogajanja med zahodnonemškim ministrom za gospodarstvo dr. Er-hardom in delegacijo vlade ZAR. Med drugim gre za nova posojila in za medsebojno trgovino.
n Kubanska vlada Je razglasila španskega veleposlanika za -nezaželeno osebo-, ker Je ta med govorom ministrskega predsednika Castra vdrl v televizijsko postajo ln prekinil njegov govor. Zato je kubanska vlada zahtevala od veleposlanika, naj zapusti Kubo v 24 urah.
B Iz Sovjetske zveze »o prejšnji teden Izstrelili novo, raoCno večstopenjsko  raketo,  ki   je •
hitrostjo 26.000 kilometrov na uro preletela 12.500 kilometrov in padla na določeno področje v Tihem oceanu. Cilj Je zgrešila za manj kot dva kilometra, kar pomeni velik uspeh Ob Isti natančnosti bi ta raketa, ko bi Jo bili poslali na Mesec, zgrešila cilj samo za SO kilometrov.
69 V okviru programa vzhodnoevropskega sveta za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV) so Vzhodna Nemčija, Poljska, Romunija, CSR In Madžarska sklenile, da bodo združile nekatere svo|e energetske sisteme In se priključile enotnemu energetskemu sistemu evropskega dela Sovjetske zveze. — Medsebojni prenos električne energije bo dosegel več m 111-Jad kilovainlb ur na leto.
■ V Moskvi so pokazali gostom del najnovejših vzorcev več Jugoslovanskih tovarn volnenega pletenega blaga, ženske konfekcije ln obutve, s katerimi bo v Moskvi nastopilo osem manekenk Iz Beograda, Zagreba in LJubljane. Revija je napravila na povabljence prijeten vtis.
OC.I.ASIJJTE I   V DOLErNJSKEM • LISTUl
Podružnica Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Novo mesto je od 18. do 25. oktobra lani organizirala poučno ekskurzijo v Makedonijo. Članom društva so se pridružili se veterinarji in nekateri funkcionarji Okrajne zadružne zveze in Okrajnega komiteja ZK Novo mesto. Ker o tej, najbolj oddaljeni republiki z ozirom na njen nagli gospodarski razvoj pri nas večkrat razpravljamo, je prav, da bralce našega Lista seznanimo s tem, kaj so udeleženci ekskurzije videli v Makedoniji.
NEKAJ ZEMLJEPISNIH IN STATISTIČNIH PODATKOV
Ti so nam vsekakor potrebni za razumevanje stanja te republike. Res je, da so ti podatki marsikomu na razpolago v raznih brošurah in zemljepisnih knjigah, vendar v okviru teh zapiskov le ne moremo mimo tega, da ne bi bralcu uvodoma dali nekaj teh podatkov.
Skoro vse ozemlje Makedonije je gorato. Najvišja gorovja so ob albanski meji. To je Sarsko gorstvo, ki sega do reke Le-penac, reke Treske in Prespanskega jezera. Ostalo ozemlje izpolnjuje Rodopsko gorstvo.
Makedonija je bogata rud, a jih še malo izkorišča. Zalo se ne smemo čuditi velikemu vlaganju družbenih sredstev v industrijo v tej republiki. Od rud ima Makedonija krom, svinec, mangan, antimon, železo, rjavi premog in lignit. Zlasti so velike rezerve železne rude in svinca. Od nekovin imajo azbest, cementni lapor itd.
Nižji del republike, od Soluna ob Var-darju navzgor, je pod stalnim vplivom sredozemskega podnebja, v ostalih delih se pa sredozemsko podnebje meša s kontinentalnim. Deževje je predvsem v zimski polovici leta in ga je polovico manj kot v Sloveniji (od 400 — 600 mm, pri nas 1200 mm letno). Poletna vročina (poletje
TlT D0BERSEK:
^apLsfei a poti po Itla&edoniii
Je povečini brez dežja) posuši travo in manjše potoke. Pač pa poletna vročina prija industrijskim rastlinam Makedonije: bombažu, tobaku, maku in rižu. Živinoreja ima slabo krmno podlago zaradi poletne suše.
Kulturno so se Makedonci začeli zelo zgodaj razvijati. Prve slovenske knjige sta slovanska blagovestnika Ciril in Metod pisala v makedonščini. Njihovo delo sta nadaljevala njuna učenca Kliment in Naum. Naum si je za sedež svojega prosvetnega delovanja izbral Ohrid. Stoletja turškega suženjstva so kulturni razvoj Makedoncev zavrla tako, da so se začeli res ponovno samostojno kulturno razvijati šele po zmagoviti osvobodilni vojni 1. 1945. ko jim je bila priznana narodnost v obliki lastne republike.
Republika Makedonija iteje 1.408.000 prebivalcev. Zraven Makedoncev živi v Makedoniji še okroR 100.000 Siptarjev, 37.000 Cincarjev in Vlahov (poromanjena ilirska ljudstva) ln 70.000 Turkov. V Grčiji je ostalo 27.000 Egejskih Makedoncev, v bolganji pa 20.000 Pirinsklh Makedoncev.
Makedonija meri 25.713 km* in Je za 5.462 km* večja kot Slovenija. Kmetijskih površin je 15.400 km' ali 67»/q. gozdov pa 7.640 km1 alfi" 33%. Okrog 2600 km1 Je nerodovitne zemlje. Od kmetijskih površin je njiv 6.120 km1, vinogradov 200 km*, sadovnjakov 110 km2, travnikov 540 km", pašnikov 4.120 km1, 95.5% je državnih foz-dov in le 4,5J/o Je gozdov v zasebni laati.
35% gozdov ne zasluži tega imena, ker J« to polgrmovje in trnje (šikara). Na njivah. Je 24% prahe, to pomeni, da se te njive 3 — 4 leta ne obdelujejo. Zit sejejo 77%, 11% "je industrijskih rastlin.
Aktivnega prebivalstva je 41°/o (v Sloveniji 59%). Industrija zaposluje 6% prebivalstva (v Sloveniji 1. 1956 23%), v kmetijstvu je 68% zaposlenih (v Sloveniji leta 1958 54%, 1. 1959 samo še 33Cr).
Ko smo tako navedli glavne splošne značilnosti Makedonije, bomo bralce seznanili še s podrobnostmi, zabeleženimi med potjo po Makedoniji.
8ADJARSKI ZAVOD SKOPJE
Ta zavod stoji izven Skopja v okolici in ima 15 ha zemljišč v dolini okrog samega zavoda in 15 ha zemljišč v hribih nad Skopjem. Ogledali smo si samo zemljišča v dolini, ki so vsa pod sadovnjaki. Posamezne parcele so velike po 2 hn, vmes so 3m široke poti. Na zavodu delajo 4 agronomi in 5 tehnikov. Zavod ima samostojno finansiranje. dobi pa nekaj dotacije.
Najlepši je nasad hrušk, sajenih v razdalji 3 m vrsta od vrste in 1.5 m v vrsti. Vzgoja hrušk je špalirnn z vodoravno upognjenimi vejicami. Med vrstami hrušk je nasad Jagod, ki bodo ostale v nasadu tako doglo. dokler hruške ne bodo popolno rodile. S tem se popravlja finančno stanje, kajti dokler ne rodijo hruške, rode Jagode, da ima zavod tudi v dobi nerodnosti osnovnega nasada dohodke. Hruške so cepljene
na kutino A. posredovalka Je gelertovka in
pastorjevka. Največ Je sorte viljamovka in kleržo. Eno parcelo hrušk vzgajajo tudi v piramidalni obliki v razdalji 4 krat 6 m. 3-letni nasad hrušk je dal lani na parceli 2 ha 15.000 kg pridelka. Jabolka vzgajajo za poskus prav tako spalimo in to na raznih vegetativnih podlagah tipa km, in to ob* delišesa, lepocvetka, london peping, parmena itd. Breskve vzgajajo v obliki kotla, in so sajene v razdalji 4 krat 6 in 5 krot 5 m. Od sort Imajo halberto, elberto, triumf. Pri Breskvah sade 3 koščlce na stalno mesto, najlepšo sadiko pustijo in jo jepijo, ostale odstranijo. Marelice cepijo na lasten semenjak in jih vzgajajo piramidalno ali v obliki kotla. Tudi češnje vzgajajov obliki kotla ln jih sadijo prav tako v razdaljah 5 krat 5 m. Hlevski gnoj dajo samo ob sajenju, pozneje uporabljajo umetna gnojila in vsako toliko podor (zeleno gnojenje). Zemljo so rigolali 60 cm globoko In so jo prej 2—3 leta pripravljali z zelenim gnojenjem. Zemljišče, kjer Ima zavod svoje nasade, je bilo prej delno v zasebni lasti. Tu ie raslo tudi razno sadno drevje. Na mestih, kjer je prej raslo sadno drevje — Jabolke In hruške — dobro uspevajo, breskve, marelice ln drevesnice pa ne. Tam. kjer Je bilo prej sadno drevje, so v breskvlnlh in mare-ličnih nasadih ter v drevesnici značilne prazne lehe. Glede upogibanja vejic pri jablanah in hruškah pripominjamo, da se to upogibanje mora Izvršiti čim bolj pozno, sicer rastline na upognjenem mestu pože-
nejo zapoznele poganjke, s čimer se uniči cvetno brstje ln Je učinek ravno nasproten od zaželenega. Po sadovnjaku imajo razpostavljenih 42 ameriških panjev čebel za opraševanje cvetja. Okrog zavoda je nekaj res lepih sadnih špalirjev v okrasne namene, ki so dobro oskrbovani. Okrog zavoda Je vzoren red In čistoča. Nasadi so na splošno lepo oskrbovani, brez plevela in obdelani. Zemlja je v sadovnjaku bolj slabe kakovosti (prodnata). Fosforja je samo 2 mg na 1000 gr (moralo bi ga biti 10 mili-gramov), kalija pa 5 mg (namesto 30—50 miligramov). Kljub temu je drevje lepe rasti in zdravo, kar ie brez dvoma zasluga rednega gojenja, škropljenja in obdelave.
Strokovnjaki zavoda so polni načrtov za bodočnost ne samo svojega zavoda, ampak celotnega sadjarstva Makedonije. Njihove izkušnje v nasadih zavoda bodo osnova vsega sadjarstva republike In je zaradi tega zavod resnični center naprednega sadjarstva Makedonije.
VINOGRADNIŠKI ZAVOD SKOPJE
Posestvo zavoda je izven Skopja na malo valovitem zamljišču. Ima 160 ha zemljišč, od tega 70 ha vinogradov v enem kosu in 30 ha matičnjakov v enem kosu. Letno pridelajo 4 milijonov ključev, 3 milijone ključev prodajo drugim trsnicam, cn milijon pa cepijo sami. Pri cepljenju imajo od 35—50°/o prvorazrednih cepljcnk. Predlnnsklm so pridelali povprečno 98 sto-tov grozdja po ha. lani jim je pa pridelke delno uničila toča. Ob našem obisku (19. oktobra) so Še trgali grozdje. Obnova enega ha vinograda (z oporo vred) Jih Je stala 750.000 dinarjev. Rigolajo z rigolnimi plugi 60-65 cm globoko, sadike pa sadijo 38 42 centimetrov globoko. Gnojijo samo z umetnimi gnojili, in to okrog 1200 kg na ha letno In pa s podorom. Zavod Ima samostojno finansiranje.
8tev. 4 (514)
DOLENJSKI LIST
Stran 9
ŠKODLJIVA ZAPRTOST
Člani novomeškega komiteja ZK ta sekretarji osnovnih organizacij ZK so se v soboto zbrali na plenum. Po dveh poročilih je pričela razprava.
Kaj Je ugotovilo poročilo o lanskem delu osnovnih organizacij ZK» Vrsto uspehov ln slabosti. IJalone v vseh osnovnih organizacijah smo uresničili politično ideološki Studij. Obdelali smo gradivo VII. kongresa ZKJ, IV. kongresa JKS, plenuma CK ZKJ, plenuma SZDL in pismo CK. Vse to smo preštudirali, delo osnovnih organizacij pa ni zato nič boljše. Mno-Ko pomoči smo nudili Socialistični »rezi pri volitvah, pridobivanju eianstva ln pripravljanju občnih »borov. Jubilejno leto 40-Ietnice ZKJ je po zaslugi komunistov izzvenelo kot ena sama vseljudska Proslava. Deset tisoč občanov Je sodelovalo v pripravljanju akade-fliij, spominskih prireditev in proslav.
In slabosti? Skoraj Jih Je več kot dobrih strani. Le aktivi ZK v podjetjih so blU kolikor toliko uspešni. Slabše je bilo ■ terenskimi in vaškimi osnovnimi organizacijami. Skupinski Ideolo&ki Studij ni dovolj, poglabljati ga Je treba z individualnim študijem, se udeleževati političnih tečajev, predvsem pa teorijo uporabljati v praksi. Osnovne organizacije so bile preveč zaprte vase. Samo 135 novih članov smo sprejeli lani y vsej občini, kar predstavlja le 1,5*1, vseh članov. Nekateri tovariši so preobremenjeni s funkcijami. Vrsto nalog (nalagajo nam Jih družbeno in delavsko upravljanje, zadružni sveti ln kmetijstvo, stanovanjska skupnost, hišni ln potrošniški sveti) smo reševali preveč malodušno.
Razprava na plenumu Je bila vse
}*rej kot živahna, preveč načelna e bila. Mogoče bi bilo bolje povedano tako: prepolna je bila Izrazov kot: »gotovo podjetje*, "»gotov organ«, »gotovi tovariši« se branijo tega In tega ln ga lomijo. Videti je, da je vzrok nase zaprto-*" prav to, da smo premalo revolucionarni, premalo konkretni.
Ko bomo na letnih konferencah osnovnih organizacij poročali o **nskem delu ln pripravljali plane dela za prihodnje leto, se poizkusimo pogovoriti brez nesrečnega uraza »gotov« in odkrito pokaralo krivca. TovarUko pomagajmo tem, ki so napake zakrivili. Slabosti bomo le tako odpravili ln uspešno lotili nalog, ki smo Jih °a5telj, pa jim lani nismo bili kos.
Veliki načrti
Z združenimi močmi in enotno akcijo bodo v občini Videm-KrSko dvignili življenjsko
raven delovnih ljudi
Občinski ljudski odbor kakor tudi gospodarstveniki občine Videm-Krško natančno vedo, kaj vse bo treba v prihodnjih letih urediti na tem področju; prav zato so pred težko odločitvijo, kaj bodo naredili v letu 1960. Zavedajo ee, da Je vse važno, toda odločiti se bodo morali za najvažnejše. Za lažje razumevanje naj navedemo nekaj nalog, ki jih nameravajo v kratkem rešiti.
Da bi zaposlili čim več ljudi, mislijo razširiti obrat kovinarske zadruge, tako da bo zaposlenih kar 300 delavcev. Žensko delovno silo bodo usmerili v papirno konfekcijo, ki gj že pripravlja svoj© prostore. Izdelovati bodo začeli nove artikle, ki ao na trgu zelo iskani. Učvrstiti bo treba tudj obrtno mizarsko delavnico v Vidmu-Kr-škem ln na Prekopi. Na področju Kostanjevice je precej zaposlene delovne sile. zlasti ženske. Zato bo treba izboljšati pogoje tovarne perila, ki naj bi v prihodnjih letih razširila tvojo dejavnost.
Pri Smedniku je približno 10 milijonov ton kremenčevega peska, katerega so strokovnjaki ocenili kot prvovrstno blago. Tu so vsi pogoji za zgraditev opekarn za opeko iz kremenčevega peska in iz drugega gradbenega materiala, ki je pri nas zelo iskana. Zato bi bilo treba postaviti dva obrata, od katerih bi stal eden okrog 150 milijonov, drugi pa približno milijardo dinarjev. Te Investicije bd se kmalu bogato obrestovale. Zaposlili bi s tega območja precej ljudi in jim tako izboljšali življenjske pogoje.
Že v začetku leta: z vsemi močmi!
S posvetovanja predstavnikov občinskih ljudskih odborov o družbenem planu in proračunu za leto 1960
Okrajni ljudski odbor Novo mesto je sklical v soboto 23 Jan. sestanek predsednikov vseh občinskih ljudskih odborov, Sestanka so se udeležili razen občinskih sekretarjev ZKS in sekretarja OK ZKS tov. Pirkoviča tudi načelniki finančnih oddelkov občin ter planerji. Vodil ga je predsednik OLO tov. Belopavlovič.
Namen sestanka je bil, da se končno vskladijo in utrdijo družbeni plani gospodarskih organizacij ter proračuni občin skih ljudskih odborov, kar vse je bilo že predhodno pretehtano na sestankih s podjetji, planerji in oddelki za finance občinskih ljudskih odborov.
O priprava., in nalogah v zvezi s postavitvijo realnega družbenega plana in o glavni nalogi, ki jo moramo doseči z letošnjim planom — da končamo naš petletni plan že v štirih letih je podal kratko poročilo direktor zavoda za planiranje pri OLO Marko Ivanetič. Navedel je ukrepe, ki jih lahko pod-vzamemo in tudi moramo podvzeti za izpolnitev te naloge in sicer:
l. uvesti delo v dveh in, kjer je možno, tađl v treh izmenah, 2. dosledno nagrajevati po učinku v vseh naših proizvodnih podjetjih, 3. izboljšati organizacijo dela, razširiti f*. hor proizvodnih predmetov, povečati vrste blaga itd. v vseh gospodarskih panogah, zlasti v trgovini in obrti, 4. vlagati "ove investicije v gospodarstvo našega okraja.
Z uvedbo vseh teh ukrepov se bo povečal bruto proizvod v našem okraju za 22 do 23 odst. Industrija naj bi povečala svojo proizvoinjo za vsaj 26 odst.; zato so predlagali določne korekture prečilogov plana v nekaterih podjetjih. V Kmetijstvu naj bi dosegli v tem letu vsaj 216.000 din vrednosti bruto proizvodnje na hektar, da se približamo republiškemu povprečju, kmetijske zadruge pa naj dvignejo svojo Proizvodnjo vsaj za 10 odst. Tudi v ostalih gospodarskih panogah naj se dvigne proizvodnja oz. promet, zlasti v trgovini, saj je znano, da do 35 odst. blaga nabavljamo z denarjem naših potrošnikov in podjetij izven našega okraja.
O glavnih značilnostih novega zakona o proračunih Je Bovoril načelnik za finance OLO Štefan Seničar. Navedel je Slavna načela, ki jih zakon postavlja: da je proračunski dohodek odvisen od osebnih dohodkov v politično teritorialni enoti, ki pa je pet odvisen od gospodarske razvitosti te enote; đa se formirajo in dele proračunska sredstva po enotnih merilih za razvite ali nerazvite občine; da se uvaja stabilnost Proračunskih dohodkov, ker bo zakon veljal za daljšo dobo let, in da se uvede strožja kontrola glede trošenja proračunskih sredstev.
V razpravi so sodelovali razen predsednikov občinskih ljudskih odborov še sekretar OK ZKS Franc Pirkovič, predsednik OLO Niko Belopavlovič in predsednik OLO Viktor Zupančič in inž. Vilma Pirkovič. Izkristalizirale so se sledeče osnovne smernice in sklepi za uspešno izvedbo planskih nalog v letu 1960:
1. proračunske izdatke je treba s skrajnim varčevanjem znižati na minimum, morebitne presežke pa vložiti v gospodarske investicije;
2. za gospodarske investicije moramo skušati preko zborov volivcev dobiti namenska sredstva predvsem za šolstvo ln zdravstvo;
3. izkoristiti je treba do skrajnih možnosti obstoječe kapacitete, s katerimi razpolagamo, ker Imamo tu še velike rezerve vseh gospodarskih organizacij;
4. pri ustanavljanju novih podjetij se moramo usmeriti predvsem na ustanavljanje manjših, zlasti uslužnostnih obratov za našo industrijo;
5. posvetiti Je treba vso skrb vzgoji kadrov tako v podjetjih kot tudi v državni upravi, zlasti pri občinskih ljudskih odborih;
6. pričeti moramo z maksimalno proizvodnjo že v prvih mesecih leta, da se odpravijo pretirani napori delavcev za Izpolnitev plana v zadnjih mesecih leta, kot je bila dosedanja praksa, hkrati pa s tem dosežemo določeno rezervo za morebitne izpade proizvodnje zaradi pomanjkanja električne energije v sušnih mesecih;
7. z združevanjem sredstev pri OLO in njihovim vlaganjem po predhodnem posvetovanju z vsemi občinskimi ljudskimi odbori na najbolj koristna mesta, lahko v najkrajšem času dvignemo gospodarski potencial v okraju.
V nadaljnjem obravnavanju nekaterih splošnih vprašanj n nalog, kot O pravilnem varčevanju v zdravstveni kurativni službi, o prioritetnem redu pri gradnji in popravilu šoL o stanovanjskih najemninah Itd., so bili sprejeti roki za izdelavo ^ružbenih planov ln proračunov. Sklenjeno je bilo, da bo Iz-*®«n družbeni plan okraja in proračun okrajnega ljudskega P^horm do 15. februarja, občinski ljudski odbori pa morajo *oo1etI In sprejeti svoje plane ln proračune do 1. marca.
V. M.
Tovarna čokolade Ima že zastarel obrat. Misliti bo treba na razširitev njihove proizvodnje — na živilsko Industrijo, kj bi bila zdiru«ena z modernizirano tovarno čokolade ln drugimi živilskimi proizvodi. Razmišljajo Pa tudi, da hi Pilo dobro v sklopu tovarne urediti primerno pekarno za kruh ln pecivo.
Da je kmetijska proizvodnja v občini Videm-Krško slaba, je v glavnem kriv način proizvodnje. Plan kmetijske proizvodnje za leto 1960 je že sprejet. Glavni poudarek so dali živinoreji, tako da bodo lahko pre-
86 odstotkov plemenic umetno osemenjenih
V novomeškem okraju je približno 28 tisoč 500 plemenic. Lani je bilo umetno osemenjenih več kot 24.500 plemenic, kar predstavlja 86 «/o. Postavljena plan je bil torej dosežen. Le 21 odstotkov plemenic je bilo privedenih v ponovno osemenitev, ker je bila prva neuspešna. To je lep uspeh, posebno če pomislimo, da imajo na Nizozemskem, kjer je živinoreja zelo razvita, pri umetnem osemenjevanju kar 34«/« izpada.
skrbeli trg z mesom in povečali živinska fond. Uvarjajo se tudi z mieligo, da bj v ribnikih zaceli gojiti ribe, razen tega pa nameravajo pospešiti tudi pe-rutninaistvo, s čimer bi omogočili dopolnilno preskrbo z mesom.
S skupnimi mečmi bodo začeli reševati družbeno prehrano, ki se ne premakne z mrtve točke. Preuredili bodo bivšo kolodvorsko restavracijo v obrat družbene prehrane in tako končno rešili to važno vprašanje.
Ugotavljajo, da je skrb za učiteljstvo ln strokovne šolske kadre zadeva vsakega državljana. Tehniška srednja šola bo doblla nove prostor©, za kar so načrti že pripravljeni, s pomočjo te šole bodo laže reševali vprašanje strokovnega kadra, ki je v občini Videm-Krško zelo potreben.
Lep napredek je bil dosežen Pri izgradnji stanovanj. Odprto
Je Se vprašanje zdravstvenega doma ln stanovanj za prosvetne delavce, zlasti ;zven središča. Letos bodo gradili nov zdravstveni dom, sedanje prostore pa bodo odstopili dijaškemu domu. Na desnem bregu Save so ceste skozi mesto v glavnem že uredili, medtem ko so drugje še v zelo slabem stanju. Ker se zavedajo, da je lepa * cesta tudi standard, bodo temu vprašanju v bodoče posvetili vso skrb. Letos pridejo na vrsto ceste ne levem bregu Save — nekatere bodo globinsko, druge Pa le površinsko asfaltirali. Vsekakor b° treba tudi uredit: cesto tretjega reda iz Videm-Krškega do avtomobilske ceste. O tem je ljudski odbor že obvestil okrajno cestno upravo. Uredili bod0 še trgovine, v gostinstvu pa bo, kakor pravijo, treba Izvesti pravo revolucijo.
Vse te zadeve bodo leto« reševali. Da bo Pa v«e to mogoče uresničiti, že močno razpravljajo o »dvotretjinski akciji«, ki bo namenjena za dvig življenjske ravni. M.
Novo mesto pod okrajnim povprečjem
MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA
0 priporoča CENJENIM ODJEMALCEM SVOJE
KAKOVOSTNO
BLAGO
V MODERNIH
VZORCIH 1
■ 2000 pisalnih strojev »Biser« je izdelala lani tovarna »Slavko Rođlć« v Bugojnu. Letos bo ta tovarna Izdelala predvidoma že 7000 pisalnih strojev. Stroje izdelujejo v kooperaciji iz uvoženih delov.
■ Most čez Donavo med Petro-varadinom ln Novim Sadom, ki so ga začeli graditi leta 1957, bodo Izročili prometu proti koncu tega leta. Dolg bo 466 m, cestišče pa bo široko 17,55 m. Ta most je eden največjih betonskih mostov v Evropi.
V soboto, 23. Januarja. Je bila seja zbora proizvajalcev novomeške občine. Na njej so razpravljali o nagrajevanju po učinku v industriji v lanskem letu, združevanju sredstev in ostalem.
Iz poročila smo videli, da Je nagrajevanje po učinku po rusi u lani (podatki so za prvih s mesecev) z ozlrom na leto ms za plibližno 3 odstotke. Skupno je bilo izplačanih v občini 37 odstotkov osebnih dohodkov po učinku, kar Je slabše od okrajnega in precej slabše od republiškega Povprečja, ki znaša okoli to odstotkov. Nad republiškim povprečjem je samo naša usnjarska industrija.
V razpravi, kj je sledila, so zastopniki nekaterih podjetij začeli dokazovaU pogrešnost nekaterih navedb poročila 0 nagrajevanju po učinku, o nerealnih proizvodnih planih ln podobno, zastopniki drugih podjetij pa so molčali in tako priznali upravičenost kritike. Gle. de 3 odstotkov so se odborniki strinjali, da ta številka predstavlja le odstotek povečanja norm od predlanskim do lani — ne pa povečanja izplačil po vseh načinih nagrajevanja po učinku.
Kritizirali so tudi to, da nekatera podjetja ne upoštevajo skle. pa, ki so ga sprejela pri pripravljalnem postopku za tarifne pravilnike — namreč, da bodo obdržala razmerje skladov in osebnih dohodkov — ln povišujejo osebne dohodke hitreje kot sklade. Saj bi se lahko zgodilo, da bi šlo nehote navzkriž za kak odstotek, za 14 odstotkov, kot Je primer prt IMV, Je pa le preveč.
Na sejr Je bilo omenjeno še nekaj o združevanju sredstev. Podrobneje bodo o tem razpravljali na prihodnji seji. Nekaj investicij, ki so v letošnjem letu nujno potrebne, nima kritja in bi Mlo zaradi tega treba združiti za okoli 80 milijonov dinarjev sredstev. To pa ne bo posebno težko, saj so sredstva letos precej večja, kot Je bilo predvideno, ker so podjetja plan občutno prekoračila ln tudi zato, ker Je sproščena amortizacija.
TOVARNA VOLNENIH IN VIG0GNE IZDELKOV MARIBOR
proizvaja in priporoča svoje Izdelke: • £ volnene tkanine
iz česane preje 0 volnene tkanine Is
mikane preje 0 vigogne in bombažne
tkanine 0 krojaško in odejno
vato 0 vatelin
Pri nabavi tekstila zahtevajte vedno izdelke
Tovarne volnenih ln vigogne izdelkov!
Hitro ga Je pobralo, prej kot smo menili, da ga bo — na veliko žalost otrok in vseh smnčarjev, ki so ga komaj »pokosili«. Toda nič se ne ve, zime še ni konec, čeprav smo lahko pred dnevi
brali v enem izmed zagrebških časnikov, da se bo že čez 20 dni predstavila pomlad___Še smo
■redi zime in prav bo, da zdaj opleta s svojim mrzlim repom. Na sliki: takole je bilo pred tednom dni v Krakovskem gozdu, zdaj pa se je idila stopila v mlakuže ln blato
KAJ BI RADI?
V PRODAJALNI KRUHA
Starejša ženica je kupila polovico štruce. Ker se jI Je zdel kruh malce star, je zaprosila:
»Joj, dajte mi svežega, ta je star!«
Prodajalka je zanikala:
»O ne, "ež je, le stisni ga!«
Da bi to dokazala, je s prsti stiskala drugo polovico. Ko se je ženica že obrnila in šla proti vratom, se j« prodajalka spomnila, da je starko tikala. Da bi to popravila, j«
rekla:
»Pardon.«
Prodajalke so po odhodu ženice prasnile v smeh. »Le stisni ga!« so v smehu ponavljale.
Dva stranki — moški ln ženska — sta čakala, da se Ju bo ena izmed prodajalk usmilila ln jima postregla s kruhom, toda razgovor o gospodinjskih zadevah je bil pomembnejši. 2enska se je naposled naveličala čakanja ln je brez pozdrava zapustila prodajalno, moški pa je še naprej potrpežljivo čakal, da bo končan pomenek o gospodinjstvu.
Podobne stvari se dogajajo tudi v nekaterih drugih novomeških trgovinah. Potrošniki morajo biti pogosto žrtev osebnih razgovorov med prodajalkami, ki vpričo njih razkrivajo svoje težave, doživetja in podobno. AH ne bi take pomenke prihranile za čas, ko ne bodo v službi? S tem ne bodo koristile samo sebi, temveč bodo prizanesle tudi potrošnikom, ki jih tako prisilno poslušanje intimnih pogovorov nič ne navdušuje.
ALI STE ZARADI POTROŠNIKOV — ALI SMO MI ZARADI VAS?
Žena je stopila v prodajalno. Prodajalec je stal pri oknu in opazoval življenje na ulici. Nekaj časa se ni zmenil za stranko. Sele čez čas je vprašal ženo:
»Kaj bi radi?«
»AH se vam ne zdi, da je to malce nespoštljiv odno« do potrošnika? Ne samo zaradi tega, ker je prodajalec pustil stranko čakati, temveč tudi zato, ker jo je nagovoril kakor starejši človek bosopetega poballna, ki se je zaletel vanj in ga j« moral zato nahruUti: »Kaj bi rad?«
Kako je z vzgojo trgovskega naraščaja? AH mu dovolj govorimo o tem, kakšni morajo biti odnosi prodajalcev do strank? Ali mu nenehno vcepljamo v zavest, da je treba Imeti socialističen odnos do sočloveka? AH mu povemo vsaj to, da je treba stranko vprašati: »2eUte, prosim?« In ne: »Kaj bd radi?«
Sicer pa marsikje ni najhuje to, da te prodajalec nespoštljivo vpraša po željah. Dogaja se tudi. da te v kaki prodajalni sploh ne vprašajo, kaj bi rad. V takem primeru si primoran slUtl v prodajalca aH prodajalko, dokler se naposled ne zmeni zate, čeravno nemalokrat s svojim vedenjem pokaže, da si mu prej nezaželen kot pa dobrodošel.
Človeka često zaboli, ko vidi, kako nekatere prodajalke aH prodajalci delajo razlike v odnosu do potrošnikov. Pri tem često svojo ljubeznivost merijo po zunanjem videzu stranke aH pa po poznanstvu. Tako je pogosto moč slišati tako dobrikanje: »Gospa, želite? Gospa, izvoHte! Klanjam se. Gospod, to vzemite, priporočam vam k aH pa: »Kaj bi rad? Na, to imamo! Mhm, če to nI dobro, drugega nimamo...« itd.
PRODAJALNA NI MESTO ZA KRITIKASTRSTVO
V neki prodajalni — tokrat je ne bomo ImenovaH — so 3 nekatere stranke menile o podražitvi električne energije. V pogovor je posegla tudi prodajalka s tako pripombo:
»To je huje kot v kapltaltarou. Bomo SU pa v Ameriko, tam je bolj poceni.«
Prodajalci in prodajalke v naših prodajalnah Imajo vsakodnevni stik s potrošniki, ki so često premalo poučeni o nekaterih koristnih ukrepih naše skupnosti. Osebju v trgovinah nalagamo hvaležno dolžnost, da se najprej sami pouče o teh ukrepih in jih nato tudi pravilno pojasnjujejo potrošnikom ali pa vsaj molčijo In v redu opravljajo svoje delo, za katerega so plačani. Sindikat v trgovini pa ima nalogo, da za svoje člane organizira predavanja o vseh pomembnejših družbenih ukrepih In vpelje tudi druge obHke izobraževanja.
To je »amo nekaj drobcev iz naših prodajaln, ki dovolj zgovorno potrjuje potrebo, da vzgoji trgovinskega osebja posvetimo več pozornosti. Seveda s tem, da sem razkril nekaj nevšečnih pojavov v odnosu prodajalk in prodajalcev do potrošnikov, nikakor nisem mtsUl tega vprašanja posplošiti. Niso vsi takšni. Med trgovskim! delavci imamo tudi mnogo takih, ki so lahko za zgled drugim. Morda bi bilo treba kdaj drugič predstaviti javnosti tudi zgledne prodajalce in prodajalke ter jim s tem dati dolžno priznanje, drugim pa spodbudo, da bodo tudi sami postali takšni.
Vem, da bo sestavek Izzval precej razburjanja med prizadetimi. Naj jim povem, da stvari, ki sem Jih napisal, niso iz trte zvite. To oni sami najbolje vedo. In mnogo potrošnikov, ki Jih lahko pokličem za pričo.
rt.
E DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Tekmovanje na čast V. kongresu
S seje predsedstva občinskega odbora Socialistične zveze Sevnica
Pretekli teden Je bila v Sevnici seja predsedstva SZDL. Na njej so člani sklenili, da bo plenum " občinskega odbora SZDL v soboto, 30. Jan. Plenarno zasedanje naj bi razpravljalo o nalogah SZDL v zvezi z napredkom kmetijske proizvodnje. To je za občino osnovna gospodarska naloga v letu 1960, ker Industrija ln ostale dejavnosti kar zadovoljivo Izpolnjujejo obveznosti družbenega plana.
V nadaljevanju bo plenarno zasedanje obravnavalo predlog, da bi bila občinska konferenca
SZDL v nedeljo 21. februarja. Delegate zanjo so že volile vse osnovne organizacije SZDL lani decembra. V počastitev V. kongresa, ki bo aprila, bo občinski odbor razpisal tekmovanje med vsemi osnovnimi organizacijami. Tekmovanje bo obsegalo predvsem zvišanje članstva SZDL, izobrazbo članstva, akcije prostovoljnega dela in olepšava krajev, pravočasno odvajanje članarine in redno poročanje o delu ter o številu naročnikov na Dolenjski list. Občinski odbor je predvidel lepe nagrade, razen teh pa so naj-
boljše organizacije lahko deležne tudi nagrade okrajnega odbora SZDL.
Občinski odbor bo pregledal tudi rezultate volitev ter rezultate akcije za širjenje članstva,
Kaj pa SZDL v občini Senovo?
Na občnem zboru SZDL Bre •tanlca so ugotovili, da ni nihč* leta 1958 ln .anl obiskal ljudi na področju Dolnjega Leskovca, Lokve in Armeškega. Ljudje so večinoma nečlani, od redkih članov SZDL pa ni nihče pobral članarine. 29. komunistov iz Brestanice je odšlo tja pridobivat ljudi za vstop v SZDL,
Najboljši odbor Socialistične zveze je vaški odbor na Dolskem. Od 165 volivcev je v SZDL včlanjenih kar 159. Ves odbor kolektivno dela in uspeh zato nI izostal.
V Senovem Je bilo sredi Januarja od 1572 volivcev le 918 članov SZDL. Pričeli s0 akcijo za pridobivanje članov. Ugotovili so, da dela v jamskem obratu rudnika 1124 rudarjev. Od tega je 571 članov, blizu 200 Je takih, ki žele biti člani SZDL, kar 56 rudarjev pa Je podpisalo Izjavo, da ne želijo biti člani Socialistične zveze. V zunanjih obratih je 13 nečlanov, ki se bodo vsi vpisali v SZDL, v strojnem obratu Je enako, le da Je tam nečlanov 23.
Zadnji podatki: 52.340 članov SZDL v okraju
Po podatkih, ki so prišli na Okrajni odbor SZDL do torka opoldne, je zdaj v našem okraju 52.320 članov Socialistične zveze ali 50 odstotkov vseh volivcev, ki jih imamo 103.714.
V zadnjih 14 dneh so po nepopolnih poročilih ■prejeli v osnovne organizacije SZDL v posameznih občinah sledeče število novih članov: . Brežice J52«. Črnomelj 282, Metlika 52, Novo mesto 627, Senovo 156. Sevnica 526, Trebnje •>>•> \ i.»»-in-Krško 172 in Žužemberk 236.
Vpisovanje novih članov še traja, saj so v nekaterih občinah s tem šele začeli.
ki je ravnokar v polnem teku. Pogovorili 6e bodo tudi o kadrovskih pripravah za nov ob-činskf odbor SZDL, ki ga bo razen delegatov za kongres volila konferenca.
Zaradi obolelosti dosedanjega sekretarja SZDL Je predsedstvo začasno imenovalo za vršilca dolžnosti tovariša Vinka Geča.
Občinske konference Socialistične zveze
Občinski odbori SZDL so pred dnevi določili dneve občinskih konferenc, na katerih bodo delegati osnovnih organizacij poslušali poročila o dosedanjem delu In uspehih Socialistične zveze. Izmenjali delovne Izkušnje ln se še posebej pomenili o uresničevanju planskih nalog v letu 1960 ter o načrtih, po katerih bodo poslej delale vse osnovne organizacije SZDL. Na konferencah bodo volili tudi delegate za V. kongres SZDL.
V Novem mestu bo konferenca 7. februarja, v Črnomlju 11. februarja, na Senovem 12. februarja, v Brežicah
13. februarja, v Žužemberku
14. februarja, v Sevnici 21. februarja, v Vidmu-Krškem 21 februarja in v Metliki 24. februarja ter v Trebnjem 27. februarja.
Pokažite
DOLENJSKI UST sosedom in znancem, ki ga še ne poznajo!
V Adlešičih: 50 novih
članov
V soboto, 16. Januarja, je imel prvo sejo novoizvoljeni krajevni odbor SZDL. Izvoljen je bil nov upravni odbor. Na seji je bilo podano kratko poročilo o delu v preteklem letu. Člani so lani plačali članarino lOOVo. Pred volitvami, ki so bile 20. decembra, in na dan volitev s« j s vpisalo 00 novih članov. Sejo se je udeležil tudi sekretar Občinskega odbora ZK tovariš Franc Kočevar, ki je zelo lepo nakazal naloge SZDL, predvsem na področju kmetijstva, prosvete, Izobraževanja odraslih, pri povezavi z drugimi družbenimi organizacijami,, prt delu z mladino in drugo.
A.C.
Plenum 0kra|negh odbora Ljudske tehnike
Da obvesti svoje organteaclje LT v okraju in za novo leto sprejme nove naloge v tehnični dejavnosti, sklicuje Okrefat odbor LT v Novem mestu plenum okr. odbora LT za nedeljo 1. Jaduarja, ob 9. url v sejni dvorani OLO. na katerem bodo razen organizaoijskega poroči]« sekretarja Maksa Sorna tudi poročila posameznih dejavno««, zlasti o teh. dejavnosti mladine, strojno - kmetijske, radio ta foto komts je Na plenum vabimo vse predsednike in tajnik« obč odborov LT. člane odbore in ostale zastopnike mnodttadlf organizacij v okraju.
B^MB^ VSAJ GRAMOFON...
57. Skupina borcev, med njimi Mohor in Jože je odhitela po skriti stezi naravnost čez greben ln prispela na rob gozda tik pred prvimi bežečimi Lahi. Vžgali so po njih. Nekaj jih Je padlo, drugi pa so se obrnili nazaj. Zdaj so bili v kleščah. Iz katerih ni bilo izhoda.
Skromne želje in lepi uspehi pridne mladine v Ziljah — Je kje delovni kolektiv, ki bi hotel s skromnim darilcem razveseliti to malozahtevno vaSko mladino?
Obisk v Jurki vasi
Se pred določeno uro zaslišim trde korake prvin mladincev ln mladink, ki v snegu, a vendar zadovoljni prihajajo na vaje za igro. Ze novembra so začeli redno vaditi »Priložnostnega zdravnika«, s katerim so nastopili doma in gostovali na Pre-loki. Na staro leto s0 uprizorili tri enodejanke, naslednje tri pa so bile na vrst! zadnjo nedeljo-Tudi za dan žena je že pripravljena drama v treh dejanjih. Z
njo bi radi napravili veselje vaškim ženam, da bi jih razvedril! po napornem vsakdanjem delu.
Ko jih opazujem, s kakšno volio delajo, mi je žad, da za svoj trud tako malo dobijo. Razen dela rta odru jih mika tudi zabava in ples, Pa ni nikjer primernega prostora za to, Ce-bi imeli svoj kotiček, kjer bi se lahko ob nedeljah shajali, bi bilo dosti manj mladine videti
0 letalcih, padalcih in modelarjih
V soboto, 16. Januarja, Je bUa v Novem mestu redna letna skupščina Aerokluba »Majde Sile«. Razen članov so se je udeležili Se zastopniki nekaterih organizacij, društev ln JLA ter predstavnika Glavnega odbora Letalske zveze Slovenije Stane Bezilj in Marjan Marčenko. — Precej kritično so razpravljali o dosedanjem delu in sprejeli obširen delovni načrt za letos.
f>8. Iz globin« gozda Jih je gnal Miha s svojimi fanti, od roba nazaj v gozd pa so Jih potiskali Mohor, Jože in ostali. Drug za drugim so Italijani dvigali roke.
V skalah ob poti pa so se v gnezdil i belogardisti. Ti se niso imeli namena vdati. Imeli so preveč na vesti in so se partizanov upravičeno bali.
Najprej vas bomo seznanili s sredstvi ln z namenom kluba, saj ve večina o tem le malo ali nič. Klub Ima letališče (v Prečni), hangar, tri jadralna letala in eno motorno, avtovltlo ln povratno vitlo; vzgaja pa jadralne in motorne športnlke-letalce ln padalce. Modelarji imajo v klubu posebno sekcijo.
O njih smo zadnje čase bolj malo sllSall, čepreav so včasih osvajali prva mesta na slovenskih in državnih prvenstvih.
Iz poročil in razprave je bilo videti, da si je klub s svojimi osnovnimi sredstvi le malo pomagal, ker so zastarela (motorno letalo je staro ln zato vzeto iz prometa, dve ladralni letali sta v generalnem popravilu, avtovitla je neuporabna, ker je počil blok motorja, streha hangarja je preperela in pušča vodo, pa tudi letališče ni najboljše). Naš klub je bil zaradi tega prisiljen pošiljati člane na tečaje v ostale klube. Tako šolanje pa precej stane in vzame članom precej časa. Sklenjeno je bilo, da bodo uredili, kar bodo mogli sami, za finančno in materialno pomoč bodo prosili podjetja, občino, okraj. Letalsko zvezo in JLA, za pomoč v prostovoljnem delu pa mladino in JLA.
Kljub materialnim in nekaterim organizacijskim pomanjkljivostim pa klub nI spal. Največji uspeh so dosegli na IV. Jugoslovanskem ae-rorellyju, ko so med dvajsetimi nastopajočimi ekipami zasedU 11. mesto,   v   disciplini »Izvidništvo-
pa prvo mesto in zlato plaketo. Na tečaje v Ajdovščino, Mursko Soboto in Vršac so poslali 15 članov, razen tega pa so organizirali en tečaj tudi doma. V Prečni je skakalo 8 padalcev, ki so opravili 11 skokov - seveda ne na domačem, ampak ljubljanskem letalu. Padalce so pošiljali na skakanje še v Ljubljano ln Lesce. Za člane so organizirali 12 filmskih predstav o delu in življenju letalcev ln dve predavanji o zgodovini letalstva.
Zelo so nazadovali modelarji, katerih sekcija je bila včasih najbolj delavna. Vzrok Je v tem, ker nlma^, jo sposobnih inštruktorjev ln primernega prostora. Ta sekcija je povezana z nekaterimi osemletkami in Jim organizira tečaje ter pomaga njihovim krožkom pri delu. Zal pa o večini modelarskih krožkov ta sekcija sploh ne ve, če še obstojajo. Glede usposabljanja in-struktorskega kadra jim je obljubil pomoč Okr. odbor LT. Modelarji so pokazali voljo, da bi si spet pridobili Izgubljeni- sloves.
Program letošnjega dela kluba predvideva še šolanje začetnih in starih pilotov ter padalcev, Izšola-nje učitelja, sodelovanje na letalskih prireditvah, več predavanj, razstavo, sodelovanje pri zletu Bratstva ln enotnosU, ki bo v Novem mestu ln sploh večjo aktivnost aerokluba. Lanski uspehi so skromni, zato bo moral novi odbor krepko prijeti za delo, če hoče uresničiti postavljeni načrt. Lani smo o delu kluba slišali le malo ali nič, upajmo, da bomo letos več.
po .gostilnah. Zato je predsednik PD Hinko Grdun predlagal, naj bi se društvo osamosvojilo, da ne bi bilo odvisno od muzikantov, ki bi jih drugi preplačali v korist mladine, ki se zabava le ob vinu in harmoniki1. Kritično stanje bi lahko rešil gramofon, ker o nakupu glasbil zaenkrat Se ne moremo govoriti. Predlog je bil sprejet, čeravno so sredstva skromna. Mladine upa, da bo z nadaljnjim delom in prihranki prejšnjih let, morda tudi z osebnimi prispevki, dobila gramofon do konca letošnje sezone.
Naša mladina je tudi z veseljem pozdravila vest, da bo v Črnomlju folklorni tečaj. Da bi se delo lahko še bolj razvijalo, «1 člani PD prizadevajo izboljšati opremo odra.
Kljub vsej požrtvovalnosti in volji oa ziljska mladina načrtov ne bo mogla uresničiti brez tuje pomoči. Prav bi bilo, da bi občinski in okrajni S&PD podprli tudfi majhna društva, saj Je ravno pri njih vloženega največ truda in denarnih prispevkov za predstave. Pri nas Imamo le oder — še ta je v razredu, vse ostalo pa moramo zbirati. Ce bi društvo dobilo vsej malenkostno pomoč, bi mu bilo to dobra spodbuda za nadaljnje delo. hkrati pa bi Jih vodila misel, da družba ceni njihovo delo- Anica
ŠTEFKA GRUDEN je že dve leti predsednica aktiva LMS v Jurki vasi. Čeprav je dijakinja IV. letnika učiteljišča v No-vem mestu, se že dolgo aktivno udejstvuje v mladinski organizaciji. Vprašal sem jo, ali njena odsotnost v zimskih mesecih vpliva na delo aktiva.
»■Mislim, da ne, saj je pri nas precej sposobnih mladincev, ki lahko vodijo delo aktiva. Če pa že govorimo o delavnosti aktiva, pa moram povedati, da nisem v celoti zadovoljna. Glavni vzrok je v tem.
da nimamo svojega lastnega prostora in smo odvisni od dobre volje privatnika. Kljub temu pa se največ ukvarjamo z izobraževanjem. Do sedaj smo imeli vrsto predavanj s področja zunanje in notranje politike, religije, zgodovinskega razvoja Partije in SKOJ. Poleg tega pa je čutiti delo
mladine na vseh večjih prire-ditvah,-
Ali vam nudijo ostale poli* tične organizacije pomoč?
"■Zveza komunistov nam nudi največ pomoči.«
Ali so v kolektivu mladinci, ki imajo pogoj za sprejem V ZK?
»Mtslim, da sofr
Po tvojem mišljenju bi mladinski prostor veliko prispeval k razvoju vašega aktiva?
»Na vsak način, to sem H prej omenilah
Taksnih primerov ni malo; vemo, da je tam, kjer imajo mladinski aktivi svoje lastne prostore, dele bolj razgibano kakor tam, kjer »gostujejo«. Vprašanje je seveda, kako dobiti prostore. Nekateri aktivi so se bolje znašli, drugi manj. Vzemimo na pramer aktiv, ki je prišel do lastnih prostorov na ta način, da so vaški mladinci prevzeli delo na vaški cesti; sa to so dobili denarna sredstva In težava glede ureditve mladinske sobe je bila rešena. Ravno tu je včasih potrebna iznajdljivost vodstva mladine, seveda pa tudi potrpljenje.
O Štefki smo zvedeli, da ni samo prizadevna predsednica aktiva LMS v Jurki vasi, ampak tudi dobra dijakinja. Zato upamo, da bo ne samo dobra prosvetna delavka na vasi, ampak tudi dobra poli' tična delavka. To nam potrjuje dejstvo, da so jo predlagali na učiteljišču za sprejem v Zvezo komunistov.
sd
ZDAJ BO SLO BOLJE
Mladi zadružniki v smihelu pri Novem mestu so dobro zaoruli
šolska zadruga v Šentjanžu
59. Bell so silovito streljali iz vsega orožja, ki so ga imeli. »Juriš!« Je kriknil na oni strani MIha. »Juriš... hura!« je kot odmev za klical na tej strani Jože in fantje so se zagnali proti skalam. Treščile so bombe. Skale Je zakrll gost črn dim.
Pionirji v Šentjanžu so že lansko spomlad ustanovili šolsko zadrugo. Takoj spočetka je imela 30 članov. Na prostoru pod novo šolo so posadili zelenjavo. Člani zadruge so se učili pravilne vzgoje sadik ob delu samem. Pridelek je bil lep in so ga prodali domačinom. Minuli teden so imeli občni zbor; pregledali so tlelo v preteklem letu in napravili nove načrte. Povečali bodo število Članov ln tudi razširili dejavnost. Pomoč jim bodo nudili člani KZ Šentjanž, ki bodo vodili vrtnarski, sadjarski, pa tudi radioamaterski in traktorski krožek. Do po-
mladi bo delo zadruge v glavnem teoretično, nato pa bodo začeli s prakso.
Tudi pionirji, ki še niso v zadrugi, ne počivajo. Imajo pevski zbor višje in nižje skupine, ki pripravlja spored za vsako proslavo. Tudi šahisti redno vadijo in teksnugejo med seboj in s šahisti sosednjih šol. Na občinskem tekmovanju so bili med prvimi. Tisti pa, ki imajo veselje do igranja na odru, pripravljajo kratke prizore za proslave, sedaj pa se uče igro v petih dejanjih.
Z. A
Mladinski seminar v Novem mestu
Občinski komite LMS Novo mesto je pred dnevi priredil večdnevni seminar za vodstva mladinskih aktivov iz novomeške občine. Namen seminarja je bil, da bi se mladinci, ki so bili pred kratkim Izbrani v vodstva mladinskih organizacij, " seznnnUi z nalogami. Udeležba na seminarju je bila velika, saj se ga je udeležilo 46 mladincev, ki so poslušali ciklus predavanj iz vseh področij. Največ poudarka pa je bilo ravno na tem. da se vzgajajo mladinski aktivisti, ki bodo sposobni mladino voditi.
Udeleženci so poslušali tnle predavanja: Priprava ln vodenje sestanka aktiva LMS. Statut in programska načela LMJ. Vloga ln naloge Ljudske mladine. Pomen mladinskih delovnih brigad. Kakšno vlogo igra psihologija prt političnem delu. Dosedanji uspehi, doseženi v občini ln naloge v perspektivnem razvoju občine. Kakšen naj bi bil mladinski delnvec-aktivlst. Ljudska mladina Jugoslavije ln njeno sodelovanje z ostalimi mla-
dinskimi organizacijami v svetu. Mladinska organizacija ln sodelovanje z ostalimi političnimi organizacijami. Vodenje administracije. Kmetijsko vprašanje.
Slušatelji seminarja so bUl s predavanji zadovoljni, saj so Jim precej pripomogla, da so marsikatero stvar razčistili. Zlasti plodne so bile tudi razprave. Podobni seminarji bodo organizirani v vseh občinah ln bo s tem dosežen precejšen napredek prt vzgoji mladinskih delavcev. sd.
Lansko pomlad so tudi v Srnine lu pri Novem mestu ustanovili pionirsko šolsko zadrugo, v katero se je vpisalo 60 pionirjev in pionirk. Izvolili so svol upravni odbor ln sestavili delovni načrt, ki Je obsegal praktični in teoretični pouk kmetijstva ter pridelovanja zelenjave na šolskem vrtu. Določili so tudi letno članarino, ki znaša 20 din za člana.
Na šolskem vrtu so dobili nekaj zemlje za pridelovanje zelenjave, žal pa so se znašli pred velikimi težavami, ker niso imeli vrtnarskega orodja ne denarja za nakup orodja in semen. Prosili so občinski in okrajni ljudski odbor za denarno podporo, vendar prošnji ni bilo ustreženo. Morali so si pomagati sami Pri kmetijski Šoli na Grmu so si izposodili sadjarsko orodje, s podjetjem GOSAD pa so zaključili kooperacij »ko pridelavo zdravilnih rastlin, zsrto Jim Je podjetje nabavilo sadike in potrebno seme zdravilnih rastlin, Pridni zadružniki so nato pod strokovnim vodstvom posadili kamilice, poprovo meto, korian-der, belo gorčico ln ricinus. Setev so v popoldanskih urah pridno oskrbovali. Največ dela Je bilo med počitnicami, ko so morali obirati kamilice, liste poprove mete ln posipati ostale zdravilne rastline.
Kmetijski pouk so Imeli čez poletje le praktičen, ker ni bilo na razpolago nobenega prostora. Za prvi pridelek so dobili 6300 din; to je bil začetni kapital, s katerim so nato kupili nekaj orodja, da so lahko izposojenega začeli vračati kmetijski šoli na Ormu.
Z novim šolskim letom s« Jim
Je sreča le nasmehnila. Upraviteljica posebne iole v Smihelu jim Je dala na razpolago učilnico za teoretični pouk, kjer Imajo zdaj redna predavanja lz sadjarstva in vrtnaratva, hkrati pa proučujejo gradivo o šolskih zadrugah. Tudi Društvo prijateljev mladine v Smihelu Jim Je podarilo 6000 din za nabavo orodja, prav tako jim je občinski ljudski odbor iz sklada za kmetijstvo dal 30.000 din. S tem denarjem so si znatno opomogli in si nabavili potrebno orodje.
Za letos so si že izdelali program dela, ki predvideva tudi pridelovanje semena cvetja — v
kooperaciji s Semenarno. Sedaj, ko so si že ustvarili materialne pogoje, bodo skrbeli tudi z lepoto šolskega vrta. Do konca zime se bodo Se pridno učili kmetijstva in upravljanja šolskih zadrug, tako da bodo pripravljeni za bodočo proizvodno sezono.
V prvem letu obstoja res še ne morejo mnogo pokazati vendar so si zagotovili pogoje za nadaljnje delo. Imajo 60 mladih zadružnikov, ki že iz lastne izkušnje lahko povedo, katera oblika kmetijske proizvodnje je v naši socialistični družbeni ureditvi najbolj primerna za kmeta. p _
člani Zveze borcev terena Breg v Novem mestu pri obračunu
kd imajo pogoje, v« bodo tudi postali člani SZDL. Poskrbeli bomo za šolanje članov, zlasti delavcev, za' ureditev službene
Kongresno leto bo prav gotovo še bolj zafctlviziralo organizacije ZB ter dalo odborom in samemu članatvu   novih pobud
in nalog. Tako je pokazal tudi zadnji letni obračun ZB terena Breg v Novem mestu, ki je v četrtek, 21. januarja, v dvorani OZSZ dal svojo lanskoletno bilanco dela. Sicer samo poročilo ni nakazalo vseh nalog, ki so jih člani in odbor Izvedli, vendar Je razprava dala dovolj izčrpno podobo, predvsem pa so se izkristalizirale nove kongresne naloge in zadolžitve. Med drugimi bodo še vključili člane,
šolska zadruga pozimi ne spi ...
dobe in dodatka ln nujno uredili vprašanje neprimernega stanovanja eni članici. Našim najmlajšim bo organizacija nudila priložnost preko zgodovinskih krožkov 6 pripovedovanjem iz zadnje vojne in ravno tako bomo pomagali v tem našim šolam ter na samem terenu-
Zbor je tudi obsodil zadnjo antisemitsko gonjo v svetu in pozval organizacijo ZB, da protestira in zahteva, da se zatre vsaka nadaljnja akcija kljukastih krrižev, in budno pazi, de fašizem ponovno ne oživi.
PRIPOROČA SE
LEKARNA PLANINKA« MARIBOR
GLAVNI TRG 20
Marsikdo Je mislil, da bo šolska zadruga na novomeškem učiteljišču zaspala. Sicer Je res nekoliko bolj na šibkih nogah, vendar od nje še mnogo pričakujemo. Naj omenim samo kmetijsko sekcijo, ki ima največ članov in je bila doslej najbolj delovna. Tovarliica Štefka, vodja mladih kmetov, se je precej potrudila, da je delo nekoliko steklo. Ni zaman neprestano trkala na vrata Okrajne zadružne zveze. Naleteli smo na razumevanje in upamo, da nam bodo tudi v prihodnje radi pomagali z nasveti.
Clanl kmetijske sekcij« so izrazili željo, da bi radi čimveč predavanj in res nas je prejšnji teden tovarliica Cudovanova seznanila z našim gospodarstvom ln kmetijsko proizvodnjo  v prete-
klem letu. Z največjim zanimanjem pa smo prisluhnili delu predavanja, v katerem je bUo govora o vlogi učitelja na vasi. Učitelj nI samo zato, da hodi v šolo, marsikaj ga še čaka Izven šole. Posebno v zadnjem času. ko se šolske zadruge vse bolj uveljavljajo. Je potrebno čimveč iznajdljivosti ln sposobnosti.
Se to nam Je povedala tovariš«« Cudovanova, da bomo obiskali več šolskih vrtov v okrsju, vinsko klet v Brežicah, bizeljske vinograde, breskove nasade in drevesnico v Sevnici. Ce bo Slo vse po sreči, bomo spomladi že pričeli s praktičnim delom. Za zdaj pa bomo poslušali predavanja m delali načrte, da bo naše delo v prihodnji sezoni kar najbolj uspešno.
Vida Kranjc
NE P0ZABITE1
Maturanti novomeške gimnazije vas vabijo na
JAVNI MATURANTSKI PLES
v soboto, 6. februarja 1960 ob 20. uri v novomeškem Domu JLA1
IVO PIRKOVIČ:
80. Ko se Je razkadil, je med skalami besnel boj moža proti možu. Okrenill so puške in tolkli s kopiti, suvali s noži ln se valjali po tleh. Ritka je bila kmalu odločena. Mihovi fantje so med skalami pobirali orožje in ranjence ter s« zbirali na poli. Tja je prišel tudi Jože.
Iz vojnega dnevnika
Nemci zopet bolj bombardirajo L/, zraka. Zadnjo dni sta padla na ta način vaščana Stek-ljev in Bilaufov, komandir v Levstikovi brigadi.
Popoldne leti nizko nad nami veliko nemško transportno letalo proti Zagrebu.
Odpravim pošto Komisiji.
Nedelja, 2. aprila 1944
Očitno, da bi ne bilo preveč človeških žrtev, Izkoriščajo zavezniki nedelje za velike zračne napaue na nemške vojaške cilje. Od devetih in štirideset do desetih in deset minut plovejo v krasnem Jutru drug za drugih proti severu trije oblaki avlo-nov. V prvem je razločiti okoli 80 belih, v sončnih žarkih se lesketajočih, in nekoliko manjših temnih točk. V drugem so črne mušice ln svetle Iskrice Se drobneJSe, jata Še više. Mnogo ljudi se sedaj še smeje, dela, se igra z otroci, pripravlja obede, ki jih ne bodo užlll; Imajo le domove, družine, premoženje; čez uro aH dve bodo osameli, osiroteli, berači, na cesti brez strehe, pohabljeni, mrtvi. Ponosne hiše bodo kupi kadečlh se
razvalin, ki Jih bodo lizali plameni.
Ko izginejo zadnji bombniki na severnem obzorju, se že v hitrem letu vrača nizko nad Pogorelcem belo letalo. Ni videti, da bi bilo poškodovano. Mogoče je odvrglo bombe kje blizu. Mama je slišala daleč n« severni strani težke eksplozije.
Ob enajstih se v močni burji ln jasnem nebu vračajo zavezniki, razbiti v manjše trume, kakor da prihajajo lz hude bitke. Pet minut pred poldnem leti proti Jugu peta jata, ki Šteje 26 avionov, opoldne 30, za njimi 20, nato še 6 letal. Njihov hrum odnaša burja. Kot tropi sestradanih volkov Jih od daleč obkrožajo nemški lovci.
Na nebu zaklopota počasna težka strojnica. Ko umolkne v vasi opoldanski zvon, piovt zopet 33 bombnikov, zadaj novi ln novi. V zraka ie spopadajo z Nemci. Ropotajo mitraljezi, leteče trdnjave streljajo s topovi. Cez vzhodno nebo pada v pošastnem dimastem loku bombnik. Na nebesni modrini se pokaže osem belih gobic, ki Jih burja zanaša proti Jugu.
Od eskadrilje, kt leti nad nami, s« Je ločila leteča trdnjava. Eden od desnih motorjev pušča za seboj smolast dim. Ob črni brazdi so nanizani baročni oblački, .sledovi topovskih strelov. Zadeti bombnik bo nemara nekje za gorskim grebenom treščil v Roške gozdove. Vile nad nJim, se zdi, gori šs ena letalo.
— Sestreljena ameriška leteča trdnjava je treščila k sivim zidovom Gracarjevega turna. Zadeta se Je nad Sentjernejskim poljem opotekla od svoje Jate proti Gorjancem. Zajemal Jo Je ogenj. Pred goro ss J«, te vsa v plamenih, naglo okrenllo ln šinila, tuleč kot ranjena zver, v loku nazaj. Od podivjane koz-mlčne bakle Je padal oganj. Grajski marof ln dva kozolca •ta bila v hipu v morju plamenov. Goreči zračni robot pa st je nad grajsko cesto v oglušujočem trušču zarll globoko v Izorano pobočje Tolstega vrha. Tako Je z nebesnega svoda strmoglavila Faetonova sončna vprega nekoč v homerskl bajki.
— Iz Kronovega Je i rldrvel čez Krko oddelek Nemcev v čeladah ln domobrana!. »KJa so
letalci?« so vpraševali grajske okoli rešene živine ln se s puškami v rokah ozirali na vsa strani. »Ja, sie sind zu lhren B rud srn gegangen.« »Seveda, odšli so k svojim bratom (partizanom)!, je razočaran dejal vojak in se z drugimi umikal pred eksplozijami, ki so zdaj pa zdaj hušknlle lz žara gorečega zračnega orjaka, —
V nekaznem, ožganem ogrodju uničenega stroja so našli baj« ostanka dveh zoglenelih trupell, Bolj je verjeti, da je bilo osem letalcev, ki so s padali pristali po pobočju severnih Gorjancev od Gabra proti Jugorjam, vsa posadka sestreljenega bombnika. Zbirali so se v Gabrjah. Enega so cankarjevcl pripeljali t zlomljeno nogo. Drugega Je zaneslo v golo globel pri Sv. Roku v nevarni bližini sovrnžnlka. Zanj se Je vnela bitka, ko so se pokazale nn rohu glohnee domobranske glave. Po kratkem ognju čez padalca je patrulja Is Drugega Cankarjevega bataljona zaveznika rešila. Kmalu se Je vseh osem rešencev objemalo ln ganljivo poljubljalo ln, z nogami na gostoljubni mizi (kaj takega* kmetje še niso ridati) veselo pilo In Jedlo. —
— DrugI dan nam je častnik Petnajste divizijo. Ljubljančan Malnerlč-KrlJevski. povedal, da |e bilo v bojih nnd nnšo domovino r.hlt'h ta d'n ojem nemških lovcev. Eden od njih Js varno pristal pri Radohov' va-
si in padel v ujetništvo Petnajste divizije. Nekaj Nemcev j« strmoglavilo na svoje ozemlje.
Od vasi maršira dolga kolona partizanov- V vročem popoldanskem soncu posede po zeleni brezini nad cesto Hormon.ka veselo poje. Fantje se smejejo glasnim šolam. Smrt ln smeh greet« z njimi družno z roko v roki skozi gozdove ln deželo. Kdo bi razumel mlado Življenje v ognju njegovih idealov.
Nekaj obrazov poznamo. Mama pograbi kruh ln hiti ponudit. Fantje se prijazno zahvaljujejo, da niso lačn'.. Čudno, tega še nisem slišal, da bi "e partizan iskreno branil kruh*.
Provijo, da so Petnajsta brigada in da štejejo tisoč dve *t0 mož. ki jim poveljuje Samo, Horvatov lz Kostanjevice na Krki.
Bataljonski    kom aor v>ne
G rožnik. Novomesčan po l°*J' ml pripoveduje zanimiv« rcii-Pred tremi leti je maturi ral v domačem mestu. Od doma so mu pred kratk m »poročil 1 »a" mo to, da so mu očeta, državnega pravdnlka, v februarju letos domobranci v mostu ustrelili.
Mimo hišo prihaja wt, no njem trije zavezniški podale'.. Dejal bi, da so lahko ranjent Mladi komisar pove, do so Jltl kakih devet peljali še po drugI poti- To niso tisti, ki smo j* opoldne videli, kako Jih Jo **-nnialo proll G o r lancem.
	KULTURA IN PROSVETA	
		
Naša partizanska pesem
Našim moškim pevskim zborom Je Založba Borec naredila veliko uslugo. V zajetni Id dobro opremljeni pesmarici imamo zbranih ioo parti-sanskih pesmi, ki jib Je uredil Ho-dovon Gobec po skupinah: Partizanske priredbe slovenskih narodnih pe-•mi (17), pesmi drugih Jugoslovan-skih narodov (11), ruske revolucionarne pesmi (10), pesmi drugih narodov (9) in slovenska umetna partizanska pesem (53).
V uvodnih besedah Radovana Gobca beremo, da Je uredniški odbor nekaj pesmi v sporazumu t avtorji preuredil v bolj pevne in bolj učinkovite skladbe. Literarni prispevek o slovenski partizanski pesmi Je Ispod peresa dr. Radoalnva llrovatiua. Ta je pesmi tudi opremil • pripombami o nastanku, zapisu, priredbo Itd. in navedel ustrezno literaturo. Posebno abecedno kazalo nazivov skladb ln začetnih besedil omogoča, da pesem hitro najdei v pesmarici. Slovenska umetna partizanska pesem pa Je tudi v vsebinskem kazalu navedena po abecednem reda skladateljev.
Ne bo odveč priporočilo, naj naši pevovodje in pevci prisluhnejo radijskim oddajam »Se pomnite, tovariši?« ob nedeljah dopoldne, ko kvalitetni zbori izvajajo naie pesmi, ki te po pravici imenujejo »naie« pesmi. V sedanji ureditvi je moč pesem hitro najti in Jo v Izvedbi primerjati t napisano predlogo v pesmarici. Pesmi vsebujejo tudi celotno besedilo. Založbi Borec ln sodelavcem pri izdali pesmarice gre vae priznanje in zahvala. -k
Delo šolskih odborov
je analizirala komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru Socialistične zveze — Ugotovitev: odbori pri nas še niso povsod zaživeli, pa bi lahkot
Šolski odbori v našem okraju še niso povsem zaživeli. To potrjuje tudi analiza o delu šolskih odborov, ki jo je izdelala looimdsija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL Novo mesto.
Podatki te analize nam povedo, da nekateri občinski ljudski odbori ne izvajajo uredbe o volilnem postopku za volitve v nove šolske odbore v redu. Mandatna doba šolskih odborov traja dve leti. Analiza pa kaže, da ljudski odbori teh predpisov ne upoštevajo dosledno, saj je že v več primerih potekla mandatna doba, ne da bi ljudski odbori pravočasno razpisali nove volitve. Pa tudi sistem volitev je v občinah okraja dokaj različen. Ponekod so prilagodili  volitve krajevnim
razmeram, drugje so to uredili po svoje. Značilno pa je, da ni bilo nikjer uveljavljeno osnovno načelo uredbe o volilnem postopku. Ljudski odbori so se namreč oprijeli krajšega postopka, ki pa je v bistvu birokratski s tem, da so na predlog raznih organov kar imenovali šolski odbor, čeprav bd jih po zakonu morali izvoliti zbori volivcev. V takih primerih so bili ljudski odbori izključno volilno in tudi odločujoče telo.
Tudi sestajanje šolskih odborov je zelo rarihčno. Povprečno je iimel vsak odbor letno le tri seje. V večini primerov je bilo sklicanje seje odvisno predvsem od upravitelja šole. S tem, da je vsa pobuda prepuščena upravitelju šole, da on odloča kdaj se bo odbor sestal in kakšen bo
Kulturni teden na Senove
11. januarja se Je sestal odbor občinskega sveta Svobod m prosvetnih društev Senovo, da pripravi vse potrebno za kulturni teden v počastitev občinskega praznika, ki bo 9. februarja 1960.
Kulturni teden se bo pričel 6. februarja in bo trajal do l3-februarja. Spored bo naslednji:
Sobota, 6. februarja, ob 19. uri: premiera kriminalne drame »Vohunka«, ki jo bo uprizorila DPD Svoboda Senovo v šolski dvorani na Senovem.
Nedelja, 7, februarja, ob 16.
uri: repriza kriminalne drame »Vohunkac v šolski dvorani na Senovem; ob 19. uri: Prešernova proslava, ki Jo priredi DPD Svoboda Brestanice v domu Partizana v Brestanici,
Ponedeljek,   8. februarja, ob
19. uri: vokalni koncert. Nastopajo mladinski pevski zbor Senovo, mešani pevska zbor Senovo in moški pevski zbor Brestanica v šolski dvorani na Senovem.
Torek, 9. februarja,   ob 1«\
uri: šahovski turnir, ki ga priredi šahovska sekcija DPD Svobode Senovo v šoli na Senovem; ob 19. «ri lutkovna Igre »Polet na Marst v izvedbi DPD Senovo, prav tako v šolski dvoran: na Senovem.
Sreda, 10. februarja,    ob 19.
url: komedija »Ad akta*, ki jo uprizori Svoboda Brestanica v
šolski dvorani na Senovem.
Četrtek, 11. februarja, ob 19.
uri: Večer enodejank v izvedbi
DPD Koprivnica ln PD Gornji Leskovec v šolski dvorani na Senovem.
Petek, 12. februarja,   ob 19.
uri: instrumentalni koncert godbe na pihala DPD Svobode Senovo in Jazz orkester DPD Svobode Brestanica v šolska dvorani na Senovem.
Sobota, 13. februarja, ob 19.
uri: slavnostna akademija kot zaključna prireditev. Nastopajo združeni pevski zbori Senovo, Brestanica in Koprivnica, recitator j i, telovadna skupina in. Sodb« na pibala. Sledila bo razdelitev diplom in priznanj zaslužnim delavcem v kulturno - prosvetnem društvu,
O delovanju društva bo onga-nieirana tudi razstava, ki bo prikaz la delo kulturno prosvetnega društva v občini od ustanovitve do danes.
Davna želja Senovčanov po kulturnem domu je spet prišla do izraza, saj za kulturno - prosvetno delo nima društvo svojega prostora. Mladina «1 žeh
Tečaj v Adlešičih
26. januarja se je v Adlešičih začel kmetijski tečaj. Prijavilo se je 26 rednih slušateljev. Veliko Je starejših, ki »o poročeni in imajo doma gospodarstvo in družino. Na tečaju obravnavajo kmetijstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo in drugo, kar je kmečkemu človeku potrebno. a..c.
klubsko življenje. Tej želji je moč ustreči le s pomočjo uprave, delavskega sveta in sindikalne podružnice rudnika, kd naj bi odstopili oziroma pristali na souporabo novozgrajene sejne sobe, ki bo sodobno urejena. Upamo, da ne bomo naleteli na gluha ušesa in da bodo odgovorni ljudje storili vse, da bomo lahko mladini nudili, kaosi želi. S tem Jo bomo odvračali od tega, da bi zahajala v gostilne.
M.
dnevni red seje, se nam vsiljuje zaključek, da so šolski odbori v takih primerih organi uprave šole ln ne organi družbe.
Večina odborov tudi nima svojega načrta dela. Le-ta bi izboljšanju dela nedvomno precej koristil. To nam potrjuje primer sedmih šolskih odborov iz brežiške občine, ki imajo sestavljene podrobne načrte. Opaziti je namreč, da so odbori precej bolj delavni od ostalih, ki so brez delovnega načrta.
Podatki o obravnavani problematiki nam povedo, da člani šolskih odborov nđ svojih sejah v glavnem razpravljajo o šolskih in gospodarskih vprašanjih, medtem ko so socialna, zdravstvena, vzgojna in druga vprašanja zelo redko na dnevnem redu. Slabo napreduje tudi šolska reforma. Večina odborov ne najde ustreznih zaključkov, ker se vse razprave končajo z ugotovitvijo, da niso ustvarjeni materialni pogoji. Močno še namreč primanjkuje primernih prostorov, posebno pa sredstev za opremo šol. Ta vprašanja bi šolski odbori deloma lahko reševali s pomočjo gospodarskih organizacij in ustanov. Zato bd seveda z njim morali dimeti tesnejše stike, predvsem z organi delavskega upravljanja v podjetjih. Trdnejše vezi pa bi bilo treba vzpostaviti tudi z ostalimi organizacijami. Doslej so tesnejši stiki le z društvi prijateljev mladine. To pa je seveda
premalo, saj imamo vrsto drugih društev in organizacij, ki bi lahko šolskim odborom precej pomagale. Strokovni svetovalci bi bili lahko tudi prosvetni inšpektorji. Zal pa doslej tega sodelovanja \ novomeškem okraju ni opaziti.
Za pravilno in uspešno delf šolskih odborov je nadvse važen tudi njihov sestav. Podatki iz analize nam povedo, da je od 1300 odbornikov le 87 starih do 25 let. Dalje je v odborih okoli 300 žena, skoro tisoč članov pa odpade na moške, in še tam prevladujejo starejši kmetje. Tej ugotovitvi moramo dodati še drugo, da je namreč trudi njihov vpliv precej močan, medtem ko vpliva delavcev in mladine skoraj ni čutiti.
Izbira ljudi za šolske odbore mora biti načrtna in premišljena. Zato ji morajo občinski odbori SZDL in terenske organizacije posvetiti vso skrb. Več zanimanja za njihovo delo bodo morali v prihodnje pokazati tudi občinski ljudski odbori, podobno še sveti za šolstvo. Ti bi namreč morali iskati glavno oporo za svoje delo prav v šolskih odborih.
Za izboljšanje dela šolskih odborov se je v zadnjem času močno zavzela Socialistična zveza delovnih ljudi. Okrajni zavod za izobraževanje odraslih bo v ta namen organizira! tudi poseben seminar za predsednike vseh šolskih odborov na ■nodročju okraja      R. S.
Ljudska univerza v Meti ki
Odkar je bilo delo ljudske univerze v Metliki postavljeno na širšo osnovo iin so bila tej ustanovi zagotovljena tudi primerna denarna sredstva, je v njenem delu opaziti razveseljiv napredek. V manj kot štirih mesecih se je v okviru te ljudske univerze zvrstilo 13 predavateljev, ki so v 31 predavanjih obravnavali 15 tem in sicer iz politike (o novih stanovanjskih predpisih, socialistični odnosi v Jugoslaviji, IV. kongres ZKS), zdravstva (prva pomoč, rak — bolezen 20. stoletja), kmetijstva (zemlja in hibridi, prehrana goveje živine) tehnike (atomska energija v vojni in miru) pedagogika (o pubertet-niku, o sodobni vzgoji, zakon o osnovni šoli, duševni razvoj otroka) iz zgodovine in etnografije (iz preteklosti Met-
like, 90 let metliškega gasilstva, o slovenski ljudski kulturi). Predavali so povečini domači strokovnjaki, štirje predavatelji pa so prišli od drugod (dva iz Novega mesta in dva iz Ljubljane). Omeniti je treba, da so skoraj vsa predavanja spremljali zvočni filmi, diafilmi ali diaskop.
Predavanja pa niso bila samo v Metliki, marveč so predavatelji obiskali tudi druge kraje v občfcti. Tako je bilo v Metliki 14 predavanj, petkrat so bili predavatelji na Suhorju, štirikrat v Gradacu. trikrat v Drašičih, po dve predavanji so ljudje poslušali v Podzemlju in na Radovici, eno pa v Rosalnicah.
V okviru ljudske univerze oziroma pošolskega izobraževanja je tudi osnovna šola za
še o zapiskih s plenuma občinske zveze Svobod in prosvetnih društev v Sevnici
0 izobraževalni dejavnosti
Nove proizvodne zahteve terjajo tudi dobnih del. S tem se knjiga znatno bolje vsem igralskim sekcijam. To bo spričo
novega človeka. Iz leta v leto se Je kraj- uveljavlja, omogočena pa bo tudi nabava drage opreme odrov lahko znatna pomoč
šal delovni čas in je od bivHh 72 ali večjega števila novih del. V občini na ta šibkejšim društvom.
60 ur na teden prišel že na 42,40 ln po- način lahko kupijo vsaj tri izvode ene
nekod celo na 35 ur. Temu primerno raste knjige, pa jo bodo v treh mesecih prebrali
tudi prosti čas zaposlenih ljudi. Vedno vsi kraji.
več novih šol že daje okrog 500 kvalifi-    V Loki se ukvarjajo največ s sposoja-
kaclj. Sodobno proizvodnja  pa zahteva nJem  knjig,  vendar  Je to premalo. V
nekaka 4500 poklicev. Od kod naj dobimo Tržišču. Krmelju in Šentjanžu so se zelo
te kadre? uveljavila predavanja in branje knjig, na
Medvojne ln povojne razmere so m no- Studencu in Bučki pa ao predavalnice po-
gim ljudem otežkooile redno izobraževa- sebno polne ob zdravstvenih, vzgojnih ln
O GLASBENI DEJAVNOSTI
nje. Zato so mnogi delavci brez zadostna Izobrazbe; to pa Je vrzel, ki Jo ja nujno
treba odpraviti.
Niti zdravnik niti delavec ne moreta v današnjem hitrem razvoju ostati na ravni šolskega znanja. Morata ga Izpopolnjevati vsak dan, kajti tisto, kar Je bilo včeraj novo, bo jutri že staro. Posebna anketa, ki so Jo izvedli v večini kolektivov v sevnlftki občini, Je pokazala, kako pereč je problem. V Krmelju Je na primer 70 % zaposlenih odgovorilo, da nima niti osemletne šole. Ce bi ta podatek Iskali med prebivalci, pa bi bil odstotek verjetno še slabši. Večina vprašanih Je izrazila resno željo ne samo po osnovni, temveč tudi po dopolnilni izobrazbi.
Kje torej pričeti, kakšne oblike naj zajame Izobraževalna dejavnost pri tako neenotnem ln pravzaprav kritičnem stanju?
V občini že deluj« vrsta večernih šol: osemletke, politična lola, strokovne šole (ekonomska in srednje tehnična), po podjetjih potekajo najrazličnejši strokovni tečaji. Opravlja pa s« tudi vrsta poljudnih, potopisnih, geografskih predavanj ter predavanj s področij zdravstva, kmetijstva itd. Posebno vlogo pri Izobraževanju Ima na novo ustanovljena delavska unl-venv., ki Ima svoj načrt, kadre ln sredstva. Ta »c sicer še bori z raaniml začetnimi finančnimi In drugimi težavami, Ima pa že vidne uspehe glede predavanj. Razumljivo je. da njena vsestranska dejavnost tudi ne mor« takoj ob začetku poseči v vse odročne kraj« občin*.
K posebno uspelemu »redttvu Izobraževanja sj»adn brez dvoma knjiga. Občinska knjižnica bo mesečno dostavila vsem večjim krajem zbirko knjig. Vas dosedanje« knjižnic« (razen v Krmenu ln Bo-Šlnnju) so oddale tvoje knjige v osrednjo — obCInMko knjižnico ter si n* ta način zagotovile redno prejemanje novih, so-
družrnskih predavanjih. Tudi v Zabukov-Ju ln na Blancl se izobraževalna dejavnost že uveljavlja. Posebno veliko uspeha Je dosegla delavska univerza v Sevnici. Tu dela poleg večerne politične šole še ESS, TSS, v pripravi pa J« vrsta seminarjev za člane raznih samoupravnih teles Id odborov
O STANJU IN NALOGAH DRAMATIKE
Marsikje Je bila odrska predstava dolgo časa edini kulturni dogodek v kraju. V zadnjem času srečamo na odrih tudi sodobna dela mladih pisateljev, ki ao po svoji vsebini blizu preprostemu človeku. Zal pri igralcih starejše generacije premalo opažamo željo, da bi uvedli tudi mlajše na oder. V občini so le tri društva, ki Imajo Igralsko zadovoljive dramatske skupine. Zato so tudi sposobna
Nova tehnična sredstva ao glasbo Iztrgala iz starih okvirov. Posebno se to opazi pri mladini. Pevski zbori s pustimi ln dolgoveznimi sporedi so le malokje še v veljavi. Kaže, da ta oblika predvsem mladini več ne ustreza. To pa še ne pomeni, da Isto lahko trdimo tudi za pesem kot obliko ljudskega Izražanja. Naši ljudje so peli in pojo ob raznih priložnostih. Zakaj torej vedno teže dobimo pevce v pevski zbor?
Vzrok je treba najti. Marsikateri zbor predstavlja popolnoma vase zaprto celoto. Ni življenja, zaradi slabega repertoarja ni poslušalcev, zato volja upada. Mladina pa si vendar želi petja, toda v drugačnih okoliščinah. Razgibani zbori s sodobnim programom so oblika, ki bo prinesla več uspeha. Zbor ne sme biti samo pevski zbor, temveč kulturno-zabavnl kolektiv. Proslave, nastopi, koncerti so le zunanji videz ln izraz življenja zbora, zbor pa mora Imeti svoje notranje, veselo In ubrano življenje.
Nešteto instrumentalnih zasedb po navadi ne znamo obdržati pri življenju. Po-
odrasle, ki jo obiskuje 31 ljudi. Konec januarja se bo začel v Metliki še skupni seminar za člane delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih funkcionarjev v podjetjih, kateremu se bo v februarju pridružil še seminar za šolske odbore. Med splošno ljudskoprosvetno izobraževanje pa bi lahko šteli tudi'potujoči kino, ki uspešno opravlja svoje delo v Podzemlju, na Suhorju in Radovici, včasih pa tudi v Drašičih in na Selih pri Jugorju.
Tako vidimo, da je ljudska univerza v Metliki, ki jo skupaj z upravnim odborom vodi tov. Ivan Žele, letošnjo sezono dobro zaorala. Pri tako vestnem in resnem delu pa tudi uspehi brez dvoma ne bodo izostali.
—ar
Zanimivo predavanje na Senovem
Nedavno je bilo v Senovem predavanje »Holandija, dežela cvetja. Predaval je tov. Tavčar lz Kranja. Z lepimi barvnimi posnetki, ki jih je pokazal na platnu, je popeljal prisotne v holandske nižine, med cvetje, v kraljestvo tulipanov, nageljnov in krizantem, med holandske šege, folkloro in življenje. Okrog 200 diapozitivov je spremljala glasba na magnetofonski trak, kar je predavanje še bolj poživilo. Predavanje je bilo sicer kratko, a zanimivo ln privlačno. Upamo, da bo Delavska univerza poskrbela v zimskem času še za več predavanj lz različnih področij, vendar prav tako zanimivih kot je bilo to. K.B.
V vsako hišo Spod. Posavja, Dolenjske ln Bele krajine: DOLENJSKI LISTI
Razredne in šolske skupnosti -
korak k družbenemu upravljanju v šolah
Razredne ln Šolske skupnosti so dobile s splošnim zakonom o Šolstvu novo vlogo pri uresničevanju šolske reforme. Tako kot so prevzeli neposredni proizvajalci funkcije upravljanja, tako so tudi mladi ljudje po šolah prevzeli nase del odgovornosti io pravic pri vzgoji in Izobraževanju.
V našem okraju na večini tol Se niso razredne ln Šolske skupnosti povsem zaživele, če pa delajo, v mnogih primerih njihovo delo ni takšno, kakor smo pričakovali. Nekateri vzgojitelji niti ne vedo, kakšne so naloge skupnosti in kako naj bi jih reSevali. Mislijo, da so naloge razredne ln Šolske skupnosti iste kot naloge Ljudske mladine. Vendar Je delo Ljudske mladine na šoli predvsem na političnem in ideološkem področju, dijaške skupnosti pa se morajo ukvarjati z vsemi vprašanji, ki nastajajo v zvezi z učno-vzgojnim delom na Soli. Šolsko delo v okviru šole Je porazdeljeno na dijake, vzgojitelje, starše in družbo.
Dijak ne skrbi več samo za svoj napredek v šolanju, čeprav le to njegova glavna naloga, temveč sodeluje z učitelji ln profesorji pri organizaciji pouka, pri reševanju notranjih odnosov na šoli, pri povezavi šol« z družbenimi organi Itd.
Skupnosti niso Instrument vzgojiteljskega zbora, izvrSnl organ r.i vzdrževanje reda In discipline, ki bi od Šolskih organov samo sprejemal pobude in navodila. Takšne skupnosti bi bile zelo daleč od mladinske samouprave, v kateri se mora razvijati dijakova samostojnost, pobuda, zavestna disciplina ter konstruktivno sodelovanje ori pouku.
Naša šola mora biti org mUlrana tako, da bo vzgajala svobodne nudi, ki bodo kasneje t odgovornostjo sodelovali pri upravljanju na vseh področjih našega družbenega življenja. Vsebina dela skupnosti mora biti zelo bogata In raznovrstna.
Na nekaterih Šolah se sestaja razredna ali Šolska skupnost običajno takrat, kadar Je bil storjen kak prekršek ali da bi kritizirala delo učiteljskega zbora. Večkrat «o tudi ti sestanki nadomestilo za slabo delo organizacije Ljudske mladine.
Skupnost se mora predvsem boriti, da si učenci pridobijo solidno manje, za kar je pogoj redno In sistematično učenje, ne pa kam« panjsko, pred konferencami. Učenci morajo sprejemati znanje z razumevanjem, racionalno in ekonomično, ne pa površno In mehanično. Z raznimi krožki se nudi pomoč tistim učencem, ki teže obvladajo učno snov ali pa nimajo pogojev za učenje. Popularizirati morajo /.nanost med dijaki ter se boriti proti raznim prevaram, ki se jih nekateri učenci radi poslužujejo, da bi dosegli boljši formalni uspeh. Prav tu prihaja do izraza delo skupnosti s svobodnimi dejavnostmi v krožkih, pri organiziranju poljudnoznanstvenih predavanj, razgovorov s strokovnjaki, strokovnih ekskurzij, obiskov tovarn in muzejev, pri seminarskem načinu dela, pri proizvodnem delu med počitnicami itd.
Razredne skupnosti se naj na tvojih sestankih pogovore a vzgojitelji o izboljšanju pouka pri podajanju učne snovi, za sodelovanje pri praktičnem pouku, za pomoč socialno šibkim učencem la onim, ki so manj nadarjeni itd.
Važno delovno področje skupnosti In njenega boja za resnično osvajanje znanja zadeva tudi ocenjevanje znanja. Zamisel o novem sistemu ocenjevanja znanja se Je rodila s prvimi koraki v Šolsko reformo. Pri oblikovanju novih delovnih odnosov med vzgojitelji in dijaki bo v Iskrenem medsebojnem vzdušju gotovo izključeno vsakršno barantanje za oceno in nekritičnost pri ocenjevanju. Znanje bo treba tako preverjati, da bo možno ugotoviti, v kakšnem obsegu je postalo dijakova last, ki Jo bo znal kasneje v praksi smotrno uporabljati. Skupnost in vzgojiteljski kader naj si prizadevata, da bo ocenjevanje rezultat, spremljanje znanja in napredka mlade osebnosti. Činitelji pri vrednotenju znanja pa so učenčeva sposobnost znanje samostojno uporabljati v praksi, delovna prizadevnost, disciplina, Iznajdljivost, vztrajnost, sposobnost naglega reagiranja, pripravljenost za sodelovanje s tovariši v kolektivu, upoštevanje posebnih nagnenj za posamezne predmete, stopnja zavesti in družbene odgovornosti. Vsekakor pa je pomemben element ocenjevanja tudi dijakov odnos do pridobljenega znanja, če si ga je osvojil s prepričanjem ali samo formalno. V današnji šoli so ocene ponekod Se tajno orožje učitelja. Skrivaj jih zapisuje v dnevnik ali pa si celo Izmišlja razne šifre, da učenci ne bi uganiU, kaj je zapisal.
Na nekaterih šolah v Sloveniji, posebno v okraju Maribor, že dalj časa ocenjujejo učence z Javnim ocenjevanjem. Vzgojitelj pove oceno, ki jo zapiSe v redovalnlco iti hkrati na kratko obrazloži dano oceno, opozori učenca na prednosti ali napake v odgovoru, razčleni • odgovor glede vsebine, oblike, formalnega znanja, nakaže okolnosti v metodah učenja Ud. Glavno pri novem ocenjevanju pa je, kako tna učenec svoje znanje porabiti v konkretnem primeru. Ce bo učenec smatraj, da ae mu Je storila krivica, bo to povedal učitelju ali pa na sestanku razredne skupnosti, kjer bodo nato skupno obravnavali njegov primer. Po potrebi bodo nato razpravljali z razrednikom, v primeru nesoglasja pa bo razrednik razpravljal o tem neposredno s prizadetim vzgojiteljem. Dobre razredne skupnosti bodo lahko v redu reševale vse probleme, ki bodo nastali pri Javnem ocenjevanju, ln bodo opora vzgojiteljem v težjih odločitvah. To bo Imelo zelo pozitivne posledice, ker na tak način posredno raste čut odgovornosti do posameznikov, kakor tudi do same skupnosti.
Važna je tudi pomoč boljših učencev slabšim v raznih krotkih. Krožki po naših Šolah v splošnem dobro delujejo, včasih pa naletimo na dve oviri: na neresnost in nedelavnost tistih, ki so potrebni pomoči, In na preveliko sebičnost boljših učencev. Obe oviri sta značilni v začetni fazi, ko na šoli začenjajo c delom v krožkih.
Za prihodnje šolsko leto bo nove predpise o ocenjevanju učencev v gimnazijah in osnovnih Šolah Izdal sekretariat za kulturo ln prosveto pri zveznem izvršnem sveta. Novost pri ocenjevanju bo uvedba, opisne ocene. Ta naj poleg številčne pokaže, na katerih področjih Je učenec posebno uspešen, pokaže pa naj tudi pomanjkljivosti, od kod izvirajo ln kako bi učencem pomagali. Opisna ocena se mora zapisati ob koncu leta v zaključno spričevalo.
Pri nekaterih predmetih kakor telesna, likovna ln glasbena vzgoja sploh ne bodo ocenjevali s številkami, temveč samo z opisno oceno. Težave pri opisnem ocenjevanju pa so se pokazale že lansko leto na Hrvaškem, kjer so preizkusili ta način ocenjevanja, pa so morali ob polletju prekiniti ker so ugotovili, da dijaki težko ugotovijo, kje se začne pozitivna opisna ocena.
Na nekaterih šolah so dijaki sami že poizkusili ocenjevati vedenje. Niso pa predvideli opisne ocene vedenja, ker bi ta zahtevala mnogo večjo zrelost pri razrednih skupnostih učencev. Ocenjevali so z redi 3, 4 In 5, vendar so se pokazale precejšnje razlike med posameznimi razredi. Večina razrednih kolektivov je bila pri tej nalogi resna In kritična in se Je zavedala skupne odgovornosti.
Pri ocenjevanju vedenja naj se upošteva tudi splošna aktivnost učencev, odnosi do vseh oblik dela v šoli in do izvenšolske aktivnosti, odnosi do kolektiva ln pogoji, v katerih učenec živi. Tudi pri izboljšanju discipline v razredu lahko veliko pomaga razredna skupnost. Pri disciplinskih primerih posameznikov vse preveč mslimo, da je učenec škodoval le samemu sebi, pozabljamo pa, da je čast posameznika povezana s častjo oddelka, oziroma skupnosti razreda in tudi samega zavoda. Cestokrat bo opomin skupnosti bolj učinkoval, kot šolska kazen. Nekatere razredne skupnosti obravnavajo tudi večkrat neupravičene Izostanke od pouka. Učencu je teže zagovarjati izostanek od pouka pred celotnim razredom, kot pred razrednikom, če mu prinese na Ust napisano dvomljivo opravičilo.
Kakor vidimo, Ima mladina težke ln odgovorne naloge v svojih skupnostih. Ali Je zrela v presojanju, precizna pri določanju nalog In dolžnosti ter resnično odkrita? Težko Je bilo v prvih trenutkih, ko so bile skupnosti nenadoma postavljene pred tako važne pd,°-čltve, zato so nekateri učenci radi prikrivali resnico, da bi stanje v razredu olepšali. Včasih so bili tudi krivični v presojah, ker vidijo samo ukrepe vzgojitelja, ne vidijo pa tega, da tudi sami sodelujejo In odgovarjajo v tem procesu, da pa sami večkrat niti ne vedo, kaj bi radi. Slabe priprave ao bile v glavnem vzrok, da nekateri sestanki niso uspeli. Tudi starši, ki so prihajati na sestanke šolske skupnosti, so bili za te naloge nepripravljeni, ker se učenci niso mogli z njimi doma preje pomeniti. Prav nekateri starti največkrat najteže razumejo skupne težnje vzgojiteljev ln učencev za novimi obUkaml dela in pristnimi odkritimi odnosi. Kjer Je b »o delo v okvU-u skupnosti dobro porazdeljeno med učence, vzgojitelje, starše in družbo samo, Je bilo delo plodno ln mladina Je dokazala, da je sposobna Izvajati del družbenega upravljanja v šolah.
Končano J. prfo po-gjH* » g
zaključni konferenci s šolskim odborom, kajti spoznali so, da je^ako sodelovanje koristno in popolnejše. *<>*« uionar
izvajati kvalitetnejša dela. Tam pa, kjer snemanje različnih popularnih zasedb Je
vodijo sekcije mladi In Se nelzkišenl člani, pa Je treba pomoči dramskega sosveta. Pomembno izobraževalno vlogo ima tudi kino. ki Je mnogo bolj dinamičen in privablja vedno več ljudi v dvorane.
Privlačnost filma pa ne pomeni, da je dramatika zgubila na veljuvi. Upoštevati moramo predvsem željo ljudi, da se pokažejo pred publiko, da se nHUČe lepega knjdinega jezika, da študirajo človeške like In Jih upodabljajo na odrih. O tem nazor, o govore tudi načrti vseh društev, ki so zelo obširni, včasih celo še preveč. Načrt sosveta za dramatiko se opira letos v glavnem n« organizacijo medsebojnih izmenjav režiserskih Izkušenj ln na med-društvena gostovanja, da bi dobre Izkušnje lahko koristile tudi drugim. V načrtu so tudi gostovanja poklicnih gledališč, da bi domači amaterji lahko primerjali doseženo tehniko in igro.
Med novostmi Je brez dvoma tudi ustanovitev neke vrste občinskega odrskega ekoraometa,   ki bi materialno pomagal
priljubljeno, ne znamo ga pa usmerjati, voditi in dvigati. Razen tega so to dejavnosti, ki zahtevajo velike izdatke. Instrumentalna glasba pa je področje, ki ljudi vedno bolj privlačuje, razen tega je vedno več tehničnih sredstev, ki ostrijo posluh In okus poslušalcev (radio, gramofoni, magnetofoni). Tudi tu je (kot pri petju) kadrovska težava tista, ki zavira naprednejše smeri. Ni ustreznih pevovodij ln dirigentov. Tu nas čaka še mnogo dela. Glasbena šola v občinskem merilu je več kot potrebna. Samo v Sevnici Je 800 otrok, ki gotovo predstavljajo oanovnl glasbeni in pevski kader. Razen Šole pa je potrebno pogosto posvetovanje ln Izmenjav« Izkušenj.
V preteklem letu Je bilo v občini 22 glasbenih nastopov, za leto 1960 pa planira sosvet za glasbo še veliko več. Re-vija glasbene dejavnosti v počastitev 15 obletnice osvoboditve bo brez dvom« pokazala voljo n«šlh ljudi za lepo slovensko pasem ln glasbo.
tjaniu na Dolenjskem potekle odprli bodo nove šolske prostore.
V preteklem tednu so pionirjem višjih razredov osemletke zadnle ure v stari loli. V nedeljo bo njihov velik praznik kamor bodo s pesmijo ln z godbo ponosni in veseli odkorakali ter tako proslavili ta edinstveni dogodek V novi Soli Jim želimo v drugem polletju vso srečo in kar največ zadovoljstva, pa
seveda tudi najlepših uspehov In novega znanja! (Poto: Mtlljan Zupančič. Radeče)
2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM a SODOBNO GOSPODINJSTVO
Zdravo otrokovo ležišče
Morda bi dobili TiajboIjSi od- merno zai;aroyano pred pre-govor, kakšna so ležišča naših pihom in mrazom, snažno, po-Otrok, če bi o tem povprašali steljnina redno zračena in ode-kakega zdravnika, ki vsak dan ja lahko, a topla, vzglavje pa obiskuje na domu bolne otro- nizko.
ke. In kar prepričani smo lah- Posteljica na naši sliki go-ko, da bi se njegov odgovor tovo ustreza vsem zahtevam, glasil takole: Otroku je vsaj do četrtega le-
»Vsaj polovica otrok ima ta dovolj velika, žimnica brez neprimerne postelje.- peres, ki bi se udajale otroko-
Med tisto polovico, ki imajo kovi teži, pripomore k ravni primerne postelje, pa je goto- hrbtenici, dovolj visoka ograji-vo še polovica takih, ki imajo Ca pa zavaruje otroka takopo-premehke zimnice, pretople dnevi kot ponoči pred padci, odeje in neprimerna vzglavja. Kjer v majhnem stanovanju Da je ležišče pravšno, je ni prostora za stajico, bo otrok treba, da je dovolj veliko, pri-  shodil tudi v taki posteljici, le
da ji čez dan odstranimo zimnico.
Neodpustljiva brezbrižnost mater je, če dan za dnem polagajo otroka v posteljo s slabo presušeno zimnico, pod ode-jico brez rjuh ali pleničk, na nepreoblečeno blazinico, Da, tudi o takih otrokovih ležiščih bi nam zdravnik lahko pripo-povedoval — in dodal še to, da so prav tako slabo »spravljeni- otroci slabotne rasti, največkrat bolehni in da le stež-
ka uspevajo prav zaradi okolice, v kateri prebijejo dobro polovico svojega življenja.
Matere, ki tako brezbrižno polagajo otroka v zanemarjeno in neprimerno posteljico, pač ne vedo, da je za malega človeka posteljica predmet in prostor, ki ga izredno zgodaj pozna, vzljubi in kjer se počuti varnega.
Ker v posteljici otrok potrebuje dovolj prostora za gibanje, moramo priskrbeti otroku večjo posteljico še preden je prejšnji odrasel.
Za malega otroka pa je zelo primerna še omarica ali komoda, ki ima zgoraj odprt predal ali desko za izvlečenje, obloženo z blazino. Tu previjamo dojenčka ali preoblačimo otročka, v omarici pa je lepo razložena njegova — že kar precejšnja garderoba.
Oba kosa pohištva bosta materi olajšala mnogo dela in pomagala varno skrbeti za otroka, zato ji gotovo ne bo žal izdatka zanju.
z. g.
Tudi tale najmlajša nakupovalna v prvi špecerijski samopostrežni trgovini v Sevnici je kar sijala od zadovoljstva in sreče. Kako tudi ne, saj dobiš košarico in nabiraš, da je veselje ...
50 tekmovalcev na
Tudi me se šolamo!
Te dni se bo v novomeški gospodinjski šoli zaključil 1 semester. Dekleta, ki so bila zdaj v šoli, bodo šla za nekaj mesecev na prakso v razne obrate družbene prehrane. Povedati moramo, da so podjetja pokazala veliko razumevanja pri tem, saj ima šola več ponudb za sprejem na prakso, kot pa je deklet v šoli.
Na zavodu za napredek gospodinjstva v Novem mestu
Ze dolgo ni bilo na Gorjancih zbranih toliko smučarjev kot zadnjo nedeljo. Lepo sončno vreme je privabilo tudi večje število gledalcev iz Novega mesta. Krškega in domačinov iz Gaberja ter okoliških vas,.
Med številnimi smučarji na Gorjancih je bil tudi predsednik OLO Novo mesto Niko Belopavlovič, ki je hkrati predsednik pripravljalnega odbora za VII. Zlet bratstva in enotnosti.
Glede udeležbe smučarjev iz nr#-šega okraja je smučarski pohod na Gorjance popolnoma uspel, ni bilo pa predstavnikov iz ostalih šestih okrajev, ki sodelujejo na zletu. Smučarski šport pn njih n; tako razvit n se zato najbrž niso mogli odločiti, da bi tekmovali z našimi smučarj;. Od ostalih smu-čajev iz Slovenije so prišli samo tekači za patrolni tek, smučarji iz Ihana ter tekmovalci v veleslalomu iz Kočevja. Pogrešali smo Gorenjce, saj Jim Je bila gorjan-
K bo v ponedeljek pričel te- sjca smučarska 'proga pred leti zelo čaj za pridobitev kvalifikacije všeč. za kuharice v obratih družbene prehrane. Tečaj bo trajal tri tedne. Obiskovalo pa ga bo po dosedanjih prijavah le 10 kuharic.
V patrolnem teku so sodelovale 4 članske ln 2 mladinki patroli, patrola iz Ihana pa je tekmovala izven konkurence. Proga nI bila težka, dolga Je bila 6 km In Je vodila proti  ;\fklavžu  in nanj
V veleslalomu je nastopilo la članov in 7 mladincev. Proga za člane je bila doiga svo m, visinska razlika 350 m in je unela 37 vratc, proga za miadmce pa je merila bih) in z višmsko razliko 200 m m 25 vratcami. Obe progi sta bili srednje težki in sta zahtevali od tekmovalcev že nekaj spretnosti.
Nastopilo je preko 50 tekmovalcev Piaiiin&Ki dom Vinka Pader-s:ča m prostori pri Miklavžu so komaj sprejeli pod streho vse smučarje. Pokazala se je potreba po gradnji novega doma na Gorjancih, če bomo hoteli, da bodo ti kraji bolj obiskovani in da bo-(io obiskovalcem nudili vse, česar potrebujejo.
Tehnični rezultati; Patrolni tek člčtnov na 6 km: l. Ljudska milica Novo mesto 41:43, 2. TVD Partizan Sevnica 43:48 . 3. TVD Partizan Videm-Krško 44:52.
Patrolni tek mladincev na 6 km:
1. TVD ParUzan Mirna peč 43:08,
2. TVD Partizan L^skovec 47:45. Najboljši čas pri članih je dosegla patrola TVD Partizana Ihan, ki Je potrebovala samo 31:0? minute. Dober rezultat so dosegli tudi predstavniki Ljudske milice iz Novega mesta. Ce bodo še pridno vadil; naprej, bodo na prvenstvu L M gotovo med nalboljšimi. Tudi
(DfBILOBGmiD
Dve otroški oblekel: ena iz temnega, druga iz svetlega blaga, kroj pa je isti. Obe imata bele ovratnike, manšete ln dve mali pentlji v pasu. Tudi šiv, ki teče od ramen do pasu, je obšit z belim trakcem. V pasu Imata oblekel dve globoki gubi. tako da Je krilo primerno široko
AVTOBUSNI PROMET MARIBOR
TR2ASKA CESTA 41
priporoča SVOJE USLUGE!
Štirje otroci zmrzujejo in beračijo
Ko  sem  vprašal, kal  le v
Loki pri Zidanem mostu novega, so mi rekli, da pravzaprav nič posebnega. »A. Dolenc, pa saj to Je stara pesem, ie nekaj let trajal!« ml je dejal tov. Andrej. Zame le bila nova. pa sem malo vrtal In sitnaril. Poglejte, kaj ml je povedal.
V Loki Sivi Dolenc. Ima 4 otroke, ki zmrzujejo ln- so večkrat lačni. Stanujejo v malo boljši zgradbi kot kozolec. Spilo na tleh na slami, vsi skupaj. Oče je delomrznež. mati tudi ne skrbi zanje. Oče vsako službo pusti. Sedaj so mu dali. da b| pri KZ nasekal drva. pa jih najbrž še ni. Postopa, nič ne dela.
Povprašal sem Se na občini pri tov. Valentinu Hribarju. Da, res Je. »Od radeske občine smo prevzeli ta problem. Poskušali so ga rešiti ie oni. pa Jim nI uspelo. Dolenc Alojz In Marija, Loka 17, sta ie dolgo časa upravni akt. Ne še toliko onadva kot njuni štirje otroci. Najstarejšemu Je 12. najmlajšemu 2 leti. Radeški občini Dolenc nI dal dovoljenja za odvzem otrok. V torek ga vabimo na občino, predlagali mu bomo, da prostovoljno pristane na odvzem otrok, ce ne, bo zadeva trajala dalj časa. Imamo pripravljene rejnike za otroke, če Jih bosta le hotela dati. Dolencu smo to leto preskrbeli ie dve zaposlitvi, obe Je sam pustili Ko smo mu rekli, da bi lahko, če bi ga podjetje odpustilo dobil podporo, nam Je s smehom delal: hm.
kaj vam ni prav, vsaj stroškov nimate z menoj. Uredili smo, da so otroci dobili hrano v Domu onemoglih. Oče Jih Je vzel ven, ni jim pustil hoditi tja Jesti. Otrok ne da. ker zanj beračijo. Mati se cele dneve potika po okoliških vaseh. O njej vedo ljudje še marsikaj.«
Ali Je to res stara stvar? Morda res, toda tu upravni postopki ne smejo trajati dolgo, tu Je nekaj več kot socialna zakonodaja. Starši ne samo da ne skrbijo za svoje otroke, še izkoriščajo Jih za beračenje. Da Je to vse prej kot vredno današnjega človeka, menda n| treba zapisati. Mar res ni učinkovitejše poti. da vse te odločbe in prltoibe za vlrajo možno ureditev tako kričečega primera? Kakšne otroške za zdravljenje bo Imela druiba s trmi šUrlmi nedoraslimi otroki, ko bodo jutri stopili nekje v vrsto proizvajalcev? Kdo bo odgovarjal za vrsto posledic na teh mf krivih mladoletnikih? Ločani verjetno še m-o dovolj na glas povedali vsega, kar terja ljudsko mnenje v takem primeru.
Kje Je nasa skrb za človeka? Kamo na papirju, če tako stanje traja ie dve lrtl In organom občine ni mogoče reševati drugače kot zakonito! To pa delajo, saj so pred novim letom nesli tej družini- ao kg moke, mleko In oblačila. AH ne bi Ločani krepkele posegli vmes In obvarovali vsaj otroke, dokler akti ne preidejo svoje zakonite (ali morili predolge?! poti. M. O.
mladinci lz Mirne peči so bili boljši od članske patrole iz Sevnice in so dosegli trije najboljši čas.
Veleslalom člani: i. Franc Agrež, TVD Partizan Krško 1:31.3, 2. Marjan Sonc, TVD Partizan Novo mesto l;i3,7, 3. Alojz Serini, TVD Partizan Novo mesto 1:33.7. 3 Alojz Serlni, TVD Partizan Straža i:43,3.
Veleslalom mladinci: i. Drago Kebernik, TVD ParUzan Trebnje 1:U5,B. 2. Vinko Bele. TVD Partizan Novo mesto 1:16.3, 3. Jože Kijšek. TVD Partizan Kočevje IU6.9.
Prvi trjje plasirani člani so pokazali najlepšo vožnjo in so navdušili številne gledalce ob progi. Po končanem tekmovanju so se spustili po progi mladi smučarji iz bližnjih vasi in so pokazali, da so kar spretni na snegu, na žalost pa nimajo nikogar, da bi jih vodil in seznanjal s strminami naših Gorjancev.
J. G.
Taborniki ne poznajo počitka
Polletni odmor so dobro izkoristili tudi taborniki našega okraja.
V lugarnici na Gorjancih sta priredila Trdinova četa in Okrajno starešinstvo ZTS šestdnevni tečaj za vodnike Gorske straže. V partizanski koči na Fratl teče že tretji tečaj za vodnike medvedkov in čebelic; zase ln za OS jih je organiziral novomeški Partizanski odred gorjansklh tabornikov. V taborniškem domu v Sevnici vodi Četa treh smrek vodnjitki tečaj s 23 udeleženo! — bodočimi vodniki novih taborniških enot na Vinici, Suhorju, Podzemlju, Semiču, Cerkljah, Vidmu, Leskovcu in Krškem.
V ponedeljek ln torek pa je bil dvodnevni seminar Starešin neka-
:not, katere-
kelj, Vidma, :ronoga, seča, Sentjer-Na Gorjan-rnlkom tudi i Miha Go-o pri 7. vez i pa Branko
terih starih in novih ga so se udeležili pro ci lz Kostanjevice, Cel Bučke. Trebnjega, Mv novega, Suhorja, Sem neja in Žužemberka, cih sta predavala tab( prof. Viktor Kabian i stlša, za Gorsko stra: tabornikov Slovenije Ocvirk.
Živahno delo taboru tu se bo z novimi vo< okrepilo, zaživele p nove enote, nad ki prevzele skrb za pon lovnnje najbližje dose odredi.
10 tudi
11 bodo i sode-čete ln
Program smučarjev za letošnjo zimo
Ce bodo ugodne snežne razmere, bodo društva priredila v nedeljo 31. januarja društvena prvenstva. V Novem mestu bo na Marofu ob 9. uri prvenstvo v tekih za vse skupine. Ob n. url bo tekmovanje v skokih, prvenstvo v alp&klh panogah ob 15. url na Potočarjcvem hribu za tovarno Novoles.
V nedeljo ?. februarja bo okrajno prvenstvo v smučarskih panogah: v Novem mestu za teke, na Debencu pri Mirni za alpske discipline In v Krfckem prvenstvo v skokih na 30 metrski skakalnici.
Upajmo, da bo Še snežilo in da bodo smučarji lahko uresničili svoj programi
PRED USTANAVLJANJEM OBČINSKIH ZVEZ ZA TELESNO VZGOJO
Povezati in vsklajevati delo osnovnih organizacij
Decembra sta bila v Beogradu in v Kranjski gori dva važna posveta, ki sta razpravljala tudi o formiranju novih občinskih zvez za telesno vzgojo. Na beograjskem posvetu so bili navzoči predstavniki Partizana Jugoslavije, Športne zveze Jugoslavije, Strelske in Planinske zveze ter predstavniki drugih organizacij, k) v svojem delu razvijajo telesno-vzgojno dejavnost.
V Kranjski gori Je bil posvet v republiškem merilu — posvet tajnikov in predsednikov tehničnih komisij okrajnih zvez Partizana. Tega posv eta sta se udeležila tudi predstavnika novomeške okrajne zveze Partizan — Franc Mikec in Vojo Subotič ter kot predstavnik Zletnega odbora Danilo Kovačič. Tudi tu so razpravljali o vlogi novih organov za telesno vzgojo, ki Jih bo treba ustanoviti v vseh občinah. Ker je tudi plenum okrajne zveze Partizan Novo mesto siprejel sklep o formiranju občinskih zvez — objavljamo najvažnejše podatke o pomenu, vlogi in nalogah bodočih oo-činskih zvez za telesno vzgojo:
«3 Na vseh posvetih in sestan-k.h so ugotovili, da so se po kongresu telesne kulture pojavile pozitivne težnje za zbliževanje in razširitev sodelovanja med vsemi organizacijami za telesno kulturo. Včasih Je bilo opaziti nekatere akcije za administrativno združevanje organizacij za telesno kulturo — v nekateriih okrajih ln ob-čijah z namenom, da se ustvarijo organizacije s skupnim vodstvom Taka pogajanja — da se le z administrativnimi ukrepi rešujejo bistvena vprašanja naše telesne kulture — lahko povzročijo več škode kot koristi — predvsem v pobijanju pobude in individualnosti posameznih organizacij. Zato bo v bodoče treba skupno reševati vsa glavna vprašanja in programske probleme telesne kulture. Skupno bo treba najti najboljše poti za čim večjo množičnost, raznovrstnost pri delu, za preprečevanje raznih negativnih pojavov ln za reševanje vseh problemov in nalog, ki Jih je pred nas oostavil kongres telesne kulture. Za uresničenje teh načrtov je treba zagotoviti enotnost akcije, enotno smer in skupen cilj vseli družbenih organizacij za telesno kulturo
■ Da bi to dosegli. Je bilo sklenjeno, da se ne začenja z združevanjem v enotno organizacijo za telesno kulturo, ampak da se formirajo le skupni občinski organi za telesno kulturo _ OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO. Te bi morale zagotoviti popolno sodelovanje v delu za nadaljnji razvoj telesne kutlure v občini, usmerjati bi morale delo organizacij in odločati o vseh problemih, za katere bi bile pristojne.
Naloge občinskih zvez
■ Naloge takih novih občinskih zvez bi bile različne: morale bi poskrbeti, da organizacije za telesno kulturo dobijo tisto mesto ln vlogo v družbenem življenju komune, ki jim pripada. Spodbujale bi k delu, da bi dosegli čim večjo množičnost, da bi razširili že obstoječe in ustanavljali nove organizacije za telesno kulturo. Usmerjale bi delo organizacij za izvedbo tekmovanja za posebno športno značko, ki bo uvedena, določale bi program skupnih tekmovanj v občini in propagirale množične oblike telesne kulture kot so krosi, množična tekmovanja, turnirji. Izleti, pohodi, taborjenja itd. Koordinirale bi sodelovanje organizacij na skupnih prireditvah in manifestacijah ob proslavah 1. maja, Dneva mladosti. Dneva borcev. Dneva vstaje. Dneva republike ln drugih po-memebnih datumov. Prav tako bi skrbele za napredek v šolanju strokovnega kadra, predlaga'e bi oblastnim organom in vodstvom politiičnih organizacij ukrepe za izboljšanje položaja glede objektov za telesno kulturo — za gradnjo novih in za racionalno izkoriščanje obstoječih objektov. Dajale bi mnenja in predloge 0 delitvi sredstev, ki Jih daje skupnost za potrebe telesno-kulturnih organizacij. sodelovaU? bi z mladinskimi.
s ndikalnlml ln drugimi družbenimi organizacijami in predlagale ukrepe splošnega pomena za razvoj telesne kulture. Sodevale bi z občinskim svetom za telesno kulturo in spodbujale k sodelovanju telesnokuiiurnih organizacij s šolami in prosvetnimi organizacijami Spodbujale bi tudi slndUcalna vodstva po podjetjih za ustanavljanje sindikalnih športnih aktivov, vse organizacije pa k delu za čim boljšo zdravstveno in higiensko zaščito članstva.
■ Občinsko zvezo za telesno vzgojo bi formirali tako, da bi posamezne osnovne organizacije — društva Partizan, športna društva.
strelska, planinska in ostala društva Imenovale svoje predstavnike v odbor občinske zveze, v razvitejših občinah pa bi to storile obstoječe občinske zveze (Partizan; športne itd.). Število članov odbora bi se določilo na skupnem sestanku občinskih vodstev organizacij ali predstavnikov osnovnih organizacij. Odbor bi izvolil sekretariat občinske zveze (predsednik, podpredsednik, sekretar itd.) za določeno dobo. Občinske zveze bi delale na sejah, odbor pa bi smel za posamezna področja formirati posebne komisije kot pomožne organe.
B V zvezi z načinom ustanavljanja občinskih zvez za telesno vzgojo na sedežih posameznih občin so se na vseh posvetih zedi-nili v tem, da ni nikakršne potrebe, da bi se na ravni okraja, republike ln federacije formirala podobna skupna vodstva, ampak da se sodelovanje v bodoče razvija preko skupnih stalnih ali začasnih komisij za posamezna področja (na primer za propagando, za vzgojo strokovnih kadrov itd.) ter preko skupnih sestankov vodstev družbenih organizacij za telesno kulturo. Tu bi določali načelna staljšča. ki naj Jih Izvajajo posamezne telesnokulturne organizacije, fm
Dve drugi mesti za ELAN
Namiznoteniška sezona je v polnem teku. Tekmovanje se vrsti za tekmovanjem, žal pa se jih novomeški Namiznoteniški klub »Klan« ne more udeleževati, čeprav Ima dve kvalitetni ekipi — vrsti pionirjev in pionirk. Krivo Je težavno finančno stanje, ki preprečuje, da bi se mladi tekmovalci in tekmovalke, ki sodijo med najboljše v Sloveniji in državi, še hitreje razvijali.
Navzlic finančnim :n ostalim težavam (še vedno ni primernega prostora za treninge!) pa klub včasih le najde razumevanje pri različnih forumih, tako da se udeleži vsaj najvažnejših tekmovanj, predvsem pa tistih, kjer so »troski najmanjši. Tako tekmovanje je bilo preteklo soboto in nedeljo v Zagrebu — v Domu dru&tva •Naša djeca« — Marko Oreškovlč. Pion rsktga namiznoteniškega tek-vanja, neuradnega drž. pionirskega prvenstva, ki ga v zimskih počitnicah redno prirejajo v Zagrebu, se je tudi letos udeležilo zastopstvo iz Novega mesta — ekipi pionirjev in pionirk NTK »Elan«
Skupno Je letos nastopilo 200 pionirjev m piomrk, največ seveda iz zagrebških šol. Kot smo pričakovali, so v vseh kategorijah imeli glavno besedo predstavniki naše republike. Osvojili so vsa prva mesta v ekipni in posamični konkurenci! Po dveh kolih predtekmovanj sta se v finalu pomerili ekipi Odreda in Elana. Tokrat so imele več športne sreče Ljubljančanke,   ki so zmagale s
3:1 in V tekn
Elana '
Gunde mesto.
In Somrak, osvojila
aesto •kipa
'rr*er,
peto
V tekmovanju posameznikov so igralci Elana .meli manj tekmovalne sreče. Zreb jim ni bil naklonjen. Pionirji Berger, Gund« in somrak so u.h izločeni v osmini finala.
PioniiAe niso niti presenetile n.ti razočarale. Obe Elanovi igralki — Mikčeva m Turkova, sta se uvrstili v poliinale, torej med najboljšo četvorico. Medtem ko Je Turkcva slabo zaigrala in izgubila brez večjega odpora z 0:2 Je drugi dvoboj — Zrimc-c : Mikec predstavljal pravo poslastico za ljubitelje namiznega tenisa. Po vodstvu Mikčeve z 1:0 je Zrimčeva zaigrala zanesljivejše in končno odločila dvoboj v svojo korist a 2:1. Tudi v 'grah dvojic Novome-ščanki nista imeli sreče. Odredov-kl sta se revanžirali za poraz v ekipnem tekmovanju in tudi tu osvojili prvo mesto. Navzlic temu pa sta dve drugi mesti v ekipnem tekmovanju in v igrah dvojic ter tretje in četrto mesto v tekmovanju in v Igrah dvojic ter tretje in četrto mesto v tekmovanju posameznic (Mikčeva in Turkova) lep uspeh novomeških pionirk *
Za zaključek naj še omenimo, da sta se vodstvi NTK »Elan« in NTK »Odred« s-porazumeli, da prihodnji teden priredita v Novem mestu — v Domu JLA prijateljski dvoboj pionirskih ekip. Dvoboj obeh ekip bo zelo zanimiv, saj so Ljubljančani najboljši v državi, Novoine.ščaui pa bodo nastopili okrepljeni z mladincem Turkom. Tudi pionirski ekipi obeh klubov sta najboljši v Sloveniji in državi, Novomeščanke pa se bodo sku-iale revanširat* za poraz v Zagrebu. Dvoboj bo prihodnji torek ali sredo popoldne v Domu .1LA.
fm
Dve novi društvi PARTIZAN: v Gradacu in Cerkljah
Kot smo že poročali Je bilo na plenumu okrajne zveze Partizan sklenjeno, da sc morajo vsi društveni občni zbori izvesti že v Januarju, najkasneje pa do srede lebruarja. ker bo 20. in 21. febru-
arja v Dolenjskih Toplicah redna letna skupščina okrajne zveze Partizan Novo mesto. Z občnimi zbori ;n z okrajno skupščino Je letos treba pohiteti zato, da bi čim več časa ostalo za temeljite priprave za VII. zlet »Bratstva ln enotnosti« . ki bo junija v Novem mestu.
Nekatera društva so že izvedla svoje občne zbore. Prvi so podali obračun svojega dela v Straži — Vavtl vasi, nato v Stoplčah, pretekli teden pa so občne zbore Imeli še v Sem ču, Mirni, v Gradacu In v Cerkljah cA) Krki.
Naglasiti moramo, da so bil 1 v Gradncu m v Cerkljah ustanovni občni zbori TVD Partizana, ker doslej tam društva Partizan niso Imeli. Tako Ima novomeška okrajna zveza Partizan odslej na svojem področju 2H društev, pripravlja pa se ustanovitev še v nekaterih krajih. Občni zbori, posebno pa oba ustanovna — v Gradacu in v Cerkljah — so popolnoma uspeli. fm
17. januarja je smučarska sekcija črnomaljskega Partizana organizirala tekmovanje Članov na 400 m dolgi progi. Tekmovali so tudi pionirji. Najboljši so prejeli diplome in nagrade. Med člani je zmagal ing. Anton Bole z rezultatom 0,57, pri pionirjih pa je bil najboljši Jože Bajt s časom 1,055. Na sliki: člani in pionirji, ki so se udeležili tekmovanja.
A i
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Dr. Božo Oblak:
Ka' moramo vedeti o nalezl ivih boleznih m
Angino Imamo takrat (glej sliko 3.), kadar nas bolt grlo, točneje, kadar so spremenjeni mandljl. Angina Je lahko: a) kataralna, kadar so mandlji samo rdeči, b) lakunarna, če so v vdolbinah mandljev gnojni čepki, c) folikularna, če so drobni ognojki pod sluznico, ki mandlje pokriva, d) membranozna, če je mtndelj pokrit z gnojno mreno, e) ulcero/na. če je v mandlju razjeda.
Glede vročine pa Je prav, če vemo naslednje (glej sliko 4): a) vročina Je trajna, če več dni stoji visoko in niha v območju l« C, b) vročina je poskakujoča, če n'ha vsak dan v območju več stopinj, c) vročina je valujoča, če je nekaj dni visoko, potem pade za nekaj dni na normaVo, oa se spet povzpne za nekaj dni visoko ln se to ponavlja.
ČREVESNE NALEZIJIVE BOLEZNI
Te bolezni so v našem okraju endemične, ie pravi, da se pojavljajo iz leta v leto v posameznih krajih. Včasih Izbruhnejo tudi manjše epidemije Vzrok je predvsem v slabi pitni vodi in pomanjkljiv: kanalizaciji, ki je večinoma sploh ni, ter v nehigieničnih straniščih in gnojiščih. Precej krivde odpade tudi na muhe kot prenašalke in na slabo osebno higieno našega prebivalstva.
Tifus
Bolezen povzroča bacil, ki ga Izloča človek. Klieonosci so lahko zdravi aH pa taki, ki so bole/en pravkar preboleli Bolezen ae začne z glavobolom in vročino, ki počasi raste Bolnik je Običajno zaprt, trebuh Ima napihnjen, iezik pa rjavo obložen Včasih Je na trupu pegast izpuščaj rožnate barve Bolnik je duševno prizadet Nekateri bolniki so zmedeni ln sc ne brigajo ga svojo okolico, teka nimajo. Drugi zopet »o zelo nemirni, fclato in vedo puščajo podse. Približno v četrtem tednu t« začne
stanje boljšati, vendar je bolnik najmanj mesec dni Se močno izčrpan. Nevarne so komplikacije. V teku bolezni lahko nastopi kolaps, srce hitro bije, udarci pa »o slabi, bolnik dobi mrzle okončine, postane vijoličast v ustnice, sicer pa bled. Druga komplikacija Je, da se črevo predre, kar povzroči hude bolečine z močno napihnjenim trebuhom, vetrovi ln blato se ustavijo. Tretja komplikacija pa je krvavitev v črevo. Bolnik sili na blato, v njem pa Je veliko temne krvi. Vse tri komplikacije so smrtnonevarno in so običajno vzrok smrti pri tifusu.
P s r a t i f n s I
Teh poznamo več. Imenujemo Jih kar po abecedi A, B ln C. Pri nas Je predvsem poznan paratlfus B, ki povzroča največ epidemij. Ostala dva stn redka. Podoben potek ima kot tifus, le da je lažji In se običajno začne s kratkotrajno drisko. Od tifusa ga ločimo s posebnimi preiskavami na bakterije in na proti snovi v krvi bolnika.
Tokilkolnfckolje
Ker te bolezni Izvirajo od okužene hrane, so Jih včnslh imenovali zastrupljenja s hrano. Povzročajo Jih bacili, ki Jih na hrano zanesejo živali, navadno inlSl In podgane s svojimi iztrebki. Lahko najdemo te klice v mesu, Jajcih ln drugI hrani Bolezen ne traja dolgo. Začne pa se z bruhanjem In drisko, visoko temperaturo, lahko pa Je tudi pod normalo, bolnik se počuti zelo slabo. Običajno zboli za to boleznijo več ljudi hkrati
Orila
Griži sta dve. Eno povzročajo bacili, drugo pa pražlvall. Pri nas je pogostejša prva. Največ jo prenasnjo muhe. Bolezni je veliko poleti in v zgodnji Jeseni. Začne se naglo z zvijanjem v trebuhu in s hudo drisko. Blato je najprej rjavo tekoče, pozneje pa sluzavo s krvavimi nitkami. Bolnika sili na potrebo kar naprej, čeprav nima kaj Izločati. Pozneje je blato zelenkasto In tekoče V nekaj dneh ali pa tudi sele v dveh tednih se bolnik pozdravi Ce je griža strupena. Je bolnik takoj močno prizadet, je hladen in nezavesten, Ima suh jezik V tem primeru kmalu umre. V splošnem je pri griži vročina malokdaj, običajno Je temperatura normalna. Griža, ki Jo povzročajo pražlvallc«,
je izrazito dolgotrajna ln ni tako nevarna. Ima pa podobne znake.
Kolera
Te bolezni pri nas nI. Poznajo Jo v Indiji ln drugih vročih krajih. Začne se z bruhanjem in hudo drisko, ki Je kmalu sama voda, podobna riževi vodi. Ker lz bolnikovega črevesa kar HJe. jo bolnik kmalu izčrpan In umre.
Vse naše domače črevesne nalezljive bolezni so danes, če pokličemo zdravnika pravočusno, ozdravljive. Potrebno pa Je bolnika izolirati v bolnišnico. Vse, kar Je bilo v zvezi z bolnikom, Je kužno ln Je treba razkužiti. Najbolj nevarne so za prenos teh bolezni naše roke, katerim Je potrebno posvetiti vso skrb. Na njih namreč zaradi dotika knr mrgoli povzročiteljev.
BOLEZNI. KI SE PRENAŠAJO S KAPLJICAMI
Teh bolezni Je precej. Njihov Izvor je bolnik, ki kaSlja, klha nll govori. Iz njegovih ust lete drobne nevidne kapljice, ki vsebujejo neSteto kužnih klic. Mi jih vdihavamo in zbolimo.
Gripa
Povzročitelj Je virus. Bolezen Jr razsajala kot »španska« po vsem svetu leta 1918 ln 1919 ter pobrala 20 milijonov ljudi Predlanskim je pri nas »pet zajela velik obseg, Imela Je obliko pandemije, torej je ponovno zajela ves svet Ker se Je začela v Aziji, so Ji rekli »azijska« gripa. Začetek Je hiter, bolnika mrazl. Vročina močno naraste, boli ga vse, posehno udje, glavobol Je močan, kaSelj Je suh. Obraz Je rdeč, prav tako oči Traja 3 do 5 dni, če traja dlje, gre za komplikacijo, ki je največkrat pljučnica  Rekonvalescenta je zelo dolga.
Oslovski kalelj
Povzroča ga bacil Začne se z Izgubo teka, otrok se hitro utrudi, kašelj ni značilen. Cez 14 dni začne otrok krčevito kasljatl, rigati, pri tem bruha Tako »tanje trnja do 4 tedne, potem bolezen pojenjava. Vročine ves čas nI, če se pa pojavi, je to komplikacija, običajno pljučnica. Pravimo, da gre oslovski kašelj 6 tednov gor in 6 tednov dol, traja torej približno tri mesec«.
A A   Š A II V nedeljo: VII. brzo-turnir reprezentanc slovenskih mest
Poročali smo že, da bo zadnjo nedeljo v januarju v Novem mestu velika šahovska prireditev -doslej največja na Dolenjskem. Šahovska zveza Slovenije In Okrajna šahovska zveza Novo mesto sta iklenill pripraviti velik brzopotezni turnir slovenskih mestnih reprezentanc, za katerega je med šahisti veliko zanimanje. Letošnji brz.oturnir je žc sedmi po vrsti, novost pn Je zmanjšanje števila članov ekipe. Namesto osemčlanskih reprezentanc, kot pretekla le-tn, bodo lelos nastopale le Sest-člnnske ekipe (z dvema rezervama).
Šahovska zvez« Slovenije Je rnz-poslnla razpise vsem šahovskim enotam In predsednikom Ob LO vseh slovenskih mest (50 po Številu), z željo, da bi podprli (predvsem finančno) udeležim njihovih mestnih elclp. Lanskega br/otur-nlrjii, k| |r hll nprlln v Trbovljah, se )e udeležilo 1H mestnih repre--entnnr. letos pa pričakujemo še več prijav, posebno ker Je leto!« nje tekmovanje prirejeno v po* častltrv IS. letnice osvoboditve in ker |e številu Igralrov v ekipah /manjsano. Tekmovanje bo v telovadnici osnovne Sole. kl bo za priložnost posebej ozvočena, **" čelo pu se M v nedeljo, 11. t. ob S. url /hitra]. Za zmagovalno ekipo Je Sahovika zveza 8loveiiHa prlpravlln kristalni prehodni P°" kal. Okrnlna «nhovskn zvez«,P* r* dve nrvonlnstrnnl ekipi P°" knl«. ki bostn portellenn v irnin« last. Hszrn tega so p posebne nagrad« 8* Novo mesto.
fm
■ Idelnl regionalni n
dllev 36 km slovensk spri«|el Ol.O Koper ni -mlntth sel. Po trm I s»ul osemletnem« d*'" kov In študentov «W predviden razvol m«č nlh  •;r«-.H«č v Anki-r.
•In prlstnnl'čn
*ke proB«.
aert zn Bff*
,.   obulc IJ »„i ivo lih
'.„' pri isoUj
t načrta !• SV Kopra S ln r»r«<1nl«
3D0
ŠTEV. 2
28. JANUARJA 1960
LETNIK L
»STUDENT«, GLASILO ŠTUDENTSKEGA KLUBA OKRAJA NOVO MESTO — UREJA UREDNIŠKI ODBOR-   - MIHA HROVATIC. J02E PREŠEREN, SLAVKO   SUSIN, J02E SKUFCA. IVAN TISU.   ANICA ZUNIC
— ROKOPISE POŠILJAJTE NA NASLOV: JOŽE PREŠEREN. AKADEMSKI KOLEGIJ LJUBLJANA
Razgovori po občinah -napredek pri delu
Predstavniki našega kluba med razgovori na občinskem ljudskem odbora Brežice (Foto: Grame)
Težišče dela pokrajinskih študentskih klubov naj bo predvsem na povezavi zdomačim/i'kraji, z matičnimi komunami, podjetji ln družbeno-polit ičniirti ter gospodarskimi organizacijami na terenu. Naš iklub si je zastavil v svojem programu dela nalogo, da se čim tesneje poveže z omenjenimi forumi. Zato so predstavniki kluba obiskali že Sest občin v okraju: Brežice, Krako, Metliko, Črnomelj. Sevnico in Senovo ter se pogovorili • predstavci iiki ObLO, obe. komitejev ZK ln obč. komitejev LMS ter zastopniki podjetij o nadaljnji povezavi študentov z njimi. V Brežicah se je udeležil razgovorov tudi predstavnik SK LMS le gimnazije, v Krškem pa tudi zastopnik SK LMS na TSS.
Vsebina razgovorov pa je razvidna lz naslednjih sklepov, ki so bili tedaj sprejeti:
1. Povezava med štipenditorji te štipendisti naj bo v bodoče tfc^ne-JŠa. V ta namen naj bi štipenditorji vabili svoje štipendiste na važnejše seje in zasedanja, d« bi tudi stipendisti spoznali problematiko tiste občine, tistega podjetja, ustanove oziroma gospodarske organizacije, kjer bodo čez nekaj le* sami nastopili službo.
2. Treba je čimprej zbrati podatke po občinah, koliko je štipendistov  na univerzi, visok h
šolah ter akademijah. Prav tako tudi podatke« koliko Štipendij ln za katere fakultete oziroma visoke šole in akademije bo razpisanih za naslednje študijsko leto in kdo lih bo razpisal. Te podatke naš klub potrebuje, da bi dijakom na gimnazijah že med šolskim letom lahko svetoval, kam naj se obrnejo glede štipendije. Iz teh podatkov bi lahko tudi videli, kakšne strokovnjake štipenditorji potrebujejo. Dogaja se namreč, da se včasih maturanti odločijo za študij, za katerega ni mogoče dobiti štipendije, ker se takih strokovnjakov trenutno nujno ne potrebuje.
3. Predstavniki štipenditorjev naj bd pogosteje prihajali v Ljubljano na razgovore s svoj -mi štipendisti in seznanjali študente s perečimi problemi in dogajanji na terenu.
4. Štipenditorji naj zagotovijo svojim štipendistom prakso doma. Praksa naj bo taka. da praktikant res nekaj z njo pridobi ne Pa da samo prepisuje razne akte in podobno.
5. Pri »eševanju prošenj študentov za podaljšanje oziroma povišanje štipendije, naj se zahteva od kluba, da pošlje svoje mnenje. Pri reševanju prošenj štipendistov naj se upošteva poleg študijskih in materialnih pogojev tudi udejstvova-nje v raznih družbenih in poli-
PREDAVANJA NA TSŠ
Ena izmed naših letošnjih najpomembnejših nalog je povezava s srednješolsko, delavsko in kmečko mladino. Izvedli ali bolje spravili smo v tek prvi del načrta in sicer pove-fcavo s srednješolsko mladino Dašega okraja. Kot najprimernejšo pot za ureditev stikdv s srednješolci smo izbrali obliko razgovorov. Praksa je pokazala, da se tako najlaže vzpostavi tople in neposredne odnose. V tej smeri je bilo do sedaj narejenega največ v Spodnjem Posavju. Skupaj z aktivi LMS na Srednji tehnični Šoli v Krškem in na gimnaziji v Brežicah smo organizirali dve predavanji na TSS in razgovore na brežiški gimnaziji. Mislim, da nI pretirano, če trdim, da smo uspeli; led je prebit! Povsod smo bili to-'o sprejeti In so nas še povabili.
Predavanji v Krškem sta obsegali gospodarsko in Ideološko politično področje: Prvo je bilo namenjeno II. !et-hiku in je nosilo naslov -Gospodarski plan PLRJ, L RS in hašega okraja«, drugo s po-Jnocja Ideologije pa -Nekatere oblike družbene zavesti °d religije do marksizma«, plednjo je bilo namenjeno III. Jetniku. Za obe predavanji so dijaki pokn/nli precejšnje zn-fdrnnnje ln so tudi vneto podali v razpravo. Za bodoče kislim, da bomo morali bolj ^Poštovati njihove stvarne že-'1* in morda taka ali podob-n* predavanja bolj prilagoditi ^vnl in jxxlročiem. ki jim JaJbolj ustrezajo in Jih tudi "•Jbolj zanimajo. V naše opra-!, H° hI morda pripisal še to, jj* Je bilo to naše Drvo sreča-J*J« z dijaki TSS, srečanje Jjjz kakršnihkoli izkušeni in f*Tatka sploh nismo vedeli s ****nlrnl ljudmi bomo imeli JJp-viti. 7. odrom na izkusijo« ki smo si jih pridobili, sem Pj^prlČnn. da l>odo naša more-Z";na prihodnja predavanja še popolnejša in da bodo še lepše u»P*la.
ItozRrrvorl   na glmnnzijl 2**,c»b ao bili Informativne-5* značaja,  namenjeni pred-osmošolcem, skorajš-
njim abiturientorn. Seznanili smo jih s splošnimi problemi univerze, predvsem z.reformo študija, s študijskimi pogoji na posameznih fakultetah in z najaktualnejšimi življenjskimi problemi, ki so tesno povezani s študijem na Univerzi.
V bližnji prihodnosti pripravljamo podobne razgovore tudi na gimnaziji in učiteljišču v Novem mestu in na gimnaziji v Črnomlju.
Največ dela nas še čaka na področju zbližanja z delavsko in kmečko mladino. Tu trenutno še nismo dovolj storili; na vsak način pa hočemo odstraniti razlike med njimi in nami. Dokazali bomo, da smo vsi enako važen element, enako važna osnova, na kateri gradimo. Sele ko bomo resnično stali z ramo ob rami in z roko v roki, bomo lahko uspešno izpolnjevali težke naloge, ki se prod nas — pred mladino - vsak dan postavljajo. Janez Roftkar
Sestanek aktiva ZK
Prejšnji mesec Je Imel aktiv ZK, ki obstaja pri našem klubu, svoj sestanek. Komunisti so se pogovorili o napakah ln pomanjkljivostih pn delu v preteklem letu ter o bodočih nalogah aktiva In kluba. Aktiv - preteklem letu ni v celoti izpolnil pričakovanj. Res, da so posamezni člani sodelovali skoraj pri vs«>h akcijah kluba, nekaj članov pa Je bilo obremenjenih z delom drugje, vendar Je še precej takih, ki stoje mirno ob strani. Ce pa hočemo, da bo naše delo res uspešno, se mora čimveč komunistov aktivno vključiti v delo. Potem tudi ne bodo posamezniki preobremenjeni z delom kot so bili to primeri v preteklem letu Nov sekretariat, ki Je bil izvoljen, bo moral skrbeti, da bo aktiviral čim širši krog članov. Urediti je treba tudi evidenco članstva, ker še ne vemo točno, koliko članov ZK Imamo. Sekretariat bo moral tudi skrbeti (poleg odbora kluba), da bo načrt dela kluba res do-slcdno uresničevan.
tičnih organizacijah in društvih (ZSJ. ZK, SKON).
6. Klub naj predlaga svoje predstavnike v občinske štipendijske kom sije.
7. Zaradi povijanja oskrbnine v študentskih domovih s 1. ja-r.uarjem 1960, naj se preučijo vse možnosti in najde rešitev, kako pomagati štipendistom, predvsem materialno slabše situiranim- Stipendije naj se povišajo v okviru možnosti
8. Studentski klub okraja Novo mesto naj naveže tesnejše stike z organizacijami LMS na terenu. To naj se doseže z raznimi predavanji, ki bi jih pripravili člani našega kluba za mladino   in drug'mi obiikarrJ
dela. O stvarnih oblikah povezave se bomo še pogovorili z občinskimi komiteji LMS.
9. Naš klub Je tudi pripravljen pomagati v okviru možnosti aktivom mladih zadružnikov (z raznima predavanji o naši kmetijski politiki). Za povezavo med aktivi mladih zadružnikov in našim klubom bodo skrbeli občinski komiteji LMS.
V Brežicah in v Črnomlja smo se pogovorili' o povezavi študentskega kluba z dijaki gimnazije. Dijake je treba seznaniti s šolsko reformo, tako z reformo študija na univerzi kot na gimnaziji. Naš klub bo :mel razne razgovore in posvetovanja z dijaki, predvsem z maturanti. Da bj navezali študentje tesnejše stike z dijaki, bodo organizirana tudi razna športna srečanja. Šolski komite LMS na gimnaziji kakor tudi naš klub bo razmislil še o raznih drugih oblikah sodelovanja. Dijaki naj tudi pošiljajo svoje prispevke v »Studenta«.
Za dijake TSS v Krškem bo klub pripravili razna predavanja (30. 12. 1959 je klub že pripravil dvoje predavanj za dijake II in III. letnikov TSS).
Z delavsko univerzo v Brežicah smo se dogovorili', da bo naš klub preskrbel predavatelje za nekatera predavanja. Spored predavanj ima klub na razpolago, katere teme pa pridejo v poštev. bomo še javili.
To so glavne stvari, o katerih so potekali razgovori. 2al smo imeli povsod le malo časa. ker smo obiskal: po dve občini v enem dopoldnevu. Vendar pa ie bil glavni namen dosežen. Občinski predstavniki so povsod pokazali zanimanje in razumevanje za delo kluba in lahko upamo, da bodo sklepi, k- so bili sprejeti, tudi uresničeni. Od tega bodo imeli koristi tako študentje, predvsem Štipendisti, kot občine in podjetja. Kajti če se bodo- študentje že med študijem bolj spoznali z dogajanji na terenu (v ustanovah, podjetjih ter gospodarskih organizacijah) in se tudi sami, čeprav samo posredno, vključevali v ta dogajanja ter sodelovali pri reševanju raznih problemov, bodo laže premagali začetne težave, ko se bodo kot diplomanti sami aktivno vključili v vsa ta dogajanja.
Ivan TTsu
Univerza   v Ljubljani
In naše štipendije?
— Pošljite mi ta mesec kaj več kot samo doklade, ker si moram kupiti čevlje ...
— Težko mi je pisati, ker vem, da doma nimate veliko denarja, toda ...
Takšna in podobna pisma romajo iz Ljubljane v najrazličnejše kraje Dolenjske in Spod. Posavja. Se večkrat pa prihajajo iz Ljubljane na okrajni ljudski odbor, na občine in podjetja zajetne plave kuverte. Kaj je v njih?
— Prosim zgoraj imenovani naslov, da mi zviša štipendijo, ker se bo vzdrževalnina v študentskem domu s prvim januarjem zvišala za približno 1.500 din...
— Glede na zadnjo odredbo o višini štipendij ter glede na zvišane cene v menzah Vas prosim, da mi zvišate štipendijo...
Da, štipendije... Te so sedaj v mnogih primerih edini vir za preživljanje naših študentov. Vprašati pa se moramo ali je politika našega štipendiranja pravilna? Ali bi se dalo še kaj izboljšati? Ali dobivajo najvišje štipendije res najpotrebnejši in najbolj zaslužni? Mnogo je takih vprašanj, še več pa odgovorov Naj navedemo samo nekatera dejstva:
Na univerzi in ostalih visokih šolah v Ljubljani študira približno 340 študentov iz novomškega okraja, štipendijo pa jih prejema od kraja 116, precej pa jih štipendirajo tudi občine in podjetja, tako da znaša število vseh štipendistov novomeškega okraja okoli 230. Povprečna višina štipendije OLO znaša 6.700 din, občine pa 6.600 din. To je doslej zadostovalo za najnujnejše potrebe študentov in je krilo vzdrževalnina v študentskih domovih. Januarja pa so se cene v domovih in menzah znatno dvignile, saj stane hrana (brez zajtrka) in stanovanje v Študentskem naselju 6.800 din na mesec. Ce upoštevamo še izdatke za zajtrk in kurjavo pa okoli 8.000 din.
Eden najbolj perečih problemov je ta, da prejema jo slušatelji prvega in drugega letnika sorazmerno najnižje štipendije (4.500 do 6.500) ali pa štipendije sploh ne dobivajo, ker vsi raje dodelijo pomoč študentom višjih letnikov. Tu pa je treba opozoriti na dejstvo, da stari študijski režim dopušča študentom iz višjih letnikov, da se lahko nekaj ur na teden honorarno zaposlijo, medtem ko je to slušateljem nižjih letnikov zaradi skrčitve študija na 4 leta povsem onemogočeno. Lahko trdimo, da tako slab materialni položa naših študentov precej vpliva na študijski uspeh.
Ali se res ne izplača podeljevati štipendistom nižjih letnikov višjih štipendij?
Kaj pa naslednji primer:
Povprečna študijska doba starejših generacij (tudi še tistih, ki so Kdaj v višjih letnikih ali pa absolventov) znaša šest let, povprečnih doba štipendiranja pei let, povprečna štipendija vseh let pa 6.500 din; tako stane en diplomant podjetje ali ustanovo 325.000 din Povprečna študijska doba sedanjih letnikov pa bo trajala le štiri leta in če bi znašala njihova mesečna štipendija 8.000 din, bi znašali izdatki za enega štipendista le 320.000 din, torej še vedno manj. Ali ni novi zakon o univerzitetnem študiju tudi z ekonomskega vidika koristen? .Treba pa je tudi to upoštevati pri dodeljevanju štipendij novincem.
Na podlagi anket smo ugotovili, da okraji, občine in druge ustanove posvečajo reševanju štipendijskih problemov vso skrb, na drugi strani pa opažamo, da podjetja še vedno premalo štipendirajo za svoje potrebe in da je povezava med vodstvi podjetja in Študenti zelo šibka. Pri vsem tem pa se pojavljajo še druge nepravilnosti kot na primer privabljanje štipendistov po končanem Studiju, pogodbe za dvojno dobo. premajhni honorarji praktikai tom in podobno.
Medtem ko nekatera podjetja že kažejo vse razumevanje za pravilno in zadostno štipendiranje (na primer Tovarna zdravil »Krka«), pa imajo nekatera večja podjetja premalo bodočih strokovnjakov in odklanjajo prošnje, v časopisih pa objavljajo oglase za visokokvalificirane kadre. V nekem podjetju so celo rekli: »Ni najbolje, če pride v podjetje v enem le*u več novih strokovnjakov kot eden ali dva-. Ali je talto gledanje pravilno? Kdo naj potem usmerja proizvodnjo in skrbi, da bodo izkoriščena vsa razpoložljiva sredstva? Kdo bo delal elaborate za nadaljnji razvoj proizvodnje ?
Se bolj kot doslej si bo treba prizadevati, da se Štipendije podeljujejo v določenem razponu in da bo višina štipendije odvisna predvsem od dveh činiteljev: študijskega uspeha in udejstvovanja v političnih in družbenih organizacijah, razen tega pa naj se že sedaj upošteva materialno stanje prosilca. Sedaj, ko prihajajo na delovna mesta novi strokovnjaki, se je pokazalo, da se tisti, ki so le ozko strokovno usposobljeni, za ostalo družbeno dogajanje ne zmenijo in ne dajejo družbi tistega, kar od njih pričakuje. Ponekod so ie skušali najti reSitev; pričeli so se zanimati za družbeno udej-stvovanje štipendistov. Povsem zgrešeno pa je, da je edina vez med študentom — bodočim strokovnjakom — in podjetjem pošiljanje frekventacijskih potrdil in štipendije.
Taki so problemi štipendiranja pri nas. Pričakujemo, da se bodo nepravilnosti s tesne išo povezavo našega kluba s Štipenditorji kmalu odpravile.     M. H.
Namen članka Je, prikazati tiste pomanjkljivosti v delu pokrajinskih klubov, o katerih je spregovorila 14. redna letna skupščina ZSJ ljubljanske univerze, akademij in visokih šol, ki je bila 24. novembra 1959. Vse nadaljnje besede ne bi dosegle svojega namena, če bi ostali samo pri naštevanju novih pobud in oblik dela, ki naj Jih klubi v prihodnosti osvojilo. Morda nismo pri letošnjem programu dali vsem pobudam dovolj poudarka, ker smo želeli ostati stvarni. Predvsem smo upoštevali oblike, s katerimi bo klub pomagal pri oblikovanju lika bodočega strokovnjaka.
Preden bi prešli na analizo posameznih področij, bi bilo treba mimogrede povedati, da v letnem organizacijskem poročilu niso bile vštete vse akcije kluba v preteklem letu, ker odbor kluba ni dal komisiji za klube dovolj izčrpnega letnega poročila. Tako dobi človek občutek, da smo napravili manj kot v resnici smo.
V letnem organizacijskem poročilu je bilo poudarjeno, naj se klubi bolj posvetijo prirejanju ekskurzij v podjetja In zadružne organizacije, organiziranju delovnih akcij In da Je treba dati večji poudarek vprašanju tiska ln seminarjem za svoje člane.
Ce bi malo več spregovorili o posameznem področju, potem bi največ upravičenega poudarka pripisali prav ekskurzijam. Prvo tovrstno akcijo Je naš klub opravil io v preteklem študijskem letu, ko smo obiskali Brežice ln Videm-Krško. Zato letošnji program dela govori, naj se na tem področju napravi še več. Teh obiskov naj bi se praviloma udeležili val štipendisti tistih podjetij in občine, kamor bi prišli, ter tudi ostali člani kluba. Da bi bili ti oblaki za študente čimbolj privlačni, smo se odločili za svojevrstno obliko, namreč da bf Jih združili s pohodi po pomembnejših partizanskih
krajih. Se več! Cas, ki ga bomo preživeli na terenu, bomo Izkoristili tudi za posvetovanja z mladino — srednješolsko, delavsko In kmečko, saj Je dolžnost vsakega člana, da pomaga mladini na terenu ln je zato prav, da se to delo poudari v prisotnosti enih in drugih. Prišlo bo tudi do razgovorov štipendistov in štipenditorjev. S predstavniki podjetij pa bi se pogovorili tudi o problemih in uspehih ter o perspektivnem kadrovskem vprašanju. Taka pohoda nameravamo organizirati po Posavju in v Belo krajino.
Klub lmn v svojem načrtu tudi delovne kacije; tu mislimo na lokalne, čeprav ne izključujemo zveznih delovnih akcij. Studenti našega kluba smo pravzaprav mladinska organizacija v
Vprašanje tiska je posebno poglavje
— zlasti za pokrajinske klube. Ce upoštevamo dejstvo, da poleg osrednjega organizacijskega glasila študentov ljubljanske univerze — »Tribune«
— nI kakih drugih stalnih edicij, potem razumemo, da so organizacijska glasila za delovne pokrajinske klube nujno potrebna. Do 6edaj smo samo študentje novomeškega okraja dobili svoje glasilo. Zakaj se toliko poudarja prav tisk pri pokrajinskih klubih? Nikakor ne s tem namenom, da bi kdo na račun kluba gojil svojega »konjička«. Naše glasilo »Student« je organizacijsko glasilo, ker takega t ozirom na široko klubsko dejavnost potrebujemo. Preko »Studenta« moramo ljudem poročati tako o študijskih probio-
Z univerzitetne skupščine
LJubljani in odgovarjamo za svoje delo okrajnemu komiteju LMS Novo metrto. Zato bomo po svojih močeh ln možnostih pomagali pri formiranju takih brigad, v katerih bi sode ovala kmečka, delavska, vajenska, srednješolska in študentska mladina. Tovrstne brigade se bodo morale formirati. Treba jim bo da'.l Se večji vzgojni poudarek, ker lahko upravičeno pričakujemo, da bi s tem dobili nekaj sposobnih mladinskih funkcionarjev. Mladine Je dovolj! Dela tudi! Pomanjkanje pi dobrem mladinskem kadru pa kar kliče po taki akciji. Torej se -bomo morali čimprej lotitU priprav. Velik del uspeha Je odvisen od dobre organizacije.
mih in uspehih kot o različnih akcijah ki so koristne in kot ^ke nujne. S takim seznanjanjem ljudi opravičujemo svoj obstoj in obenem pričakujemo pripombe na pomanjkljivosti in napake.
O naših uspehih in neuspehih, o problemih, ki nas tarejo, bomo pisali tudi v »Tribuno« In o najvažnejših stvareh v dnevno časopisje. Ob vsem tem Se tole: Študentje si ne lastimo vsega prostora v »Studentu«, ker Je vseskozi naša želja, da bi v njem sodelovala tudi ostala mladina z različnimi pripombami na naše delo, s poročili o svojem delu ln s kvalitetnimi krajšimi literarnimi prispevki. '
Ker so nekateri klubi ie organizira-
li seminarje za svoje člane, na katerih je sodelovala tudi mladina domaČega področja, je razumljivo, da se tudi ta del vzgoje mladine precej poudarja. Končni uspeh bi bil podoben kot pri mladinskih delovnih kacijah. Klub bi to obliko dela ostvarll med poletnimi počitnicami in s tem že pripravil bodoče kandidate za vodstvo kluba. Na teh seminarjih bi tudi konkretizirali nekatera vprašanja povezovanja študentov z ostalo mladino. Komaj minule občinske konference so dokazale, da je Se velik odstotek mladine izven mladinske organizacije in to prav v krajih, kjer bi organizirano mladino najbolj potrebovali. Pri reševanju tega perečega vprašanja bodo morali študentje na terenu v prihodnosti posveti več pozornosti In dela — seveda ob pomoči občinskih komitejev LMS.
Letno poročilo omenja, da so pobudo za graditev novih študentskih stanovanj v Ljubljani podprli samo trije okraji. Na tem mestu naj poudarimo uvidevnost novomeškega okraja, ki je podprl to koristno akcijo.
Klub se Je tudi bolj posvetil refleva-nju Štipendij in Je v ta namen že predlagal v občinske Štipendijske komisije svoje člane.
Naš klub je tudi prvi, ki je organiziral razgovor« po občinah ln s tem dokazal, da je področje dela klubov predvsem na terenu.
To so najvažnejši problemi, na katere je predvsem opozorila pretekla skupščina Studentov ljubljanske univerze.
Koliko problemov lahko rešijo pokrajinski klubi smo videli iz resnih razprav na skupščini, kadar je Slo za vprašanja na terenu. Dokaz, da se da res veliko napraviti, Je tudi naše delo, ki nam je porok, da bomo v bodoče napravili Se več,
J SKUFCA
Plramiiia, ki Jo gradimo
Sedaj je samo še spomin na vsa srečanja v preteklem leta. Toda mimo tega ostane globoko v človeka vera. Vera v človeka dvajsetega stoletja, vera, ki mora biti.
Matej Bor je ob novem leta dejal: »Vsako srečanje prinese človeku nekaj novega. Vsak dan prinaša nova srečanja. Zal ml je, ker je toliko ljudi, katere ne bom nikoli videl in nikoli govoril s njimi. Kajti, naj bo to srečanje z dobrim aH slabim, naj bo mimobeino, trenutno srečanje, vseeno človeka poplemeniti in ga obogati.«
Nehote se spomnim na taka srečanja. In med dragimi na dolgega, suhega fanta lz Bačke, na Ahmeda In Maso, državljana Združene arabske republike, na ljudi, ki sem jih srečal in živel s njimi...
Julijsko sonce. Daleč za nami so hribi. Grintavec, Storžič, nekje v jutranjih meglah se skriva Krvavec. Zdi se, kot da je samo korak do njih, da bi jih lahko sgrabll z roko. Brigada koplje. Rjavkasta zemlja sili v čevlje, prijemlje se krampov in lopat. Pred menoj koplje Jovo. Velik ■oh fant iz Bačke. Vsi poznamo njegovo sgodbo. Sest let je delal na neki hidrocentrali v Bosni. Zvečer Je študiral in bral. Sedaj študira tehniko na ljubljanski univerzi. Kmalu bo končal. Morda še leto
ali pa še manj. Pravi, da se bo vrnil na »svojo« hidrocentralo. Med delom skoraj ne spregovori besedice. Zraven njega koplje Leila. Studira romanistiko. Pravi, da bo v jeseni odšla v Pariz... Vsak ima svojo zgodbo. Vsaka je drugačna. Vsaka polna vere in navdušenja. Sonce žge v hrbte. Posekali smo drevesa, ki so bila na trasi. »Fantje, še tri are pa imamo normo...« se zasliši nekje z leve. Sonce vedno bolj žge. Ahmed se smehlja. Navajen je sonca in modrega neba. Potem kraa'u nekdo zažvižga. Odmor. Posederao ob trasi. Pogovarjamo se. Ahmed pripoveduje o svoji domovini. Pripoveduje o ljudeh ob Nilu. Radi ga poslušamo. Pripoveduje zgodbo, ki ie nima konca.
»To je stara zgodba,« pravi. »Vsak pravljičar pri nas jo pozna. Pripoveduje jo po ulicah, v vrtovih, na ladji, ki plove po Nila. Okoli njega se zberejo otroci, žene in starci. Stokrat so jo že slišali. In vendar jo ie vedno radi poslušajo, saj je to njihova zgodba. Ta zgodba je stara kot piramide ... začne svoje pripovedovanje pravljičar. Ob Nilu je nekoč živel človek, veliki faraon, ki je Imel v svojih rokah življenje vseh ljudi. Nekega dne je ukazal: »Zgradite piramido.« In ljudje so zapuščali svoje domove ln odhajali v Dolino kraljev. Zadnjič so se
poslovili od svojih žena ln sinov, kajti vedeli so, da se ne bodo več vrnili. Ko so očetje pomrli, so sa njimi prišli njihovi sinovi. In za njimi so prihajali njihovi sinovi, kajti on, ki je bil gospodar nad življenjem in smrtjo in je bil poslanec Sonca na zemlji, je ukazal: »Zgradite ml piramido, ki se bo z vrhom dotikala neba...« Tako so jo gradili iz roda v rod.
Nekega dne je priiel v Dolino kraljev mlad človek. Pogovarjal se je s ljudmi, ki so umirali od žeje in utrujenosti. Ostal je med njimi. Pripovedoval jim je o njihovih domovih, ki so zapuščeni, in o njihovih lačnih otrocih, ki so jih morali zapustiti.
Potem so se ljudje iz Doline kraljev uprli. Pobili so svoje tlačitelje. Podali so roko vsem zatiranim narodom. In možje niso več odhajali v vojno. Ostajali so doma pri svojih družinah ln delali.
Začeli so graditi piramido. Novo tn lepšo. Postavili so Jo v Dolini dobrega človeka in je Imenovali PIRAMIDA MIRU.«
Tako nam pripoveduje \hmed. Vsi čutimo to piramido. Nekje v nas je. piramida MIRU. V DOLINI DOBREGA Človeka.
Peter Breščak
Povie:   OB  SUSICI (1954)
S
Srečanje tovarnama
Lepo je, če se izpolni, kar je bilo na sestanku sklenjena Naš klub je postavil v program dela za letošnje leto poleg drugega tudi to, da njegovi člani čimbolj spoznajo Dolenjsko in Posavje ter na terenu proučujejo in spoznavajo problematiko teh krajev. Tako je bila organizirana ekskurzija v Novo mesto, kjer smo si ogledali Tovarno zdravil »Krka« in Novoteks,
Marsikdo je v zadnjem hipu
mirno nadaljevali spanje, vmes pa godrnjali in se jezili na čudovito tresenje našega »dolenjca«.
Tako nam je minila pot do Novega mesta. Nekaterim je bilo to prvo snidenje s središčem Dolenjske. Za člane bivšega Posavskega kluba, ki preje miso imeli priliike videti Novo mesto, je bil ogled mesta posebno zanimiv.
Najprej smo si ogledali tovarno   zdravil   »Krka«. Štu-
starih strojev, na katerih ni mogoče veliko napraviti, in brž ko ima podjetje konkurenco, si morajo prizadevati, da čimprej vse izpopolnijo in nabavijo nove stroje. Bruto produkt podjetja se iz leta v leto znatno zvišuje. S trgom nimajo nobenih težav, saj svoje izdelke plasirajo po vsej državi. Imajo pa včasih težavo z nabavo surovin.
Govorili smo tudi o delavskem samoupravljanju v pod-
J02E PREŠEREN:
•J L . C A
Radio ceste
Ptice, ki so zgubile jato Stokanje oken Valovanje zorečega žita Košček modrega očesa Zgubljeno srce
ALENKA AUERSPERGER:
NOČEM
Nočem videti življenja,
ki ima krvave oči
Mladosti, ki ne obere polne Čaše semen.
Ne žensk, ki nosijo oplojene plodove ob svojih bokih,
pa se boje rojstev.
Nočem ničesar, kar je tuje, žalostno in samotno.
Smrt je daljna.
Obisk pri gimnazije
Naš klub je v letošnjem letu sklenil tesneje sodelovati tudi z gimnazijci. Tako bi osmošolci že dobro poznali klub in njegovo delo. Pričakujemo, da se bodo tako prvi letniki, ko pridejo v Ljubljano študirat, takoj vključili v delo kluba, klub pa jim bo med drugim pomagal čez začetne težave univerzitetnega študija, ki delajo novincem v povsem novem okolju hude preglavice.
V nezakurjeni mali dvorani Prosvetnega doma se je zbralo precej osmošolcev in sedmo-šolcev. Trije študentje in odbora kluba smo seznanili di-
jake z delom kluba in s »Studentom-«. Povabili smo jih, naj poročajo v »Studenta« o življenju na gimnaziji, prispevajo pa lahko tudi leposlovne članke. Nato smo se pogovorili o bistvu reformiranega študija na univerzi in življenju študentov, kar je bil tudi namen našega obiska. Nato smo jih seznanili še z režimom študija na posameznih fakultetah, za katere so pokazali zanimanje v anketi, ki jo je organiziral klub v sodelovanju z aktivom LMS na gimnaziji. Pri tem smo jim dali tehten nasvet, naj gredo štu-
IVAN ZORAN
VSAKO
JUTRO
Jutro na sipini požganih zvezd, jutro, ki se rodi v hotenju rož na oknih mojega doma, jutro, ki ga ptice natrosijo v gnezda svojim mladičem,
to jutro moraš priti k meni. Zavrgla bova slepeče podobe narejene sreče ln se ves dan smehljala obiskovalcem, dokler naju ne stisne molk včerajšnjega slovesa.
Na obiska v »KRKI« — pred poslopjem tovarne na Cesti komandanta Staneta
v zgodnji Jutranji uri pritekel na vlak. Večino je gosta ljubljanska megla prebudila, preden so prišli v vagon; ti so se smejali in ves čas vožnje pripovedovali šale. Nekateri so
JANEZ KRAMAR:
PREMIŠLJEVANJE
Tako mi je težko... Nikogar ni, ki mogel bi mu reči: Ljubim te.
In misli grizejo...
Jn hladne kakor kamen
na srce mi padajo.
O, brat ti nepoznani, ki trpiš, povej:
Zakaj vse to pehanje za nečem, zakaj vsi klici po nečem, zakaj, zakaj vse to...?
Dvanajstkrat v noč je zvon kot skrite želje zaječal, dvanajstkrat krik noči tišino je razklal.
In zdaj ko ura je strahov,
kot nekdaj ti,
so misli oživele,
in, kakor so prišle,
spet naj bi odletele,
saj dan ujeti jih ne sme;
prezgodnje in prečudne so
in ne bi razumeli me ljudje ...
Da ni teh grenkih želj in misli v srcu,
M valovi val v daljo bi hitel.
Ne bil bi sam:
in ko na skalo bi letel,
da razpršim se v nič,
se ne bi vprašal:
Kam?
dentje smo z zanimanjem sledili delovnemu postopku. Veliko zahvalo smo dolžni tovarišem, ki so nas vodili po prostorih in nam razlagali. Presenečeni amo bili nad uspehi »Krke«, ki za sedaj dela v res nemogočih pogojih, sar se tiče prostora. »Sedaj gradimo novo poslopje in, ko se bomo preselili, bo veliko bolje. V teh prostorih bo ostala samo uprava. Naše podjetje je take vrste, da potrebuje veliko visokokvalificiranih ljudi, zato tudi štipendiramo okrog štirideset študentov na visokih ln srednjih Šolah. Ni rečeno, da bomo v kratkem rabili vse te strokovnjake, toda ml želimo, da čim več mladim ljudem omogočimo študij. Prav za to bi morale skrbeti tudi druge tovarne, kjer se sredstva lahko dobijo«, nam Je razlagala predstavnica »Krke«. Vprašanja ln odgovori so se vrstili drug za drugim. Predstavniki podjetja so se zanimali za Življenje in težave študentov, pogovor je potekal v prisrčnem vzdušju. Med nami je bilo tudi nekaj štipendistov tega podjetja. Videli smo. da Je prav, da študent spozna problematiko podjetja že med študijem in ne šele potem, ko dinlomira.
Tudi ogled Novoteksa Je marsikomu pokazal mnogo novega, sai je to res velika tovarna. Po ogledu je sledil razgovor s predstavniki podjetja. Seznanili so nas o prvih začetkih podjetja in o razvoju. V  podjetju  imajo še veliko
Jetju. Pravijo, da Je doseglo visoko stopnjo razvoja. Žal nam niso dali točnega odgovora o njihovi politiki štipendiranja, s katero študentje nismo zadovoljni. Tudi v Novo-teksu je pereče kadrovsko vprašanje.
— Na ekskurziji smo videli marsikaj novega, srečali smo se z življenjem, ki ga današnji Študent mnogokrat premalo pozna. Ekskurzija Je dosegla svoj namen. Obema podjetjema se zahvaljujenmo za sprejem in pomoč.
Anica Zunič
Koristna pobuda
Nekaj študentov iz našega okraja študira na univerzi in visokih šolah v Zagrebu. Naš klub si je zadal nalogo, da se poveže z njimi. Prvi koraki glede povezave so že bili storjeni. Povabili smo dva njihova predstavnika na naš družabni večer in se z njima več pogovorili o nadaljnjem življenju. Ker je med njimi precej štipendistov naših domačih štipenditorjev, bi bilo dobro, da bi se ti študentje tesneje povezali s štipenditorji, kar bi jim vsekakor koristilo. Za sedaj je mišljeno, da bi kolegi v Zagrebu ustanovili nekakšno sekcijo našega kluba ali pa, če jih bo dovolj, svoj klub. Imel naj bi tak načrt dela, kot ga imamo mL (Kakšen je glavni namen našega kluba in kakšno Je njegovo delo, je bilo ie objavljeno v »Študentu« 10. 12. 1959). Medsebojno bi izmenjavali izkušnje pri delu ter seznanjali drug drugega s problemi, ki nastajajo (študijski, materialni) ter kako eni in drugi rešujemo te probleme. Mislim, da bi Imeli od tega oboji koristi.
V bližnji prihodnosti je predviden sestanek naših predstavnikov s kolegi v Zagrebu. Takrat bi se pogovorili o konkretnejših oblikah dela. Upamo, da*bo naša pobuda naletela na ugoden odmev ln ne bo ostalo vse skupaj le pri besedah.
Glede tega smo se pogovarjali tudi po občinah, predvsem v Brežicah In v Krškem, ker prav iz teh dveh občin največ študentov študira v Zagrebu. Naša pobuda Je bila z razumevanjem sprejeta in so nam občine po svojih močeh pripravljene pomagati (n. pr. s tem, da bi predstavniki občin hodili med naše kolege v Zagreb na razgovore ln podobno).
Upamo, da bodo rezultati te akcije kmalu vidni.
Ivan Tisu
J02E PREŠEREN:
NAJINA LJUBEZEN
Zakrila sva si oči, ker nisva prenesla
take svetlobe.
Ko je prešlo,
sva s polnim naročjem
želja
hitela v najin domek. Razdala sva
najino premoženje pticam, ki so letele nad nama. Zdaj čakava jutra, ki opralo bo naju t srebrnimi solzami.
Drobno dekletce
Drobno dekletce je zjutraj jokalo na pragu, klicalo mamo, jokalo.
Nihče ni prebudil sonca Nihče ni poklical ntte. Nihče ni tolažil oblilutv, naj tako ne jokajo.
Drobno dekletce je zjutraj jokalo na pragu.
dirat poklice, ki jih manjka v našem okraju. Le tako lahko namreč računajo na štipendijo brez katere marsikdo ne more študirati. Razgovorom so sledili gimnazijci z velikim zanimanjem. Čutiti je bilo, da jih loči od nas le še kratek čas, ko jih bomo z veseljem sprejeli v študentske vrste, ko nas bo spet vezalo delo v klubu, kakor nas je pred leti življenje na gimnaziji. Razgovor je bil sproščen in ploden, gimnazijci pa so želeli, da jih še obiščemo. Vrnili se bomo spomladi, ko bomo vedeli natančneje za način telošnjega vpisa na univerzo in potrebe po kadrih kakor tudi za Število razpisanih štipendij v našem okraju. Slavko Sušin
Peter B  e š č n k :
NOBEN GALEB
Noben galeb se ni spustil za mojim čolnom, ko sem odve-slal na morje.
V čoln sem vrgel vesla in mreže, spletene iz opoldanskih zrelih trav. Ko sem odrinil Čoln od skal, je ie prihajil večer. Ljudje na obali so prenehali z delom in se porazgubili po kamnitih liišah. Večer je prihajal s hitrostjo sipe. Vsesal se je med oljke in neba in spremenil barvo morja. Večer z voljnostjo morske trave. Zmagoiialec dneva.
Noben galeb se ni spustil za mojim čolnom.
Galebi sc spuščajo za velikimi ladjami. Krožijo okoli njih in se ljubkujejo z lanbori. Sedajo na palubo. Na ladjah so ljudje, ki potujejo iz kraja v kraj.
Galebi vedo, kdo po.uj*.
Spuščajo se za ribiškimi čolni. Ti odhajajo vsak večer za jatami rib in zjutrai, vb ponovnem rojstvu sonca, vračajo k obrežju. Galebi jim s svojimi krili, ki so pol u *onca pol iz morja, kažejo pot.
Galebi vedo. kdo lovi.
Noben galeb sv m spustil za mojim čolnom, ker sem odve-slal samo zato, da bi s svojo mrežo, spleteno iz zrelih opoldanskih trav. ujel sonce. In potem bi kričal: Zmaga. Zmaga dneva nad večerom.
Galebi vedo, da je to nemogoča zmaga, zato se ne bodo spustili za mojim čolnom iz pohojene biserne školjke.
Dva resnična utrinka z ekskurzije i
V laboratoriju tovarne KRKA.
»Stara bajta« is filozofije ugleda bele miši.
prvič. Pa vpraša:
»Kako pa te miške delate?«
Odgovor: »Bruc! Dobimo Jih le Zagreba.«
t
Relacija LJubljana—Novo mesto. Polževo. Četvero zaspanih—oči. Razdalja dva metra. »Oprostite, kaj pa vi š*tudlrate?« »Kemijo. In vi?« »FUosofijo!-
Relacija Novo mesto-LJublJana, Polževo. Četvero svetllkajočih se oči. Razdalja; praktično je ni!
»2e DOLGO si mi vse na svetu!«
Brlnjevček
Sklenil Je, da bo delal s fantom po novi metodi. Nekdo mu Je sicer namignil, da Je dečko capin, da krade in da je pokvarjenec, toda za tuja mnenja se ni zmenil. Videl ga je, srečal se je z njim in bil je zadovoljen. Ugotovil Je, da Je fant življenjski in to mu je bilo v veliko zadovoljstvo. Obiskoval je sedmi razred osemletke.
»Danes Še ne bova delala, ker se moram preseliti,« je sklenil. Drugi dan popoldne Je šel po tista svoja dva kovčka.
»Danes tudi ne bova delala, ker sem »e preselil,« Je zaključil. »Opraviti moram namreč še neke stvari...«
Tretji dan sta začela po novi metodi. Delala »ta uro in pol. Dolgočasila sta se oba. Vražja matematika, kako je tečna . .. Četrti dan sta delala eno uro. Cez teden sta »krčila na tri četrt ure. Po manjšem prepiru sta se dogovorila, da bosta delala ie samo pol ure. Fant se Je pritoževal, čel da je dosedanje delo prenaporno, če vračuna še vse učenje v šoli ln Izvenšolsko delo , . . Hotel je prisiliti svojega Inštruktorja, toda ta je bil v tem primeru nepopustljiv. Končno se Je prepir srečno končal. Cas dela Je bil po objektivnih razlogih prestavljen na pol ure. Domenila pa sta se, da bosta hitela.
»Kako ti gre v šoli?« »Dobro, zelo, dobro.« »Res?« »Resic
Odločen in prepričevalen odgovor. »Čudno, tvoj razrednik me Je nalagal ...«
»Večkrat laže, sicer se pn z nJim dobro razumem .. .«
»Lagal Je, da Ima« tri nezadostne!«
Naredil Je užaljen obraz. Užalilo ga je namreč to, da mu Inštruktor ne zaupa, čeravno sta se domenila za mo-
Moderna metoda
demo metodo ... Nasmehnil »e je. Res prijetna šala. Tri nezadostne. To se navsezadnje le da popraviti. Poslužll se Je moderne metode. Stvar je zamolčal. Po starih pravilih ln po domenku bi sicer moral obvestiti očeta, toda domenila sa se za moderno metodo in tako Je vse ostalo skrivnost. Kot inštruktor Je Imel nad fantom vso pravico; to mu Je dal fantov oče ... Pa tudi, če bi povedal, ne bi mnogo pomagalo. Oče bi fanta strahovito pretepel, zasovražil bi Inštruktorja, ker bi ga bilo sram pred nJim zaradi tako slabega sina... Fant je bil vesel, ker Je imel še vedno nepoškodovano kožo.
»Kako gre, Inštruktor?« Je bilo prijazno očetovo vprašanje.
»Dobro, zelo dobro... Napredujeva. Sva že pri drugem poglavju. Delava namreč od začetka ...«
Oče Je bil zadovoljen. V enem mesecu sta predelala namreč že celo prvo knjigo. Delala sta seveda po novi metodi Po novem sta delala vsak dan po tri četrt ure. To je bila posledica moderne metode Instruiranja.
»Kako vama gre!«
Oče je vprašal s čudnim prizvokom. Bil je nasršen. Tak le ,nl bil nikdsr. V rokah je držal pasji bič. Fant se je stisnil v kot. Nekaj je zaslutil, tudi Inštruktor Je ZHčel slutiti. Oče bo razkril njegovo moderno metodo ... To utegne biti neprijetno. Vraga, kakšna nesreča! Najbrž ga Je razrednik naščuval proti njima, ker ni bil za mo. demo metodo In je še vedno zagovarjal Clcerono/ Ideal ... Inštruktor si je pripravljal Izgovor.
»Kako si aelal popravni izpit...?«
Temne očetove oči streljajo v sina. Inštruktorja gledajo zaenkrat še dokaj prijazno. Najhuje torej Še ni. Oče moderne metode ni odkril ali pa Je molčal, ker Jo Je sam priznaval ln Jo zagovarjal. To Je bilo Se odprto vprašanje. Oče Je gledal čedalje temneje ...
Fant Je pobegnil l? sobe. Spal Je nekje zunaj. Kje, pa tudi svojemu Inštruktorju nI povedal, čeravno se je skušal le-ta poslužiti moderne metode. Ponoči mu Je šel odpre t, vendar fant se nI vrnil...
Inštruktor se Je očeta bal, kajti mislil je, da bo oče sedaj, ko ni sina, udaril po nJem in se na tu način maščeval sinu. S tem bi bilo sicer In-Struktorsko obdobje končano, toda ta-gH ni hotel niti oče niti on.
Kako je fant opravljal popratmi izpit:
a) namesto, da bi oblskoiml instrukcije, ki jih je oče plačeval, se je zabaval z dekleti in se, kopal na kortališču...
b) izgovor profesorjem:
Peljal tem se t mopedom in padel Dobil sem pretret možglnoti. Bil sem več tednov v bolnišnici. Za popravne izpite se nisem mogel priprar>l)ati... (Popravnega izpita ni delal.)
c) izgovor očetu:
Padel sem. lz obeh predmetov sem padel Bolje, da ne hodiš bli?u. Profesorji so mi naročili, naj ti tako povem ...
Oče jo fantovim besedam verjel Sam je Itnel namreč ogromno dela In se nI utegnil prepričati sam. Pa tudi take navade nI imel, da bi hodil okroc profesorjev In  prosjačil   Bil  je prf-
pOOOtan. Rohnel Je, ker mu je falot pobegnil. Sumljivo Je prebadal inštruktorja. Le-ta pa Je bil vesel, da ni oče odkril njegove moderne metodo. AH Je bil nerođeni Samo k profesorju bi šel, pa bi v.e vedel. Ta profesor bi izdal prav vse, ker Je bil starokoplt-než ...
Odpoved stanovanja; *o se pravi, da Je moral stisniti svoje stvsrl v dva kovčka ln Jih nekam odnesti. Oče mu Je pojasnil. Razumel Je; domača hči Anka se Je nameravala poročiti. Oče Je bil z Inštruktorjevo moderno metodo zadovoljen Fant Je imel samo eno nezadostno — vsekakor viden uspeh. Preteklo leto Je Imel namreč dve. Sicer pa nI imel niti fizike niti matematiko, slovenščina pa ni bilo njegovo področje . . . Žaloval Je edino za Anko, ker sta Imela odlične odnos«. Zagodel si Je star' latinski pregovor ln Je šel lsknt novega gospodarja.
Bal so Je, ker je vedel, da so ljudje stnrokopltnl In nI verjel, da bi pravilno pojmovali njegovo moderno metodo... Toda on Je verjel v njeno moC-Pozanimal »e Je za Instrukcijo. Neki gostilničar jc ponujal sobo In celo nekaj hrane v zamenjavo, da bi kdo njegovemu sinu vtepal v glavo nerazumljivo snov Ni sprojel.
Prvič zato ne. ker je gostilničar napajal vsak večer pijance: drugič zato no, ker mu ni ugajalo stanovanje; tretiič, ker je videl, da fant nt tivljenjskl.
Tako je odlašal, zavračal Je. Zele si Je. da bi dobil vagantnl primer, redki  In rastrlo
Inštrukci-kak ekstra-
Tako primeri P« so 1p v odličnih druži-
»• «.>>1r'
'II
prlistellem. Do#»dfl- *>' 1*. li-Mn*.
.loslp
Mbt. 4 (514)
DOLENJSKI LIST
Stran 9
r
N A 8 OBISK
Novice iz Adlešičev
»Zato, vidiš, smo vsi člani Socialistične zveze...«
Tokrat sem obiskal RUDIJA PUSENJAKA - URAGANA. V njegovi hiši na Mokrem polju še zdaj vse spominja na narodnoosvobodilno borbo. Številne fotografije iz časov jurišnega bataljona XV. so zataknjene za okvirje slik, ki vise
po stenah. Iz teh slik nas gleda Uragan takšen kot je bil pred 15, 16 in 17 leti, Uragan jurišar. Na njegovem obličju je Še danes del tiste odločnosti, ki so mu jo vtisnila leta borbe.
- O vaši SZDL mi boš nekaj povedal, Uragan, — sem začel. Rahlo se je nasmejal:
-Naša SZDL? Pred občnim zborom je bilo na področju našega odbora 45 članov, zdaj nas je 134. Hiš je vsega skupaj 47, torej so v vsaki hiši več kot trije člani. Vse žene, dekleta in vsi moški so vpisani. Le
nekaj starčkov smo pustili. Kako smo to dosegli, boš vprašal. Preprosto. V boju je zmaga odvisna od priprav in odločnosti. Vsak borec mora vedeti, zakaj gre v boj. Ce je vse to, je zmaga gotova. Enako je s SZDL.
Ljudje so tarnali za pota, da jih nihče ne popravlja. Sli smo k njim in rekli: »Brate, res je tako. Pridi na sestanek in povedal boš svoje,- Zbrali smo se, se pogovorili in naredili načrt. Tisoč metrov občinske poti od glavne ceste čez Pristavo, Gorenje Mokropo-Ije do Loke bomo popravili in zgradili nov most pri Gornjem Mokrem polju. Razen tega še 800 m poti na Polhovico in še 4 km vaških poti. Da se voz ne bo ugrezal v blato in bo živina laže vlekla.
Poleti je suša, so rekli možaki. Potokov ni v bližini, kaj če bi nastal požar? Sklenili smo zgraditi zbiralnik v Dolenjem Mokrem polju. Zanj potrebujemo 200 tisoč din, za pota pa 180.000. Blizu 2 milijona bomo prispevali sami. Z vožnjami, z gramozom in z delom.
Tako smo se .pomenili. Povedali smo na krajevnem odboru, da potrebujemo 380.000 din. Dobili jih bomo. Ljudje so zdaj zadovoljni, delali bodo in nato bo boljše. Zato vidiš je pri nas vse včlanjeno v Socialistično zvezo, zato smo prvi v okraju speljali občni zbor in zato smo že ob 9. uri zjutraj zaključili volitve! J. M.
15. januarja je bil v adlešički šoli roditeljski sestanek. Polno zasedena učilnica je potrdila, da se starši zan maj o za šolo. Obširna razprava o raznih šolskih
rekel: »Tega pa ne bom dopustil. Raje se bova sama pobotala.«
Poravnalni sveti so res potrebna ustanova in bodo veliko
problemih, ki so predvsem po-  pripomogli za zmanjšanje raznih
sledica pomanjkanja učnega kadra, je postala dokaj kritična. Upraviteljica šole Anica kure jo lepo prikazala veliko pomanjkanje učnega kadra v vsej občini, tako da so starši razumeli trenutne težave. Polno zanimanje so pokazali starši za asana-cijo šole in proslavo stoletnice, ki Jo bo adlešička šola praznovala letoa konec šolskega leta. Sprejet je bil sklep, da bodo starš; brezplačno navozli P«sek in izkopali še en vodnjak, kolikor bo to mogoče nared ti spričo kamenitega terena brez strokovne delovne sile. v načrtu je napeljava hišnega vodovoda ln montiranje tušev za kopalnico. Kol kor bo ObLO Črnomelj iz-polnil obljubo, da podpre delo s finančnimi sredstvi, bo šola asanirana do konca šolskega leta, to Je do proslave svoje stoletnice.
Pri krajevnem uradu v Adlešičih je začel delati poravnalni svet. Zanimanje preb.valcev za pristojnosti tega sveta je veliko. Sleherni odobrava ustanovitev tega sveta, saj bo 6edaj veliko manj potov do več kakor 15 km oddaljenega sodišča. Tudi sporov, kakor kaže, bo manj, kot je dejal v pisarni krajevnega urada možakaT, ki 6e Je zanimal za sestav in delo tega sveta. Saj bo vsakemu nerodno, da bi pred sosedom aU sovaščanom, ki je član sveta, na dolgo in široko pretresal malenkostne spore, kj se med sosedi pojavijo. »ALi bi me lahko prijavila poravnalnemu svetu mlada ženska, ki Ji že več mesecev nisem plačal preilvalnine za otroka?« se je pozanimal mlad fant Ko je dobil pritrdilen odgovor; Je
sporov na vasi.
A. C.
Q«n ^**»«J«*i««»^*^^i
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
£A DfcUJ V SKLAJDSCU z Železom sprejmemo delavce-težake. Plača dobra. Javite se v tajništvu »Metalke-, Ljubljana, Parmova 33. TOVARNA KOVANEGA ORODJA v Kamniku sprejme več kvalificiranih kovačev. Plača po tarifnem pravilniku. Samska stanovanja zagotovljena. Ponudbe na upravo podjetja do 1. febr. 1960.
Četrtek. iH   januarja — Diagaš Petek. 29. januarja — František Sobota, 30. januarja — Martina Nedelja, 31. januarja — Vanja
OBVESTILO Obveščamo vse, da Komunalna uprava Novo mesto izdeluje vence po naročilu. Vence lahko naročite v pisarni Komunalne uprave ali na vrtnariji. Cesta herojev — Ločna.
Torek. 2. februarja — Ljubomira Sreda. 3. februarja — Blat
ČESTITKA
Alojzu Mesojedcu in Cvetki Stamfelj k njuni skupni življenjski poti čestita kolekUv Obrtne delavnice »Tapetnik- - Cesta herojev, Novo mesto.
doma iz Straže pri Novem mestu prosim, naj se čimprej javi na naslov Flisar Karel, knjigovodja, Salovci 153 - Prekmurje.
mm
Drobne iz Mirne peči
Tudi v Mirni peči je bilo precej novega. Vasi Globodol »o dobile elektriko. Hrastje ln Dolenja vas vodovod in govore, da ga bodo potegnili tudi v Mirno peč. Gasilci so kupili avto, sicer ne nov, a se kar dober. Tudi privatniki imajo že precej motornih voziL
V Zadružnem domu so gostovali Planšarji, Avseniki in Beneški fantje, sicer pa je dvorana kar prazna. Najbolj pogrešamo potujočega kina aU pa igre, ki je naši ljudje kar ne morejo spraviti na dan.
Zdravstvena postajs deluje dvakrat na teden v Zadružnem domu, ki je tak, da ni blizu lepšega.
Kmetijska sadruga  kar lepo
napreduje.   Ima  dva traktorja.
motorno kosilnico, škropilnico ter razne priključke in stroje. En traktorist je vedno zaposlen, dva pa sta še na tečaju.
V preteklem letu sta si tudt dva privatnika zgradila valjčna mlina: eden v I vanj i vasi, drugi n* Podborštu.
Tudi pletiljski obrat g© osnovali v Mirni peči. Zaposluje 17 delavk in ima še lepo bodočnost. Prostore so si uredili v bivši Remičevl trgovini.
Remont mtzArsk0 podjetje v Mirni peči tudd kar lepo napreduje. Postalo Je znano zaradi 6vojih kvalitetnih izdelkov in ima dosti naročil. Pri tem podjetju j« zaposlenih 18 domačinov.
Sindikalna podružnica obrtnih
delavcev ima skoraj 30 članov,
število pa se bo ie zvišalo, ko se bodo vključile še pletiljske delavke. Lani je imel sindikat nekaj sestankov. Radi bi imeli tud predavanja Pa so žal odpadla, ker ni bilo predavatelja. Sindikalna podružnica je pomagala tudi svojemu članu, ki ga je doletela nezgoda v dražinl. Na občnem zboru, ki je bil 21.
£ Na Zavodu za izobraževanje se je včeraj zače] dvodnevni seminar za predsednike zadružnih svetov in upravnike kmetijskih zadrug. Za zadruge iz področja Poslovne zveze Nov0 mesto in Bela krajina Je seminar v Novem mestu, za ostale lz področja Poslovne zveze Brežice pa v Brežicah.
£ V domu JLA v Novem mestu bo v nedeljo razširjena seja plenuma Občinskega sindikalnega sveta Novo mesto na katerem se bodo pogovorili o pripravah na občne zbore, p nagrajevanju Po učinku, 0 nekaterih ; gospodarskih problemih občine in drugem.
% V sredo, 20. januarja, se Je na Okrajni zadružni zvezi sestala komisija za akcijo pionirjev in mladih zadružnikov novomeške občine. Na prvi seji so ugotovili, da je v novomeški občini možno ustanoviti pionirske zadruge pri 23 šolah. Za tekmovanje pionirjev in mladih zadružnikov Pa so do te&a dne dobili šele 5 prijav. Več jih pravzaprav tudi niso mogli pričakovati, saj se je komisija sestala šele 20. januarja, medtem ko so v ostalih občinah izvedli organizacijske priprave že v decembru. To pa novomeški komisiji ni bil0 mogoče, ker je svet za šolstvo pri ObLO izdal odločbo o imenovanju komisije šele 12, januarja, Ce upoštevamo še počitnice, vidimo, da so v Novem mestu Že precej zamudili. Zato bo treba v prihodnje krepko poprijeti, da bomo zamujeno nadoknadili.
Črnomelj: zs. .n 41. 1. Jugoslovanski barvni film »M.ss Stone«, 3. II. ameriški barvni Mm »Tom in Jerry«.
Dol. Toplice: 30. ln 31. I Jugoslovanski film »Te noči«.
Kostanjevica: 31. L ameriški barvni film »Preko mnogih rek«.
Metlika: 30. in 91. I. ruski barvni film »Othello«. 3. II. poljski ;im »Resnični konec vojne«.
Mokronog: 30. ln 31 I. italijanski film »Anna Zacheo«.
Novo mesto »Krka«: 29. I. ln i. n.' ameriški barvni film »Beny Goodman«. 2. m 4. II. barvni film »Silja v Afriki«.
Senovo; 30. in 31. 1. francoski flhn »Mutl voda«. 3 in 4. II. ruski film »Dvoboj«.
Sevnica:  30.  in 31 film »Smrt pride«.
Videm-Krško: 30 ln 31. I. ameriški barvni film »Smešen obraz«.
pozrv
Ljudska knjižnica poziva vse iz-posojevalce, da nemudoma vrnejo knjige, ki Jim Je potekel rok vrnitve. Proti zamudnikom bo uveden
sodni postopek.
OBVESTILO
Obveščam vse, da nisem plačnik morebitnih dolgov moje žene Štefke Petan, stanujoče v Gor. Straži 53. Jože Petan, Gor. Straža 53. pošta straža.
Vaščani Jagodnika se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli, da Je 15. Januarja zasvetila elektrika v naši vasi. Posebej se zahvaljujemo okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto, občinskemu ljudskemu odboru Trebnje, podjetju Elektro iz Novega mesta ter upravi Elektro Trebnje s tovarišem Primožičem in njegovimi vestnimi sodelavci: Ludviku, Jožetu. Franclju, Andreju. Alojzu* Silvu In ZakraHčku.
Prekllcujem besede, ki sem Jih izrekla napram tov. Redkovl, za neresnične. A. Hrovat. Novo mesto.
NOVO MESTO V času od 18. do 25. Januarja je bilo rojenih 6 dečkov in 5 deklic.
Poročili so se: Janez Lukšič, sin kmeta iz Jurne vasi. ln Terezija L  ameriški Bartolj. hči kmeta lz Vel. Cerov-
hek s Sel pri Dragatušu — dečka, JusU Ko&čak iz Mokronoga — dečka. Marija Kuselj iz Podkala — deklico, Simončic Frančiška s Sel pri Šentjerneju — deklico. Marija Gregorčič iz Družinske vasi — deklici,   Angela   Kužnlk is
Alojz   Mesojedec, tapetniški
ln   Terezija   Stamfelj,  vsvP« vasi - aekiico, Ana Bar-
pomočnik,
hči kmeta, oba iz Cešče vasi, Janez Sušteršič. kmet iz Gor. Lakov-nic, in Ljudmila Bele. hči kmeta iz Dol Lakovmc. Jože Turk, delavec iz Dolža, in Ana Golobic, delavka z Vrha pri Dolžu
Mencin, študent, ln Silvestra Pe- bri1ela Kramar ~w ZPhrrHo ri-HISO, ENODRU2INSKO, spomladi  trič.  učiteljica.   Oba  iz   Dvorske  °!7i„ J^^^J}^?^?^-**" vseljlvo, prodam. Lepa lega, vrt, vasi.
deloma zasajen s sadnim drev-    Umrli so: Franc Ovnlček, kme-
Jem. Vprašati: Novo mesto, Ra- tovalec lz Malega Slatnika, star 77
govska 11. 48-60 let. Emerik Dolmini. upokojenec
POCENI PRODAM dobro ohranjen lz Stare cerkve, star 64 let. Siniša
radioaparat  »Jadran-,  Dragman Leka, sin uslužbenca iz Ribnika
Franc, Suhor pri Prečni. 49-60 star 7 let. Vinko Pešec, posestni PRODAM     ENOST ANO VANJSKO iz Okiča. star 32 let. Franc Sega.
HISO v Dol. Straži in 36 a zem-  kmet iz Vel. Orehka, star 47 let.
Ije. Naslov V upravi lista. 51-60 Franc Žagar, mlinar z Daljnega NOV  ZAPRAVL.TIVCEK   in   nove  vrha, star 8« let. Jože Prime, užit-
sanj poceni prodam. Alojz Fabi- kar iz Pristave, star 78 let.
Jan. Dol. Toplice 57. 53-60
borič iz Sentjošta — dečka, Anica Kumer iz Soteske — deklico, Marija Glorkaš iz Vižmsrij — deklico, Vladimira Cebular iz Krškega — dečka, Angela Kobetič iz Ma-'jo*p lega Nera3ca — dečka, Anica La-"  terner iz Sevnega — dečka. Ga-Kramar lz Zebrdja — klico. Emilija Mare lz Cerovca — dečka  Rozi Kastellc s Potoka — deklico,.
KRONIKACPNESRR
FIAT 600, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista.
V STRA2I PRI NOVEM MESTU prodam lepo visokopritlično hišo blizu kolodvora in novega lesnega kombinata. Hiša kompletna, s pohištvom, lep cvetlični vrt, nekaj zemlje in sadnega drevja. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. 55-60
KMETIJSKA SOLA GRM pri Novem mestu sprejme takoj v službo oskrbovalca mlade živine. Pogoj: odsluženi vojaški rok. — Plača po tarifnem pravilniku. -Samsko stanovanje je priskrbljeno.
DEKLE S SREDNJO IZOBRAZBO išče opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. 52-80
Pretekli teden so se ponesrečili m iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jožeta Zalina, sina voznika iz Kopnvnika je konj brcnil v čelo. Janez Vlahovič, posestnik iz Nove Lipe, <e v gostilni padel in si poškodoval desno koleno. Alojz Rupar, posestnik iz Telčlc, je na hodniku padel in si poškodoval koleno in rebra. Janko Po-
Pretekll teden so v novomeški  povič, sin posestnika :z Hrasta. Je
porodnišnici rodile: Marija Stam felj iz Prečne — dečka, Nada Mir-tič lz Črnomlja — deklico, Marija Blatnik ln Dol. Grčevja - deklico, Marija K upi en i k iz Golušnlka
— dečka, Jožefa Gregorčič lz Brš-Ijlna — deklico, Karolina Stanlša s Konca — deklico, Jožefa Kova-čic lz Gor. Brezovice — deklico, Martina Lešnjak iz Šmarja — dečka. Tončka Stefanlč lz Črnomlja
— deklico. Anica Mstušin iz Čateža — dečka. Alojzija Hasimovič iz LJubljane — deklico, Nežka Pu-
pri smučanju padel in si poškodoval levo nogo Janez Prešeren, posestnik z Vrha pri PakJ, se je s sekiro usekal v levo koleno Jože Kocjančič, delavec lz Gor Kamene, si Je pri delu poškodoval prst desne roke, Mirko Falesklnt, šofer iz Gor. Straže, si je pri avtomobilski nesreči poškodoval glavo. Ulja Bratlntč, sin posestnika iz Magovcev. se Je usekal v prst desne roke. Tončka Pakar. hčd delavca iz Bršljlna, se je usedla v vroči lug in se opekla.
Brestaniški poravnalni svet
Prizorček iz pletilnega obrata, kjer dela sdaj 17 delavk
0J Kdo se b0 usmili] prepe-f'elega ln preliuknjanega strešnega žleba na hiši štev. 8 Cest«, komandanta Staneta, ki neusmiljeno curj že več let, da se °iu morajo vsi mimoidoči v velikem loku umikati? Ce Je hiša Osebna last, naj to uredi lastnik, sicer pa tisti, ki jo zdaj "Pravlja. Gre za malomarnost, ki bi j0 lahko z nekaj stotakl ž« davno uredili!
■ Učni uflpeh na novomeški I. in II. osemletki je bil v prvem polletju naslednji: na 1. osemletki je od 585 otrok izdelalo 489 učencev al! 83,58 %, na H. osemletki pa od 671 otrok R27 učencev aU 78,54 »/s. Neoce-njenih Je bilo na L osnovni ■oli 8 otrok, na IL Pa 4 dlJaM.
■ Novomeške trgovine so z otroškimi stvarmi slabo založene. Enkrat ni rokavic, drugič "manjka žab, tretjič čakajo na Pošiljko kop Zakaj? V Ljubljani se ie stvari vedno dobe, če ne v eni pa v drugi trgovini. Pri nas pa Ja tako, ^e če zmanjka robe v eni trgovini, je tudi drugje nimajo.
H    Veliki maturanUkl p le«
^°d() priredili novomeški osmo-»ok-i prv0 soboto v februarju. **ral bo njihov Jazz orkester, D*l bo pa jy Babic, nagrajenec Ja ljubljanski oddaji Pokati, HI znaš!.
g Gibanje prebivalstva: rodile so: Cvetka Rekar it Partizanske 2 — dečka, Ram i z* Sej-rani \% Glavnega trga 14 —. deklico, Anica Kump iz Partizanske 28 — dečka, Stanka Doki iz Padertičeve 8 — deklico, in Pepca Kralj « Brega — deklico.
Poročili a« se: Valentin Zupančič, zidarski pomočnik s Ce. ste brigad 2, in Frančiška rHtf-tlč, delavka iz Gor. Suhadola. Marijan Potrč, študent s Kidričevega trga 2, in Marjet« Kle-menčič, študentka, iz Cankarjeve 18, Mihael Kužnlk, strojevodja la Ragovske 2, ln Jožica Sušteršič, hči kmeta iz H ruše v-ca. Ciril Jamnik, avtomehanlk lz Ceste komandanta Staneta 1, in Martina Zlogar, delavka, s Strme poti 2-
Umrla Je Jožefa Blažič, za-sebnlca iz Ceste talcev B, stara 99 let.
■ 2lvllsk| trg Je bil po dolgem času spet precej dobro založen. V ponedeljek je bilo vrem* občutno topleje kot prejšnja dol, zato Je precej Žensk z dežel« prineslo na trg svoje pridelke. Jajca so bila po 23 din, glavic« solate 30 din, glava zelj« 30 — 40 din, krožni^' kislega zelj« ali repe 30 din, kure 400 — 500 din, orehi (firkl) 150 din, radič — marica 30 din. Prodajali So tudi «emena In volnene izdelke.
Januarja, so se pogovorili o bodočem delu in izvolili nov odbor. Priredili bodo vec predavanj in organizirali izlet v kak0 tovarno.
Polde Pungerčar
OGLAŠUJTE >  V DOLENJSKEM • LISTIH
0 Prejšnji četrtek Je bilo na Občinskem sindikalnem svetu v Črnomlju posvetovanje s predsedniki vseh sindikalnih podružnic. Na posvetovanju «o se pogovorili o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic in o prpravah na praznovanje občinskega praznika, ki bo 19. februarja, v ta namen so razpisali tudi tekmovanje in pripravili obširen program.
Brestaniški poravnalni svet Je imel prvo razpravo že konec decembra lani. Obravnaval Je devet primerov in dosegel štiri sprave, kar je za začetek kar lep uspeh. Stranke so se sprle zaradi motenja posesti (nekje samo za 2 kvadratna metra — o ti človeška nespamet!), žalitev, v enem primeru pa je šlo za ločitev zakona. Poravnalni svet j« izrekel žeHlcena časti tudi dve denarni kazni, da niso povsem brezplačno žalili. Ta denar so odvedli za pomoč socialno ogroženim.
GASILSKI DOM DOZIDAVAJO
S prostovoljnim delom si bod0 brestaniški gasilci uredili garažo. Ta bo v dozldanem delu gasilskega doma. Material . so kupili z denarjem, ki so si ga prislužili s prirejanjem veselic. Skupna vrednost dozidane garaže b0 okoli pol milijona dinarjev. Od tega zneska bodo gasilci prispevali s prostovoljnim delom in materialom okoli 400.000
dinarjev, ostalo pa bo dodala občina. Brestaniški gasilci so marljivi in varčni in so lahko vzor marsikateremu društvu. Zal v njihovih vrstah manjka mladine.
LETOS 9TTRI PREMIERE
Dramska sekeiJa Svobode lz Brestanice bo dala letos štiri premiere. Prva »Ad akta«, Je Wla ie januarja. Naštjidiralj bodo še dve drsenj in eno opereto. Pevci pripravljajo samo. stojen nastop, zelo delaven pa Je tudi njihov sekstet. Svoboda bo sodelovala pri vseh proslavah, najbolj pa se pripravlja na Prešernovo, za katero Je še posebej zadolžena. Sekcije Svobode bodo gostovale se po okoliških vaseh ln tudi izven meje občine. Seveda povabijo večkrat tudi Brestaničanl k sebi v goste razna kulturna društva, v do-
mači Svobodi Je zelo aktivna mladina. Kulturno življenje je v Brestanici nasploh zelo razgibano.
nova Šolska zadruga
Na brestaniški osemletki so ustanovili šolsko zadrugo, ki se Je že vključila v republiško tekmovanje. Za svoje delo ima zadruga 80 arov zemljišča, s katerim bo pogodbeno sodelovala s KZ Brestanica.
Z MATIČNEGA URADA Brestaniški matični urad je poročil lani 22 parov, od teh so bili trije izven območja urada. Na območju brestaniškega matičnega urada je umrlo lani 33 oseb, rojstev je bilo 42. Med rojene niso "šteti tisti mladi Brestaničanl, ki so jih mamice »kupile« v bolnišnicah.
i. P.
Iz Dolenjskih Toplic
w        it it-r< it nI
TOVARNA ZLATOROG V MARIBORU opozoija vse potrošnike na novi, visokokvalitetni in poceni detergenl za pranje belega in pisanega perila z Imenom 0 S K11, ki je le dni ie na trgiu
Za čim večje zanimanje potrošnikov za (o novost organizira TOVARNA ZLATOROG edinstveni nagradni oatečaj, v katerem lahko sodeluie vsak potrošnik, brž ko bo kupil detergenl OSKAR.
OSKAR vam daje motnost dobitkov — da avgusta
mimo vrste drugih
Vajenska mladina se zahvaljuje
I   Okrajni in občinski odbor RK v Novem mestu ata razumela JJo ln potrebo vajenske mladina v Novem mestu po toplem , ^br<>ku malke, ki v prejšnji stavbi ni bil uresničljiv. No. v -/J^'h razmerah se Je z dobro voljo uprave šole ln aktivno pod-1° obeh odborov RK le vsaj delno resilo to, tako ]>ercče vpra-*nJ* toplih malic. Zadnji teden pred koncem polletja so po-■lav"i v kleti  nov štedilnik, darilo okrajnega  odbora RKS, ?retlil4 so kuhinjo in tako sedaj dobe vajenci žc zjutraj čaj. dal   R° Jlm l""ilcie- S"J preko 70% vajencev pride v šolo od »o     1 vl;ikl>m nli * kolesom po 8 do 15km na dan. Hvaležni n   111 vse to organizaciji RK, zlasti tajnici tovnrislcl Salljevi. elj*!- upravi, In tudi vodstvu novomeAkcga GOSAD, ki je pričal " n<* D0,noc ■ tem, da Ja dal brezplačno večjo količino CjJa- Mladina ja včlanjenn 100 % v RK in bo tudi kot njegova tarilca vedno podpirala U-inJe RK. Z« na prihodnjem tnladln-*'n Sestanku bo poslušala predavanje L/, dejavnosti RK. Ob J  brilo/»osii   prosimo  tudi  podjelja.  katerih   mi.»L, delavci naii vajenci, da bi priskočila na pomoč, da bi se Urple ^•Uce razširil« v dnevni obrok, saj so sredstva sam« mladina ■T.- Bl"t>n ln preskromna, da bi do konca zdržala. Zato po--NNJte vajenski mladini v Novam maatul -mir-
BREZPLAČNO OBIŠČETE OLIMPIADO V RIMU!
\ vsakem tavuku detrrgenta OSKAR je po ena fotografi ta olimpijskih rekorderjev. Fotografija jiiKofllovanskrga tekmovalca na letošnjih olimpijskih igrah v Rimu. STANKA LORGl RJA. prinaša v«.akomur BREZPLAČNO POTOVANJA NA OLIMPIADO' Te fotografija ima redno itevilko II tn bo v navuku detrrgenta OSKAR razposlana po vsej državi med 24. januarjem in |9 junijem letos Vsakdo, ki jo najde v zavitku, naj leto priporočeno pošlje os naslov tovarne, ker je dobitnik brezplačnega poto\anja na olimpiado!
/rtieiiM i 10, februarjem bo TOVARNA ZLATOROG prek tiska in radia obveščala javuoM n dobitnikih trsa potovanja, ki bo nipiiiuiiini,. n.pM.i 17 Marihom
Razen teh dobitnikov pa »odcluie v \elikem nagradnem natečaju vsakdo, ki zbere serijo fotografij olimpijskih rekorderjev od ilev   I do 10 2rebanje teh dobitkov bo prav tuko avgusta v Mariboru. Serijo fotografij od »lev I do 10 pošljite na naalov TOVARNA ZLATOROG. MARIBOR. Klavniska ulica 2V
TOVARNA ZLATOROG je prepričana, da bo kvaliteta Hetergenta OSKAR prinesla \seni potrošnikom novo zadovoljstvo. 2eli jim tudi dobitek I
SREČNO POT NA OLIMPIADO
ZAPRTA TRAFIKA
Vec kot teden dni Je že zaprta
trafika v Dolenjskih Toplicah. Mlado dekle, trafikantka, s katero ljudje nikakor niso bili zadovoljni, je v nekaj mesecih povzročila 300 tisoč dinarjev primanjkljaja. Dekle bo sicer odgovarjalo, vendar pade krivda tudi na one, ki so Ji zaupali to odgovorno mesto.
SE VEDNO NEOPREMLJENA AMBULANTA
Nekateri bolniki morajo vsak teden  trikrat čakati  na zdravniški pregled po več ur v hladnem prostoru, kjer so tla cementna.' Ambulanta še ni urejena, čeprav so govorili, da bo do novega leta. Bil bi res te skrajni čas, da se to uredi ln nabavi potrebno pohištvo. PRECEJ SNEGA Kakor povsod po Dolenjskem je tudi v Toplicah in okolici zapadlo precej snega.   Veseli so ga vinogradniki, kl obićajne, v sane.i-cu vozijo gnoj in kole v vinograde. »TRI DNI DIREKTOR«
nedeljo Je PDMaiu uprizorilo komedijo --1 ti... .„ivom u*.
Preteklo Heniginan
Manice Lobnikove »Tri dni direk.
Igralci so oort
Smučarske tekme v Trebnjem
Partizan Trebnje je izkoristil uBodne snežne razmere in orga-ffi" društvene tekme v slalomu m smuku. Na Odrgl se Je ibralo «2 tekmovalcev, predvsem pionirjev ln mladincev. Udeležba bi bila se večja, če ne bi snežilo.
Več malih tekmovalcev le na Drogi izgubilo smučko, vendar ni nlhč*> odstopil in so nadaHevsll tekmovanje tudi le z eno smučko Mali Breznik Je celo pritekel v cilj ker Je iz.Rubll obe smučki! Tekmovalni duh Je bil resnico dober j.
Rezultati: MlaJSi pionirji: 1. Danilo TanlSek 24,8. 2. Mlto Prijatelj S5.4 S. Stani Prijatell 38.1. Pionirji: 1. Pavle Kmet 30.0. J. Ivan ZakrajSek 30.7. 3. Igor Slavi-nec 3Ž.3.
Mladinci: 1. Marjan Pavlin 29,9. 2 Stane Kamin 30,3. 3. Franc Slak 22,1. _ .
Nace Bukovec
teljice Bajčeve igro dobro naštu-dlrall. Gledalcu ki so dvorano napolnili kljub slabemu vremenu, so bili zelo zadovoljni ln so 6e prav od srca nasmejali. Velika udeležba je bila ponoven dokaz, da si prebivalstvo žel! kulturnih prireditev. Odbor društva je režiserki za njen trud poklonil šopek cvetja in darilo, kar Je občinstvo s ploskanjem pozdravilo.
NOVE PROSTORE
Je dobila ljudska knjižnica, ki se Je iz premajhne sobe preselila v pritličje. Ljudje si čedalje bolj izposojajo knjige, zato Je bilo nujno potrebno dobiti primeren prostor za knjižnico. Manjka pa knjig, k| si jih bralci žele. zato bo treba tudi v tem oziru nekaj ukreniti.
OBNOVITEV KULTURNEGA DOMA IN OKOLICE Prosvetni dom Je bil pred nekaj leti obnovljen, vendar je še mnogo pomanjkljivosti, ki bi Jih bilo treba čimprej odpraviti. Odbor si prizadeva dobiti sredstva, s katerimi bo uredil najpotrebnejša popravila ln olepšal okolico doma. Na balkonu bodo uredili cvetlične nasada, napravili park z drevesnimi nasadi, kar Je zaradi razvijajočega se tujskega prometa potrebno. K ureditvi prosvetnega doma in njegove okolice bo z nasveti in podporo prispevala tudi kopališka uprava.
INOZEMSKI RIBICI
V Toplice prihaja čedalje več turistov — zadnje čase tudi lno-zemci niso več redkost. Sedaj se mudi v Dolenjskih Toplicah več Švicarjev, ki ribarijo v Krki. Spomladi pričakujemo še več tujin turistov. d. G.
BJ V Markovcu pri Lapovu so dogradili največji silos v Pomoravju. Visok Je 50 m in Ima 6 stolpov, v katere lahko spravijo 400 vagonov pšenice. Gradnja Je stala 120 milijonov dinarjev.
B Novo tovarno cementa bodo zaceli sradlii v kratkem v Volčinu v Slavoniji. Tam so namreč velika ležiSCa surovin za kakovostni 00» ment. Nova tovarna bo Izdelala okoli 300.000 ton cementa na lete*
Stran if)
OOfcENJRKT Ti rs T
Stev. 4 f514)
Medvedje na Dolenjskem
Naj omenim pri tem še tragičen konec medvedke ob srečanju 12. Vil. 1956. leta v poznih popoldanskih urah v kmečkih gozdovih aa vasjo Kuzar-Jev kal, ob pogonu na 'divje svinje. V tem predem lovišča ni bilo poprej ni/ko h medvedov. Ko je jjjjfHel član nase LD skozi gosto grmovje -potisniti« vodečo svinjo proti stojišču, Je planila v nJega iz goščave medvedka, ki je, kot je bilo pozneje ugotovljeno, vodila dva že zelo velika mladiča, in povaljala lovca po tleh. Ker pa je bil lovec mlad, gibčen in močan, je medvedko odrinil s sebe, skočil nekaj korakov od nje. V paničnem strahu je skoraj potisnil puški no cev v medvedko in jo samo malo ranil po vratu, kar je žival Še huje razdražilo. Začelo se Je ruvanje in khcanje na pomoč. Ker
Piše Janko Kostellc
globoko diha. Na sredi ozke steze, dobrih 10 korakov daleč, je stal med smrekami ogromen medved. Oči so se v močni kači rdečezeleno zabliskale. Držeč puško pri licu sem pokleknil, kolikor mi je dovoljeval lovski plašč, ter čakal. Zdelo se mi je celo večnost, preden se Je velika črna gmota premaknila. Medved je čud.no pihaje in go-
Ajdovških gmajnah, saj skoraj nisem našel drevesa divjih sadežev, ki ne bi bilo opraskano od plezanja medvedov. Po sledovih sem ugotavljal, da tudi ščetina rji pridejo na svoj račun, pobirajoč ostanke pod otresenimi drevesi. Logar Rozman jo nekoč opazoval tak primer. V nekem oddelku pri L:ipovcu je za manjšim grebe-
sem bil od kraja dogodka oddaljen kakih 150 do 200 korakov, sem jo brž ubral proti kHcem na pomoč, misleč, da napada ali ranjeni merjasec ali vodeča svinja, katere smo malo prej sledili. Nenadoma se na 5 do 6 korakov pred menoj pojavi renčeča ranjena medvedka. Mrzel pot me je obiti. Za urnik je bilo prepozno — bliskovito sem stisnil puško k licu, refleks je deloval hitreje kot misli, ter iz bližine 2 do 3 korakov dvakrat zapored sprožil v medvedkina široka prsa. Tega dogodka se bom spominjal vse življenje. Kadarkoli doma opazujem na steni visečo okroglo režečo glavo, me vselej presune — ubili srno mater, ki je branila svoja mladiča.
Ali pa dogodek v poznem poletju 1956. leta, ko sem po čakanju na divje svinje ob krompirjevih njivah za vasjo Brezova reber okrog 2. ure ponoči počasi odšel po poti proti oddelku 14, kjer Je veliko na-pajaiisče in kjer seru nameraval v pn/ilh jutranjih urah počakati na -ščetinarje-. Ker je bilo še zgodaj, sem sklenil, da na križišču pod debelo smreko nekoliko zad remi jem. Toda po nekaj trenutkih dremanja (mogoče sem celo zaspal), sem podzavestno začutil, da me nekaj opazuje oziroma, da se bo nekaj zgodilo. Previdno »srn segel po prislonjeni puški in v največji tišini poiskal stikalo na žarometu, monti ranem na puški, in posvetil v smer, od koder sem čutil, da nekaj
Bela medveda iz zagrebškega živalskega vrta
drnjaje »odhlačal«. Sele tedaj sem opazil oziroma začutil, da sem se začel čudno potitL Tudi zaspan nisem bil več. Torej kratkomalo ne verjamem, da imamo v naših lovskih vrstah take -junake-1, ki jim sredi samotnih gozdov zaradi srečanja z medvedom, posebno če je ta primernih dimenzij, ne bi postalo malo bolj vroče, posebno še v večernih ali nočnih urah.
Leta 1956 je divje sadje, katerega je zelo veliko v kmečkih gozdovih, bogato obrodilo, zlasti okoli vasi Veliki in Mali Lipovec, Brezova reber in Ajdovec, posebno hruške, ki jiii medvedje bolj cenijo kot lesnike. Tudi črne maline na Velikih posekah v središču bie-zovškega lovišča so bile zelo polne. Pa tudi grozdje na južnih in jugozahodnih pobočjih tega predela je zelo bogato obrodilo. V lovišču se je v tem letu pojavilo še posebno veliko število medvedov, med katerima je moralo biti zelo veliko »gostov« iz roških lovišč. Ko sem v jeseni tega leta skoraj 10 dni prebil v teh predelih od Frate pa tj« do južnih pobočij Straške rebri, sem tudi sam ugotovil, da kmetje iz Straže, Polja, Soteske in ostalih vasi upravičeno godrnjajo zaradi škod« v vinogradih. Na srečo pa medved^ grozdja hibridne trte ne marajo, nje pa je v teh predelih največ.
Tudi z divjimi hruškami, ki so Jih kosmatinci stresli, sem si gasil žejo v Lipovških in
nom zaslišal v zgodnjih jutranjih urah čudne glasove. Ko se je kraju previdno približal, je v krošnji divje hruške opazil srednje velikega medveda, ki je otresal veje, pod hruško pa je skupina manjših ščetinarjev pobirala sadeže. Seveda ga Je divjad takoj začutila in jo ja-drno popihala.
Tudi naš znani vodja gonja-čev na jesenskih brakadah Lojze Jarc bi vedel povedati, kako je bilo tisti jesenski večer leta 1956, ko sva v ajdovskih sieljnskih po sledovih ugotavljala, da hodijo ščetinarji pobirat tisto, kar so kosmatinci otresli. Lojze se je udobno namestil v rogovJah starega hrasta, jaz pa dober killometer naprej na nekem prelazu. Komaj so ptiči potihnili v prvem mraku, ko zaslišjm žvižganje in kričanje ter klice: »Janko, Janko!« Mislil sem, da so Lojzeta opikali sršeni, ki domu-jejo v stari votli hruški. Ko sem skoraj pritekel do njega, mi je v zmešanih besedah začel pojasnjevati, da so prišli kar trije. -Dobro, zakaj pa nisi streljal?- sem mu rekel. -Ampak to so bili i medvedje (šele tedaj sem opazil, da ima v rokah velik lovski nož) pa so me kar gledali in sploh niso hoteli bežati. Sele ko sem začel klicati in mahati, so počasi od racali.«
Prepričan sem, da ima naš Lojze precej dobre živce. Res je: kadar vodi na brakadah pogon čez drn in strn s svojim
Po zidovih sahodne Evrope so se snova pojavili ven!« Sramotilna pisma ln grožnje se vrstijo, sačell verjeti, da Je konec nasilja in fašističnih uničen In pobit, dviga krvavo glavo In spet reži valeev, hI so zamenjali poštenost amage s »pek Is temnih kleti, kamor se Je teh 19 kratkih let ln črne srajce so v Nemčiji najprej korakale pohod, so pobile milijone nedollnlh ljudi. Ka
preproste resnice
hltlerjevskl kljukasti križi In napisi: »Judje preplah Je spet naselil srca ljudi, ki so komaj strahot. Fašizem, v Nemčiji nikoli do kraja v svet. Po zaslugi nekaterih nekdanjih zmago-ulantsktml račnnlcami, se plaal fašistična kača po vojni potuhnila. — Zato ne pozabimo! Rjave In se Igrale vojake; ko pa so šle na roparski čl je treba streti glavn prej ko useka! Ml te nismo posablll
znamenitim, popolnoma zmall-čenim lovskim rogom, iz katerega zna privabiti, in to samo on, tako imeniten »tra-ra tra-ra«, da ti kar srce zaigra, ko ga poslušaš iz oddaljenega stojišča, takrat sta si z marsikaterim brakadarjem v laseh, posebno če njegovi štirinožnl pomagači bolj slabo iščejo in če Lojze nima v nahrbtniku malo -kačje sline«. Takrat je njegov vedno nasmejani obraz precej kisel. Tudi nekaj ščetinarjev je že položil na dlako. Nekateri naši lovci Lojzeta sicer sumijo, da ima neko posebno -žavbo«, s katero se namaže, kadar gre čakat ščeti-narje, ker drugače de bi tako radi hodili za njim. Tokrat Lojze ni imel nič -kačje sline« v nahrbtniku, tudi namazal se ni, zato so ga zares obiskali kar trije medvedje. Verjetno Je bila to medvedka z dvema mladičema.
Da ne bo medvedje zamere!
Ce bi tiskarski škrat poznal dolenjske medvede, jim verjetno ni bi upal zagosti tako, kot si jo je privoščil v drugem nadaljevanju minuli teden. Drugi stavek drugega odstavka v zadnjem nadaljevanju zgodb o naših medvedih na tej strani se mora namreč pravilno glasiti takole:
»... Saj se je le malokateri naših lovcev upal ostati v teh skoraj neprehodnih gozdovih preko noči, predvsem zaradi vedno večjega števila medvedov, ki niso, kot je praksa pokazala, vedno pripravljeni bežati pred samotnim lovcem .. .*
Tako mora biti zapisano, ne pa tako, kot je bilo minuli teden, ko je bilo moč razbrati, da -so medvedje vedno pripravljeni bežati pred samotnim lovcem«. -I, potem bi bili zajci!« je dejal eden izmed znanih novomeških lovcev in stalni gost Brezove rebri — in že zavoljo tega in ugleda naših kosmatincev popravljamo neljubo napakico. Res, da ne bi medvedje zamerili!
Uredništvo
Še 172 novih!
Zbiranje novih naročnikov Dolenjskega lista navzlic slabemu vremenu ni prenehalo. Rekord tedna Ima spet pošta Šentjanž (v sevniškl občini), ki je poslala še 20 naročnikov in dosegla s tem ie 151 novih naročnikov!
S tem si je pridobila pravico do posebne nagrade 6.000 dinarjev, razen tega pa bomo pošti v Šentjanžu izplačali za 151 novih naročnikov 7.550 din za trud in požrtvovalno sodelovanje.
Skupno se je od 16. decembra 1959 do torka 26. januarja 1960 na novo naročilo na naš tednik 1719 novih naročnikov:
Občina BREZICE..... 458 novih naročnikov
Občina SEVNICA.....512 novih naročnikov
Občina SENOVO......98 novih naročnikov
Občina VIDEM-KRSKO ... 221 novih naročnikov Stari del novomeškega okraja 292 novih naročnikov Rasne pošte v LRS ln FLRJ . 116 novih naročnike Inozemstvo........22 novih naročnikov
Najdelavnejše pošte v zadnjem tednu: Brežice (10 novih naročnikov),  Pišece  (7),  Šentjanž  (20),  Brestanica (9), Senovo (8), Leskovec (8) itd.
Pismonoše, uprave polt I
RAZPISUJEMO POSEBNO NAGRADO
10.000 dinarjev
za pošto ali pismonošo, ki bi dohitel in presegel uspeh pošte v Šentjanžu, ki je dobila doslej že 151 novih naročnikov! Pri tem bomo upoštevali vse naročnike, ki so jih posamezne pošte ali pismonoše pridobili po 16. decembru 1959!
ČLANI SOCIALISTIČNE ZVEZE1 Naročite se na glasilo Okrajnega odbora SZDL Novo mestol Priporočite naš pokrajinski tednik svojcem, prijateljem in znancem, ki lista še ne dobivajo na svoj naslov!
Ne pozabite: vsi stari in novi naročniki bodo sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki ga bomo razpisali 17. februarja 1960 ob desetletnici izhajanja Dolenjskega lista!
Rdeči medved, daljni ameriški sorodnik naših kosmatincev
ZANIMIVOSTI
Pitna voda z morskega dna
Ob vsej jadranski obelj. ao zelo pogostna tako imenovane »Vrulje« — podmorska izviri sladke ln tud$ »redi poletja mrzle vode. Sedaj so na t« »vrulje« postali pozorni jugoslovanski geologi. Soddjo namreč, da Je mogoče te vrulje iskoristiti za oskrbovanje s p tno vodo, ki je posebno primanjkuje v kraških področjih Dalmacijo.
Sladki beton
Jugoslovanski strokovnjak^ ki se ukvarjajo s znanstvenimi vprašanji stavbarstva, predlagajo, da bi odpadke sladkorne melase (pri proizvajanju sladkorja iz sladkorne pose) uporabili kot važen otement pri pripravljanju betona. B tem bi znižali porabo »plestifikator-Jev«, ki jih moramo uvažati in so setavni del betonskih konstrukcij. Ti strokovnjaki pravijo, da bi bil zelo primeren plastiflkator odpadni material domačih sladkornih tovarn. Do« dajali bi ga betonski masi ln beton bi postal bolj čvrst in trajnejši. Kaže, da bo »sladki beton« imel ie velik pomen v stavbarstvu.
Kačje piščali
V vaseh na obronk h Sar planine, kjer so prebivalci Izvrstni živinorejci in proizvajalci ovčjega sirs (kačkavala) so aa ohranile »kavale« pihalni glasbeni instrument, podoben ono-cevni piščali, le da Je daljši, lma več luknjic, hna pa tudi nekoli-
ko drugačen, otožno pobarvan zvok. Sarplaninci to svojo piščal običajno »oblečejo« v kačjo kožo. Te kože najdejo pastirji spomladi, ko se kače levijo.
VESOLJSKE SKRBI
»Tule berem,*' pravi sladokusec,« da bomo lahko kmalu potovali na Mars...*
»No, prav; ampak zakaj iako zaskrbljeno gledaš?«
»Zanima me, če na Marsu redijo prašiče!«
MED DEKLETI
»Poglej no, kako krasne obrvi imah
»Hm, seveda: saj je imela v risanju zmeraj pet.«
Po svetovnih velesejmlh so začeli uvajati filmske predstave kot bistveni del razstave, ki si Jih je treba ogledatL Tudi naie Gospodarsko razstavišče v Ljubljani se ie poslužuje tega propagandnega sredstva. Ponekod pa uvajajo poseben sistem prikazovanja filmov na tako imenovanih pol i ekranih — na več platnih hkrati v posebni areni. Slika kaže prikazovan,J« filmov na pollekranih na zadnjem velesejmu v Brnu na Češkoslovaškem.
Živalska
Dva psa sta se prav grdo zravsala za kost. Videč, da sta enako močna, sta zaprosila ovco, naj odloči, kateremu pripada kost. Ovca je kost vrgla v potok.
»Zakaj si to storila?« sta jo vprašala presenečena psa.
»Zato, ker sem vegetarijanka!«
UPRAVIČENO TARNANJE
»Po trnom res nesrečo in smolo,« potoži ovca. »Plačati moram največji davek na dohodek: ostrižejo me do gole kože.«
na SESTANKU
»Tovariši, kako je pa z bor~ bo proti alkoholizmu?«
»Mi smo za mimo rešitev v$eh spornih vprašanj.«
PREDMETI se PRITOŽUJEJO ' Pepelnik: »Svinjarija, vsak otrese vame!«
Cigareta: »Pa sem res neumna — samo jaz izgorevam pri delu!«
Električno stikalo; -Ali sem reveži Vsak me obrača kakor se mu zljubi!«
Televizor: »Nesramnost ■»» vsi zijajo vame!«
Copata: »Jaz sem pa kar zadovoljna. Res hodijo po meni, toda mož v hiši je še na ilab-Šem, ker je pod mano!«
V Bstumu so te dni spet spustili v morje nov hldroglf-ser, ki so ga nazvali »Povodna ptica«. V Sovjetski zvezi ao za hiter potniški promet na vodH začeli vedno bolj uvajati nagle hldrobuse, ki visoko nadkriljujejo navadne potniške ladje. Hldrobusi lahko sprejmejo od 60 do 260 potnikov, ao pa dvakrat ali celo trikrat hitrejši od navadnih potniških ladij na rekah in jezerih ter na morju.
KAREL GRABELJSEK:
MOST
(Odlomek Is romana)
Vrnil se je na cesto. Se je pri Boštjančku kaj zgodilo? Gospodinja Je prav tedaj prišla ns vezni prag. Zdela se mu je taka kakor vedno; od dsleč tudi nI mogel videti, če je kaj prestrafiena zaradi nočnih strelov. Toda ako bi m pri njih kaj zgodilo, bi povedala, če ne drugače, z Jokom. Vrnil se je v hišo. »Res so se spravili nad psa,« je povedal ženi. »Vrgel sem ga v Spančkovo dolino, ne pulčaj otrok tja.« Zdelo se mu Je bolje, da otroci ne zvedo, kaj se Je zgodilo. »In drugega nič?« je vprašala. »NI videti.« Opazil Je, da se j« olajšano oddahnila.
Pozsjtrkoval je in odšel na delo. Ko j« lol mimo Jerine hiSe, Je zagledal na steni črn odtis velike, moške dlani. Spreletel ga Je srh ln noga mu Je zastala. A že naslednji trenutek je korake pospešil in pri tem bla-groval soseda, ker mu ni treba mimo Jeri-neg« doma. »8 tem ljudi že dolgo strašijo,« se Je skušal tolažiti. »Skoraj vsako jutro je kje narisana ta črna roka, toda doslej se nI še nič zgodilo, razen da so nekaj ljudi zaprli. Najbrž »ta bila tudi tinte dva strela samo ta strah«
Kljub taki tolažbi pa ga Je pri srcu tiščalo, da bd moral nazaj domov, da ženi pove o tsj
črnd dlani. Ura pa je bila sedem In moral bi že biti v paritetami. Se bolj je pospeSil hojo. Pred njim je drobil Boštjanček, ki je bil tudi pozneje odšel od doma kakor druge krati. Najbrž prav tako zaradi nočnega streljanja.
Ko se je opoldne vračal mimo Jerlne hiSe, je bil tisti črni odbi« *e vedno na steni, okna pa zaprta. To mu Je tesnobo Se povečalo. »Ali je Jera kam Sla?« je vprašal ženo.
»Ne vem, nisem je videla.«
»Crno roko so Ji ponoči narisali na steno,« Je povedal z glasom, iz katerega Je silila tesnobna skrb.
.Mllenka je povedala,« Je odvrnila žena s podobnim glasom.
»Pogledat nisi šla?«
»Ne«
»In nje res nisi nič videla?« »Nisem«
»Čudno, saj Je bila sinoči doma, videl sem Jo, ko Je zapirala kure. Pozneje pa sem videl luč v aohi.«
Ničesar mu nI odvrnila. Zato Je rekel oziroma vprašal: »K BoStjunčkovi nisi Sla?«
»Ona je bila tu,« Je povedala. «Tudl pri njih »o slišali streljanje. Pravi, da priseže, da Je bilo pri Jerl«
»Gledat pa nista lli?«
»Vaju sva čakali.«
Maj Je Mele sprevidel, da se ne bo mogel izogniti temu, kar hi moral že zjutraj napraviti. A sam al ni upal Iti k Jerl. Poslal je po BoStjančka in potem so se vsi štirje doblM pred Jerlno hišo, on z ženo ln Boštjan-ček ter BoStjančkova. Vrnta so bila še vedno zaprta. Mele Je pobutal, nato pa močno »tresel za kljuko.
»Saj Je zadaj okno odprto,« Je rekla BoStjančkova.
»Previsoko Je tam,« Je dejal. Kljub temu so se vsi štirje odpravili za hišo. Našli so lestev, a Je bila polomljena.
»Nič ne pomaga, vdreti bomo morali,« Je tiho dejal Boštjanček.
»Saj imaS ti tudi lestev.« Je rekel Mele.
Toda niao 911 ponjo, najbrž zato ne, ker bi bilo vsakemu tesno, da bi moral prvi v hiSo, drugI pa bi čakali pod lestvijo. Vrnili so se pred vezna vrata. Mele Je poiskal kol in Je z nJim toliko vzdignil vrata, da Je popustil zapah na ključavnici ln so mogli odpreti vrata. Prijeten, hladen zrak Jim Je zavel lz veže. Tesnobno so se ozirali po kotih, a niso opazili nič posebnega. Iz veže so lil v kuhinjo, od tam v veliko sobo ln Sele nato v čumnato, kjer je Jera po navadi spala.
Prvi je vstopil Mrle. Mrzel pot mu Je oroail čelo. Opogumljale ga Je le to, da so bili on! tik za njim, da le lahko prijel Bo-Itjančka za roko in ga |x>tegnil za sabo.
Eno okno Je bilo res odprto, drugo pa zaprto, a s popokanlml In razbitimi lipami. To tleh Je bik> vse polno steklenih dr obes v,
med njimi pa še okrašen omet. Neki poseben duh Jim je udarjal v nos, v oči pa razen prej omenjenega Se krvave in zmečkane rjuhe ln — to so se oči najbolj branile gledati — razmesarjeno Jerlno telo. Noge so JI visele čez stranico, truplo pa je ležalo počez, glava ukrivljeno naslonjena na steno. Videt' Je bilo, kakor da Je Jera hotela s postelje, pa jo je prej doletela smrt. Obraz, ki Ji Je bil najmanj razmesarjen, Je Se mrtev odseval silno grozo, ustnice so bile odprte, bržčas je hotela zakrlčatl, pa Ji Je smrt zadržala krik na njih.
Brez diha so strmeli v to straSno podobo. »Kristus,« je zašepetal Mele. Začel se Je ritenski pomikat! nazaj ln drugI za njim. Nu hodniku so se obrnili In pohiteli na cesto, knkor da Jim je v hiši zmanjkalo zraka.
Sele pod toplim, svetlim soncem so ti nekoliko opomogli.
»Povedati bo treba,« Je čez nekaj časa rekel BoStjanček Drugega v tlstsm tesnobnem razpoloženji nI mogel reči.
»Komu?«
Na to nI nihče vedel, kaj bi rekel. Sele po daljšem molku se Je oglasila MeleSks:
•Saj vedo, saj s   jo oni ...«
ZastrmelJ »o se v črno liso na steni. Obris Je kazal, da J«- Imel tisti, ki ga je napravil, velika dlan, v grozi, ki Jih Je obhajala, pa se Jim Je ta obris zdel Se večji. Vsi prsti so bili razločni ln srednji, sredinec ni bil večji od prstanca ln kazalca, temveč nekoliko manjši. Tisti, ki Je pritisnil dlan na steno, je moral Imeti srednji prst pokvarjen.
»Mesar,« je dejal Boštjanček polglasno. »Mislil?«
»Saj vidi! roko. Take šape nima nihče drug. In Is ta prst.«
To Jim J« vzbudilo le večji strah. Mesar! Poznali so ga, čeprav ni bil domačin. Na Vrhniko Je prišel pred kakim letom, baje r Dolenjskega. Baje Je bil prej partizan, pa je moral od partizanov pobegniti. Zdaj Je bil eden najbolj zagrizenih belogardistov. Kakor stekel pe* Je letal po zasedah ln hišah. Ljudje so pravili, da Je on znčel strašiti s t0 črno roko. Zdaj so tudi Meletovl ln BoStjančkovi spoznali, da Je to res, Samo on ima taksno roko. A zdaj to nI več samo za strah, to Je, Kristus, to Js ...
»Nekomu bomo vendar morali povedati, isj Je ne moremo pustiti kar tako.« Jo rekla Boltjančkova.
Prestrašeno so Jo pogledali. Bilo Jim 1* kakor davi, ko si niso upali vstati.
»Saj vedo,« Je dejal Boštjanček.
»Vedo ... Toda tarsdl pogreba ...«
»A kdo naj gre povedat?«
»Kdo?«
Roman Karla OratoeJJIks Wo«» ^J'^ ba Borer » LJubljani !»»> !• Vktt-igndha skromne. nt>sn«n» ,„.l01.nr. vlsiko U leta l»«4 v caaii. "L* fn
dlsllčna -crna roka- ."'*",.,,.„ n stani-
'  borcev sa svononn.