Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 1 Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 2 Oglasi Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Reorganizacija centrov za socialno delo .................................................... 4 Gornji Grad: Komunala zapolnila dnevni red seje občinskega sveta ......................................... 5 OŠ Ljubno ob Savinji: Novi ravnatelj bo mag. Samo Kramer ............ 5 ZBV NOB ZSD, KO Mozirje: Violeta Tomić slavnostna govornica na proslavi v Mozirju ....................... 7 Čreta: Pohod prijateljstva ................................................ 8 Kmetijska zadruga Šaleška dolina: Razveseljivi rezultati lanskega poslovanja ............................................ 9 Čebelarska družina Gornji Grad: Vse bolj množična udeležba na tradicionalnem srečanju na Črnivcu ............ 10 Knjižnica Mozirje: 40 let Grošljevih soočanj s Himalajo ............................................ 16 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 18, 5. maj 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Socialno delo nazaj med ljudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zastavilo kompleksno reor- ganizacijo centrov za socialno delo (CSD), kar naj bi po besedah ministrice Anje Kopač Mrak vrnilo socialno delo med ljudi, kamor tudi spa- da. Omenjena reorganizacija bo brez dvoma zahteven zalogaj, tako pri vzpostavitvi novih or- ganizacijskih struktur kot pri koordinaciji delov- nih procesov. Glavna slabost sedanje ureditve CSD, kot ugotavljajo na ministrstvu, je, da vsi centri delajo vse, ne glede na velikost centrov in število zapo- slenih. Težave se kažejo tudi v pomanjkanju spe- cializiranih strokovnjakov v manjših centrih, kar se negativno odraža zlasti pri reševanju zahtev- nejših primerov, na primer odvzemu otrok. Cen- tri so kadrovsko podhranjeni, socialni delavci re- šujejo vloge o pravicah iz javnih sredstev in jim zato primanjkuje časa za terensko delo. Prav ta- ko ni enotne prakse, zato uporabniki niso delež- ni enakih storitev. Osrednji namen reorganizacije CSD je ta- ko zagotoviti enak standard vsem uporabni- kom, izboljšati dostopnost storitev, poenosta- viti upravne postopke, razbremeniti strokov- ne delavce in povečati učinkovitost ter kako- vost dela. Nova organizacijska struktura bo zato dvonivojska. Obstoječa mreža 62 lokal- nih centrov bo še naprej vstopna točka za uve- ljavljanje vseh socialnih pravic, nekatere nalo- ge iz teh enot pa se bodo prenesle na območ- ne CSD, ki jih bo šestnajst. Na tem nivoju bo- do skupne službe za pravne, finančne in raču- novodske zadeve ter informatiko za vse lokal- ne centre. Ena od prednosti takšne ureditve naj bi bi- la tudi v tem, da bodo vodje centrov razbreme- njeni poslovodnih opravil in bodo lahko več ča- sa namenili strokovnemu delu. Želijo si več te- renskega dela, zamišljene so mobilne enote in popoldansko delo centrov, da bi jih še bolj prib- ližali ljudem. Pomembna novost bo uvedba informativnih izračunov za letne pravice. Upravičenec bo mo- ral oddati samo prvo vlogo za otroški dodatek, subvencijo vrtca, državno štipendijo, šolske ma- lice in kosila, nato pa bo periodično prejemal iz- račune, na katere se bo lahko, podobno kot pri dohodnini, pritožil, če se z njimi ne bo strinjal. Vsi, kakor je to običajno, nad zamišljeno reor- ganizacijo niso navdušeni, nekateri socialni de- lavci tudi zaradi tega, ker predvidevajo, da bodo potrebna vsaj tri leta, da bo nova struktura zaži- vela v praksi. Za mozirski, velenjski in žalski CSD je predvidena območna »centrala« v Velenju, kar se morda zdi na prvi pogled logično, vendar pa po teritorialnem principu odstopa od vseh osta- lih obstoječih regionalnih povezav državnih služb. Namesto da bi se ministrstva organiza- cijsko poenotila, bo to korak v nasprotno smer? (PV) Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 4 Tema tedna REORGANIZACIJA CENTROV ZA SOCIALNO DELO Sistem socialnega varstva potrebno približati ljudem Ministrstvo za delo, družino, social- ne zadeve in enake možnosti v tem ča- su ter do junija organizira po Sloveniji posvetovanja o reorganizaciji centrov za socialno delo. Eden takšnih za naše območje je bil izveden 25. aprila v Ve- lenju. Na njem so sodelovali tudi pred- stavniki centrov za socialno delo (CSD) z našega območja. Izhodišča in konkret- ni model reorganizacije sta predstavili ministrica dr. Anja Kopač Mrak ter ge- neralna direktorica direktorata za soci- alne zadeve Tanja Amon. Posveta so se udeležili direktorica CSD Mozirje Mar- jana Veršnik Fale in nekateri župani iz Zgornje Savinjske doline. POSVETI PRVA STOPNJA REORGANIZACIJE SOCIALNEGA VARSTVA Posvet je bil odprt za javnost in namenjen predstavitvi projekta reorganizacije centrov za socialno delo ter izmenjavi mnenj s predstavni- ki lokalne skupnosti, stroke, nevladnih organiza- cij, javnih zavodov in uporabnikov storitev CSD z območja občin Saša regije ter centrov Mozir- je, Velenje in Žalec. Dogodek je povezoval predsednik Rejniškega društva Slovenije mag. Darko Krajnc, v razpra- vi pa so sodelovali predstavniki zainteresiranih centrov, zavodov, služb ter socialnih podpiran- cev. Kot je bilo slišati, je glavni namen reorgani- zacije izboljšanje storitev za uporabnike. »Z reorganizacijo želimo poenotiti delovanje CSD-jev, poenotiti upravne postopke pri uvelja- vljanju pravic iz javnih sredstev, omogočiti več časa za strokovne naloge, vzpostaviti skupne službe, povečati učinkovitost in kakovost dela, izboljšati dostopnost storitev in razviti nove obli- ke strokovnega dela« je dejala ministrica. RACIONALIZACIJA IN VEČJA FLEKSIBILNOST SOCIALNIH SLUŽB Za vzpostavitev nove organizacijske struktu- re je potrebna sprememba zakona o socialnem varstvu. Koristi od reorganizacije naj bi imeli uporabniki in zaposleni na tem področju, pa je bil povzetek predstavnikov ministrstva. S tem se strinja tudi direktorica CSD Mozirje Marjana Veršnik Fale, ki je izpostavila še druge vi- dike pričakovane reorganizacije. Ta delno že po- teka na treh področjih. Najpomembnejše reorga- nizacije so priprava informativne odločbe za otro- ški dodatek, subvencijo vrtca in štipendijo. Vlagatelji naj bi oddali vlogo, nato bi se po- stopki vodili po uradni dolžnosti. Tako nekaterim vlagateljev ne bi bilo potrebno več oddajati vlog. Prejemali bi informativne odločbe, na katere bi bilo možno podati ugovor. Direktorica je povedala: »Menim, da se bo s tem našim občanom prihranila določe- na skrb in delo. /…/ Po zagotovilih ministri- ce se bo program testiral eno leto in bi moral biti ustrezno pripravljen. Izvajati naj bi se pri- čel kot delo na centrih. Ob tem dodajam, da upam in želim, da bo program zaživel v sep- tembru 2018.« NOVA ORGANIZIRANOST KORAK BLIŽE KORISTNIKOM SOCIALNIH UKREPOV Veršnik Faletova je dodatno pojasnila, da bo v prihodnjem letu ustanovljenih 16 območnih centrov. Vsak bo imel skupno službo, enoto za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, službo za pomoč žrtvam nasilja ter strokovnega delavca za osebe s težavami v duševnem zdravju. V okviru območnega centra bodo delovale tu- di lokalne enote – sedanji centri za socialno de- lo. Po predvideni reorganizaciji bo CSD Mozirje skupaj s CSD Žalec in CSD Velenje spadal pod območni center, ki bo predvidoma imel sedež v Velenju. S tem bi se naj poenotilo strokovno de- lo, skupna organizacija naj bi omogočala tudi sodelovanje različnih profilov in strokovnjakov za določena področja. Obenem naj bi se izbolj- šala kvaliteta strokovnega dela. Po zagotovilih ministrice bodo vse strokov- ne naloge, razen odločanja o otroškem dodat- ku, subvenciji vrtca in štipendiji, ostale na lokal- nem nivoju. Prav tako naj bi lokalni centri osta- li samostojni pri dogovarjanju programov z ob- činami. NA TEREN BLIŽE K LJUDEM Veršnik Faletova pa je dejala: »Upam, da se bodo ta zagotovila uresničila, saj le s trdno vpe- tostjo našega dela v lokalno okolje lahko na- še delo kvalitetno opravljamo. Še posebej je to pomembno za naše občane, saj si našega de- la ne predstavljam v nekem centru, oddaljenem od ljudi. Slogan ministrstva je »Na teren bližje lju- dem« in upam in želim, da se bo tudi uresničilo. Vloga centrov v skupnosti se vedno bolj krepi, so spodbujevalci novih programov in oblik de- lovanja, prilagojenih potrebam okolja. V zadnjih letih je socialna problematika v Sloveniji zaradi gospodarske krize naraščala, povečevalo se je število prejemnikov socialnih transferjev in so- cialno izključenih ljudi, nastajajo povsem nove oblike odvisnosti, več je različnih oblik nasilja in drugih stisk in težav, za katere se v okviru mre- že javne službe zagotavlja strokovno pomoč in podporo. Potrebe, ki so vse zahtevnejše, številčnejše in nove, zahtevajo enovit, nov, hiter in učinkovit na- čin ukrepanja, za kar potrebujemo sodoben so- cialno varstveni sistem, ki deluje v skupnosti. Ko- risti od reorganizacije naj bi imeli uporabniki kot tudi strokovni sodelavci centrov.« Jože Miklavc Med aktivnimi udeleženci posveta v Velenju je bila tudi direktorica CSD Mozirje Marjana Veršnik Fale (desno). (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 5 Iz občin, Aktualno OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Novi ravnatelj bo mag. Samo Kramer Na svoji seji 20. aprila je svet Javnega zavoda OŠ Ljubno ob Sa- vinji potrdil imenovanje mag. Sa- ma Kramerja za ravnatelja od 1. septembra 2017 dalje za nasled- nje mandatno obdobje. Ta je člane sveta šole med vsemi kandidati za delovno mesto ravnatelja s svojim programom in kompetencami naj- bolj prepričal. Svet šole, v katerem je pet pred- stavnikov učiteljskega kolektiva šo- le, trije predstavniki staršev in trije predstavniki ustanoviteljice javne- ga zavoda, to je Občine Ljubno, je izbiral med šestimi kandidatkami in kandidati. Že predhodno je svo- je pozitivno mnenje h kandidaturi Kramerja podal občinski svet. Sedanjemu ravnatelju Rajku Pintarju se s prihodnjim šolskim letom izteče mandat. Pintar, ki je bil na čelu šole dobrega četrt sto- letja, z letošnjim oktobrom odha- ja v pokoj. Marija Lebar GORNJI GRAD Komunala zapolnila dnevni red seje občinskega sveta Direktor Komunale Gornji Grad Zdenko Purnat in računovodkinja Mojca Rihter sta podrobneje obrazložila posamezne točke dnevnega reda. (Foto: Štefka Sem) Zadnja seja gornjegrajskega ob- činskega sveta je bila skoraj v ce- loti zapolnjena s točkami, vezanimi na Komunalo Gornji Grad. Direktor podjetja Zdenko Purnat je namreč podal letno poročilo, plan za teko- če leto, svetniki so sprejeli tudi ela- borata o oblikovanju cen obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. Seznanili so se z izvedbenim programom vzdrževanja občinskih cest, potrditev cenika izvedbe del Komunale pa so prestavili na na- slednjo sejo. IZGUBE VODE ZARADI DOTRAJANOSTI VODOVODA Gornjegrajska Komunala je lani poslovala pozitivno. Največja spre- memba, ki so jo uvedli, se nanaša na zaposlene, saj sedaj vsi na de- lo prihajajo na sedež podjetja, prej so se določeni zaposleni zjutraj zbi- rali pri čistilni napravi. Poudarek del je bil na rednem vzdrževanju občin- skih cest in kvaliteti pitne vode, je omenil Purnat. Pitna voda je sicer dobra, a ob večjih padavinah je v Gornjem Gradu in Novi Štifti večkrat motna. Pri vodovodu je največji pro- blem njegova starost, saj prihaja do velikih izgub vode. V tem letu bodo poskušali ugotoviti, kje se to dogaja. CESTE IN VODOVOD Poleg iskanja izgub na vodo- vodnem omrežju in obnove dolo- čenih hišnih priključkov, ki so v tej zimi zmrzovali, je približno tretjina del v letošnjem planu povezana z obnovami občinskih cest, je poro- čal Purnat. Svetniki so kot vsako leto želeli vedeti, zakaj več storitev ne opravijo na zunanjem trgu in se praktično živijo z deli za občino. Komunala, ki je pripravila cenik iz- vedbe del, pa je zanj dobila kup ne- gativnih kritik, saj je bil cenik ome- jen na dela, opravljena za občino. Točko o tem so sicer z dnevnega reda umaknili, kljub temu so o tem dolgo debatirali. NEZADOVOLJNI S CENIKOM Župan Stanko Ogradi je ob ceni- ku, pripravljenem za občino, imel občutek, da občina sofinancira de- la zunanjim naročnikom, saj naj bi bila cena za ista dela za preostale nižja. Svetniki pa so imeli občutek, da, če bi že kdo moral imeti nižjo ceno, bi morala to biti občina, ki jim zagotavlja večino dela. Prav tako se jim je pripravljen cenik zdel pre- več splošen in so iskali primerjave z drugimi komunalnimi podjetji, ka- ko imajo to urejeno tam. Prav gotovo pa se nihče ni stri- njal s povišanjem cen storitev, saj so po mnenju svetnikov le- -te že sedaj visoke. Purnat bo ta- ko do naslednje seje pripravil nov enoten cenik storitev, ki bo za vse stranke enak, čeprav po njegovih besedah na Komunali nimajo ve- liko možnosti za opravljanje sto- ritev za zunanje stranke, saj jih ni dovolj. CENE KLJUB POVIŠANJU PRIMERLJIVE Z DRUGIMI Cena vodarine se bo malenkost povišala, kljub temu pa po primer- javi cen z drugimi občinami gornje- grajska ostaja med tistimi z najniž- jimi cenami, je povedala računo- vodkinja podjetja Komunala Moj- ca Rihter. Tudi pri čiščenju in od- vajanju vod gre za manjše pove- čanje cene, medtem ko omrežnina pri slednjem ostaja ista, saj se ce- na ne bo spremenila zaradi pove- čanja subvencije občine. Vodarina za kubični meter vode je 0,6732 evra, v njej pa je vključen strošek vodnih povračil. Omrežni- na za vodomer je po novem 3,17 evra. Cena odvajanja odpadnih ko- munalnih voda je 0,225 evra na kubični meter, čiščenja pa 0,605 evra na kubični meter. Občina za gospodinjstva in nepridobitne de- javnosti sofinancira omrežnino pri odvajanju v višini 62,57 odstotka, pri čiščenju pa 44,05 odstotka. OBNOVE CEST IN MOSTU Komunala bo v tem letu na po- dročju vzdrževanja občinskih cest poskušala s 150 tisoč evri postoriti kar največ. V planu je veliko manj- ših del, med večje spadajo asfalti- ranje obračališča na Slugovem v Novi Štifti, obnova in asfaltiranje dela ceste od Matevžev do Jam v Florjanu ter obnova Firberjevega mostu. V lanskem letu je Občina Gor - nji Grad Komunali poravnala za- padle obveznosti občin Mozir- je in Rečica ob Savinji z naslo- va odlagališča v zapiranju Pod- homu. Omenjeni občini se na- mreč nista odzivali na opomine za plačilo, zato jih je gornjegraj- ska občina tožila za dolgovane zneske. Glede na to, da bodo na odlagališču še 30 let izvaja- li monitoring, bodo nastajali no- vi stroški in najverjetneje tudi no- ve tožbe. Štefka Sem Člani sveta šole so potrdili imenovanje Sama Kramerja za ravnatelja. Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 6 Iz občin NADZORNI ODBOR OBČINE LUČE Pri poslovanju občine z družbo TGM Petek ni bilo nepravilnosti Predsednik nadzornega odbora Občine Luče Jože Vavdi je na zadnji seji občinskega sveta prisotne sez- nanil s pobudo za nadzor nad po- rabo proračunskih sredstev v zvezi z družbo TGM Petek in z ugotovitva- mi nadzornega odbora. Slednji v tej zvezi ni odkril nepravilnosti. POVOD ZA NADZOR JE BILA ANONIMNA PRIJAVA Vavdi je poročal, da je Urad RS za nadzor proračuna nadzornemu odboru občine odstopil pobudo za nadzor nad porabo proračunskih sredstev Občine Luče v zvezi s po- slovanjem z družbo TGM Petek. Po- budo za inšpekcijski nadzor je na podlagi anonimne prijave poda- la Policijska postaja Mozirje, zara- di suma, da se občinska sredstva nekontrolirano porabljajo za fiktiv- ne račune, ki jih izdaja družba TGM Petek in verjetnosti, da bi se zato proračunska sredstva v občini upo- rabljala nepravilno. NA GOZDIH CESTAH VRŠI NADZOR OBMOČNA ENOTA ZAVODA ZA GOZDOVE Na seji nadzornega odbora je bi- la s strani občine predložena vsa pot- rebna dokumentacija. Jože Vavdi: »Med sejo nam je bil za dodatna po- jasnila na voljo tudi župan. Na podla- gi predložene dokumentacije nismo ugotovili nobenih nepravilnosti. Ker nadzor nad izvedenimi deli vrši zavod za gozdove, smo na na- slednjo sejo povabili Antona Brez- nika in Tomaža Gerla, da se ude- ležita razprave, kjer sta podala do- datne informacije povezane z nad- ziranjem izvedenih del v letu 2016. Pri opravljenem nadzoru nismo odkrili nepravilnosti v zvezi s poslo- vanjem TGM Petek d. o. o.« V PRIHODNJE ŠE DODATEN NADZOR Nadzorni odbor je v poročilu predlagal Občini Luče, da v prihod- nje, z vidika smotrnosti porabe pro- računskih sredstev, vrši s strani od- govornega občinskega nadzorni- ka dodaten strokovni nadzor nad izvedenimi deli ter količino in ka- kovostjo vgrajenega materiala na gozdnih cestah. Nadzorniki so pregledali še zaključni račun občine za leto 2016 in niso ugotovili nepravil- nosti, zato so predlagali, da se v predlagani obliki poda na občin- ski svet. Svetniki so lanski zak - ljučni račun na aprilski seji nato tudi potrdili. Marija Lebar V MOZIRJU SLAVNOSTNO OBELEŽILI PRAZNIK OBČINE Zlata plaketa Maji Mihalinec, denarna nagrada diabetikom Župan Ivan Suhoveršnik (desno) je podelil zlato plaketo Maji Mihalinec in denarno nagrado, ki jo je v imenu Društva zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje prevzel predsednik Anton Venek. Občani mozirske občine so jur- jevo pred leti prepoznali kot pra- znik, ki je že dolga stoletja zazna- moval kraj in ga umeščal med naj- starejše s trškimi pravicami. Od tod utemeljitev, da mozirska obči- na 24. aprila praznuje svoj praznik. Na praznični dan je župan podelil priznanje in nagrado občanki in or- ganizaciji, ki izstopata s svojim de- lovanjem iz povprečja vsakdana. ZLATA PLAKETA MAJI MIHALINEC Letos sta bili na osrednji slove- snosti v kulturnem domu iz rok žu- pana Ivana Suhoveršnika tako po- deljeni dve nagradi. Prve se je raz- veselila atletinja Maja Mihalinec. Na oder je med branjem utemelji- tve prinesla mladost, pogum, srč- nost in disciplinirano ter trdno vo- ljo, ki jo kot uspešna športnica kre- pi na stadionih širom sveta. Najprej z dosežki na državnih tekmovanjih na domačih stadionih, nato tudi z doseganjem odličnih rezultatov iz- ven meja. Vrsta zavidanja vrednih in v potu svojega obraza prigaranih dosež- kov v tekih na 60-, 100- in 200-me- trskih razdaljah jo uvršča v sam vrh slovenske atletike. Kot takšna je v preteklem letu barve Slovenije zastopala tudi na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Maja je prejela zlato plaketo s priznanjem Občine Mozirje za leto 2017. DENARNA NAGRADA ZGORNJESAVINJSKIM DIABETIKOM Kot drugi dobitnik občinske na- grade za leto 2017, ki s svojim de- lom za skupnost izstopa že 20 let, je bilo prepoznano Društvo zgor- njesavinjskih diabetikov Mozirje. V društvu, ki ga vodi in v imenu kate- rega je prevzel nagrado Anton Ve- nek, skrbijo za potrebe svojih čla- nov ter ob tem za osveščanje vseh ostalih. Diabetes je namreč bole- zen, ki ne boli, prinaša pa vrsto vsa- kodnevnih tegob in omejitev. Delo društva temelji na petih ključnih področjih, na preventivi, socialnem programu, športu, dru- ženju in vključevanju mladih v tek- movanje iz znanja o sladkorni bo- lezni. Društvo je za svoje delova- nje prejelo denarno nagrado ob- čine. ŽUPAN OSVETLIL DOGODKE ZADNJEGA LETA DNI Kot so včasih na jurjevo trški sod- niki podali poročilo o dogajanju v tr - gu v času od enega do drugega pra- znika, ga je zbranim na slovesno- sti podal župan Ivan Suhoveršnik. Naštel je vrsto aktivnosti in projek- tov. Med njimi je izpostavil izgra- dnjo Ločkega jezu in nasipa ob Mo- zirskem gaju, protipoplavno ureja- nje potokov Ljubija, Trnava in Mozir- nica, prehod za pešce preko regio- nalke v bližini osnovne šole, most pri gasilskem domu, cesto v Lepo Nji- vo, začetek gradnje čistilne napra- ve in krožišča pri avtobusni postaji. V teku je vrsta investicij, mnoge pa še čakajo. Med njimi preselitev knji- žnice in krožišče gorenjski klanec, ki bi lahko bilo zgrajeno prihodnje leto. Kulturni program slovesnosti so pripravili člani KD Jurij Mozirje. Za- peli so Koledniki KD Jurij, Jelka Re- penšek pa je kot voditeljica poskr- bela za osvetlitev zgodovinskega pomena praznika. Piko na i sta do- dala godalni in kvartet klarinetov Glasbene šole Nazarje. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 7 Iz občin, Politika, Gospodarstvo ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA MOZIRJE Violeta Tomić slavnostna govornica na proslavi v Mozirju Poslanka Združene levice Violeta Tomić se je v politično obarvanem govoru dotaknila perečih problemov. (Foto: Primož Vajdl) Plaketo za požrtvovalno in vestno delo v organizaciji je iz rok predsednika Jožeta Rakuna (desno) prejel Mirko Rak iz Ljubije. (Foto: Primož Vajdl) Mozirska krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline je dva dni pred državnim praznikom, s kate- rim se spominjamo dneva upora proti okupatorju, v Kulturnem do- mu Mozirje pripravila svečano slo- vesnost. V bogatem programu je kot slavnostna govornica nastopi- la poslanka državnega zbora Vio- leta Tomić. OBČINSTVO PRISLUHNILO GOVOROMA ŽUPANA IN POSLANKE Po odpeti državni himni ter pozdravu predsednice mozirske organizacije Stanislave Borovšak je zbrane nagovoril župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Predsta- vil je zgodovino Mozirja in pouda- ril, da letos mineva sedemsto let od podelitve trških pravic. Povedal je, da je za Mozirjane značilna svobo- domiselnost in domoljubnost, kar je prednike držalo pokonci v času vojn. Poslanka Združene levice Viole- ta Tomić se je v politično obarva- nem govoru dotaknila perečih pro- blemov. Poudarila je, da v dana- šnjem času denar postaja sveta vladar ter da so vse močnejša gi- banja, ki so bila značilna pred dru- go svetovno vojno. Od zbranih je zahtevala, da so aktivni, v dobrih odnosih z bližnjimi ter da ne sme- jo zapraviti svobode, ki so jo med drugo svetovno vojno izborili naši predniki. OBČINSKI SVET SOLČAVA O KOMUNALNIH ODPADKIH Vse višji odstotek ločeno zbranih odpadkov Direktor PUP Saubermacher Janez Herodež je postregel s kar nekaj pozitivnimi rezultati, ki so jih na področju zbiranja in ločevanja odpadkov dosegli v Solčavi. V občini Solčava izvaja obve- zno gospodarsko javno službo zbi- ranja in odvoza komunalnih od- padkov koncesionar – velenjsko podjetje PUP Saubermacher. Di- rektor podjetja Janez Herodež je na aprilski seji občinskega sveta predstavil poročilo o izvajanju jav- ne službe in postregel s kar nekaj pozitivnimi rezultati, ki so jih na po- dročju zbiranja in ločevanja od- padkov dosegli v Solčavi. DOSLEDNO LOČEVANJE VPLIVA NA VIŠINO POLOŽNIC Kot je podčrtal Herodež, je na zneske položnic, ki jih za zbira- nje in odvažanje odpadkov plaču- jejo občani, mogoče vplivati zlas- ti tako, da se čim bolj ločuje posa- mezne frakcije in se s tem zmanj- ša količina mešanih odpadkov. V Solčavi so bili pri tem v letu 2016 glede na predhodno leto zelo us- pešni. LOČEVANJE IZBOLJŠALI ZA DESETINO Skupaj je bilo zbranih in odpe- ljanih 129.369 kg odpadkov. Od tega je bilo mešanih komunal- nih odpadkov 49,80 odstotka. Le- to poprej je bilo mešanih odpad- kov v celotni strukturi še 59,64 od- stotka. To pomeni, da so ločevanje povečali za skoraj deset odstotkov. V letu 2016 so tako dosegli že več kot polovico ločenih frakcij v celot- ni količini, kar so tako županja Ka- tarina Prelesnik kot občinski svetni- ki označili za spodbudno in menili, da je dosežek v letošnjem letu mo- goče še izboljšati. Tekst in foto: Marija Lebar BOGAT KULTURNI PROGRAM Med govori so se na odru zvrsti- li številni nastopajoči. Člani Mo- škega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje so zapeli partizan- ske in domoljubne pesmi. Učen- ci Osnovne šole Mozirje pod vod- stvom Darinke Marinc so pripravi- li deklamacije in pevske nastope, harmonikarji Andreja Raka so za- igrali skladbo Hej brigade, plesna skupina pod vodstvom Mojce Štan- car pa je zaplesala na pesem Zdaj pa kozarce vsi v zrak skupine Čuki. Špela Bider iz Glasbene šole Na- zarje se je predstavila z igranjem na klavirsko harmoniko, Godba Zgornje Savinjske doline pa je ob samem koncu zaigrala še venček skladb. Z deklamacijami sloven- skih pesmi je vmesne napovedi po- pestrila povezovalka slovesnosti Olga Kladnik. PODELJENA PLAKETA ZA POŽRTVOVALNOST Tik pred samim koncem je sledi- la še podelitev plakete za požrtvo- valno in vestno delo v združenju. Le-to je iz rok predsednika združe- nja Jožeta Rakuna prejel dolgoletni član Mirko Rak iz Ljubije, ki v Mo- zirju opravlja delo praporščaka ter že vrsto let sodeluje pri spominskih obeležjih in ostalih aktivnostih. Primož Vajdl Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 8 Organizacije POHOD PRIJATELJSTVA NA ČRETO Delo krepi človeka, a za dostojno življenje mora slediti plačilo Andreja Zupan (desno) je povedala, da pohod privabi vsako leto več ljudi dobre volje, ki na tovrstnem način obeležijo praznik dela. (Foto: Marija Šukalo) Praznik dela so v nazarski občini obeležili s pohodom prijateljstva na Čreto. Tega je ob po- moči domačih društev pripravila krajevna skup- nost Kokarje. Udeležence je na startu v Špor- tnem centru Laze pozdravila predsednica kra- jevnega odbora Andreja Zupan in jim zaželela varen korak. Za varnost sta poskrbela planinska vodnika Vera Slokan in Milan Zavolovšek. Na Krepljetovi domačiji jih je pričakal gospodar Anton Punčuh z družino in šilčkom domačega. SLOVESNOST V POČASTITEV PRAZNIKA DELA Pohodniki so pot nadaljevali do cerkve Mari- je Snežne ali planinskega doma na Čreti. Ob 12. uri so se zbrali ob spomeniku padlim borcem XI- II. brigade Mirka Bračiča na slovesnosti v počas- titev praznika dela. Kulturni program so oblikovali recitatorji in pevke I zborčka nazarske osnovne šole, harmo- nikar Mark Sovinšek z mentoricama Katjo Gru- ber in Manico Hudales ter vokalna skupina Lon- čarji. Obiskovalcem sta spregovorila Andreja Zu- pan in župan občine Vransko Franc Sušnik. Zupanova je povedala, da pohod privabi vsa- ko leto več ljudi dobre volje, ki na tovrstnem na- čin obeležijo praznik dela. »Delo krepi človeka, a za dostojno življenje mora slediti plačilo,« je med drugim povedala. ENOTNI V ZAHTEVAH PO PRAVIČNEM PLAČILU ZA OPRAVLJENO DELO Sušnik je dejal, da delo in plačilo zanj ne najde- ta skupne poti. Prepričan je, da je vse, kar se nam slabega obeta v EU zaradi migrantov, tudi poveza- no s slabo plačanim in suženjskim delom v drža- vah tretjega sveta. »Delo je vrednota, ki je ne more nadomestiti nobena socialna podpora, pomoč ali solidarnost. Zato je nujno potrebno priti do takšnih pogojev, da bo za dobro opravljeno delo pošteno in dostojno plačilo. To pa je cilj, ki ga nikakor ni mo- goče doseči, če ne bomo enotni v zahtevah po pra- vičnem plačilu za opravljeno delo.« Po kulturnem programu so se udeleženci pohoda podali do Farbance, koče Planinske- ga društva Nazarje, kjer sta jih čakala malica in sproščeno druženje. Marija Šukalo LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Številne brezplačne delavnice v Zgornji Savinjski dolini V rečiški Medgen borzi so pričeli z delavnicami Zgodbe mojega kraja v nemškem jeziku. (Foto: Primož Vajdl) V sklopu Večgeneracijskega centra Planet generacij, ki deluje pod okriljem Ljudske univer- ze Velenje, so aprila izvedli številne delavnice za odrasle. Le-te so potekale v Nazarjah, Lučah in na Rečici ob Savinji MOŽGANSKI FITNES V LUČAH IN NAZARJAH V Osnovni šoli Blaža Arniča Luče ter v Centru samostojnega učenja Nazarje so pripravili de- lavnice za urjenje spomina, ki so jih poimeno- vali Možganski fitnes. Pri udeležencih so spod- bujali delovanje spomina in možganov, gradi- li temelje uspešnega pomnjenja ter delili nami- ge in strategije za izboljšanje spomina pri vsa- kodnevni rabi. NA REČICI PRIČELI S TEČAJEM NEMŠČINE V rečiški Medgen borzi so pričeli z delavnica- mi Zgodbe mojega kraja v nemškem jeziku. Te- čaj nemščine poteka enkrat tedensko, ob torkih med 17. in 19. uro. Trajal bo vse do konca junija. Na njem se bodo dotaknili tem: nakupujmo po nemško, z nemščino na pot, turist v velemestu, moje zdravje, nemška slovnica v praksi, tipično nemško ter prazniki in običaji. PESTER NABOR AKTIVNOSTI V MESECU MAJU Tudi maja bodo člani Večgeneracijskega cen- tra Planet generacij poskrbeli za številne aktiv- nosti v Zgornji Savinjski dolini. V Lučah bo pote- kalo predavanje Carminho z Bojano Vranjek, na Rečici pa bodo nadaljevali s tečajem nemščine. Precej pestro bo tudi v Nazarjah, kjer pripravljajo delavnico na temo obnovitve cestnoprometnih predpisov in seznanitve z novostmi v prometu in prometni varnosti. Proti koncu maja bo poteka- la še delavnica nege obraza, kjer se bodo udele- ženci naučili vse o negi kože, da bodo posledič- no znali še bolj poudariti svojo lepoto. Primož Vajdl Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 9 Gospodarstvo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Razveseljivi rezultati lanskega poslovanja Direktor Ivan Drev: »Rezultat je plod vizionarske politike, resnega in poštenega dela vseh akterjev v verigi.« Leto 2016 je bilo za Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina kot tudi na splošno za slovensko kmetijstvo iz- redno zahtevno. Kljub temu je po- slovanje zadruga zaključila s čis- tim pozitivnim izidom nekaj preko pet tisoč evrov. O rezultatih, o po- teh do uspeha v minulem letu in o letošnjih načrtih so spregovorili vodstvo, gostje in člani, med kate- rimi je tudi precej Zgornjesavinjča- nov, na nedavnem občnem zboru. REZULTAT PLOD PREMIŠLJENE POSLOVNE POLITIKE Direktor zadruge Ivan Drev je v nagovoru povedal: »Dogodki leta 2016 so zahtevali maksimalno an- gažiranje vodstva in vseh zaposle- nih, vključno z upravnim in nadzor- nim odborom. Gospodarske raz- mere v kmetijskem sektorju so bile zelo kaotične in nepredvidljive pre- ko celega leta. Ocenjujem, da smo uspešno pre- magovali vse ovire in poslovno leto zaključili s pozitivnim poslovnim re- zultatom. Spodbudni so tudi poslov- ni prihodki od prodaje, ki so višji od preteklega leta in znašajo skoraj 15 milijonov evrov. Rezultat je plod vizi- onarske politike, resnega in pošte- nega dela vseh akterjev v verigi.« SKRB ZA VISOK POSLOVNI UGLED Zadruga redno in na rok plaču- je vse svoje obveznosti. Tak odnos ima tudi do kmetov, od katerih od- kupuje tržne viške kmetijske proi- zvodnje. »Kmetijskim proizvajalcem smo in bomo posvečali posebno pozor- nost v smeri konkurenčnosti, soli- darnosti in naša velika želja je, da bi bili omenjene pozornosti delež- ni v največji meri tudi od članov za- druge. Določene nezadružne pra- kse, ki smo jim priča, kažejo na ne dovolj zrel partnerski odnos, kar nas na dolgi rok ne more krepiti, ampak vodi v smer razdvajanja,« je med drugim ugotavljal Ivan Drev. KREPITEV TRGOVSKE DEJAVNOSTI Največji delež v prihodkih zadru- ge predstavlja trgovska dejavnost, ki znaša 55 odstotkov. Tudi odkup kmetijskih proizvodov v zadružnih enotah je visok in predstavlja sko- raj 40 odstotkov. Pri lastni proizvo- dnji se je lani zelo poznala pozeba in toča, ki je praktično izničila celot- no proizvodnjo jabolk v zadružnih sadovnjakih. »V letu 2016 je bil pomemben dogodek nakup trgovine Luče in odprtje le-te. Ljudje so odprtje trgo- vine sprejeli zelo pozitivno. Nakup in sanacija nas je stala 230.000 evrov. Dobro poslovanje trgovine je privedlo do odločitve, da smo letos šli v širitev trgovinskega prostora in pokritih skladiščnih površin, ker smo začutili potrebo po še pestrej- ši ponudbi v omenjenem prosto- ru.« Direktor je še dodal, da so za- dovoljni tudi s poslovanjem trgo- vskega centra Saša v Nazarjah. ODKUP EKOLOŠKEGA MESA VIŠJI KAR ZA TRETJINO Pri odkupu tržnih viškov je naj- višji trend rasti na segmentu eko- loškega mesa, kjer beležijo 33-od- stotno letno rast. Tako ostajajo naj- večji ponudnik v Sloveniji. Obseg rasti odkupa in naročil jih je prive- del do situacije, da so poleg KZ Ra- če poiskali še enega poslovnega partnerja za izvajanje klavniških storitev. To je zadružna predelava v Sevcah, ki je v lasti KZ Laško. Su- homesnate proizvode jim storitve- no proizvaja mesarija Lečnik z Ra- ven na Koroškem. Višjo količino od tiste iz leta 2015 je zadruga prav tako zabeležila pri odkupu ostalih govejih živali za zakol. Količinsko je bil v porastu tudi odkup ostalih kmetijskih proizvo- dov. Tako so odkupili skoraj 14 mi- lijonov litrov mleka, kar je pet od- stotkov več kot v letu 2015. Direk- tor je ob tem izpostavil: »Odkup mleka je že v letu 2015 kazal ne- gativni cenovni trend, ki se je od- ražal tudi v letu 2016, vse do me- seca avgusta, ko smo končno do- čakali dvig cen.« NAČRTUJEJO NOVE EKOLOŠKE NASADE Čeprav je Drev leto 2016 ozna- čil kot najtežje v svojem tridesetle- tnem službovanju v zadrugi, jim to ni vzelo volje. Za letos načrtujejo večjo investicijo v sadjarstvu Turn, kjer bodo poleg sedanje integrira- ne proizvodnje jabolk uredili zasa- ditev treh hektarov ekoloških nasa- dov, ki bodo opremljeni s protitoč- no zaščito in v nadaljevanju tudi z namakalnim sistemom. Izobraževanja zaposlenih in spodbujanje pripadnosti kolektivu sta pomembni komponenti v delo- vanju Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Poleg tega sledijo sodob- nim in inovativnim poslovnim prije- mom. Med drugim so lani pristopi- li k novemu načinu direktnega vno- sa pri inventuri, kar je pohvalil tudi revizor Darko Branilovič. Da je bi- lo zadružno poslovanje uspešno, je menil še predsednik upravnega odbora Ivan Anželak, prav tako pa je poročal tudi predsednik nadzor- nega odbora Roman Kuhar. Na koncu so v svoje članstvo sprejeli številne nove zadružnike, med njimi precej tudi iz naše doli- ne, in podelili priznanja za najbolj uspešne zadružnice in zadružnike. Tekst in foto: Marija Lebar Letošnji prejemnik priznanj zadruge v družbi s predsednikom Ivanom Anželakom (levo) in direktorjem Ivanom Drevom (desno) Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 10 Organizacije, Iz občin OBČINSKI SVET NAZARJE Svetniki potrdili odlok o lanskem proračunu Občina Nazarje je preteklo leto zaključila z ne- kaj več kot 80 tisoč evri presežka prihodkov nad odhodki, je na seji občinskega sveta poročal žu- pan Matej Pečovnik. Med točkami dnevnega re- da je bil namreč tudi sprejem odloka o izvrševa- nju občinskega proračuna za leto 2016. Sicer so bili nazarski svetniki in nadzorniki med letom sproti seznanjeni s finančnimi toko- vi in realizacijo proračuna. Z namenom, da pro- račun čim bolj točno odraža dejansko stanje ob- činskih financ, so v Nazarjah lani sprejeli kar štiri rebalanse, je povedal župan. Na seji je podrob- no predstavil odstopanja od načrtovanega okvi- ra. Prihodki so bili za slabe tri odstotke nižji od planiranih in so znašali 2,575.000 evrov. Od- hodkov je bilo za okoli 2,495.000 evrov, to je ne- kaj več kot 75 odstotkov načrtovanih. Nižji od- stotek realizacije gre pripisati nekaterim stro- škom, kot so izdatki za blago in storitve, ki so bili v letu 2016 nižji od načrtovanih ali pa so računi zanje zapadli v plačilo šele v letu 2017. Župan je predlagal sprejemanje odloka o zaključnem računu občine za leto 2016 po hi- trem postopku, s čimer se je strinjalo vseh de- set prisotnih svetnikov. Z drugim sklepom so na- to odlok tudi potrdili. Marija Lebar AMSTERDAM Dvakrat srebrni na Skills plus tekmovanju Slovenska ekipa je po povratku doživela prijeten sprejem (Fotodokumentacija LUV) Mednarodnega tekmovanja Skills plus v Amsterdamu so se udeležili tudi tekmovalci in mentorji iz Saša regije. To je poseben način uspo- sabljanja, treninga in namesto preizkusa spret- nosti in znanja tekmovanje, ki je zanimivo tako za mentorje kot za tekmujoče, hendikepirane osebe. Tekmovanje je namenjeno delovnim invalidom ter osebam z manj možnostmi na delovnem trgu. DVE SREBRNI KOLAJNI ZA SLOVENCE IZ SAŠA REGIJE Slovenijo sta na Nizozemskem zastopali dve ekipi. Na področju gastronomije so se po- merili dijaki Šolskega centra Velenje iz šole za storitvene dejavnosti: Martina Jelen, Gašper Oštir in Jernej Pečnik z mentorico Simono Pompe, na področju računalništva pa ekipa najboljših treh z nacionalnega predizbora: Ta- nja Kos, Tatjana Smuk in Uroš Belovič z men- torjem Tadejem Oprčkalom z Ljudske univer- ze Velenje. Skupno se je na Nizozemskem po- merilo 13 ekip iz Nizozemske, Bolgarije, Če- ške, Nemčije, Italije in Slovenije. Obe sloven- ski ekipi sta se odlično odrezali in prejeli sre- brni kolajni. Jože Miklavc ČEBELARSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Vse bolj množična udeležba na tradicionalnem srečanju na Črnivcu Udeleženci so se po predavanjih zadržali v sproščenem klepetu. Beseda pa je seveda tekla o čebelah. (Fotodokumentacija ČD Gornji Grad) Letos je na meji med Kranjsko in Štajersko – na Črnivcu potekalo četrto srečanje članov če- belarskih družin. Dogajanje so organizatorji po- pestrili s kulturnim programom, osrednja vsebi- na pa je bila namenjena strokovnim predava- njem. ŠTEVILO UDELEŽENCEV IZ LETA V LETO RASTE S prvimi shodi na Črnivcu sta pričeli čebe- larski družini Gornji Grad in Kamnik, vsako le- to se je pridružilo več čebelarjev. Tokratnega srečanja se je udeležilo 1 12 čebelarjev iz 18 čebelarskih družin, dvanajst s krajnske in šest s štajerske strani. Za množičen odziv je bil go- tovo dober program in premišljeno izbrani predavatelji, ki so jih na srečanje povabili or - ganizatorji. Udeleženci so prisluhnili dr. Ivanu Toplaku, ki je govoril o virusih v čebelji družini. Med dru- gim je dejal, da je vse več okužb z virusi, kate- re prenašalec je varoa. O ekologiji na področju čebelarstva je predaval Anton Komat, področje gozdnega medenja pa je predstavil znani gor- njegrajski čebelar Franc Bezovšek. LETOS 1 10-LETNICA ČD GORNJI GRAD Čebelarji so sprejeli sklep, da se na vsakem srečanju podrobneje predstavi ena od sodelu- jočih čebelarskih družin. »Tokrat je predstavitev pripadla ČD Gornji Grad, ki letos praznuje 1 10-le- tnico ustanovitve,« je povedal predsednik gor- njegrajskih čebelarjev Janez Fale. Marija Lebar Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 11 Kultura, Organizacije LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Objavljen javni poziv za izbor operacij, financiranih iz evropskih sredstev Zavod Savinja kot vodilni par- tner LAS Zgornje Savinjske in Ša- leške doline (ZSŠD) je 25. aprila objavil javni poziv za izbor opera- cij za uresničevanje ciljev strategi- je razvoja podeželja za leto 2017. Gre za operacije, ki se bodo finan- cirale iz sredstev Evropskega kme- tijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regional- ni razvoj. Sredstva za sofinanciranje je LAS dodelilo ministrstvo za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano v okvi- ru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in mi- nistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Okvirna višina razpoložljivih ne- povratnih javnih finančnih sredstev znaša nekaj več kot 491 tisoč evrov iz sklada EKSRP in 202 tisoč evrov iz sklada ESRR. Predloge operacij z vso potrebno dokumentacijo bo prejemal vodilni partner Zavod Sa- vinja v pisarni na Ljubnem, mogo- če jih je poslati tudi po pošti. Rok za oddajo je 23. junij 2017 do 12. ure. Podrobnejše informacije so na vo- ljo na spletni strani LAS. Marija Lebar ZLATA PALETA – KLASIČNO SLIKARSTVO V TRBOVLJAH Hriberniku za olje certifikat kakovosti Zveza likovnih društev Sloveni- je je v sodelovanju s trboveljskim društvom likovnikov Relik pripravi- la tematsko razstavo Klasično sli- karstvo v okviru Zlate palete. Stro- kovna komisija je izbrala 51 izmed 196 predloženih del od 124 avtor- jev iz 22 društev. Devet najboljših del je nagradila s certifikatom ka- kovosti. Med izbranimi so bila tu- di dela zgornjesavinjskih likovnih ustvarjalcev iz društva Gal: Erne Acman, Blaža Hribernika, Anke Ra- kun in Irene Remic. Za dela v tehni- ki akril so Acmanova, Rakunova in Remičeva prejele priznanja, Hriber- nik pa je za svoje olje osvojil certifi- kat za kakovost. »Na pričujoči razstavi je na ogled izbor del, ki pomenijo presek sloven- skega ljubiteljskega ustvarjanja na tem področju. Izbor bi bil lahko ve- liko širši, vendar se je strokovna ko- misija odločila, da na ogled posta- vi reprezentativna dela, ki poudarja- jo vse smeri in načine pristopa k za- dani temi v realističnem slikarstvu. Nagrajena dela se s svojo kvalite- to popolnoma približujejo akadem- ski sferi,« je med drugim dejal pred- sednik komisije mag. Zoran Poznič. Marija Šukalo JAKIJEVA HIŠA – GALERIJA NAZARJE Z razstavo Retrovizor se Tomaž Perko ozira na prehojeno umetniško pot Nazarska galerija do nedelje go- sti razstavo Retrovizor akademske- ga slikarja Tomaža Perka. Očem zelo všečno, impresivno razstavo (po)krajin, tihožitij in portretov je pripravilo Kulturno društvo Nazar- je. Avtorja je predstavila umetno- stna zgodovinarka Anamarija Sti- bilj Šajn, razstavo pa je odprl žu- pan Matej Pečovnik. PERKO FASCINIRA S TIHOŽITJI, PORTRETI IN KRAJINO Perko je mladost preživel v Ka- mniku, danes pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Letos bo do- polnil 70 let. Jubilej obeležuje tu- di s serijo razstav. Zbrane je v do- godek popeljala Vladka Planov- šek, ki v KD Nazarje skrbi za gale- rijsko dejavnost društva. Poveda- la je, da razstava z naslovom Ret- rovizor akademskega slikarja To- maža Perka obiskovalcem odpira pogled v njegova ključna ustvarjal- na področja. Podrobneje o avtorju in njego- vih razstavljenih delih je spregovo- rila Stibilj Šajnova. »Pričujoča raz- stava nas vodi v krajino, v sooče- nje z različnimi liki v portretni podo- bi in nas fascinira z avtorjevimi ti- hožitji, predvsem z eminentno sliko cvetličnega tihožitja. V vseh teh kla- sičnih žanrih avtor najde mesto, da osmisli svoje misli, svoje poglede in gledalcu prinaša svoje najbolj intimno sporočilo.« VSAKA SLIKA JE ZGODBA ZASE Umetnik se je zahvalil za lep obisk in poudaril, da je vsaka iz- med razstavljenih slik zgodba za- se in za vsako stoji posebno doži- vetje. Kot je prepričan, je ravno do- živetje tisto, ki slikarja vzpodbudi k dejanjem. K ogledu del je zbrane pova- bil župan Pečovnik, z glasbe- nim programom pa so navduši- li učenci Glasbene šole Nazarje, Pija Lipnik na klavirju, Gašper Li- pnik na harmoniki in Matic Tevž na tolkalih. Tekst in foto: Tatiana Golob Med izbranimi so bila tudi dela zgornjesavinjskih likovnih ustvarjalcev (od leve): Irene Remic, Erne Acman, Blaža Hribernika in Anke Rakun. (Foto: Marija Šukalo) Tomažu Perku je ob odprtju razstave čestitala tudi Vladka Planovšek, ki v Kulturnem društvu Nazarje skrbi za galerijsko dejavnost. Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 12 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Heraldika (2) BLAZON – GRBOVNI OPIS (NADALJEVANJE) Blazon, poenostavljeno rečeno opis grba, je heraldično strokov- na besedna predstavitev grba in je pravno bistvo grbovnega simbola, torej zgodovinske listine grbovnice. Danes v Sloveniji takšno grbovnico predstavlja odločba, ki jo na osno- vi strokovne presoje posebne ko- misije kandidatu izda Arhiv Repu- blike Slovenije. Zgodovina je ustvarila nepre- gledno množico različnih grbov, od katerih je bil zabeležen le manj- ši delež. Tudi od teh je ohranjen le manjši del, ne glede na to pa je he- raldika preživela tudi novi vek. Za- nimivo in skorajda paradoksalno je, da se je heraldiki uspelo skozi 850 let v današnji čas prebiti pre- težno v izvirnem, srednjeveškem li- kovnem izrazu. KONEC ŽIVE HERALDIKE Če danes obravnavamo heraldi- ko v njenem izvirnem in umetniško najbolj dovršenem izrazu kot osno- vo in merilo za heraldične prenove (restitucije), smemo različne likov- ne odklone od njenih izvirnih smer- nic (od renesanse do moderne) smatrati kot dekadenčne. S tem si- cer tvegamo očitek, da heraldiki ne dopuščamo lastnega razvoja sko- zi čas, toda če bi heraldiki »dopus- tili« razvoj, je že vsaj od sredine 19. stoletja ne bi bilo več. S splošnim znakoslovjem ni se zlila v neko ne- definirano celoto, njena vsebina pa bi bogatila le še arhive. Heraldika je prvič zašla v krizo, ko je prišlo do propada viteštva in njegovih vrednot. V 14. stole- tju se je začelo uveljavljati »ognje- no« orožje in z njim disciplinirani, »dresirani« najemniški vojaki, kar ni spremenilo samo načina vojskova- nja, temveč tudi miselnost in način življenja. Končna posledica te spre- membe je bil zaton srednjega veka v času okrog leta 1500, ko se je končalo tudi obdobje tako imeno- vane žive heraldike. DRUGA VELIKA KRIZA Heraldiki so obstoj v novem ve- ku podaljševale renesančne turnir- ske prireditve, za tem so jo po svo- je krojila k dekorativnosti nagnjena baročna obdobja. Nekoliko spre- menjeno poslanstvo so v njej pre- poznali v zadnjih stoletjih drugega tisočletja, ko se je začel razvijati ka- pitalistični način razmišljanja, na tej podlagi pa tudi nove vrednote. V drugi veliki krizi se je heraldi- ka znašla s francosko revolucijo leta 1789, ko je nova oblast velik del bogate heraldične zapuščine preprosto izbrisala in se skladno s tem odpovedala njenemu na- daljnjemu vodenju. A ker vsaka oblast vendarle potrebuje neka- kšno znakoslovje, čemur danes rečemo vizualne komunikacije, je Napoleon naročil »novo heral- diko« in jo po tem, ko jo je dobil, tudi uzakonil. To znakoslovje, ki je zelo podobno pravi heraldiki, so kasneje poimenovali napole- onska heraldika. Ker je bila Francija v času Na- poleona evropska politična in kul- turna velesila, na stari celini še da- nes čutimo njen heraldični vpliv. Napoleonska heraldika ne vsebu- je srednjeveškega duha viteštva in se podreja zgolj emblemograf- ski učinkovitosti, kar je razlog, da v heraldični vedi nima strokovne ve- ljave. TRETJA VELIKA KRIZA V razgibanem 19. stoletju je he- raldiko zaradi zanimanja za sred- nji vek oživila romantika, z marčno revolucijo leta 1848 pa se je zače- la tretja velika kriza. Toda iz kultur- nozgodovinskih razlogov so se v srednji Evropi ravno takrat pojavi- la tudi gibanja za raziskovanje in varovanje tega zgodovinsko po- membnega izročila. Ustanovljenih je bilo več društev, katerih cilj je bil zaščititi propadajoče plemstvo in tudi njegovo simboliko. V teh društvih so sprva večino- ma poskušali ohraniti viteško izro- čilo starega plemstva, kasneje pa so se preusmerili na izročilo heral- dike. Kar nekaj teh društev se je oh- ranilo do danes, v 20. stoletju pa se jim je pridružila še kopica novih, nacionalnih. Slednja se ne posve- čajo samo grboslovju, ampak tudi rodoslovju in zastavoslovju, ki sta s prvim v tesni povezavi. Odkar je Slovenija polnoprav- na članica mednarodnih organiza- cij, kot sta FIAV (Mednarodna zve- za zastavoslovnih društev) s sede- žem v Zürichu in ICGH (Luksem- burška akademija), je tudi pri nas večje zanimanje za heraldiko, ki bogati slovensko kulturo. ČETRTA VELIKA KRIZA Četrta velika kriza heraldike se je začela po koncu prve svetovne voj- ne, ko so jo socialistično oziroma komunistično usmerjeni režimi ne- katerih srednje- in vzhodnoevrop- skih držav zakonsko prepovedali. V ta okvir posredno sodi tudi Slo- venija, ki se je po prvi svetovni voj- ni v novi državi z močnim srbskim vplivom približala balkanski kultu- ri. Vladajoči srbski režim je heral- diko, z izjemo državne in kraljeve, prepovedal. PETA VELIKA KRIZA Peta velika kriza in z njo pravo opustošenje se je v heraldiki za- čelo s prevlado marksistične ide- ologije, povezane z zmago socia- lizma v vzhodnem in delu Srednje Evrope, kamor se je takrat uvrščala tudi Jugoslavija. Toda podobno kot nekoč Napoleonova tudi sovjetska oblast ni mogla povsem brez isto- vetnostne simbolike, zato je razvila nekakšno socialistično heraldiko, ki se je nato pod zahodnimi vplivi sredi 60. let prejšnjega stoletja za- čela stapljati s svojo izvirno pred- hodnico. V današnji Ruski federa- ciji ima heraldika spet mesto, ki ji pripada. V zadnji četrtini 20. stoletja se je začela prepotrebna restitucija ozi- roma prenova, ki je ponovno oživi- la bistvo heraldike in jo začela čisti- ti vsega, kar so skozi pet stoletij na- nosili najrazličnejši umetnostni in družbenopolitični tokovi. Nadaljevanje prihodnjič. Črno-bela izvedba grba cerkvenega dostojanstvenika prošta kolegiatnega kapitlja Novega mesta Jožefa Lapa Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 Organizacije 13 130 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Ob visokem jubileju v garažo pripeljali novo cisterno Na slovesnosti ob 130-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje se je zbralo lepo število predstavnikov gasilskih društev iz bližnje in daljne okolice ter pobra- timov s sosednje Hrvaške. Kar pre- ko 20 praporov je zaplapolalo v povorki ob spremljavi članov God- be Zgornje Savinjske doline v prire- ditveni šotor pri gasilskem domu v Mozirju. ZBRALI PREPOTREBNA SREDSTVA ZA CISTERNO O zgodovini društva je sprego- voril voditelj slovesnosti Luka Pau- lič, nadaljeval pa predsednik mo- zirskih prostovoljnih gasilcev Ro- man Čretnik mlajši. Ozrl se je na dogodke in aktivnosti zadnjega le- ta in pol, ko so zbirali sredstva za novo avto cisterno. Prisluhnila jim je občina z županom Ivanom Su- hoveršnikom, pa tudi občani sami in vrsta donatorjev. OBČINA PODPIRA GASILCE Župan Ivan Suhoveršnik se zaveda, da so gasilci v pomoč občanom ob nesrečah. Včasih so bili namenjeni zgolj gašenju požarov, ki so predvsem v 16. in 17. stoletju kar nekajkrat spre- menili podobo Mozirja. Župan mora skrbeti, da so gasilci opre- mljeni z dobro opremo, s katero so učinkoviti in čim bolj varni v intervencijah. Tudi pri nabavi ga- silske cisterne jim je prisluhnil in z občinskimi svetniki podprl in- vesticijo. ZAHVALI PREDSEDNIKOV Namestnik predsednika Gasil- ske zveze Slovenije Janko Cerkve- nik se jim je zahvalil za delo, ki ga plemenito opravljajo. Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in sveta savinjsko-šaleške regije Janko Žuntar pa se je zah- valil vsem generacijam, ki so dru- štvo modro vodile skozi vsa leta obstoja. OB JUBILEJU PODELJENA PRIZNANJA Zaslužnim članom so podeli- li priznanja in zahvale. Izpostavlje- na so bila predvsem mlada dekle- Novo vozilo z oznako AC 24/60 bo bistveno hitreje prepeljalo 6.000 litrov vode, kamor bo potrebno. Župan Ivan Suhoveršnik je ključe vozila izročil poveljniku društva Stanetu Weissu (v sredini), ta pa skrbniku Robertu Napotniku. Članice, ki so marljivo pomagale pri izvedbi aktivnosti pri zbiranju sredstev za novo vozilo. ta, članice, ki so marljivo pomaga- le pri izvedbi vseh aktivnosti pri zbi- ranju sredstev za novo vozilo. Po- sameznikom in organizacijam so bila podeljena priznanja lokalne gasilske zveze prve, druge in tretje stopnje. Društvu je bila s strani re- publiške krovne organizacije pode- ljena jubilejna plaketa. VOZILO VREDNO OKOLI 240.000 EVROV Za blagoslov vozila je poskrbel domači župnik Sandi Koren. Župan je ključe vozila izročil poveljniku društva Stanetu Weissu, ta pa skrb- niku Robertu Napotniku. Novo vozi- lo z oznako AC 24/60 bo bistveno hitreje prepeljalo 6.000 litrov vode, kamor bo potrebno. Vrednost vozi- la je okoli 240.000 evrov. V DRUŠTVO SO SE ORGANIZIRALI LETA 1887 Mozirski gasilci organizirano de- lujejo od leta 1887, ko je bilo v okvi- ru tedanjega Južnega sokola usta- novljeno Telovadno in požarno dru- štvo Mozirje. Tri leta kasneje so se ga- silci osamosvojili in ustanovili Mozir - sko požarno brambo. Svojo opremo so tedaj hranili v leseni baraki sredi mozirskega trga. Na sedanji lokaciji je gasilski dom od leta 1976. Ime, ki ga ima društvo sedaj, je od leta 1949. Od takrat se je spre- menilo marsikaj. Razvijala se je oprema, konje so zamenjala so- dobna vozila, trobentača, ki je opo- zarjal na nesreče, so zamenjale elektronske naprave. Prvo motor- no vozilo so dobili leta 1953. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Predsednik Roman Čretnik ml. se je ozrl na aktivnosti zadnjega leta in pol, ko so zbirali sredstva za novo avto cisterno. Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 14 Ljudje in dogodki OBILNO DEŽEVJE POVZROČILO PRECEJ ŠKODE Zaradi poplav in plazov del doline nekaj časa odrezan od sveta Močno deževje je v noči na petek, 28. aprila, zajelo zlasti se- verni del Slovenije, med najbolj prizadetimi predeli je bila tudi Zgornja Savinjska dolina. Zaradi plazu na kranjski strani je bila zaprta cesta čez Črnivec, zaprta je bila tudi cesta Luče-Solčava, kjer je še zdaj polovična zapora. Voda je zalivala kleti, spodje- dala bregove in se razlivala po kmetijskih površinah. NA POMOČ PRISKOČILI GASILCI Tako Savinja kot Dreta, pa tudi hudourni pritoki so povzročili ne- malo težav. Ponekod so aktivirali štabe Civilne zaščite, številne inter- vencije pa so opravili gasilci in tako pripomogli k ureditvi razmer. Gasil- ci so z mehanizacijo opravili števil- na črpanja podtalnice, ki je vdrla v kleti, čistili so zasute propuste in opravljali ostala intervencijska de- la. Po začasnih podatkih poveljni- ka Gasilske zveze Zgornje Savinj- ske doline Slavka Brica je bilo na terenu 177 operativnih gasilcev, ki so opravili 1.672 delovnih ur. OCENE ŠKODE PO OGLEDIH NA TERENU Na občinah o višini škode še ne morejo govoriti, ta teden prioritetno opravljajo popise na terenu. Na- rasle vode so ponekod spodjeda- le brežine in odnašale precejšnje dele zemljišč. Nekateri plazovi se utegnejo sprožiti še pozneje. Po večini ni bilo potrebno aktivi- rati štabov Civilne zaščite, vendar so v vseh občinah razmere pazlji- vo spremljali in bili pripravljeni, če bi se te še poslabšale. ZARADI PLAZU OGROŽENA STANOVANJSKA HIŠA Kot kaže, je bilo tokrat najhuje v zgornjem koncu doline. V obči- ni Solčava je zemeljski plaz z obil- no količino podrtega drevja ogrozil stanovanjsko hišo. Na srečo v ča- su dogodka ni bilo nikogar doma, tako da človeška življenja niso bi- la ogrožena. Posredovali so tam- kajšnji gasilci in pristojne službe. Še en večji plaz pa se je sprožil na kmetijskem zemljišču. SKALNA GMOTA ZASULA CESTO V petek v zgodnjih jutranjih urah je v naselju Podveža v občini Luče regionalno cesto med Lučami in Solčavo zasula velika gmota skal in kamenja, tako da je bila proti Solčavi dalj časa zaprta. Reševal- ci nujne medicinske pomoči zato ob pol štirih zjutraj niso mogli do obolele osebe na solčavsko stran. Solčavski gasilci so izvedli prevoz do plazu, kjer je bila oseba s po- močjo lučkih gasilcev premeščena v reševalno vozilo. V Lučah so zaradi omenjenega plazu aktivirali štab Civilne zaščite in pogodbenega izvajalca s strojno mehanizacijo. Na cesti je še vedno polovična zapora in nameščena prometna signalizacija. PRIZADETA JE ZLASTI CESTNA INFRASTRUKTURA Na Ljubnem ob Savinji so hudo- urniki napravili kar precej škode na lokalnih cestah, po prvih informa- cijah, s katerimi je razpolagal žu- pan Franjo Naraločnik, imajo po- leg škode na cestah vsaj pet usa- dov, ki jih bo treba sanirati. Kot drugod je tudi v Gornjem Gradu posamezne objekte ogrozi- la podtalna voda, delno poplavlje- ne in poškodovane so bile lokalne ceste. Kako je s plazovi in kolikšna je škoda, so pričeli ugotavljati ta- koj, bolj natančne ocene pa bodo znane v kratkem. Nekaj razdejanja je v občini Mo- zirje napravila Ljubija v zgornjem delu, zlasti na cesti do Belih vod na tako imenovanem Ojstrskem klan- cu. Kot je povedal župan Ivan Su- hoveršnik, se bosta občina in Ko- munalno podjetje Velenje, ki ima tam speljan vodovod, dogovori- la o ureditvi razmer. Takoj v sredo so opravili ogled. Savinja tokrat ni povzročala večjih težav, le pri Loč- V petek v zgodnjih jutranjih urah je v naselju Podveža regionalno cesto med Lučami in Solčavo zasula velika gmota skal in kamenja. (Foto: Primož Vodušek) Dreta in hudourniki so zalili precejšnje površine. (Foto: Igor Solar) V občini Solčava je zemeljski plaz z obilno količino podrtega drevja ogrozil stanovanjsko hišo. (Foto: Bernarda Prodnik) Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 Ljudje in dogodki, Oglasi 15 Voda je zalivala kleti, spodjedala bregove in se razlivala po kmetijskih površinah. (Foto: Igor Solar) kem jezu je spodjedla in odnesla del brežine. OBČANI IN GASILCI Z UKREPI PREPREČIČI RAZLITJE V občini Rečica ob Savinji je vo- da pri Grušoveljskem jezu grozila, da se bo razlila. Tako krajani kot gasilci so z različnimi ukrepi razli- tje preprečili. Precej razdejanja je deževje pustilo zlasti na občinskih makadamskih cestah in na neka- terih bankinah. Dejanske poškod- be še ugotavljajo. V občini Nazarje so Dreta in hu- dourniki zalili kar precejšnje povr- Precej škode je na cesti v Potoku. (Foto: Igor Solar) šine, vendar objekti večinoma ni- so bili ogroženi, razen s podtalni- co. So pa gasilci pomagali pri re- ševanju vozila, ki je ostalo ujeto na poplavljeni površini. Zaradi razli- tja tamkajšnjega potoka je bila ne- kaj časa neprevozna cesta v Žlab- ru. Precej škode je na cesti v Poto- ku, Dreta je odnesla del brežine v Šmartnem ob Dreti, Na Brdu pa se je sprožil plaz. Marija Lebar SAVINJA POPLAVILA TUDI V LJUBIJI Pod vodo celotno Škrubovo polje Ob nedavni vodni ujmi je Savi- nja poplavila tudi v spodnjem de- lu Ljubije na območju Škrubovega polja. Tam imajo njive in travnike Stropnikovi (po domače Škrubo- va Fanika). Letos je že vse posaje- no in posejano, visoka struga Sa- vinje pa je prestopila nezavarova- no brežino že nekaj sto metrov vi- še in pod rjavo vodo je celotno nji- hovo polje potonilo. »Že zdavnaj bi naj vzdrževalci Savinje zgradili vodoodbojno škar- po, ki bi odvračala deročo stru- jo ob naraslih vodah, a se ne zga- nejo kljub večkratnim prošnjam in pritožbam. Le kdo nam bo povrnil škodo, saj je pričakovani pridelek utonil, dobesedno splaval po vo- di?« se je vprašala Fanika Stropnik, ko sta s hčerko zrli na poplavljeno polje, kjer so posajeni fižol, krom- pir, korenje in dve njivi ječmena. Jože Miklavc Voda je poplavila celotno polje, last Fanike Stropnik. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 16 Ljudje in dogodki NAZARJE Postavili 31,5 metra visok mlaj Ob mlaju stojijo od leve: predsednik nazarskih gasilcev Ivan Krefl, hišnik gasilskega doma Matija Vučina, David Urtelj, Roman Goltnik in Ivan Turk, čepi Srečo Urtelj, manjka Ivan Poljanšek. Delovna skupina nazarskih prostovoljnih ga- silcev, ki ji je dolga leta poveljeval pred nedav- nim umrli predsednik PGD Nazarje Roman Krajner, že leta skrbi za postavljanje mlaja ob prvomajskih praznikih ali večjih slavjih društva. 24. aprila so preko ozkih ovinkov v Kokarjah do gasilskega doma v Nazarjah pripeljali oklešče- no smreko. Padla je v gozdu ljubljanske nadško- fije, plačala pa jo je občina. PREDAVANJE VIKIJA GROŠLJA V KNJIŽNICI MOZIRJE 40 let Grošljevih soočanj s Himalajo Viki Grošelj je delil svoje izkušnje z zbranimi v Galeriji Mozirje in podpise v knjigo 40 let mojih soočanj s Himalajo. (Foto: Roman Mežnar) Vrhunski slovenski alpinist Viki Grošelj je na predavanju, ki je v prostore mozirske galerije pri- vabilo številne ljubitelje alpinizma in gora, spre- govoril o štirih desetletjih svojega sobivanja z gorami. Besede je pospremil z zgovornimi foto- grafijami in doživeto prikazal dolgoletna sooča- nja s himalajskimi osemtisočaki. Osrednja knji- žnica Mozirje je prireditev pripravila v okviru pra- znovanja občine Mozirje. Grošelj je bil pri slovenskem osvajanju Hima- laje ves čas zraven. Leta 1975 je bil udeleženec prvega slovenskega vzpona na osemtisočaka, na Makalu, in himalajski vrhovi so ostali del nje- ga vse do danes. Tam je opravil enajst vzponov na vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Številne in neprecenljive izkušnje v vsem sve- tu prepoznanega gornika so navdušile tudi zbrane na predavanju. Z zanimanjem so si ogle- dali predavateljevo knjigo 40 let mojih soočanj s Himalajo, ki je izšla lani ob 40-letnici prvega slovenskega vzpona na osemtisočak. V njej so zbrani avtorjevi članki, objavljeni v zadnjih dvaj- setih letih v Sobotni prilogi. Njegovi zapisi ods- likavajo slovenska in svetovna dogajanja v Hi- malaji. Tatiana Golob TV POROKA Zanimiva izkušnja za mladi zgornjesavinjski par Razglasitev rezultatov odločitve o poroki Vanje Rajter in Blaža Zavolovška ni omajala. Akcija TV poroka je potekala od januarja do začetka aprila na TV Slovenija v oddaji Dob- ro jutro. V finalni izbor parov, ki se bodo poro- čili pred TV kamerami maja v Žičah, sta se uvr- stila Šmihelčanka Vanja Rajter in Blaž Zavolov- šek z Otoka pri Bočni. Gledalci so ju s svojim gla- sovanjem postavili čisto pod vrh, na drugo mes- to, za zmago pa je vseeno nekoliko zmanjkalo. Razglasitev rezultatov, ki je bila v začetku aprila, njune odločitve o poroki ni omajala. Sodelovanje v oddaji pa jima je prineslo dragocene izkušnje. »V TV oddaji sva se naučila marsikaj, spozna- la nove prijatelje in od blizu spremljala dogodke, ki so se dogajali v »ozadju« šova. Naučila sva se tudi to, da zdaj ni čas, da premišljujeva o tem, česa nimava, ampak o tem, kaj lahko narediva s tem, kar imava. Saj v problemih, s katerimi se soočamo v življenju, tlijo tudi rešitve in nove po- ti do ciljev,« pravita zaročenca. Za veliko pozitiv- nih želja in za podporo sta hvaležna vsem, ki so ju spremljali ob tej zanimivi življenjski izkušnji ter glasovali zanju. Marija Lebar Da ni bilo potrebno med prevozom sekati 31,5 metra dolg mlaj, so spretno sekali kar nekaj ovinkov do cilja. S pomočjo dvigala Janija Sle- menška so ga postavili v za to pripravljeno 2,5 metra globoko luknjo. Za njegovo okrasitev sta poskrbeli Andreja Urtelj in Štefka Goltnik. Ko bo mlaj odslužil svoje, bo minil maj, gasilci pa bo- do denar od prodanega lesa namenili delovanju prostovoljnega društva. In še za šalo. Še dobro, da ima zračni koridor za vzletišče Zgornje Pobrežje drugje speljan tir, sicer bi tako visoki mlaji v dolini že sedaj mora- li imeti montirano elektriko in opozorilno signali- zacijo za letala. Tekst in foto: Igor Solar Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 17 Kultura, Organizacije PREDSTAVITEV KNJIGE ETNOLOGA IN FOLKLORISTA DR. AMBROŽA KVARTIČA Urbane legende krožijo tudi med Zgornjesavinjčani Dr. Ambrož Kvartič je navedel nekaj urbanih legend, ki so bile poznane tudi občinstvu, nekatere se celo dotikajo življenja v naši dolini. Zgodbe so del človeškega vsakdana že od nekdaj. In če kdo misli, da ljudje v dobi tehno- logije ne pripovedujejo več, se moti. To je na predstavitvi svoje knjige z naslovom »Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji« v Ga- leriji Mozirje zagotovil dr. Ambrož Kvartič. Avtor več znanstvenih in poljudnih besedil o sodobni pripovedni folklori raziskovalno sodeluje tudi z mednarodnimi folklorističnimi združenji. Kvartič je doktoriral na oddelku za etnologi- jo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete UL z disertacijo Sodobne povedke v Sloveniji. V knjigi, ki jo je predstavil v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje, obravnava fenomen sodobnih povedk oziroma urbanih legend. To so lahko za- bavne, strašljive, povsem ali pa vsaj kanček ne- verjetne zgodbe, ki so del našega vsakdana. Vsem je skupno to, da za našo družbo in kulturo nosijo globlji pomen. Prav ta stična točka je tista, ki te zgodbe sploh dela sodobne. V svojem pre- davanju je navedel kar nekaj takšnih urbanih le- gend, ki so bile poznane tudi občinstvu, nekate- re se celo dotikajo življenja v naši dolini. Tekst in foto: Tatiana Golob DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Ustvarjanje ob prijetnih klepetih Članice sekcije za pletenje in kvačkanje se družijo že dve leti. (Fotodokumentacija DU Mozirje) Pod okriljem mozirskega društva upokojen- cev deluje vrsta sekcij. S tem članom omogo- čajo aktivno udejstvovanje in preživljanje dopol- dneve. Seveda je osnovni poudarek na druženju, ko lahko nastane marsikaj zanimivega. Ena iz- med ponujenih možnosti je sekcija za pletenje in kvačkanje. V njej se vsak petek dopoldan dru- ži osem članic, ki se ob prijetnih klepetih in izme- njevanju izkušenj srečujejo že dve leti. Ustvarjajo umetelne izdelke, za katere je pot- rebna zvrhana mera potrpežljivosti in znanja. Vsega tega so se tekom življenja dodobra nau- žile, druženje na skupnih uricah pa jim zato po- meni zvrhano mero sprostitve in pozabe vsako- dnevnih težav. Benjamin Kanjir DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Starejši starejšim pripravili nepozabno druženje Člani Univerze za 3. življenjsko obdobje iz Velenja so stanovalcem centra starejših polepšali dan. (Fotodokumentacija DEOS) Stanovalcem DEOS Centra starejših v Gor- njem Gradu so v aprilu dan polepšali člani Uni- verze za 3. življenjsko obdobje iz Velenja. Na- stopile so članice vokalne skupine Lastovke, ki jih vodi Tadeja Cigale, citrarke Marjanke, ki jih vodi Irena Tepej, in člani kitarskega krožka, ki vadijo pod vodstvom Franja Juroviča. Te tri skupine delujejo pod okriljem Univerze za 3. ži- vljenjsko obdobje Velenje. Tema nastopa je bi- la pomlad. Dogajanje je najlepše opisala direktorica Barbara Virant z besedami: »Res, čudovit za- četek dneva ste nam pripravili, takšen, da bo držal še veliko dni. In Lastovke ste prinesle po- mlad, ki se je naselila v naša srca in upam, da bo vztrajala.« Štefka Sem Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 18 Nasveti VESNA ŽVEGLIČ, odvetnica Kako zakonito zaslužiti z dodatno dejavnostjo? Velikokrat imamo poleg službe, opravljanja kmetijstva kot osnovne dejavnosti ali kot upo- kojenci željo, sposobnosti ter prostorske in si- ceršnje zmožnosti za ukvarjanje še s kakšno drugo dejavnostjo. Glede na hitro spreminjanje zakonodaje in vse ostrejši nadzor je treba pri tem posebno pozornost nameniti tudi formal- nostim ter poskrbeti, da je izvajanje dejavnosti skladno z zakonodajo ter najustreznejše glede na obseg same dejavnosti. Zakonodaja omo- goča tudi neplačane oblike dela (npr. sosedska, sorodstvena in sezonska pomoč ter nujno, do- brodelno in kratkotrajno delo), vendar se v tokra- tni analizi osredotočamo na možnosti plačane- ga opravljanja dejavnosti. Na obravnavanem področju gre predvsem za naslednje dejavnosti: pomoč v gospodinjstvu, varstvo otrok, izdelava izdelkov domače obrti, pomoč v gostinstvu, proizvodnja peciva in sla- ščic, izdelava cvetličnih aranžmajev, pridelova- nje sezonskih zelišč in zelenjave, prevoz lesa, hoblovine ali žagovine, izdelava unikatnih izdel- kov iz lesa, inštrukcije in prevajanje. Vsaj na za- četku opravljanja dejavnosti načeloma ni smi- selna ustanovitev katere izmed oblik gospodar- skih družb, kasneje pa se lahko pokaže smotrna ustanovitev, na primer družbe z neomejeno od- govornostjo (d. n. o.) ali družbe z omejeno odgo- vornostjo (d. o. o.). V začetku pa bodo verjetno najprimernejše oblike dela opravljanje dodatne dejavnosti na kmetiji, tako imenovani popoldan- ski s. p., osebno dopolnilno delo ter občasno ali začasno delo upokojencev. OSEBNO DOPOLNILNO DELO TER OBČASNO ALI ZAČASNO DELO UPOKOJENCEV Osebno dopolnilno delo lahko opravlja vsak- do, ki pa se mora za to predhodno registrira- ti. To lahko storimo osebno na upravni enoti ali prek spletnega portala AJPES, pri čemer je treba omeniti, da je takšen način dela mogo- če opravljati zgolj za omejen nabor dejavno- sti. Kot osebno dopolnilno delo je tako mogo- če opravljati na primer pomoč v gospodinjstvu, varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali inva- lidom na domu ter pomoč pri kmetijskih delih. Poleg tega je mogoče kot osebno dopolnilno de- lo opravljati tudi dejavnost izdelovanja in proda- je izdelkov domače in umetnostne obrti ter nabi- ranje in prodajo gozdnih sadežev in zelišč v nji- hovi osnovni obliki. Za opravljanje teh del potre- bujemo vrednotnico, ki pokriva prispevke za do- ločena socialna zavarovanja in stane 9,06 EUR na mesec. Po opravljenem delu izvajalec izda račun. Izvajalec mora za vsak mesec poravnati akontacijo dohodnine ter oddajati polletna poro- čila. Določena je tudi omejitev skupnega prihod- ka v posameznem polletju koledarskega leta, ki ne sme presegati treh povprečnih mesečnih ne- to plač (približno 3.000 EUR). Upokojenci, razen tistih, ki so delno še vedno delovno aktivni (delna starostna ali predčasna pokojnina), lahko sklenejo pogodbo o opravlja- nju začasnega ali občasnega dela za vse vrste dela. Tudi pri tej obliki dela so določene omeji- tve, in sicer je začasno ali občasno delo mogo- če opravljati največ 60 ur v koledarskem mese- cu. Določena je tudi najnižja urna postavka (v letu 2017 znaša 4,32 EUR) in maksimalni do- hodek v koledarskem letu (v letu 2017 znaša 6.471,21 EUR), delo pa se lahko opravlja tudi pri več delodajalcih. Delodajalec je upokojencu dol- žan obračunati davke in prispevke ter izplačati dohodek. DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI TER POPOLDANSKI S. P. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mo- ra pred začetkom opravljanja dejavnosti prido- biti dovoljenje upravne enote, pri čemer so v do- ločenih primerih opredeljeni še dodatni pogo- ji. Nosilec dopolnilne dejavnosti je lahko nosi- lec kmetije ali z njegovim soglasjem član kmeti- je. Tudi v tem primeru je mogoče opravljati zgolj omejen krog dejavnosti. Na kmetiji se tako kot dopolnilno dejavnost lahko opravlja peka kruha in potic ter peciva in slaščic, zakol živali in pre- delava mesa, predelava gozdnih sadežev, izde- lava enostavnih izdelkov iz lesa, prodaja na lo- kalnem trgu, ročno pletenje in kvačkanje in po- dobno. Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh oziroma v izje- mnih primerih petih povprečnih letnih plač. V do- ločenih primerih mora nosilec dopolnilne dejav- nosti plačati še pavšalni prispevek za določena socialna zavarovanja. Dopolnilno dejavnost lahko izvajamo tudi kot samostojni podjetnik, gre za tako imenovani po- poldanski s. p. Takšno obliko s. p. lahko opravlja zgolj nekdo, ki je že vključen v zavarovanje za polni delovni čas (na primer zaposlen, lahko tu- di na kmetiji). Od navadnega s. p. se ta oblika razlikuje zgolj v višini prispevkov, saj je potrebno plačati le pavšalne prispevke za določena so- cialna zavarovanja (za marec 2017 prispevek znaša 65,67 EUR). Vrste dela v tem primeru ni- so omejene, prav tako jih lahko izvaja vsakdo. OSTALE MOŽNOSTI Dodatno dejavnost je mogoče opravljati tu- di na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe, pri čemer je treba paziti, da razmerje ne vsebu- je elementov delovnega razmerja. Upoštevati je treba še, da se bo od bruto zneska odštela akon- tacija dohodnine in prispevek za socialna zava- rovanja ter da je strošek izplačevalca še neko- liko višji. Poleg navedenega je mogoče dejavnost op- ravljati v okviru društva, pri čemer je treba po- udariti, da je društvo po svoji temeljni nara- vi nepridobitno. To seveda ne pomeni, da dru- štvo ne sme proti plačilu prodajati izdelkov ali opravljati storitev. Presežek prihodkov pa je mo- goče porabiti zgolj za izvajanje osnovne dejav- nosti. Dodatna možnost je še ustanovitev zadru- ge, ki s člani sklepa pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitev. V obeh navedenih primerih je za ustanovitev in delovanje potrebno sodelo- vanje več ljudi. Osnova za opravljanje vsake dejavnosti je se- veda izpolnjevanje pogojev za njeno opravljanje, še pred tem je treba izbrati najprimernejšo obli- ko. Za določene dejavnosti, na primer občasno varstvo otrok, je verjetno najprimernejše osebno dopolnilno delo, za druge, na primer peko peci- va in slaščic, pa dopolnilna dejavnost na kmeti- ji ali tako imenovani popoldanski s. p. Če povza- memo, je pri sami odločitvi, v kakšni obliki bi op- ravljali dodatno dejavnost, najpomembnejši ob- seg in narava dejavnosti, ki jo želimo opravljati. V določenih življenjskih obdobjih in situacijah je dodaten zaslužek lahko nujno potreben in prav zato je dobro, da se zavedamo vseh možnosti, ki jih za zakonito opravljanje dodatnih dejavno- sti nudi slovenski pravni red. Vesna Žveglič, odvetnica iz Celja T: 03 828 2790 M: 031 252 387 E: www.zveglic-op.net Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 19 Ljudje in dogodki PROJEKT OSNOVNE ŠOLE NAZARJE Šola pleše v ritmih filmske glasbe Učenci so v sklepnem delu projekta Šola pleše nastopili v skupinskih koreografijah ob filmski glasbi, dogodek sta povezovala Srečko Kekec in poročevalka s terena Mojca Igralec. Učenci Osnovne šole Nazarje, podružnične iz Šmartnega ob Dreti in plesnega krožka so se na zaključni prireditvi projekta Šola pleše predstavi- li s skupinskimi koreografijami. V športni dvora- ni so zaplesali ob filmski glasbi. 70 LET KINA NAZARJE IN IZREDNA INFORMATIVNA ODDAJA V izredni informativni oddaji mesta Nazarje se je javljal Srečko Kekec, saj Kino Nazarje letos obeležuje 70. obletnico obstoja. Ob tem častitlji- vem jubileju so učenci pripravili posebno popol- dne namenjeno plesu in filmski glasbi. Po bese- dah poročevalca na šoli razsaja prava filmska epidemija, ki se kaže v neskončnem poslušanju in poplesavanju na filmsko glasbo ter posnema- nju filmskih junakov. Srečko Kekec, sicer pa Ja- kob Miklavc, je izrazil bojazen, da se bodo vsi prav kmalu pričeli spreminjati v filmske junake – botre, izganjalce duhov, Kekce … S TERENA SE JE OGLAŠALA MOJCA IGRALEC S snemalno ekipo na terenu je Danijela Lon- čar, učiteljica OŠ Nazarje, za to popoldne pa Mojca Igralec, napovedala vsako plesno točko nastopa. Kekčevim oboževalkam je priskrbela njegov avtogram, se pred napadalci branila v boksarskih rokavicah, morju naproti se je odpe- ljala s skirojem in čisto zares začutila duh ravna- teljice, ki preži na vsakem vogalu šole. V nadalje- vanju si je nadela zelo posebna očala, s katerimi se vidi skozi vrata kabineta, kjer se sestavljajo preizkusi znanja, na koncu pa jo je zaobšel strah pred pravo sicilijansko mafijo, ki je napovedala glasbo iz filma Boter in valček devetošolcev. Na Osnovni šoli Nazarje se zavedajo, da je ples pomemben del kulturne izobrazbe vsake- ga posameznika. Je umetnost in šport hkrati ter oblika zabave in preživljanje prostega časa. Že pred leti so na šoli uvedli projekt, na katerega so upravičeno ponosni, saj so se v teh letih učenci razvili v prave plesalce, pri čemer jim vsako leto priskočijo na pomoč plesni učitelji. V letih osnov- nošolskega izobraževanja spoznavajo različne zvrsti plesa, od tistih malo bolj tradicionalnih do sodobnejših oblik. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik POTOPISNO PREDAVANJE Albert Kolar o galapaški lepoti neokrnjene narave Albert Kolar je skozi zbirko fotografij v Osnovni šoli Mozirje s spremno besedo delil izkušnje in spoznanja kulture ter življenja Galapaških otokov. (Foto: Miha Rakun) Popotnik in fotograf Albert Kolar je skozi zbir- ko fotografij obiskovalcem potopisnega preda- vanja Videti Galapagos in razumeti Darwinov razvojni nauk približal lepote narave. V Osnov- ni šoli Mozirje je s spremno besedo delil izku- šnje in spoznanja kulture ter življenja Galapa- ških otokov. EDINSTVENO OTOČJE V TIHEM OCEANU Galapaški otoki so vulkanskega izvora, ležijo v Tihem Oceanu, zahodno od obale Južne Ame- rike in spadajo pod državo Ekvador. Otočje ima svojstveno klimo, na katero vpliva tako lega pod ekvatorjem kot primesi toplih in mrzlih morskih tokov. Zaradi netipičnih življenjskih pogojev se je tam razvila edinstvena narava, z unikatnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, kot so mod- ronogi strmoglavec, galapaški legvan, galapa- ški morski lev in galapaška želva, ki jih je skozi objektiv ulovil tudi predavatelj. SOŽITJE ČLOVEKA IN NARAVE Fotografska interakcijo z galapaškim oko- ljem je po besedah Kolarja pustila pečat nav- dušenosti. Izkusil je edinstveno sožitje sebe in živalskih vrst, ki nemoteno bivajo v istem oko- lju, ne da bi bile ogrožene ali bi se bale za svoj obstoj, kajti nevključenost človeka v evolucijski proces galapaškega ekosistema je privedla do tega, da ta ni postal njihov naravni sovražnik. Prebivalci otokov so se zavedali te posebnosti in so razvili sinergičen način življenja z naravo. PREŽIVI TISTI, KI JE NAJBOLJ PRILAGODLJIV Galapagos je znan tudi po obisku Charle- sa Darwina in njegovega opazovanja živalskih vrst, posebej ptiča ščinkavca. Njegova ugotovi- tev, da se galapaški ščinkavec od drugih ščin- kavcev razlikuje le po obliki kljuna, vzrok je pri- pisal adaptaciji na določeno okolje, je pozneje vplivala na razvoj evolucijskega nauka. Ta pravi, da različne vrste nastajajo in se razvijajo s spre- menljivko okolja. Prepričanje, da v razvoju pre- živi le najmočnejši ali najinteligentnejši, je tako zmotno. Preživi le najprilagodljivejši. Miha Rakun Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 20 Organizacije MOZIRJE V šolskem sadovnjaku cepili sadno drevje Franc Ločen je pokazal cepilne tehnike, orodja in pripomočke za uspešno cepljenje. (Foto: Jože Miklavc) Sadjarsko društvo Franca Prap- rotnika Mozirje je organiziralo eno izmed bolj zanimivih nalog svoje- ga programa za letošnje leto. V šol- ski sadovnjak so povabili svoje čla- ne in občane na delavnico ceplje- nja sadnega drevja. Zvone Venek in Franc Ločen sta pripravila cepil- ne pripomočke ter cepiče in prika- zala različne načine cepljenja. Zanimiva je bila tudi razprava, saj so si kolegi v društvu izmenja- li izkušnje in tako naredili prijetno vzdušje. Organizator in predsednik društva, tudi sam poznavalec kme- tijstva in odličen sadjar, Alojz Pla- znik je prisotne nagovoril, da naj poizkušajo ljudje ohranjati doma- če in starorodne sorte sadja, saj so te praviloma odpornejše in okus- nejše. Zanje je potrebna le skrbna strokovna nega in manj tretiranja z dragimi in s škodljivimi zaščitni- mi sredstvi. Jože Miklavc KRESOVANJE NA LAZAH Delo pustili ob strani Kresovanja na Lazah so se udeležili številni domačini Na predvečer praznika dela so na Lazah člani Društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje-Kokarje prip- ravili kres. Druženje ob ognju na ta- bornem prostoru so obogatili s pe- strim programom. Tega so obliko- vali harmonikar Amadej Kolenc, vokalna skupina Sončnice ter tol- kalci nazarske glasbene šole Gal Ugovšek, Matic Tevž in Vid Vodlan. Pozdravne besede sta obisko- valcem namenila predsednica krajevne skupnosti Kokarje Andre- MEDNARODNI DAN ZEMLJE Lipa je zrasla, otroci tudi Peto- in šestošolci so se ob mednarodnem dnevu Zemlje ponovno zbrali ob »njihovi« lipi. Pred skoraj sedmimi leti so otroci, takrat sta- ri štiri ali pet let, iz vrtca Ljubno ob Savinji v druž- bi gozdarja Lojzeta Gluka posadili lipo na otro- škem igrišču na Forštu. Lipa je rasla in začela dajati senco. Tako kot lipa so zrasli tudi otroci. Danes peto- in šestošolci so se z veseljem od- zvali Glukovem povabilu, da se ob mednaro- dnem dnevu Zemlje ponovno snidejo ob njiho- vem drevesu. Učenci so prisluhnili podatkom o lipi, o tem, koliko je zrasla, ter kako se izmeri višina in debe- lina drevesa. Gluk je še omenil, da je lipa, ki se- daj meri dobrih pet metrov, simbol slovenstva in središče skupnosti, ob poslopjih pa so jo sadili tudi zato, da je nase pritegnila strelo. Učenci so povedali, kaj so v teh letih dosegli in kaj si želijo v življenju. Dobili so gozdni mikro- fon v obliki storža in se veselo razgovorili. Med dosežki so omenjali, da so se naučili brati, pisa- ti in računati, da so uspešni v posameznih špor- ja Zupan in župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Zupanova je med drugim iz- postavila, da smo lahko ponosni, da lahko v svobodni domovini pra- znujemo praznik dela vsak po svo- je, kot si sami želimo. Pečovnik pa je razmišljal o »nedelu«. V šali je na- mreč pozval obiskovalce, naj pra- znik dela počastijo tako, da se pos- vetijo družabništvu in družini, delo pa naj pustijo ob strani. Tekst in foto: Marija Šukalo tih ali na področju glasbe in plesa, želijo pa si us- pešno zaključiti šolanje, dobiti dobro službo in si ustvariti družino. Njihovo zrelo razmišljanje je presenetilo in navdušilo župana Franja Naraločnika, ki jim je prisluhnil. Pri lipi sta se otrokom pridružila še ravnatelj osnovne šole Rajko Pintar in vod- je gornjegrajske krajevne enote Zavoda za goz- dove Slovenije Damjan Jevšnik. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 21 Organizacije TRADICIONALNI POHOD OB PRAZNIKU Tokrat do Blat in preko Vrhov nazaj v Mozirje Pohodniki so pot pričeli in zaključili na župnijskem dvorišču. (Foto: Benjamin Kanjir) V koledarju prireditev ob mo- zirskem občinskem prazniku je že dolga leta tudi pohod. Iz leta v leto se ga udeležuje večje število obča- nov različnih starosti, saj so trase nezahtevne in primerne za mlade in malce starejše. Letos so se na- potili v Blate, v sosednjo občino Re- čica ob Savinji. Okoli 70 se jih je 22. aprila do- poldan zbralo na župnijskem dvori- šču. Po pozdravu vodje pohoda Jo- žeta Bizjaka in podanih navodilih o poteku poti so se udeleženci poda- li po Praprotnikovi in Levstikovi uli- ci do Brdc, nato so se držali poti do Blat. Po krajšem postanku in ok- repčilu so se povzpeli na Križniški vrh, od koder je sledil spust na Su- ho, do Dola in skozi Trnavče do od- cepa za Vrhe. Po panoramski ces- ti mimo Hudobreznika in Košutnika so se nato spustili do zaključka po- ti pri župnišču, kjer so ga tudi za- čeli. Tam jih je že čakalo zasluženo okrepčilo v obliki okusnega golaža in hladne pijače. Benjamin Kanjir POHOD NA OJSTRI VRH Združili ljubezen do rekreacije in poezije Pohodniki so na Ojstri vrh štartali pred grušoveljskim gasilskim domom. (Foto: Marija Šukalo) Planinsko društvo Rečica ob Sa- vinji in Prostovoljno gasilsko dru- štvo Grušovlje sta organizirala 12. pohod na Ojstri vrh. Organizator- ji pripravljajo pohod v spomin na svojega dolgoletnega člana Fran- ca Ropa – Mokričevega. Pohodniki so na pot krenili izpred grušoveljskega gasilskega doma do Jermančnika in Žirovnic. Po krajšem postanku na domači- ji Tiršek so pot nadaljevali do Ne- gojnice. Tu jih je s šilčkom domače- ga pričakal gospodar Krončeve do- mačije Stanko Korenjak. Na Ojstrem vrhu so se okrepča- li s hrano za telo in dušo. Za telo je bila na voljo malica iz nahrbtnika, za dušo pa poezija iz pesniške zbir- ke Franca Ropa Na valovih življe- nja. Njegovo življenjsko pot in delo je predstavila Olga Bincelj. Tako so udeleženci pohoda združili ljubezen do rekreacije in poezije. Po besedah vodje poti Janeza Kuharja tovrstno druženje pripravljajo že vrsto let ob vsakem vremenu. Na njem se tkejo prijateljske vezi in izmenjujejo izku- šnje, pot pa ni zahtevna. Marija Šukalo MEDNARODNI DAN ZEMLJE V vsaki občini posadili čremso V družbi otrok in župana Mateja Pečovnika (levo) so v Nazarjah posadili čremso. Ob mednarodnem dnevu Zem- lje so se tudi gozdarji nazarske ob- močne enote Zavoda za gozdove Slovenije pridružili akciji Ohranimo čremso. V dnevih okrog praznova- nja dneva Zemlje so ali zaradi sla- bega vremena še bodo v družbi predstavnikov občine in otrok iz šol in vrtcev posadili drevo čremse. Ta drevesna vrsta je pogosto ze- lo ogrožena zaradi neprimernega vzdrževanja brežin. V vsaki obči- ni bo posajena sadika, z akcijo pa gozdarji želijo opozoriti na pomen in lepoto te v našem območju red- ke in ogrožene drevesne vrste. Ko cveti, je zelo lepa in dekorativna, zlasti če raste na samem. Čremsa je avtohtona dreve- sna vrsta, bližnja sorodnica če- šnje. Raste ob vodotokih in mo- kriščih, saj je zelo vezana na vodo. Čremsa je ekološko po- membno drevesna vrsta – me- dičina v cvetovih je žuželčja (če- belja) paša. Plodovi so hrana pticam in drugim živalim, s ko- reninami izredno uspešno utrju- je bregove. Štefka Sem Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 22 Organizacije, Šport, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Tekmovanje končale na petem mestu Mozirske odbojkarice so konča- le letošnje tekmovanje v drugi od- bojkarski ligi vzhod. Pod vodstvom novega trenerja Tomaža Marov- ta so v četrtem letu igranja v tej li- gi zabeležile največji uspeh in za- sedle končno peto mesto. V zadnjih dveh prvenstvenih krogih so odbojkarice OK Mozirje priigrale tretjinski izkupiček. Pred- zadnjo tekmo so odigrale na do- mačem parketu. S Celjankami se jim je obetal oster boj, kar se je tu- di zgodilo. Nepopustljivost obeh ekip se je pokazala že v prvi igri, ki se je končala v korist domačink z rezultatom 33:31, gostje pa so do- bile drugo in tretjo igro, na - 23 in - 22. V četrti igri so strnile vrste in zmagale s 25:18. Sledila je še pe- ta, skrajšana igra, ki pa so jo zopet sebi v korist obrnile domače igral- ke in zmagale s 15:8. Skupno to- rej 3:2. Naslednjo tekmo, zadnjo v tem prvenstvu, so Mozirjanke igrale v Ljutomeru. Premagale so utru- jenost in dobro začele srečanje. Kljub izgubljeni prvi igri so se vrni- le in dobile drugo. Tretja je bila od- ločilna, saj nobena ekipa ni popuš- čala, po drugi strani pa tudi ne iz- koriščala ponujenih priložnosti. Od tod tudi rezultat igre, ki se je konča- la z 38:36 v korist domačink. Po tej maratonski se tudi v naslednji igri Mozirjanke niso pobrale in mora- le so priznati premoč gostiteljicam. V drugi ligi so Mozirjanke zai- grale v sezoni 13/14. Med deseti- mi ekipami so zasedle osmo mes- to. Mesto višje so se povzpele v ob- dobju 14/15. V sezoni 15/16 so bi- le zopet osme, v letošnji pa se je li- ga razširila z desetih na dvanajst sodelujočih ekip in temu primerno več je bilo tekem. Vsaka ekipa jih je v jesenskem in spomladanskem delu skupaj odigrala 22. Mozirjan- ke so slavile na trinajstih ter ob tem zabeležile devet porazov. Zbrale so 36 točk, kar je bilo za tri več od šes- touvrščenih Braslovčank. Na prvo mesto se je zavihtela ekipa Nova KBM Branik ll. Razmišljanja nekaterih gredo v smeri ustanovitve prve b lige v ženski odbojki. Vanjo bi se avtoma- tično uvrstilo prvih pet ekip iz obeh drugih lig, vzhod in zahod. S tem bi se tja uvrstila tudi ekipa OK Mozirje, kar bi gotovo prineslo dodaten pre- porod in populacijo tega športa v Mozirju in širše. Benjamin Kanjir NOČNA AKCIJA RIBIŠKIH ČUVAJEV IN POLICISTOV Zgodaj zjutraj pregledali obrežje Savinje in Drete Na Policijski postaji v Mozir - ju so se zbrali domači in poli- cisti Policijske postaje vodnikov službenih psov Celje. Pridružili so se jim ribiški čuvaji ribiških družin Mozirje in Ljubno ob Sa- vinji. Izvedli so prvo v vrsti na- črtovanih akcij v letošnjem letu in pregledali obrežje tukajšnjih rek. Policisti s službenimi psi in ri- biškimi čuvaji so prečesali mesta ob Dreti in Savinji, na katerih se v zgodnjih jutranjih urah zadržu- jejo krivolovci. Pregledali so tudi gojitvene potoke in ribnike, v ka- terih so ribe lahka tarča brezves- njem letu pogoste in usmerjene v odpravo krivolova. Ribiški čuvaji so zadolženi za pravilno izvajanje ribolova v revir- jih, za katere so zadolženi. Vse prevečkrat se pri svojem delu sre- čujejo z nevestnimi ribiči ali celo krivolovci. Slednji ne upoštevajo nobenih pravil ribolova, lovijo ribje vrste, ki so med drstom v lovopu- stu, s tem pa vodi in ribjemu življu prizanašajo nepopravljivo škodo. Ob tem, da se do čuvajev, ki jih za- lotijo med nečednimi posli, obna- šajo neprimerno ali celo nasilno. V teh primerih čuvaji vedno pokli- čejo na pomoč policiste kot varu- he reda. Sodelovanje z njimi je ze- lo dobro, saj so si v obojestransko pomoč. Benjamin Kanjir tnežev. Tokrat niso naleteli na ni- kogar, kar jih je navdalo z zado- voljstvom. Akcije pa bodo v letoš- Ribiški čuvaji in policisti so se skupaj odpravili na nočni obhod Drete in Savinje. (Fotodokumentacija RD Mozirje) Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 23 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja. Ni več tvojih pridnih rok. Utihnil je tvoj glas. Bolečina in samota sta pri nas. Zato nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš, še v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric in očim Franc KOMAR 8. 11. 1939 - 17. 4. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, frančiškanskim duhovnikom s provincialom p. Marjanom in drugim duhovnikom, citrarki Urški, govorniku g. Grudniku, pevcem za lepo petje ter vsem drugim, ki ste prišli od blizu in daleč. Hvala vsem za svete maše, sveče in cvetje ter za topel stisk roke ob izreku sožalja. Hvala gasilcem, praporščakom in vsem, ki ste nam v teh težkih tre- nutkih pomagali in stali ob strani ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena, sin Janko, hči Metka z družino in brat Tone z družino • RAZBIJAL V LOKALU Mozirje: 25. aprila v večernih urah je v gostinskem lokalu v Mo- zirju znana moška oseba kršila javni red in mir. Moški je v vinjenem stanju tudi po prihodu patrulje nadaljeval s kršitvijo, zato je bil pri- držan v prostorih PP Velenje. Zaradi njegovega obnašanja mu je bil izdan plačilni nalog. • POSLEDICE NEURIJ Z MOČNIM DEŽJEM Podveža: V zgodnjih jutranjih urah 28. aprila se je v soteski pri Igli v naselju Podveža, občina Luče, na regionalno cesto Luče- -Solčava sprožil skalni plaz, med katerim so bile posamezne ska- le premera več kot štiri metre. Zaradi plazu in poškodovanega ces- tišča je bila cestna povezava povsem prekinjena, dostop do Solča- ve pa zaradi ponavljajočih podorov izredno nevaren. Policisti PP Mozirje ter gasilci PGD Luče so zavarovali kraj dogodka. Na kraj je bil napoten pogodbeni izvajalec štaba Civilne zaščite občine Luče z gradbeno mehanizacijo. Obveščene so bile pristojne službe, ki bodo ocenile situacijo in pričele s sanacijo. Ob 3.26 so reševalci nujne medicinske pomoči na poti do obo- lele osebe naleteli na ta skalni podor, ki jim je preprečil dostop. Ak- tivirani so bili gasilci PGD Solčava, ki so nudili pomoč oboleli ose- bi in jo z gasilskim tovornim terenskim vozilom prepeljali do reše- valnega vozila, s katerim je bila oseba prepeljana v nadaljnjo oskr- bo v celjsko bolnišnico. Nazarje: Okoli 8. ure je območje občine Nazarje zajelo neurje s padavinami. Gasilci PGD Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti so čistili propuste in mostove, zavarovali več objektov pred vdorom vode, črpali vodo iz objektov in iz vode izvlekli vozilo, ki je zapeljalo na poplavljen odsek ceste v Dobletini. Okoli 8. ure je tudi območje občine Gornji Grad zajelo neurje z moč- nimi padavinami. Posredovali so gasilci PGD Gornji Grad, Bočna in No- va Štifta, ki so spremljali vodostaj voda, črpali vodo iz objektov in po- magali vzdrževalcem cest pri zavarovanju poplavljenih odsekov cest ter mostov. Okoli 8. ure je območje občine Ljubno zajelo neurje z obilnimi pada- vinami. Tamkajšnji gasilci so spremljali vodostaje voda, dvakrat so čr- pali vodo iz objektov ter čistili propuste. Okoli 10. ure je Mozirje zajelo močno deževje. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so čistili meteorne jaške in propuste ter zavarovali po- plavljene sprehajalne poti. • DIMNIŠKI POŽAR V TERU Ter: 29. aprila ob 22. uri je v Teru prišlo do dimniškega požara v sta- novanjski hiši. Stanovalci so požar pogasili pred prihodom gasilcev. Gasilci PGD Ljubno ob Savinji so s termo kamero pregledali dimnik in ostrešje pri dimniku. V pripravljenosti so bili gasilci PGD Okonina in Radmirje, vendar njihovo posredovanje ni bilo potrebno. • VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Varpolje: V času med 30. aprilom in 2. majem je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Varpoljah. Iz spalnice je odnesel manj- ši sef z vsebino. (Foto: Primož Vodušek) Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 24 Za razvedrilo MERIL GLOBINO VODE ALI ODŠEL PO POZABLJEN SONČNIK? Alenka Zupančič z okoljske agencije (ni na sliki) z lučjo pri belem dnevu išče takšne vrle može, kot je Vanč Blatnik – Mlinarjev iz Doble- tine s svojo premično vodomerno postajo. Kot pravi avanturist je v ča- su petkove poplave preizkusil svojo amfibijo. Z gospo Alenko bi moral samo uskladiti merski sistem in že bi lahko sproti javljal, za koliko se je dvignil vodno hladilni sistem v njegovem traktorju oziroma kako viso- ko je poplavljeno dobletinsko polje. Tokrat pa se je najbrž samo odpe- ljal na travnik po sončnik, ki ga je prejšnji dan tam pozabil. KAKO SE IZOGNITI SENENEMU NAHODU Ljubenska gledališka igralca Polona Rihter in Rok Prušnik sta med pripravami na vlogi v celovečercu Na kozolcu želela poskrbe- ti tudi za preventivo. Pred senenim nahodom seveda. V lekarni sta povprašala za nasvet, kaj storiti, da ju ne bo mučil. Najprej so ju vprašali, kako obširen nasvet želita. Rok je bil takoj za obsežen od- govor, a je izvedel, da daljša razlaga stane. To mu je dvignilo pokrov in je Polono izvlekel iz lekarne. »Če nočeš senenega nahoda, boš glavo držala s kozolca, denar bova pa raje porabila za kaj bolj upo- rabnega, kot je nasvet.« No, in tako je tudi bilo. ČAKANJE NA POVABILO Mojstri vinogradniških škarij ob vse bolj muhastem vremenu do- ločajo vinsko letino (seveda tudi z negovanjem trte). V vinogradni- škem vrtu v Mozirskem gaju sta si segla v roke vinarja Mihael Faj- far (levo) in Danilo Steyer (desno) ob navzočnosti veselega enolo- ga in prvaka vinskega viteza Jožeta Tominška, predsednika celjske- ga omizja Evropskega reda vitezov vina. Vitez Steyer je namignil Faj- farju, češ, kaj še čakaš z vstopom v naš red? A je Miha le smeje na- mignil, češ, kaj še čakate s povabilom? (Foto: IS) (Foto: ŠS) (Foto: JM) Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 25 Križanka, Informacije KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni- ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so- botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu- di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 26 Sobota, 6. maj ob 19.00. Kulturni dom Bočna Pesem pomladi Torek, 9. maj ob 10.00. Luče, Vlcerska bajta Pravni nasveti v okviru projekta Starejši za starejše ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 10. maj ob 16.30. Sejmišče v Mozirju Pohod okoli Mozirske gore ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico – zeliščarka na obisku ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Test hoje na 2 kilometra in predavanje Dejavniki tveganja Četrtek, 1 1. maj ob 17.00. Mozirje Predstavitev turistične karte Mozirja in vodenje po Mozirju ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Predstavitev zloženke Mozirjani potujemo že 10 let in potopisno predavanje ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Skupina za žalujoče Napovednik, Mali oglasi, Informacije, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta- la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po- ceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ TOTAL TV AKCIJA Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Izko- ristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968. Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vo- zil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, odlične mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam čistokrvne nemške ovčar- je brez rodovnika; gsm 031/759- 955. Ovco, simbolična cena, telico 140 kg, sim, prodam; gsm 041/239- 017. Prodam bikca, težkega okrog 150 kg; gsm 031/765-605. Prodam prašiče domače vzreje, za zakol ali nadaljno rejo, različnih tež, od 30 kg naprej. Možna dosta- va; gsm 031/509-061. Prodam bikce ck pasme in teličko lim/ck pasme; gsm 031/501-250. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Prodam gorski javor, jasen 30 mm; gsm 041/365-010. Prodam moped tomos alpino, le- tnik 2012, zelo lepo ohranjen. Ce- na: 1.150 eur; gsm 041/783-528. Prodam ohranjeno samonakladal- no prikolico SIP PRP2 s hidravlič- nim dvigom; gsm 041/666-476. Plenice za odrasle ugodno pro- dam, ker jih ne rabimo več. Se- ni standard, velikost large 3; gsm 041/627-205. Prodam vitlo tajfun 4,5 ton; gsm 041/519-507. Prodam mešano hlodovino za dr- va; gsm 041/365-010. Prodam vakumsko suhe deske, 30 mm, javor, jasen, cena po dogovo- ru; gsm 041/365-010. DRUGO – KUPIM Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim; gsm 031/736-727. Kupim traktor AGT, štore, zetor, univerzal in ostale traktorje; gsm 030/419-790. VOZILA – PRODAM Prodam nissan qashqai, letnik 2012, prevoženih 46.200 km, prvi lastnik; gsm 031/770-431. Suzuki baleno 1,6, l. 2000, v okva- ri, prodam; gsm 031/523-023. NEPREMIČNINE Stanovanje 45 m2 s 1. 7. v Ljubiji- -Kolovrat oddam; gsm 070/777- 281. OSEBNI STIKI 47-letni moški bi rad živel z dekle- tom do svojih let; gsm 031/807- 376. OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno tor- ka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za teko- čo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko poš- ljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase na- ročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podat- ki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vho- du v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Sa- vinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisa- nih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefo- nu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 Kultura, Oglasi 27 KONCERT DOMAČIH GODCEV Z GOSTI NA LJUBNEM OB SAVINJI »Tu čelos« upravičila velika pričakovanja publike Domači godci so se zbrali na Ljub- nem ob Savinji, da z gosti obudijo kakšen star običaj, predstavijo kak- šen nov talent in zaigrajo v kakšni iz- virni zasedbi. Ker vedo, da na mladih svet stoji, so v goste povabili mlade in malce manj mlade folklorne ple- salce ter harmonikarje. Kot slavna »Tu čelos« sta se na odru pojavila Mi- ran Žerovnik in Vinko Jeraj, opremlje- na z naglavnima pokrovkama. Na prireditvi se je prašilo, a ne le zaradi pomembnih glasbenih go- stov. Prašilo se je od sena, ki so ga člani folklorne skupine Flosar- ček z Ljubnega s kozolca radoživo razmetali po odru. Tako so pripra- vili delo »tamladi« na kmetiji Polo- ni Rihter in hlapcu Roku Prušniku, da sta seno zvezala v mrežo in na- to spravila na »parno«. Gospodar Miran Žerovnik in gospodinja Ana Napotnik sta malo nadzirala delo, malo obujala spomine, kako se je prašilo v času, ko sta bila v isti vlo- gi. Njihovo delo so spremljale skladbe, ki se prenašajo iz roda v rod, kot so najbolje dokazali Kugo- vski, ki se jim je na odru pridružil najmlajši Tomaž. Naključno sesta- vljeni ansambli, ki se običajno zbe- rejo le za podobne priložnosti, so odigrali številne skladbe. Pridruži- li so se jim mladi harmonikarji. Za popestritev se je na odru zavrtela še Folklorna skupina Kulturnega društva Bočna s spletom Košnja. Zabavno druženje je organiziralo domače kulturno društvo. Tekst in foto: Štefka Sem Če godci dovolj dolgo godejo, je tudi seno za na parno dovolj dobro zvezano. Na odru ni manjkalo domačih godcev – od najmlajših do zelo izkušenih. Savinjske novice št. 18, 5. maj 2017 28 Ostanki kovačnice ob Ljubiji Ob potoku Ljubija v Lepi Njivi stoji zanimiva kamnita zgradba. Na prvi pogled spominja na plavž v Železnikih, le da je mnogo manj- ša. Res gre za podoben namen, saj gledamo ostanke nekdanje kovač- nice, in sicer mogočno peč z od- prtim ognjiščem in visokim dimni- kom. Narejena je bilo iz smrekov- škega kamna. Na ognjišču je kovač žaril železo (surovec), ki so ga spretne in moč- ne roke spremenile v izdelek. Ko- vačnica je bila sestavljena iz delov- nega prostora in skromnega sta- novanjskega dela, ki je stal vse do leta 2014, ko so ga zaradi višje si- le porušili. Na eni strani je stala ko- vaška peč, na drugi so bila tri velika kolesa na vodni pogon, ki so gnala kovaški meh, veliko in malo kova- ško kladivo ter brus. Voda je bila na kolesa speljana iz Ljubije, po lastni strugi in nato preko žlebov. Nivo in dotok vode so vzdrževali z jezom na Ljubiji. Jez stoji na tem mestu še danes. Na domačiji Pri kovaču v Le- pi Njivi so opravljali kovaško obrt tri rodove, od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja. Izvajali so orodno kovaštvo, podkovskega ne. Z orodjem so oskrbovali bližnjo in daljno okolico, svoje izdelke so no- sili tudi na sejme. Seveda so orod- je tudi popravljali, če je bilo treba. Izdelovali so vse vrste pripomoč- kov za kmečka opravila in delo z le- som, kot so bile različne vrste mo- tik, sekir in cepinov ter za tedanja prevozna sredstva, na primer žele- zne obroče za kolesa vozov. Zelo iskani in cenjeni so bili železni klin- ci za les, s pomočjo katerih so lah- ko vlačili hlode iz gozda. Še danes hranijo doma veli- ko vrst orodij, tudi prelco za ple- tje v vrtu, ki je pogosto v upora- bi še danes. Veliko orodja so ok- rog leta 1975 prenesli v Mozirski gaj, kjer lahko v kovačnici, ki je del etnološke zbirke, občudujemo nji- hova orjaški »hamer«, to je kova- ško kladivo in velik brus za ostre- nje rezil orodij. Za preoblikovanje železa s kova- njem so potrebne visoke tempera- ture, ki jih kovači dosežejo z vpiho- vanjem zraka s pomočjo meha, vi- sokim dimnikom, ki zagotavlja do- ber vlek in z ogljem. Ogle za žare- nje železa so pridobivali sami. Les so kupovali, največ v Zaloki, in ga sprva vozili do doma, kjer so ga žgali najprej na mestu današnje domačije, nato na drugem koncu posesti. Kasneje so oglje naprav- ljali kar na licu mesta, v gozdu, saj je bilo lažje tovoriti lahko oglje kot težek les. Vsekakor bi bilo vredno ostanke nekdanje kovačnice primerno za- ščititi in ohraniti prihodnjim rodo- vom, saj so tovrstni kulturni spo- meniki v naši dolini redki in zato to- liko bolj dragoceni. Že sedaj so reč- ne naplavine zasule peč za dober meter višine. Marijan Denša Ostanki kovačnice Pri kovaču (foto: Marijan Denša)