NcClovešfta wo jna sredsfta Poskusi, izločiti necloveška vojna srcdstva. so stari najmanj 800 let. Leta 1139 se je vršil drugi lateranski cerkveni zbor. Ob tej priliki so predlagali skofjp, naj oblasti prcpovedo uporabo tedaj najnovejšega bojnega orožja takozvano »Matraa-pušice«. Te velike jeklcno pušice so i>rodtift vsak oklep in jc z železjem zavarovani vitez bil brez moči napram strelcu iz zasede. Cerkveni zbor je sklenil, da sc te pušice prcpovedo, papož je potrdil sklep škofov in j.e izdal tozadevno pismo (cncikliko) na naslov celotnega katoliškega sveta. Od omenjenega papeževega koraka je minilo osem stoletij, ne da bi bil potihnil boj proti nečloveškint bojnim sredstvom. Rcsnični zaključki tega boja pa so 03tali do današnjcga dnc prav malenkostni. Ženevska posvetovanja mednarodnega Rdečega križa so dosegla, da jc bila prepovcdana. za celi svet raba dumdum patron. Nikdo sc za to prepoved ni zmenil in rajna Avstrija jo začela prva v svetovni vojni streljati na Ruse z dum-dum patronami. Društvo narodov jc izdelalo načrt prepovedi glede rabe strupenih plinov v vojni, a je padel ta predlog na najhujši odpor. Najnovcjša razorožitvena konferenca v Ženevi se je bavila kakor latoranskih cerkveni zbor z izločitvijo nečloveških vojnih sredstev. Bojna tehnika je od svctovno vojnc do danes nevcrjetno napredovala. Avtomatična puška ter strojnica bosta orožjo bodočo vojne. Tanki, ki so igrali zadnja leta svetovne vojno veliko ulogo, zavzcmajo danes glede modeme opremc armad prvo mesto. Moderni tanki dosežejo na navadni cesti hitrost srednjc močnega avtomobila. Preko polj in gričev brzi tank s 30—40 km na uro. Kolona tankov ne pozna ob času napada nikakih ovir, ker gro preko potokov in rek, do živega jej nc morc ne topništvo in ne strupeni plini. Strojna vojna, ki ogroža celokupno človeštvo 20. stoletja z vsemi grozovitostnii, jc najbolj nečloveški naein borbe, ki je oaamljcn v, zgodovini. Bombe, ki bodo vržene.na tisoče in tisočo iz višine več tisoč metrov; .stvupeni plini. ka.erim bosta z isto smrtno ncvarnostjo izpostavljena vojnk in civilist; smrtonosni žarki, na kojih izpopolnitvi se dela z mrzlifino naglostjo, no bodo delali nobenega razločka med vojakom v jekleni freladi, raed delavcem v delavnid, mecl mirniin po.riikom na cesti in med otrokom na igrišču. Nova vojna. najbolj nei.loveška ter najbolj strahotna, kar jih pcK_na dosiej svet, bi pomonila po mnenjn evropskih državnikov unifienje Evropp in konec zap&dne kuUure.