TRGOVSKI
IST
Časopis za trgovino, Industrijo !« obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo; 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953’
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, 3. februarja 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 13.
Elektrifikacija banovine.
V naši javnosti se je o elektrifikaciji banovine še pred kratkim živahno razmotrivalo. Zato bo brez dvoma zanimalo tudi gospodarske kroge, kako se program izvaja. Radi tega priobčujemo pa zadnji »Samoupravi«, ki jo izdaja banska uprava, nastopni informativni članek.
»Po programu, ki ga je začela izvajati banovina v letu 1930., elektrifikacija banovine uspešno napreduje. Največje in najvažnejše delo, ki ga je vršila banovina v preteklem letu na polju elektrifikacije, je zgradba daljnovoda visoke napetosti Velenje —Črnuče. Ta daljnovod je dolg 65 km(
V Črnučah se bo zgradila takoj začetkom leta 1931 velika transformatorska postaja, v kateri se bo transformiral električni tok, ki bo prišel po glavnem daljnovodu iz Velenja, za enkrat z napetostjo 35.000 voltov, pozneje pa z napetostjo 60.000 voltov na nižjo napetost in bodo izpeljani od te transformatorske postaje vodi z napetosjo 20.000 voltov v smereh proti Domžalam in Kranju ter Litiji, proti Gorenjski, Dolenjski in Notranjski. Od teh daljnovodov z napetostjo 20.000 voltov bo mogoče na poljubnih mestih prikljapljati potom manjših transformatorjev lokalna omrežja, ki bodo služila elektrifikaciji posameznih krajev.
že izdelava načrtov za glavni daljnovod Velenje—Črnuče je zahtevala mnogo časa in mnogo truda, posebno še, ker je svet preko Trojan, koder bo daljnovod izpeljan, hribovit. Vsled tega zahteva gradnja tako dolgega in važnega daljnovoda mnogo truda in naporov.
Gradnja daljnovoda, ki bo tvoril glavno postajo za nadaljno elektrifikacijo banovine, se namerava tako po spešiti, da bo dograjen daljnovod v aprilu leta 1931. Doslej se je po izvršenem trasiranju posvečala največja skrb pravočasni in hitri dogotovit-vi betonskih temeljev za velike železne drogove.
Teh temeljev pozimi, ko zapade sneg in nastopi hud mraz, ne bi bilo možno graditi.
Na vsej progi od Črnuč do Velenja je projektiranih 114 železnih drogov. Naj večja drogova bosta stala na obeh bregovih Kamniške Bistrice in bosta visoka 34 m, največje razpetje med dvema drogoma bo pa znašalo v bližini Krašnje 453 m.
železni drogovi so že naročeni, deloma v tovarni tudi že gotovi in se prične s postavljanjem istih že v mesecu januarju.
Betonske temelje za te železne drogove je gradila Stavbna družba v Ljubljani. Vse delo je bilo dogotovljeno že pred nastopom mraza, za kar se imamo zahvaliti ugodnemu jesenskemu vremenu. Zadnji temelj je bil zabetoniran neposredno pred Božičem dne 20. decembra 1930.
Betoniranje temeljev je bilo združeno s težkočami, ne samo vsled tega, ker morajo biti temelji izdelani zelo solidno in točno, marveč tudi predvsem vsled velikih terenskih ne-prilik. Delo je bilo raztreseno po 65 km dolgi progi na 114 različnih mestih. v progi od Krašnje do Ločice preko Trojan ni bilo možno dobiti v bližini stavbnih jam materijala, primernega za betoniranje. Vsled tega 3© bilo treba pripravljati pesek in gramoz v posebnih kamnolomih, oddaljenih včasih po več kilometrov od kraja porabe. Razvažati ga je bilo
treba od drž. ceste Trojane—Celje po slabih, strmih poljskih potih, včasih tudi po popolnoma nedostopnih krajih do mesta uporabe, večkrat so morali delavci znositi ves za temelje potrebni gradbeni material, pesek, gramoz, cement in drugo — na hrbtu v precejšnje razdalje do stavbnih jam, ker drugače ni bilo mogoče priti na hribe, na katerih bodo stali železni drogovi. Nekateri taki temelji so pa zelo veliki, najdejo se taki, ki imajo preko 40 kub metrov betonskega zidu.
Kako ogromno delo je bilo izvršeno v pretekli jeseni z dogotovitvijo betonskih temeljev, se more presoditi iz sledečih podatkov:
Za vseh 114 temeljev je bilo potrebno nad 2.700 kub metrov betonskega zidu, vbetoniranega je pa v temeljih okroglo 3-5 vagonov železa. Pri zgradbi temeljev je bilo zaposlenih od meseca avgusta počenši stalno 150—200 delavcev. Vsi stroški za napravo temeljnih podstavkov znašajo skoraj 1,700.000 Din.
Na progi od Velenja proti št. Petru v Savinjski dolini se že postavljajo leseni drogovi. Ti drogovi bodo pritrjeni v železo-betonskih podstavkih System-Ritter. Podstavki so že vsi gotovi ter tudi že deloma po progi razvoženi. Poleg 114 železnih drogov, bo na progi od Velenja do Črnuč potrebnih 346 lesenih drogov.
Revizija avstrijske carinske tarife.
Te dni bo predložena parlamentu nova carinska tarifa. Avstrijski agrarni krogi zahtevajo povišanje carinske tarife, tičoče se agrarnih produktov. Tako n. pr. zahtevajo, da se poviša carina za pšenico na 40 S (464 Din) za q, za moko pa na 58—65 S (464—520 Din). Do sedaj je znašala carina za ipšenico 2*88 S (23 Din), a za moko 7-20 S (57-60 dinarjev), zahtevajo torej, da se carina poviša 14-kratno! Ako bi avstrijska vlada sprejela te predloge, pote® bi popolnoma onemogočila trgovinske pogodbe z Jugoslavijo dn Madžarsko. 2e ko je hotela pri zadnjih pogajanjih avstrijska delgacija povišati carinsko postavko za žito na 8-kratno višino, se je temu madžarska vlada uprla, tako visoko povišanje, kot ga zahtevajo avstrijski agrarci, pa izključuje vsaka pogajanja sploh.
Ali je res pri nas svinjska kuga tako razširjena?
Po službenih podatkih posameznih banskih uprav se je konstatirala v razdobju od 1. do 15. januarja t. I. svinjska kuga v 130 občinah z 622 okuženi-nd hlevi. Sikoro vsi ti slučaji so spora-rcni in p0 večini v moravski in donavski banovini; tu se pa javlja svinjska kuga pred vsem pri onih svinjah, katere skupaj pasejo.
V	isti in celo večji meri se dobi svinjsko kugo tudi v drugih državah. Na Madžarskem n. pr., ki je po teritoriju manjša od naše države, so konsta-tirali kugo v 281 občinah z 977 hlevi. Pa tudi v Avstriji vlada svinjska kuga v 87 občinah z 172 hlevi.
Iz tega je razvidno, kako neumestna je bila prepoved avstrijske vlade, tičo-ča se uvoza naših svinj v Avstrijo pod pretvezo, da vlada v naših krajih svinjska kuga epidemično. S preklicem prepovedi je Avstrija popravila svojo zmoto.
Razen navedenega so bile Kranjske deželne elektrarne, ki grade v imenu banovine električno omrežje, tudi drugod zelo zaposlene. V letu 1930, je bilo priključenih na banovinsko električno omrežje 17 vasi severno Kranja. V ta namen je bilo dograjenih 12 km daljnovodov visoke napetosti, 7 zidanih transformatorskih postaj in 15 km lokalnega omrežja.
Na omrežje Završnice sta bili dalje priključeni tudi vasi Zaloše in Dobrepolje.
Dograjen je bil 11 km dolg daljnovod Velenje—Dobrna, tako da dobiva Dobrna električni tok že iz Velenja. Podaljšan je tudi daljnovod od Šoštanja do Topolšice, ki je dolg 4 km in v Topolšici je dograjena transformatorska postaja.
V letu 1931. čaka elektrarne zopet novo delo. Treba bo dokončati daljnovod Velenje—Črnuče, zgraditi v Črnučah in v Podlogu v Savinjski dolini transformatorske postaje ter graditi od teh postaj pred vsem daljnovode 20.000 voltov ter priključiti čim več krajev v bližini teh daljnovodov na banovinsko električno omrežje.
V teku so tudi že preddela za gradnjo daljnovoda 60.000 voltov iz Črnuč do Završnice, ki tudi mora biti že gotov koncem tekočega leta. Zgraditi bo treba tudi v bližini Kranja v Žirovnici ob tem daljnovodu večje transformatorske postaje.«
Gradnja novih pošfnih poslopij v Jugoslaviji.
'V ministrstvu za gradbe se je izdelal načrt za gradnjo 350 poslopij za pošto, brzojav in telefon po vaseh in mestih.
V	ta namen se bodo izdali posebni boni, iki se bodo vsakoletno odplačevali v s vrh o amortizacije investiranega denarja. Podjetniki ne bodo dobili za gradnjo denarja, ampak te bone, ki pa bodo imeli varščino v budžetu ministrstva za gradnje in v čistem dobičku poštne hranilnice, ki znaša letno preko 40 milijonov Din. Če se bo ta sistem obnesel, bodo tudi druga ministrstva pričela na isti način graditi poslopja svojega resora.
DRAŽBA KOŽ DIVJADI DNE 26., 27.
IN 28. JANUARJA.
Naprčdaj je bilo mnogo več blaga kakor prejšnja leta. Kakovost kož radi mile zime in ker ni snega, primeroma slaba. Blaga je bilo 40% iz Dravske banovine, 60 od sto pa iz o-stalih delov države, zlasti iz Hrvatske (lisice), Dalmacije (kune belice) in Bosne (lisice). Kupcev je bilo mnogo več iz Zagreba, Trsta, Inomosta, Dunaja, Leipziga in letos prvič tudi is Amsterdama. Vendar je bilo povpraševanja malo in še to le za prvovrstno blago. Kupci so se predvsem zanimali za kune belice, jazbece in prvovrstne gorske lisice. Vzrok manjšemu povpraševanju leži v tem, ker Amerika letos ni reflektant za kože in pa radi splošne gospodarske krize. To je seveda vplivalo tudi na cene, ki so zelo padle. Značilno je, da ima Leipzig in Newyork še vse lanskoletne zaloge. Vendar pa so bile v primeri s svetovnimi cenami dosežene še dovolj ugodne cene. Prihodnja dražba se vrši dne 23. marca 1931.
Fr. Zelenik.
Disciplina.
Nimam v mislih discipline, ki je tesno zvezana z vojaškim komisom, ampak mislim na disciplino v službi trgovine. Tudi tukaj je in mora biti doma disciplina, ali kakšna je ta disciplina?
Priznati moramo, da je danes mno-gokaj boljše v trgovini, kot je bilo svoje čase, ali reči pa tudi smemo, da so tudi prejšnji časi imeli marsikaj dobrega. Niso daleč za nami časi, ko sta bila trgovec in nastavljenec bolj navezana drug na drugega, ko je bil nastavljenec bolj član rodbine kot pa uslužbenec. Razmerje med njima je bilo skoraj tako, kot med očetom in otrokom.
Ko pišem ta članek, imam pred očmi neko ugledno trgovsko tvrdko precejšnjega obsega in odličnega u-gleda. Firma zaposluje razmeroma malonastavljencev, ali ti delajo. Delo je enakomei-no razdeljeno, nobeden ni prikrajšan na delu pa tudi ne preobremenjen in nobeden ni primoran vleči za drugega. Nastavljenci se drže trgovine in je kaka izprememba osobja velika redkost. Nastavljenci so namreč dobro plačani in se lepo z njimi ravna, šef je pač včasih tudi bolj jasen, ali ne zmerja in se tudi v opominih čuti dobrohotnost, čeravno ostaja gospodar zvečer dalje v pisarni, vendar imajo nastavljenci pravico, da ob uri odidejo. Včasih trgovec ni v trgovini ali v pisarni, pa se vseeno dela z enako vestnostjo in marljivostjo kot v njegovi prisotnosti. Trgovec se lahko zanese na svoje nastavljence.ker se ti zanimajo za trgovino, v kateri uživajo znatno mero samostojnosti, šef ne čepi za pisalno mizo, ampak je vedno okoli po svojih trgovskih prostorih. Ni pa malenkosten, čeravno se zanima za vse. Tudi nima ovaduhov, ne raznih ogledal, odprtin in lukenj. Zato se pa ne začnejo čistiti predali in ne začnejo škripati peresa, ko se zaslišijo koraki »starega«. Vajenec nemoteno živahno grize svoj hlebček kruha, čeravno gre gospodar mimo. H gospodarju lahko pride vsaki nastavljenec vsaki čas in govori z njim, kakor bi govoril s svojim sonastavljencem. In vendar ga vsi spoštujejo in mu izkazujejo čast. Ljubijo in čislajo ga radi njegove dobrohotnosti. Trgovina dobro uspeva. V tej trgovini vlada disciplina, čeravno se ne govori o njej.
Disciplina v trgovini mora biti nekaj naravnega, ne pa s številnimi predpisi in uvedbami vzdrževani stvor, katerega občutijo nastavljenci kot breme, kot oviro vsake osebne samostojnosti. Kdor smatra svojo trgovino ali podjetje za stroj, v katerem so nastavljenci le kolesje, bo slabo delal. Ljudje niso ne stroji in ne njegovi brezdušni deli, ampak živa bitja. Predpisi ne smejo jemati na-stavljencu veselja do dela in zanimanja za trgovino in njen uspeh. Ne sme se vzbujati v nastavljencih le občutek, da morajo poslovne ure redno odsedeti ali prestati, da nimajo pravice do kake samostojnosti in si je ne smejo prilastiti v kakem odločilnem trenotku, da se ne pregrešijo proti predpisom ali disciplini v podjetju. Navidezno gre tudi tukaj vse v redu, stvarno pa ni zanimanja za trgovino in tudi ne more biti. Ne dela z veseljem in zanimanjem nastavljenec, kateri občuti, da je le gospodarjev plačanec, kateri nima besede
in ne sme ničesar povedati ali odločiti. Pač pa se nekako z zadovolj nostjo poskuša prekršiti na skrivnem ta ali oni predpis. Predočimo si samo iz svojega življenja razne prilike. Ako na vsakem voglu vidimo tablo s kakšno prepovedjo, s katero slavni magistrat ali kdo drugi prepoveduje to ali ono, ali ne čutimo nekega zadovoljstva, če nekoliko prekršimo prepoved! Najbolj prijetno je hoditi po gozdni poti, katero prepoveduje magistrat. Ce bi ne bilo table, bi marsikdo ne mislil na hojo po tej poti. Manj prepovedi, pa bo več ljubezni in spoštovanja do gosposke. Tudi najbolj zvest državljan, občan in davkoplačevalec rad nekoliko ponagaja. In ravnotako je v trgovini.
Brezuspešna je zahteva, da naj na-stavljenec med poslovnimi urami popolnoma pozabi na svoje zasebne zadeve in naj bi o njih ne razgovarjal s sonastavljencem. Ni gospodarja, kateri bi mogel preprečiti, da bi se nastavljenec ne spomnil v trgovini na neprilike doma, da je bolana žena, otrok, mati, oče itd. Nastavljenec je v prvi vrsti človek in potem še le nastavljenec. žalostno bi bilo, ako bi ne bilo tako. Nihče ne bo preprečil, da bi se v trgovini ali v pisarni ne izpregovorila tudi kaka beseda. Na-stavljenci niso trapisti.
Dobrohotni opomin z lepimi besedami veliko več zaleže kot pa dolga pridiga in izbruhi jeze. Izobraženec zna povedati vse na lep način.
Nastavljenca se ne sme grajati vpričo sonastavljencev, posebno ne pred njemu podrejenimi, najmanj pa pred strankami. Pove se med štirimi očmi v pisarni. Ako se graja vpričo drugih, se grajanega ponižuje in se mu vceplja malodušnost. Ako je potrebno, da se nastavljencu pove mnenje, se naj to zgodi vedno zvečer po zaključku v pisarni in v dostojni obliki.
Industrializacija balkanskih držav.
Zagrebški »Morgenblatt« je priobčil zanimiv članek o gornji temi, ki ga je spisal v »Hamburger Fremdenblatt«-u njegov balkanski dopisnik I. lt. K. Beremo:
Pri vseh balkanskih državah razen Albanije se opazijo znaki močne volje po industrializaciji. Pri tem moramo razlikovati med željo, da se domače surovine predelajo v fabrikat, in pa med željo, da se na vsak način ustvari industrija. Razumeti bi se dalo na primer, če hoče Jugoslavija veliki izvoz svojili rudnin omejiti in jili sama predelati. Čisto drugačna je pa slika, ki nam jo nudi n. pr. jugoslovanska cementna ali porcelanska fabrikacija; ta industrija je bila prevzeta večinoma iz bivše monarhije in igra v jugoslov. gospodarski bilanci tem pomembnejšo vlogo, ko predstavlja n. pr. cementna industrija Jugoslavije ca. 1 odstotek svetovne produkcije. V prometu z drugimi balkanskimi državami je znala ta industrija izriniti konkurenco zapadnih držav zmeraj bolj, kar ji je bilo omogočeno vsled manjših mezd in manjše voznine. Od 54.000 ton cementa n. pr., ki ga je uvozila Grčija do konca septembra 1930, je prišlo na Jugoslavijo več kot 25.000 ton; od 20-2 milijonov drahem v istem času importi-rane stavbne keramike je prišlo na Jugoslavijo 12-8 milijonov, in čeprav si je v tem predmetu mogel nemški uvoz opomoči, predstavlja vendarle samo četrtino jugoslovanskega.
To je samo en primer emancipacijske volje balkanskih držav. Še bolj se pozna ta volja morda v tekstilni industriji: Ni je države na Balkanu, ki ne bi polagala največje važnosti na lastne tekstilije in ki ne bi ščitila produkcije s carino tudi pri pomanjkljivi kvaliteti (Zagrebški list pripravlja tu: Jugoslavija producira že prav lepe kvalitete; samo v Jugoslaviji je navedeno število volnenih vreten s 55.000 in število bombaževih vreten s 121.000). Tudi v Bolgariji in Turčiji obstoji močna propaganda za domače blago in je nošnja domačih izdelkov večkrat narodna dolžnost. Enako postopanje se opazi tudi pri drugih industrijah, tako n. pr. pri svileni, kemični, far-macevtični, usnjeni.
Na drugi strani pa jako zaleže in mnogo koristi, če se izreče zaslužena pohvala in priznanje.
Vladati mora red glede odpiranja in zapiranja. Opoldanski odmor naj bo tolikšen, da nastavljenec lahko mirno povžije svoje kosilo in se nekoliko odpočije.
Kadar se vrši čezurno delo, je u-mestno, da se nastavljencem ponudi kak prigrizek in morda tudi kozarec vina. Take prilike so n. pr. o božiču, ob inventuri in druge.
Odjemalci radi vidijo znane in starejše obraze v trgovini in jim tudi veliko bolj zaupajo kakor pa mladim novincem. Cital sem nasvete modernih organizatorjev, kateri priporočajo zaposlovanje mladih moči, ker so cenejše. Starejši nastavljenci so pač dražji, ali poznajo stroko in stranke, kar je glavno, ter z mnogo večjim uspehom strežejo in vživajo večkrat znatno več zaupanja pri strankah kot pa njihov mlad gospodar sam.
V	nekaterih strokah so izkušeni in priletnejši nastavljenci sploh neob-hodno potrebni.
Nikdar ne sme sedeti šef na tako visokem šimeljnu, da bi si nastavljenci ne upali do njega, namreč do gospodarja, ne do šimeljna, s svojimi željami in osebnimi zadevami ali celo v zadevah trgovine. Kdor je na tako visokem, tisti slabo vozi.
Znane so firme, v katerih je običaj, da gospodar katerikrat priredi zabavo ali skupni izlet ali kaj drugega z nastavljenci in pri takih prilikah se nastavljenci marsikaj porazgovo-rijo s šefom in mu tudi marsikatero zaupajo.
Kdor vidi v nastavljencu ne plačano orodje, ampak sotrudnika, ta bo imel v svoji trgovini ali v svojem o-bratu največ discipline, pa najmanj jeze.
Kakor je gospodar za nastavljen-ce, tako so nastavljenci za trgovino.
Če se vprašamo, kam vodi ta razvoj, vidimo spričo splošne gospodarske krize kot prvi vtis negotovost v odgovoru na vprašanje: Agrarna država ali industrijska država. Razen Bolgarije — in zmeraj tudi razen Albanije — so vse druge države vodile popolnoma nejasno gospodarsko politiko. (K temu pristavlja zagrebški list:	Gospodarskopolitična
usmerjenost Jugoslavije se je v zadnjih dveh letih izrazila z rastočo jasnostjo kot eksportna politika.) To se n. pr. dobro čuti v Grčiji, kjer so se odločili, da strokovne komisije ugotovijo, katere industrije in kateri obrati morejo veljati kol življenja zmožni.
Ne smemo pa s tem računati, da se bo industriji?lizacijski val polegel. Dalje moramo priznati, da nobena še tako prebrisano sklenjena trgovska pogodba ne more te volje predreti. Zdi se, da iščejo razne države druga sredstva, da ali nadaljnjo izgradbo industrije ovirajo ali pa se je samo udeležijo, če drugače ne gre. Kavno Francija hoče ponudili sedaj balkanskim državam kredite v večji izmeri kot doslej in si prav tako kot Anglija z dovoljevanjem kreditov državno kontroliranim bankam zagotavlja določeno večjo prodajo onih izdelkov, v katerih pride domača konkurenca komaj v poštev.
Tako so angleški funti, delujoči v Grški Narodni banki, dosegli, da se preko Poljedelske banke proda dosti več določenih angleških strojev kot doslej; francoski vpliv je dosegel, da' navedemo le en slučaj, da je bilo prodanih leta 1929 do septembra v Grčiji le za
200.000	drahem francoskih poljedelskih slrojev, v preteklem letu v istih mesecih pa za 4,700.000 drahem. Amerika je napravila v Rumuniji močen in uspešen sunek na polju elektrifikacije, Italija je poslala v boj skupino grofa Vol-pija, da doseže koncesije v Turčiji in Grčiji, pri čemer tvori Banca Commer-ciale Italiana izpadna vrata.
Dočim je ubrala Francija obe poti, morajo drugi interesenti podpreti indu-strijalizacijsko voljo Balkana s kapitalom, pri čemer so si poiskali doslej pač le zdrave industrije. Kdor ne more iti ne po eni in ne po drugi poti, temu v doglednem času na Balkanu gospodarsko ne bo šlo lahko in gladko. To tem manj, ker se hočejo utrditi na Balkanu
V	vezi z lepim napredkom obrtne nadaljevalne šole v Škofji Loki, ki je slavila lani svoj tridesetletni obstoj, se je s strani trgovskih krogov neposrednega škofjeloškega okoliša o-petovano porajala želja po ustanovitvi sličnega učnega zavoda za do-raščajočo trgovsko mladino doma; že posebno, ker so vajenci izgubljali precej dragocenega časa z obiskovanjem šole v le dovolj oddaljenem Kranju in je tudi Škofja Loka imela zadostno število gojencev za otvoritev trgovske nadaljevalne šole. Ker s te strani ni bilo ovire za vzpostavitev strokovne prosvetne ustanove, je pododbor gremija trgovcev v Kranju s sedežem v Škofji Loki pokre-nil vse, da se je pričelo s poukom prvič v početku oktobra 1927. Konstituiral se je za gremijalno šolo odbor gg.: predsednik Anton Savnik, tajnik Potočnik Janko, blagajnik in zastopnik TOI Kašman Anton, odbornika Deisinger Josip in Bergant Ivan.
Vpisalo se je v prvem šolskem letu 16 gojencev, ki so brižno in redoma prisostvovali predavanjem. Prvi letnik je bil dovršen s prav lepim uspehom, šolo so obiskovali vajenci in vajenke iz škofje Loke, Stare Loke in Trate; vsi v območju oddaljenosti 3 km od šolskega poslopja deške šole. Predavatelji gg. prosvetni referent Vinko Zahrastnik, sedanji šolski upravitelj v Cerknici Leopold Hladnik, učitelji Debeljak Vojteh, Gabrijel Janežič in učiteljica srbohrvaščine gdč. Laly Wrischerjeva so obdelali knjigovodstvo, zemljepis, tr-
Poštna hranilnica. Na koncu decembra 1930 je imela poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije 127.960 vlagateljev z 201),200.000 dinarji vlog. Pri centrali v Beogradu ter pri podružnicah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skop-ljju se vodi 19.193 čekovnih računov. Čekovni promet je znašal v decembru 5854 milijonov dinarjev, vloge pa 979 milijonov dinarjev.
Več sto selektorjev na reparacijski račun je naročila Jugoslavija v Nemčiji. Nekaj jih je že prišlo ‘in so jih že pričeli razdeljevati.
Zvezsi opekarn v Donavski banovini bo naprosila vlado, naj dela na to. da se odpravi ogrska uvozna carina na našo opeko. Naš izvoz trpi v prvi vrsti vsled Tumunske konkurence, koje izdelki morejo biti v Ogrsko iiuportirani brez carine.
Položaj industrije kavčuka v tekočem letu se ocenjuje v Ameriki ugodneje kot je bil v preteklem letu.
Carinska zveza Francija - Nom ija mora biti prvi korak do evropske carinske zveze; tako poroča odsek za evropsko carinsko zvezo, ki je študiral razmere na Dunaju, v Pragi in v Berlinu. Na načrtu carinske unije med imenovanima državama se pridno dela.
Brezposelnih v Italiji je po zadnjih podatkih 642.000, med njimi 480 000 moških.
V	sran«.imNMMMiff'wl" wl	Wf*
tudi novi eksportni konkurenti, tako Ogrska, Japonska in Rusija. Nemčija je mogla doslej zadovoljivo uspevati, v preteku par let je prišla, za Avstrijo, na drugo mesto dobaviteljev Jugoslavije in je med dobavitelji Grčije na tretjem mestu. To mesto obdržati ji ne bo lahko že zato ne, ker se bo morala pri bodočih pogodbah z balkanskimi državami ozirati na njim nasprotujoči si zahtevi: zaščita domače industrije, ki naj se razvije, hkrati pa nakupni pogoji za poljedelske pridelke istih držav. Zaenkrat vlada industrijski protekcionizem, ki je v čudnem nasprotju z zahtevami »agrarnih« držav, izraženimi na raznih konferencah zadnjega časa. Iz te zamotanosti dobiti izhod bo možno le tedaj, ko si bomo na jasnem glede razmejitve industrijskega protekcionizma. Tako hamburški list.
line šole v Škofji Loki.
govsko računstvo, korespondenco, lepopis, srbohrvaščino in nemščino. V nadaljevanju v šol. letu 1928-29 :;e je priključilo še trgovsko in menično znanstvo s predavateljem g. Rudolfom Horvatom.
Trgovsko gremijalno šolo je v prvih letih-pošto j a vodil z uveljavljeno skrbnostjo in veščo roko g. Zahrastnik; sicer pa je celotni učiteljski zbor storil vse, da se novoustanovljena šola uspešno in vajencem koristno uveljavi. Z vsega početka so bili ustvarjeni stiki s takratnim velikim županstvom, inšpektorjem za strokovno šolstvo inž. Preslom, zbornico TOI, Gremijem trgovcev v Kranju, predvsem pa s krajevnimi gospodarskimi korporacijami.
Instrukcijski tedenski pouk je bil podan v šolskem letu 1929-30; letos pa je šola zopet v izdatnejšem obsegu otvorjena. Tedenskih predavanj 5 ur, vodita učitelja gg. Horvat in Debeljak. Na plodovitem razvoju šole je v vestni brigi pododbor gremija, ki nosi vse materij elne obveznosti. Trgovska nadaljevalna šola pa je v stalnem programu, da je le zadostno število učencev.
S pridobitvijo trgovske šole je naše starodavno mestece zopet napredovalo v členu prosvetnih ustanov, ki dajejo mladostnikom prosvetljeno-sti in naukov za uspešen procvit v samostojnih letih.
škofjeloški mladi trgovski prosvetni ustanovi želimo v njenih stremljenjih in težnjah tudi v bodoče največ uspehov in sreče.
Začasna prepoved izvoza oranž iz Španije ima namen, da ščiti dobri silo-ves španskih oranž, ki so letos vsled zmrzali mnogo trpele.
Glede znižanja mednarodnih poštnih tarif je izdelala Mednarodna trgovska zbornica poseben osnutek in je obvestila vse narodne odseke, da bo pariška konferenca od 17. februarja t. i. posvečena v prvi vrsti temu vprašanju.
Smia Viscosa je sedaj že v tretjem stadiju saniranja. Bodoča knjižna vrednost obratov bi znašala po sanaciji 300 milijonov lir.
Produkcija piva v Avstriji v letu od 1. sept. 1929 do 31. avg. 19:% je dala v 129 obratih 5,380.000 lil; v prejšnji Kampanji je bilo produciranih v 134 obratih 5,270.000 hi piva.
General Motors so prodali v preteklem letu dema in v inozemstvu 1 milijon 174.115 osebnih in tovornih avtomobilov, to je za ca 38 odstotkov manj kot v letu 1929 z 1,899.207 kosi. Doma je bilo nazadovanje 32odstotno.
A. E. G. bo razdelila 7-odstotno dividendo; lani je bla dividenda 9-od stot na.
Izvoz čevljev iz Nemčije je bil v preteklem letu s 8,910.000 pari v vrednosti 39,840.000 mark rekorden; uvoz je znašal samo 846.680 parov v vrednosti 9 milijonov 400.000 mark.
Avstrijska produkcija surovega železa je padla ped 20 odstotkov normalne zaposlenosti.
Banke in hranilnice v Pragi so z veljavnostjo od 1. februarja znižale kreditno obrestno mero za 'A doK-%, debetno za 1 'A %; s tem so se že vnaprej prilagodile morebitnemu znižanju ofici-elne obrestne mere.
40.000	km novih cest v U. S. A. s stroški več kot 816 milijonov dolarjev hoče zgraditi ameriška vlada v okviru delovnogospodarskega programa.
Razvrednotenje srebra se še kar noče ustaviti; nadaljnji razvoj zavisi od političnih dogodkov v Kitajski iii Indiji, ki :sta najvažnejši odjemalki srebra.
»Banca d’Italia« je dobila pravico izdajanja bankovcev podaljšano do 31. decembra 1950.
»Ford Italiana, SocietA Anonima« se imenuje odslej dosedanja »Ford Motor Comp. dTtalia S. A.«
Obtok bankovcev v Nemčiji v znesku 3756 milijonov mark po zadnjem izikazu Nemške Državne banke je bil krit s 65 odstotki..
Rusi so v Indijo zopet prodali večje množine sladkorja, in sicer precej pod običajno ceno.
ant.
Iz carinske prakse.
Piše Just Piščanec, carinski posrednik.
XXXVIII. Odločba državnega sveta št. 41.249/28 z dne 16. oktobra 1930.
Dne 12. marca 1928 sem prijavil za uvozno carinjenje za tvrdko S. 1 koš 62 5 kg, netilo 56-5 kg, pod naimeno-vanjem »vsi ostali metaloidi, v koliko niso nikjer imenovani iz tar. p. 222« po 30 Din v zlatu. Carinarnica je pri Pregledu vzela vzorce blaga ter ga poslala na analizo v svoj kemični laboratorij. Ta je našel, da se roba ima »pravilnejše« deklariati kot »neor-ganske spojine, nikjer imenovane s sladkorjem, ferrum oxydatum, s 83% sladkorja iz t. p. 222 a 30 Din poleg naplacila državne trošarine na ugotovljeni procent sladkorja.«
Pri zaslišanju sem konstatiral, da se je enako blago do tedaj carinjena 1 o brez vsakega pribitka za sladkor ter da moja prijava odgovarja popolnoma tekstu t. p. 222. Oči vi dno, da je izvid kemičnega laboratorija pogrošen, ker ferrum oxydatum z več nego 10% sladkorja se v farmacevtiki sploh ne izdeluje. Tudi v fakturi da je dobavljen ferrum oxydatum in ne ferrum saccharatum, kakor presu-mira carinarnica. Tudi je isti kemik pri predanalizi robo označil kot »brez sladkorja« ter mora vsled tega on nositi sam posledice za eventualno napačno prijavo.
Ker v moji prijavi nisem označi1!, da prijavljeni preparat vsebuje sladkor, me je carinarnica kaznovala na plačilo Din 1192 50 kazni, Din 234-50 trošarine in Din 200'— obsedne takse.
Proti obsodbi sem prijavil priziv na ministrstvo ter v njem poudarjal sledeče momente: a) Da je carinarnica do tedaj isto robo in za isto stranko vedno ocarinjevalo po t. p. 222 brez vsacega trošariirskega dodatka za sladkor. S svojo prakso je torej carinarnica deklaranta utrjevala, da je moral robo tako prijaviti, kakor je to do tedaj carinarnica vedno zahtevala. Iz tega vidika ne more torej biti govora o kakem kaznjeva-nju deklaranta, ker je tega carinarnica sama zapeljevala, da je blago tako prijavil, kakor je to smatrati za pravično. V rešen ju se to stanje ni z ničemur izoodbilo.
b)	V fakturi ni označbe (saccharatum tor je celo carinski kemik, prodno se je sestavila prijava, izjavil, da
Nemška trgoviiiska politika.
Nemški državni tajnik Trendelen-bu-rg je podal pred kratkim ob priliki razprave o budžetu gospodarskega 'ministrstva v budžetnem odboru daljši referat o nemški trgovinski politiki. Izvajal je:
Nemška zunanja trgovina kaže sicer v 1. 1930. nazadovanje v primeri z 1.
1929.,	toda kljub temu je izvoz nemških industrijskih izdelkov še vedno povo-Ijen in še celo narašča. Radi tega je razumljivo, če zahteva nemška industrija, da se mora današnji sistem trgovinskih pogodb obdržati. Ta zahteva je odločilna za vso nemško trgovinsko politiko in bo trajala vse dotlej, dokler ne bo dobila nemška industrija garancij, da se bo uspešnejše razvijala, če se uvede sistem največjih ugodnosti ali Pa preferencijaLni sistem. Baš za ta sistem obstoja veliko vprašanje, ali bi agrarne države, ki se zanj najbolj potegujejo, v resnici tudi one hotele dati kake protiugodnoisti. V zadnjem času Pa se javlja še novo vprašanje, t. j. vprašanje reciprocitete. So namreč države, ki sploh ne sklepajo tarifskih trgovinskih pogodb, kakor n. pr. USA in Anglija in ki se radi tega okoriščajo z vsemi znižanjimi, ki jih ena država nudi drugi. Toda, če bi se uvedla reci-prociteta, bi to imelo za posledico kon-tingentiranje blaga z znižanimi carinskimi postavkami in razen tega še ne-sigurnost v kalkulaciji pri izvozu.
Radi tega, zaključuje Tandelenburg, je nezaupanje proti sistemu največje ugodnosti neopravičeno in ravno ta si-
se roba carini po tar. p. 222 in se je njegova prijava smatrala za pravilno in točno. S takim postopkom je torej carinarnica sama uirjevala deklaranta v mnenju, da je robo prijavil pravilo. Če je potemtakem kje krivec, se mora pripisati krivda carinarnici, ne pa de-klaranfu.
c)	Ne morem smatrati za resen niti razlog, ki ga rešenje navaja, da namreč okolnost, da je carinarnica izvršila že več odprav enake robe brez vplačila trošarine, nima vpliva na konkreten primer, pa če bi bila carinarnica kaj tacega s pogrošno vpo-rabo tarife tudi storila! Tak argument je pač v stanu vplivati demo-ralizujoče na vsakogar, iker se za carinarnice reklamira »možnost pogreškov«, a se 'ista možnost deklarantu očito odreka. Rešenje samo govori o pogreškah«. Zakonodajalec je pa za pogreške v carinskem postopku sta-tuiral kazein po čl. 177, nikakor ne po čl. 166. car. zak. Tudi iz tega vidika ni izrekanje kazni za naš slučaj v zakonu nikjer osnovano.
Državni svet je ;na to tožbo izdal« Odločbo št. 41.249/28 z dne 16. oktobra 1930 ter o stvari razsodil:
Državni Savet..., je našao, da je žalilac kaznjen zbog toga, šio u deklaraciji nije označio, da sporna roba sadrži u sebi 83% šečera, dok je, zva-ničnim pregledom nadjeno, da je ta-rifsko naimenovanje robe bilo pravilno.
Medjutim označavanje toga procenta šečera nije bilo obavezno za deklaranta po opštoj cari nskaj tarifi. To so vidi iz br. 222. uvozne tarife, pod ko ji spada sporna roba, a u kome nema ni pomena o procentu šečera. Prema torne u ovome slučaju nedostaje jedan od bitnih elemenata nctačne prijave kakvoče robe, nesla-ganje robe sa prijavom u deklaraciji, pa pošto je, naprotiv, ta prijava bila (aifskri odred jena. deklarant nije učinio krivicu iz čl. 166. car. zak., te nije bilo zakonskog osnova, da se kazni po tome čl. 166. Jer krivica ne-tačne prijave kakvoče robe postoji je-dino u slučaju kada se zvaničnim pregledom po čl. 40. car. zak. nadje da prijava u deklaraciji nije tačna, t. j. da ne odgovara tariiskom naime-novanju robe.
Zbog toga osporeno rešenje ima se poništiti, pa IV. odelenje Drž. Saveta rešava: da se poništi rešenje Ministra finansija Cbr. 20.284 od 7. nov. 1928. god in e.
(Dalje prihodnjič.)
steni je pripomogel Nemčiji, da lahko prodaja na svetovnih tržiščih svojo proizvode, ne da bi se bala konkurence in da istočasno lahko zahteva posebne carinske ugodnosti za predmete, katero ona sama ne izdeluje.
To stališče Nemčije je važno za nas predvsem radi tega, ker je bilo stališče Nemčije odločilnega pomena pri raz pravah v Društvu narodov glede uvajanja preferencialnega sistema za vzhodno - evropske agrarne države, v katere izvaža Nemčija velik del svojih industrij s kih pr o iz vodov.
PLOVBNA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN KUMUNIJO.
Med jugoslovanskimi in rumunskimi paroplovnimi družbami se vršijo pogajanja v svrho uvedbe kolikor mogoče ugodnih zvez med obema državama. Ce bodo pogajanja uspela, bo neka jugo-s ovanska družba uredila redni promet na progi Sušak—Krf—Atene—Solun— Carigrad—Varna—Konstanca. V obratni smeri bo prometovala neka romunska družba.
PRODUKCIJA SLADKORJA V JUGOSLAVIJI.
Leta 1920 je znašala naša sladkorna produkcija 2017 vagonov, 1. 1924 že 12.280 vagonov, 1. 1925 samo 5698 (suša), 1. 1926 7017, 1. 1927 7614, 1. 1928 zopet 11.595 in v kampanji 1929/30 ca.
14.000	vagonov. Letna poraba v Jugoslaviji je krita, kakor vemo, z 9000 vagoni. Obstoječe osmere tovarne zaposlijo v kampanja, ki traja 90 do 100 dni, ca. 8000 delavcev.
Telefonski promet otvor-jen s celo Nemčijo.
Ministrstvo za gradbe je izdalo odlok štev. 71.315 od 9. decembra 1930, ki pravi:
»Gospod minister za gradbe je z rešenjem P. T. štev. 71.315 od 30. no-vemora t. 1. izvolil odobriti, da se od
1.	januarja t. 1. naprej iz vseh krajev, ki že imajo telefonski promet z Nemčijo, ali pa s katerimi se bo šele otvoril, lahko vrši ta promet z vsemi kraji v Nemčiji.
Ker je Nemčija razdeljena na več pasov in se telefonski promet z Nemčijo vrši v dveh različnih smereh z različnimi nemškimi terminalnimi pristojbinami, se glede določevanja pristojbinske enote postopa tako-le:
Važnejši (posredujoči, z direktnimi mednarodnimi zvezami) telefoni dobe knjigo »Spisak nemških telegrafov (telefonov)«, v kateri označuje prva številka izpod naziva telegrafa številko taksnega kvadrata. Da bi ti telefoni mogli ugotoviti, v katerem pasu leži nemški kraj, s katerim se vrši pogovor, dobe tudi »Spisek številk taksnih kvadratov in pasov v Nemčiji». Smeri odpravljanja sta v tem spisku označeni z »I« in »II«, pri čemer označuje »I« smer preko Avstrije, oziroma preko Madžarske in Avstrije, »II« pa smer preko Madžarske in češkoslovaške. Kličoča centrala zahteva od posredujoče centrale, naj ji pove, katera od teh dveh smeri je bila uporabljena. Primer: Neki naročnik v Beogradu prijavi pogovor z naročnikom centrale Hannover. Da bi uslužbenec mogel ugotoviti, v katerem pasu leži mesto Hannover, poišče v spisku nemških telegrafov Hannover, izpod katerega stoji številka taksnega kvadrata 1044. Potem vzame spisek številk taksnih kvadratov in pasov v Nemčiji, v katerem dobi pri številkah 1043—1047 v isti vrsti na desni strani v prvem stolpcu številko 5, v drugem pa številko 4. Potemtakem se mora, če bi bila zveza normalno napravljena preko Budimpešte in Dunaja, vzeti ona nemška terminalna pristojbina, ki je predpisana za 5. pas, če bi bila za to zvezo redna smer (pravec) preko Madžarske in češkoslovaške, pa terminalna pristojbina za 4. pas. Naknadno se izda navodilo, katera od teh dveh smeri (pravcev) naj se za kateri del Nemčije smatra za redno.
Sestavni deli pristojbinske enote so:
Terminalni jugoslovenski in nemški:
za I. pas........................1-50	zl.	fr.,
za II. pas........................210	zl.	fr.,
za III. pas......................2-70	zl.	fr.,
za IV. pas.......................3-30	zl.	fr.,
za V. pas........................3-90	zl.	fr.
itd. za vsak nadaljnji višji pas 60 zlatih centimov več.
Tranzitni:
avstrijski.......................1-80	zl.	fr.,
madžarski........................1-50	zl.	fr.,
češkoslovaški ...................2-40	zl.	fr.
Manj važni telefoni (s slabšim prometom, ki nimajo direktnih mednarodnih zvez), za katere se ne pošlje spisek nemških telegrafov in spisek številk taksnih kvadratov in pasov v Nemčiji, zahtevajo v vsakem slučaju od posredujoče centrale, ki razpolaga s temi podatki, obvestilo o znesku pristojbinske enote«.
Glede na prednji odlok ministrstva povdarja direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani v posebni okrožnici, da velja otvoritev telefonskega prometa s celo Nemčijo samo za one naše telefone, ki že imajo otvorjen telefonski promet s kakim krajem v Nemčiji, v bodoče pa tudi za one telefone, pri katerih se bo promet z Nemčijo šele otvoril.
Terminalna taksa za Nemčijo se računa po pasu, v katerem leži kraj v Nemčiji, za Jugoslavijo pa po pasu, v katerem leži kraj v Jugoslaviji.
Od krajev v naši državi, ki imajo otvorjen promet z Nemčijo, leže telefoni Celje, Ljutomer, Maribor, Meža, Sevnica, Šoštanj, Zidani most in Žalec v I. pasu s terminalno takso 1-50 zl. fr., telefoni Bled 1 in 2 in
Ljubljana pa v II. pasu s terminalno takso 210 zl. fr.
Pristojbinska enota za pogovor Bled-Hannover n. pr. se izračuna takole:
Jugoslovenska terminalna taksa za
II.	pas 210 zl. fr.., nemška terminalna taksa za V. pas 3-90 zl. fr., avstrijska tranzitna 1 80 zl. fr.; skupaj 7-80 zl. fr.
DRŽAVNA TOVARNA ŽELEZA V BOSNI.
Visti iz Beograda poročajo o zaključku pogajanj med Jugoslovansko vlado in češkoslovaškim podjetjem v Vitkovicih glede zgradbe velike državne jugoslovanske tovarne v Bosni, češkoslovaško podjetje bo zgradilo v ozemlju med rudniki Ljubija in Vareš, bogatem na železni rudi, veliko tovarno železa, ki naj zadošča vsem 'modernim zahtevam. Glede gradbenih stroškov so se lako pogodili, da bo dobivalo češkoslovaško podjetje toliko let železno rudo iz Jugoslavije, da bo dolg poplačan. Gradbeni stroški so proračunjeni na 500 milijonov Kč.
DVIG KULTURE TOBAKA.
Uprava državnih monopolov v Beogradu je sklenila razširiti pridelovanje tobaka, zlasti v Hercegovini in v Južni Srbiji. Monopolna uprava je zgradila v preteklem letu več (velikih modernih tobačnih magacinov. Za tekoče leto so nameravane enake zgradbe. Tobačne vrste za domačo porabo in za ekspert bodo standardizirane, kar je popolnoma prav.
TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN HOLANDIJO RASTE.
Povodom jugoslovanske decemberske razstave v Amsterdamu je govoril predsednik ju gos 1 o v ansk o-h o 1 and sk e trgovske zbornice v Rotterdamu, van Dam, o trgovskih stikih med Jugoslavijo in Holandijo. Hvalil je stroge kontrolne ukrepe Jugoslavije, ki so jugoslovanskemu ekspertu zelo v dobro. Gospodarski publicist Vriew je poudarjal, da je izvoz Jugoslavije v Holandijo narasel v preteklem letu 1930 za 275 odstotkov, izvoz Holandije v Jugoslavijo pa za 91 odstotkov. Ti podatki pa še niso popolni. Kajti jugoslovansko blago, ki gre preko Soluna in Braile, se ne označa kot jugoslovansko, temveč kot grško ali romunsko,
ZADRUŽNIŠTVO IN POLJEDELSKE
ZBORNICE V JUGOSLAVIJI.
»Monopolski Glasnik« v Beogradu razmotriva vprašanja pripravljajočih so zakonskih načrtov o zadrugah in o ustanovitvi poljedelskih zbornic. Število za-drugarjev v Jugoslaviji je cenjeno na 500.0(10. Ce zastopa 1 zadrugar 1 rodbino, ki jih je v Jugoslaviji ca. 2,260.000, vidimo, da je 243% gospodarstev, organiziranih v zadrugah. Po drugem računu je v zadrugah zastopanih 17-3% prebivalstva Jugoslavije.
ŽIVINOREJA V ARGENTINI.
Prvič po 16 letih se je izvršilo letos zopet štetje živine v Argentini. Zadnje štetje je bilo leta 15)14. Rezultati štetja so prav zanimivi. Goveje živine so našteli 31,973.802 glav, za 6,107.039 glav več kot leta 1914. Govedoreja je n. pr.
v	provinci Buenos Aires dosegla tako visoko stopnjo popolnosti, da more po mnenju angleških strokovnjakov konkurirati z vsako evropsko državo. — Ovac so našteli 43,083.5)00, približno toliko kot leta 1914 s 43,225.452 kosi. Ovčjerejo potiska govedoreja zmeraj bolj proti jugu. — Za prašičerejo se v Argentini ne menijo dosti, če primerjamo število prašičev s številom goveda ali ovac. Vendar je pa njih število naraslo v 16 letih za več kot 800.000 glav na 3,763.693. Najbolj se za prašičerejo zanimajo province, bogate na goveji živini: Buenos Aires, Cordoba in Santa Fe. — Konjski material Argentine se more danes prištevati med prvovrstni svetovni material. Poleg imenovanih treh provinc imenujemo tu še provinco Entre Rios. Konj je bilo leta 1914 8 milijonov 323.815, letos so jih našteli 9,839.463, torej dosti nad številom leta 1914, za 18 odstotkov.
»Agrippa«*
Po svetovni vojni so zahtevale nastale razmere v trgovstvu silen razmah knjigovodstva. Potreba je ustvarjala celo vrsto teoretskih sistemov in form knjigovodstva, obenem tudi celo vrsto praktičnih tehničnih pripomočkov, ki so po svoje tudi neke vrste sistemi. Od inteligence podjetnik in od vrste podjetja je odvisno, kako je organizirano knjigovodstvo v pravem pomenu besede in s kakšnimi tehničnimi pripomočki si bo olajšal neizbežno in zakonito delo.
Moder knjigovodja si bo ustvaril naj-prvo knjigovodski sistem (enega izmed sto sistemov in form dopike), nato se bo takoj ozrl po raznih tehničnih pripomočkih, ki mu jih nudi danes svetovni trg. Vsaj vsak strokovnjak dobro ve, da je brez teorije slaba praksa in da je teorija brez prakse mrtva abstraktna stvar. Teorija oživi, kadar se uveljavi v praksi. Tako v medicini, kemiji in tako v tehniki in baš tako tudi v knjigovodstvu. Teorija in praksa pa imata danes jasno tendenco, ki jo imenujemo neosinkronizem. Ta tendenca stremi iz teoretske strani: približevati delo poslovne dobe bilanci in isto najhitreje in z največjo lahkoto izdelati, ter iz vidika prakse nuditi največji pregled v detajlnem poslovanju. Jasen pregled ne sme nikoli zatemniti, delo med poslovno dobo mora biti lahko in izvrševanje hitro, toda vseskozi točno. Če se ozremo po knjigovodski praksi, vidimo, da je nastalo po svetovni vojni mnogo sistemov tehničnih pripomočkov. Vsi pa streme za tem, da prihranijo knjigovodji največ prostora in časa, obenem mu pa napravljajo posel lahak. Že davno znana kartoteka se je kaj hitro udomačila, ali izkazalo se je, da zavzema kartoteka sicer res vedno enak prostor in da ni potrebno voditi težkih in neokretnih knjig, toda napraviti v kartoteki med kartami zmešnjavo ali pa celo karto izgubiti, je kaj lahko. Karte dvigniti je sicer prijetno, ali ustavljati jih na isti prostor nazaj, je težje, še težje je iskati izgubljeno karto. Potreba prakse je zahtevala posamezne karte vezati. Nastali so novi sistemi kart, ki so bile med seboj zvezane. Spravljenje v najrazličnejših zabojih, ki so pa zavzemali mnogo prostora, in knjiženje v take karte je zahtevalo posebno ne bogvekako prikladno telesno držo. Razni kardeksi, kartofili, kartografi in tako dalje, so se pojavili na svetskem trgu. Vsak izum je treba izboljševati toliko časa, da dobi končno svoje specifično obliko. Oblika mora biti enkrat povsem dovršena. Moderne pomožne knjigovodske knjige so dobile svoj pra-
vi	tip z izumom Agrippa, ki ga je postavila na evropski trg Nya Akliebola-get Galco v Stockholmu.
Kaj je Agrippa? Agrippa jo knjiga, ki jo rabimo za: saldokonte debitorjev, saldokonte kreditorjev, žirokonte, skon-tre blaga, rimes, trat, efektov, režije, zgubo in dobiček, in sploh za vse partikularne račune ali pošteve. Še več. Agrippa je knjiga, ki jo uporabljajo danes v vseh evropskih državah večja društva, politična, humanitarna, športna, gospodarska in prosvetna; sploh
društva, ki imajo večji krog plačnjoče-ga članstva. Agrippa je knjiga in kartoteka obenem. Vanjo knjižimo ali vpisujemo kot v vsako drugo knjigo, torej zahteva najnormalnejšo telesno držo. Agrippa je kartoteka, kar poinenja, da ostane vedno enako močna, tudi ako se konti množe. Transporti so nepotrebni, ker odlagamo popisane karte v registra-turo ali arhiv. Nakupičenje še napol uporabnih saldokontov torej odpade. Še več nudi Agrippa knjigovodji. Treba jo je le odpreti in z enim pogledom vidimo vsa imena klijentov ali konzumen-tov ali članov. Indeks je nepotreben. Le pritisk na začetno črko imena in cela vrsta kontov leži pred knjigovod-joo. Zapiramo in odpiramo Agrippo kot knjigo, ali ta knjiga je kartoteka z vedno vidljivimi folijeini in vezanimi kartami, ki pa se dajo odstranti le, ako nanese potreba.
Izmed vseh dosedanjh izumov tehničnih pripomočkov h knjigovodstvu je danes gotovo Agripa ona, ki je dosegla višek, ki vodi, ki je moderna in ki odgovarja prav vsem zahtevam administracije. Agrippa je torej zadnja moda. Trajna moda, ki jo je težko nadomestiti. Kdor jo je videl, si jo je zaželel. Ne zahteva nobenega posebnega študija, ni kakega specijalnega priučevanja. Knjigovodja pristopi k Agrippi in izreče: veni, vidi, vici. Takoj je uporabna. Agrippa ne zahteva nikakega posebnega njigovodskega sistema. Najsi vodi trgovec najprimitivnejše enostavno knjigovodstvo ali pa konglomerat najrazličnejših sistemov in form, Agrippo bo rabil vedno. Tajnik in blagajnik društva, trgovec, knjigovodja, organizator, katerekoli vrste podjetnik, vsak bo izprevi-del, da je Agrippa višek modernih knjigovodskih tehničnih priprav. Permanenten pregled, pridobitev na času, sigurnost v knjiženju, prihranek na prostoru, neomajena možnost razširjenja, stalne dimenzije, kontrola, prihranek indeksa in vpisovanja vanj, stalna celota, mali stroški, najbolj opominje-valni sistem, zdrava in normalna telesna drža, so momenti, ki dajo jamstvo, da je Agrippa dosegla vrhunec na po-
lju kartotečnega knjigovodstva. Mirno se lahko za enkrat izrazimo: non plus ultra.
IIETIILEN 0 SODELOVANJU AGRARNIH DRŽAV.
Ogrski ministrski predsednik grof Be-thlen piše v »Az Est«-u o kooperaciji agrarnih držav Jugovzhodne Evrope sledeče: Prvi korak k tej kooperaciji je bil napravljen na konferenci v Bukarešti, ki sta ji sledili konferenci v Varšavi in zopet v Bukarešti. Ne gre za osnovanje agrarnega bloka, 'temveč le za sodelovanje agrarnih ekspertnih držav Vzhodne in Južne Evrope. Dve najvažnejši pro-gramni (točki te kooperacije sta: Enotno vnovčenje pridelkov iu preferenčni sistem. Proti preferenčnemu sistemu je nastalo toliko ugovorov, da je na njegovo splošno uvedbo težko misliti. Nasprotno se pa more kooperacija onih agrarnih držav, ki imajo res skupne interese, udejstviti; in ta kooperacija se je v nekem pogledu deloma tudi že izvedla: v Varšavi je bila glede agrarnih kreditov sklenjena skupna akcija, ki bo imela gotovo tudi primeren zaključek.
NEMČIJA DRUGA EKSPORTNA DRŽAVA SVETA.
Pariški »Journal« prinaša članek izpod peresa Saint Bricea, v kateri le-ta ugotavlja, da je iNemčija kot izvozna dežela prvič prekosila Anglijo in da je sedaj med vsemi eksportniini deželami sveta na drugem mestu; na prvem so U. S. A. Nemčija je eksperti rala v preteklem letu za več kot 75 milijard frankov blaga in je dobavila na račun re-paraeijskih plačil za 10 milijard frankov. Trgovska bilanca preteklega leta izkazuje aktivnost 10 milijard frankov. »Tako velika je trgovska moč Nemčije,« pravi St. Brice, »čeprav šteje 4 milijone brezposelnih (sedaj že več) in čeprav dela industrija v počasnem tempu. Kakšna bi bila šele ekspanzijska sila Nemčije, če bi delala s polno intenzivnostjo! To vprašanje mora brezdvomno vznemiriti.«
31'
v;
O
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi
najfinejši in najokusnejši
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo I
Tehnično In higijenlčno najmo-derneje urejena klsarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunalika cola la, II. nadstr. Tal.fon lUt. 3589.
Izvoz živine iz Jugoslavije v Francijo. Ta 'izvoz raste neprestano. Izvažajo se prašiči, živi in zaklani, dalje v zadnjem času mnogo ovac, jagnjet in zaklane perutnine. Izvoz so organizirale gospodarske in ek šport n e zveze v sodelovanje s Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov. Zlasti je treba paziti na ovojnino (zabojnino), težo in sortiranje
| perutnine. Ovce se izvažajo le zaklane, prašiči večinoma živi; v mesnicah Južna Francije jih zakoljejo in predelajo ter jih pošljejo na posamezne trge naprej pod jugoslovansko tvrdko. V večjih množinah se izvažajo v Francijo tudi jajca, ki dobijo tam dobro ceno.
Ogrske državne železnice. V preteklem proračunskem 'letu so imele ogrske državne železnice po uradni statistiki
286,700.000	pengo dohodkov proti 3057 milijonom v prejšnjem letu. Dohodki iz osebnega prometa so padli za 3 milijone pengo, oni iz blagovnega prometa za 4'2 itd. Skupni izdatki so izkazani z
285,000.000 pengo, leto prej za 5,98% več.
Rekordni pridelek pšenice v Rusiji.
Poluradna cenitev ruskega pšeničnega pridelka govori o 31,500.000 tonah; ker je pred vojsko dober pridelek pšenice znašal pičlo 25 milijonov ton — in to ob veliko večji površini — bi bil omenjeni pridelek izredno velik. Skoraj gotovo se bo stvar dala razlagati tako, da so Rusi v »kolektivnem sektorju« polagali iz deviznih razlogov vse težišče na pšenico, skoraj gotovo na škodo rži ali krmil.
i Bolgarija bo omejila pridelovanje sladkorne pese. Pridelek sladkorne pese in produkcija tekoče kampanje v Bolgariji sta bila zadovoljiva. Produkcija sladkorja je najbrž večja kot je bila lani. 15. decembra 1930 je bila cena sladkorja v domači prodaji znižana za poldrugi lev. Ker je pa vseeno sladkorja preveč, razmotriva vlada vprašanje, ali se ne bi dala produkcija sladkorne pese omejiti.
Inžcnerski naslov v Jugoslaviji. Zagrebška inženerska zbornica je razpo-sla okrožnico glede naslova »inžener« Opozarja, da se morajo nostrificirati vsi oni diplomi, ki niso bili dobljeni do 1. decembra 1918 na kakšni visoki šoli bivše Avstro-ogrske monarhije. Po jugoslovanskem nostrifikacijskem zakonu se morajo priložiti prošnji za nostrifikacijo overovljeni prepisi diplomov. Potrditev morajo izvesti jugoslovanska diplomatska ali konzularna zastopstva.
»Krupp d. d.« izkazuje za preteklo leto zgubo 2*53 mil. mark, dočim je prejšnje leto izkazalo še 10'9 mil. mark čistega dobička. Padle so skoraj vse produkcijske postavke: surovo železo 1-3 mil. ton (1. 1929 P29), surovo jeklo 1-37 (P59), valjano blago 1-02 (MG), premog 7’8 (8), koks 24 (2.'5), železna ruda 0-7 (0-75). Število delavcev in na-slavljencev je padlo v preteklem letu od 63.000 na 57-500.
Veletrgovina |
v Ljubljani
prlporoCa
Špecerijsko
blago
raznovrstno Zganja, moko In dofolno pri« delita. • Raznovrstna
rudninsko vodo.
Lastna pralama sa kavo In mlin sa dilava s .. oloktritnlm obratom.
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
n. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE						ODJEMALNB
ŠTRACE						KNJIŽICE
JOURNALE						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						I. T. D.
Stok fiz Trgovski list
KU$E|E
vse/i vrsl -por ■pylog rafijah^ ati risbah.
uje
n aj sol id n 9
ki iš ai
ST-DIU
HUB LIANA
DAt M ATI NOVA 13
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
KUVERTA"
L1UB11ANA
a^ovska-t 2 Voiarski-po4-.1
tvornica kuvert in konfekcija papirja
Hill IIIIII
milili u u n
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. M1CHALEK. Ljubljana.