V k ljub š tev iln im časop isn im vestem in kn jig i S. K r a š o v c a » J a p o n s k i p r o d o r (L jub ljana , 1980), ki so c io lo ško in zgodov insko o p isu je tako im enovan i jap o n sk i po jav ozirom a japonsk i gospodarsk i vzpon med sve tovne ve lesile , je p ri nas še vse p rem a lo poznan izredn i napredek te dežele na raznih ' ravneh. Udeleženci kongresa so ga spoznali na p redkongresn ih , m edkongresn ih in po- kong resn ih eksku rz ijah , iz č la n ko v japonsk ih av to rjev v rev ijah Geo Ju rn a l št. 3 in 4, le tn ika 1S80, Japonsk i posvečenem zvezku rev ije E rdkunde (2/1980), iz tiskan ih vodn ikov po eksku rz ijah , z la s ti pa iz rep rezen tančne kn jige » G e o g r a f i j a J a ­ p o n s k e « (G eography o f Japan, T okyo 1980, 440 s tran i). Izdala jo je Zveza ja ponsk ih geografov. S kora j vse dn i tok ijskega zasedan ja so po teka le se je genera lne skupšč ine MGZ, ki so b ile nam en jene o rga n iza c ijsk im vprašan jem naše zveze. M nogim se zdi de lovan je MGZ preveč razde ljeno na se kc ije in de lovne skup ine in prem alo povezano, ka r vse k liče po te m e ljiti re fo rm i. To pa so od lož ili do 25. m ed­ narodnega geogra fskega kongresa, ki bo I. 1984 v Parizu. V Tokyu so p o trd ili s ko ra j vse p red loge za nove kom is ije in de lovne skup ine. Po tok ijskem kongresu je na čelu M GZ dosedan ji p rv i podpredsedn ik , n ig e rijsk i p ro fe so r A k in L. N abogun je , ki je zam en ja l ang leškega geogra fa M. W ise-ja. Med g e o g ra fsk im kongresom v Tokyu je p o teka la tud i deseta m ednarodna kon fe renca M ednarodne ka rto g ra fske zveze. K a rto g ra fi so skupno z geogra fi p rip ra v ili v 55. nads trop ju s to lp n ice v tok ijskem trgovskem sred išču Š in juku m ed­ na rodno razstavo te hn ičn ih ka rto g ra fsk ih in geodetsk ih sredstev, ka rt, geogra fske lite ra tu re in 82 n ac iona ln ih a tlasov. Med s ledn jim i se je po jav ilo prece j novih izdaj iz dežel v razvo ju (južna A m erika, A fr ika , južna Azija). Jugos lav ija je b ila sk rom no zastopana. Med deželam i, ki so s posebno ob javo p reds tav ile svo jo geogra fijo , je b ila tud i Jugos lav ija . V od je n ac iona ln ih de legac ij so spre je li d rug i zvezek G eograph ica lugoslav ica . I. Gams Simpozij komisije za ruralni razvoj pri mednarodni geografski zvezi v Naganu (Japonska) 24th In te rn a tio n a l G eograph ica l C ongress 1980. Jo in t M eeting o f the Com ­ m iss ions on A g ric u ltu ra l P rod u c tiv ity and W orld Food Supply (C13) and on Rural D eve lopm ent (C14). 25— 31 August, 1980. N agano. V času pred 24. m ednarodn im geogra fsk im kongresom v Tok iu je M edna­ rodna geogra fska zveza o rg a n iz ira la s troko vn a srečan ja svo jih kom is ij, med n jim i kom is ije za ru ra ln i razvo j in kom is ije za p ro d u k tivn o s t km etijs tva in svetovno p reh rano, ki sta zaseda li na skupn ih in ločen ih sestank ih . S rečan je je b ilo v N aganu, s red išču bogate km etijske p o k ra jin e osredn jega dela o toka Honšu, ki so ga izb ra li p rire d ite lji o č itn o z nam enom , da bi č im ce lo v ite je p rikaza li razvoj japonske ru ra ln e pokra jin e . N aganska ko tlin a je nam reč znač ilen p rim e r s tru k ­ tu rn ih sprem em b km etijs tva taiko v p re te k lo s ti ko t posebno po d rug i sve tovn i vo jn i, ko je japonsko podeže lje pod vp livom h itre in d u s tr ia liz a c ije dožive lo še posebno m očno tra n s fo rm a c ijo . V logo posam eznih km etijsk ih panog ozirom a k u ltu r, npr. go jen je bom baža pred ve lik im ' razm ahom sv iia rs tva , um ik te panoge in u ve lja v lja n je novih ku ltu r, med n jim i z la s ti kom e rc ia ln o p ride lovan je sadja in nam iznega g rozd ja po zadn ji vo jn i, so ob ravnava li š te v iln i japonsk i geogra fi. Posebno poudarjena je bila na sim poziju p rob lem a tika japonskega km etijs tva , ru ra ln o p la n ira n je in ru ra ln i razvo j s p rikazom raz lik med tra d ic io n a ln o in sodobno s tru k tu ro podeže lja . Spoznavan ju spec ifičnega razvo ja km etijs tva v sm eri m oderne p o lik u ltu re sta b ili nam en jen i tud i dve enodnevn i eksku rz iji, p rva v obm očje m o­ dernega nam aka lnega sad ja rs tva , p ride lovan ja nam iznega grozd ja in riža, druga v obm očje nazadu jočega sv iia rs tva , neka te rih posebn ih k u ltu r (gobe, hren) in ž iv ino re je .* ■ Več o tem g le j sp redo |: B B e l e c , S p o ti po la p o n sk i km e ti|s k i p o k ra jin i. Ob p rev ladu joč i usm eritv i v reg io n a ln o ru ra ln o p rob le m a tiko pa s rečan je ni zanem arilo tip o lo g ije in s is tem ov km etijs tva v d rug ih de lih sveta, n jegovo tra n s ­ fo rm a c ijo in a k tu a ln o p rob lem a tiko , povezano s p roces i in d u s tr ia liz a c ije in u r­ ban izac ije . S krbno p rip rav ljenega s rečan ja obeh kom is ij se je ude lež ilo oko li 60 dom ačih in 40 d rug ih geogra fov, svo je raz iskova lne rezu lta te pa je p reds tav ilo 17 re fe ren tov iz Japo nske in 16 iz M adžarske, Finske, ZDA, Kanade, Ve like B ritan ije , Be lg ije , Zvezne repub like N em čije , N igerije , Ind ije , Bang ladeša, Hong Konga, s Ta ivana in iz Jugos lav ije . Od jugos lovansk ih geogra fov se je s im pozija , razen podp isanega, ude ležil d r. Ivo C r k v e n č i č, ki je p reds tav il t i p o l o g i j o r u r a l n e g a p r o s t o r a n a p r i m e r u n a c i o n a l n e g a p a r k a P l i t ­ v i c e . Delo kom is ije za ru ra ln i razvo j, ki jo vodi dr. G yörgy Enyedi, je nedvom no ze lo p lodno. V času po 23. m ednarodnem kongresu geogra fov v M oskvi leta 1976, ko je kom is ija zasedala v O desi, se je sesta la še na F inskem (Oulu), v N ig e riji (Jos) in na M adžarskem (Szeged). N asledn je s rečan je je predvideno a p rila 1981 v ZDA (Fresno), in s ice r na tem a tiko »Teorija in praksa«. B oru t Belec Posvet o programu raziskav varstva okolja v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije za srednjeročno obdobje 1981— 1985 (P ortorož, 8.— 9. 12. 1980) Kom is ija za va rs tvo oko lja p ri RSS, ki jo je vod il dr. P. S tegnar, je p rip ra v ila dvodnevn i posve t o p rog ram u raz iskav varstvai oko lja . O snovn i nam en posveta je b il k r it ič n o o ce n iti dosedan je raz iskova lno delo na pod roč ju va rs tva oko lja in podati osnovne sm ern ice za raz iskave v naslednjem sredn je ročnem obdob ju . V im enu RSS je posvet o tvo ril dr. V. K lem enč ič (predsedn ik IO RSS) in poudaril n u jn o s t usk la jenega dela na raz iskova lnem področ ju , k je r se sreču je jo izva ja lc i raz iskav va rs tva o ko lja n a jra z lične jš ih s trok . V uvodni, p le n a rn i seji je b il podan k r it iče n preg led in ocena raz iskova lne de javnos ti na tem pod ro č ju v p re tek lem obdob ju . N ada ljne de lo pa je tek lo po posam eznih sekc ijah in s ice r: z rak, h rup (Z. P e t k o v š e k , P. G s p a n ) ; vode (J. Š t i r n , M. R o š ) ; ve g e tac ija , tla , h rana (M. Š o l a r ) ; k ra jin a in b iva lno o k o lje (I. M a r u š i č , D. P l u t ) in p rede lava odpadkov in o s ta lo (M. P o l i č , S. Z a k r a j š e k ) . Z a k lju čk i sekc ij so se sm ise lno u re d ili in skrajšaili in b ili ob koncu posve ta podan i ko t z a k lju čk i posveta , ki so nas ledn ji; 1. D osedanje raz iskave na pod ro č ju va rs tva o k o lja s ice r p rav ilom a sesto je iz fra g m e n ta r ičn ih p roučevan j, so pa p rispeva le k reševan ju m nog ih prob lem ov, s ka te rim i se je d ružba na tem pod ro č ju sooča la v p re tek lem obdobju . 2. O nesnaženost o ko lja je na m nog ih pod ro č jih S loven ije ve lika in narašča. Za izbo ljšan je s tan ja je po trebna povečana usm erjena raz