Katoliftk cerkven Umi.
Danica izhaja 1.. 1« in 20. dne vsaciga mesca na ccli poli. in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 Cld. tiO kr.. v tiskarnici sprejcmana na leto i gld. 80 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
I,i»t ti.
To*n| XVII.
V Ljubljani 20. malega serpana 1864.

Sveti Margareti.
Preslava. tebi Margareta Devica, svete Cerkve kras, Mučrnka. Kristusova sveta! — Doni naj pesem ti na glas, Da tvojo vero preslavljuje. . In serca tvojega blagost; Mladosti mehki pu spričuje. Kaj je keršanstvo in scrcnost.
V	kcršanski vterjena resnici Si bla v začetku mladih dni. l*o svoji ljubljeni rtdnici.
Ki tvoje serce vplameni. — Si v>a za Jezusa sc vnela. Zvolila si ga Ženina.
V	ljubezni sveti prcvesela — Hranila čistost Mu serca.
Sveto življenje tvoje skrito. Neverni oče zasledi. Zato pupraša resnovito : „Si res kristjana, moja hči?" „„Po Božji milosti neizmerni,"" Odgovoriš, — ,,„kiistjana sim. In da tud vi bi bili verni, Prcaerčno od Boga želim!""
Zato raaserdcn oče slepi Te sam sodniku zdaj izda, Katerega hudobni sklepi So. da za vero te goljla.
V	zvijačnosti te zapeljuje. Al ker ne more nic ti ne, Ti strašne muke narekuje. Da ločil od Boga bi te.
Mu rečeš: nNočcm vere tvoje. Malikov tvojih ne častim; l,e Jezus je življenje moje. Ker On je pravi Božji Sin ! Kdino Njega čem moliti, Le Njemu bilo bo serce Veselo /Hnjga kri preliti: Tud On prelil jo je zame.14
Nevsmiljeno si raztepena. Devica, za sprievanje to; Oh strašne rane od grebena Prejelo tvoje je telo ! i'a Ti le k Jezusu zdihuješ. Ter stanovitna vse terpiš, Kcrvave rane Mu daruješ. Čez Vac ti drag Njegov jc križ.
Pa še peklenska zver sc bliža, Gre v temno ječo tc skušat; Oplašena pred znamnjem križa V samoti mora proč bežat'. Nebeški Ženin tvoj v blišavi Se zdaj prikaže iz neba. Telo ti ranjeno ozdravi, In duši novo sercnost da.
Pred sodbo drugi dan spraš vana. Zakaj malikov nc častiš: ,.Le Jezusu bom večno vdana!" Ncvstrašeno odgovoriš. Častita bila ti je zmaga. Ko rabelj vzame ti glavo; Dušica tvoja pa predraga Je šla k Zvcličarju v nebo.
Tako, o mučenica sveta ! Končala zemeljski si tek. Za Jezusa goreče vneta Boš zdaj vživala (Ja na vek; Neskončne čase veselila Se boš v družbi Jagnjeta, lz rajskega studenca pila Vodo veselja večnega.
Ozri se z vse radosti kraja, O sveta Margareta v nas. Pridobi moč nam zoper zmaja! Te danes prosimo na glas, Da bomo serčno se borili Za vero Jezusovo zdaj; Po smerti pa razveselili Se ž Njim v nebesih vekomaj.
France Silvester.
na grob prijatlice
MARIJE JANČ ARJEVE,
modre dcklice in šenklavške pevkinje. Zapisala Neža Lesarjeva
Mlade ze sve se poznale.
Po cvetlicah se igrale;
Naj na grob sereč gorko Usadi li rožico .
Petje jako si ljubila, Svuje želje tud spolnila:
V	cerkti ctoljni prepevala. Božjo slavo zviševala.
Ni še leto. kar zgubila Pevovodja si, premila ! Že objema in pokriva Tebe tud gomila siva.
Zgodej umcrli so ti mali. Tudi brat še v dobi zlati: Smert odperla ti je vrata. Pokazala mater, brata.
Milost Božja ti dodeli
V	svetem raju mir veseli; Jest na grobu pa bom še Ti sadila rožice.
IVrr« #r. Obhajilo otrok r Sla rini
19. rožnika 1864.
..Blagoslovljeni vi od Gospoda, ki je vstvarii nebo in zemljo." /'««/. I/J, 15.
Sveti prerok je psalute pel in premišljeval usmiljenje, ktero je Bog Izraelcem ckazal h tem, tle jih je rešil egiptovske sužnosti, jih prepeljal skozi kervavo morje, jih po pušavi, čez reko Jordan prevodil, ter po velikih čudežih jih pripeljal v srečno prelepo in rodovitno deželo kauaan, in to deželo jitn v last dal. Preserčno hvali Boga iu spo-zuii, de Izraelci niso vredni tolikih dobrot Božjih ter reče: „\e nam, Gospod! iic nam, ampak svojemu imenu daj slavo." Po tem poje dalje: ..lliša Izraelova jc v Gospoda upala, iu nje pomočnik in lije varh je. Hiša Aronova je v Gospoda upala, iu nje pomočnik iu nje varh je. Gospod blagoslovi vse, ki se ga boje, male z velikimi. Blagoslov-Ijeui vi od Gospoda, ki je vstvarii nebo in zemljo!"
Prelju ; otroci, ki ste danes tu zbrani! Tudi vam jc premišljevati usmiljenje, ktero je ljubi Bog z vami storil. Berž ko »te bili rojeni, je vas rešil sužnosti izvirnega greha, vas v svetem kerstu opravičil, po svetem Duhu Jezusovega odrešenja vdeležil, zvolil za svoje otroke, vas sprejel iu prestavil v sveto katoliško cerkev , v kteri sami je zveličanje, ter vas storil dediče nebeškega kraljestva. Premišljevati vam je pa tudi , kar ste tistikrat po svojih botrih Bogu obljubili, in ponoviti se vam danes spodobi to obljubo.
Obljubili ste pa, de hočete verovati v Boga Očeta, vsigamogočnega stvarnika nebes iu zemlje v Jezusa Kristusa njegovega rojenega Sina, Gospoda našega, ki je bil rojen iu je za nas terpel, v svetega Duha. sveto katoliško cer kev, občno svetnikov, odpušanje grehov, vstajenje mesa iu večno življenje. De bi pa bila va.-a vera živa. ste *e od
povedali hudemu duhu, njegovemu napuhu, iu vsemu grešnemu djanju. To je bila vaša kerstna obljuba.
Premišljevati vam je danes, kako vas je sveti Duh ljubil , kteri je vas pri sveti birmi po pokladi škofovih rok, po škofovi molitvi, in rnaziljeuji s sveto križmo v gnadi Božji poterdil, in jo v vas pomnožil, ter še posebno gnado vam podelil, de morete Jezusovo vero spoznati, jo pred svetom terditi, jo pričevati iu zvesto po nji živeti. Premišljevati vam ie Božje usmiljenje, ktero se je nad enimi zmed vas žc dvakrat, nad veeimi pa tudi trikrat razodelo, ko ste po spoznanji iu obžalovanji grehov, po tcrdncin sklepi poboljšanja. iu po čisti ponižni in odkritoserčui spovedi, ter po sprejeti naloženi pokori z odvezo odpušenje djauskih grehov iu večnih kazen prejeli, gnado Božjo iu mir vesti v Zakramenti svete pokore zadobili. Oh, kako veliko je to Božje usmiljenje! Niste ga bili vredni, pa ljubi Bog je vam to usmiljenje skazal, — o, recite mu danes slavo čast in zahvalo !
kaj pa vam je Gospod šc danes pripravil ? Kam vas je povabilv kaj vam bo dal? — Oh, presrečni otroci! k svoji Božji mizi je Gospod, včlovečeni Bog, Jezus kristus vas /.bral. iu ta miza je vaše pervo sveto Obhajilo. Tu se bo vam razodela nar veči ljubezen Božja. Telo Jezusovo je pred vas tudi vam v dušni živež položeno, in njegova llc-šnja kri v pijačo postavljena. Oboje, jed iu pijačo, bote prejeli v podobi belega kruhu , kar je Jezus sam z dušo iu s telesom, s kervjo in z mesom, z Božjo iu človeško naturo.
To nebeško jed in pijačo je Ijube/.njivi Jezus —- kar vsi veste — postavil pri zadnji večerji, velikonočni četerlek, pred svojo smertjo. Pripravlja jo pa vseskozi pri vsaki daritvi svete maše, kjer po ustih inašnika izreče nad kruhom besede: ..To je moje Telo," in nad vinom: .,To jc kelih moje kervi. nove iu večne zaveze, ktera bo za vas in za njih veliko prelita v odpušanjc grehov." Iu kruh sc spremeni v Jezusovo Telo, in vino v njegovo Kcšnjo ki i, in tako postane nar svetejši Zakrament, pravo Telo in prava ki i našega Gospoda in Zveličarja Jezusa kristusa v podobi kruha iu vina. - - presveto Hešnje Telo, sveto Obhujilo naj svetejši večerja. Zakrament altarja, angelski kruh, nebeška jed, Božja miza. V zakramenti svete pokore grehov očišeui ste k tej mizi danes povabljeni. In z veseljem, kar vidim, prav radi, z velikim hrepeneujem ste sem prišli. Nikar se nc bojte, niste tu Jezusu nadležui, ker On sam vas želi pri svoji mizi imeti; tu hoče vam svojo ljubezen prav živo skazati, k vam priti, se z vašim sercem skleniti, vas kakor prijatle objeti in vas prav nebeško blagoslov iti.
ko je dobrotljivi Jezus šc očitno po Judeji iu Galileji hodil iu učil. jc nedolžne otroke prav rad, pri sebi imel. Neki dan je bilo veliko otrok k njemu prišlo, njegovi učenci pa so jih proč gonili. Ali Jezus jc učence posvaril iu rekel: ..Zakaj podite otroke od mene? Pustite male k meni iu jim ne branite, tacih je nebeško kraljestvo." Iii blagoslovil jih je.
To, in še veči ijubczeu bo Jezus danes vam skazal, preljubi keršanski otroci! Srcčiieji bote iiiemo unih otrok; nc le blagoslovil vas bo, ampak še svoje lastno ineso bo dal vam zavžiti. de bi sc tudi vi spomnili njegove ljubezni do vas. iu pa njegovega terpljenja za vas.
Ne bom vas odganjal od Jezusa, kakor so učenci otroke od njega gonili, kar je Jezusa žalilo; jez vas še le kličem sem k Božji mizi. I.e pristopite sem, preljubi otroci! vi. ki Jezusa po veri iu podučenji poznate; vi, ki v živo verujete, de bote res Jezusa v podobi kruha prejeli; le pr bližajte se sem; Jezus vas tukaj čaka, in čez nekoliko minut bo stopil iz svoje posvečene hišice, iz svetega ta-bernakeljna. ter pojde po mojih rokah, ki sim Njegov posvečen mašnik, v vaše mlade scica.
ker ste včeraj pii spovedi očistili svojo vest, pripravite zdaj tudi svoje serca Jezusu. Naj bodo vaše serca
vse pobožne, vse vnete do Jezusa. Tedaj obudite vero, upanje in ljubezen v Jezusa; molite ga, pravega Boga v svetem Rešnjem Telesi; spomnite se prav živo, koliko je za vas terpel, kako je vas ljubil, in vnemajte se v Iju-bezui do njega, pa tudi v ljubezni do bližnjega.
Pri vsi tej dušni pripravi pa spoznajte, de ste nevredni tolike Jezusove ljubezni, io recitc z evangelskim stotnikom: „GospodI nisem vreden, de greš pod mojo streho, ampak reci le besedo , in ozdravljena bo moja duša." Tako se pri-pravljajc pričakujte vneti v sercih četertega dela sv. maše, mašnikovega obhajila.
Pa tudi vi tu pričujoči starši in redniki teh tukaj zbranih iu po velikem trudu podučenih otrok, pridenite k njih pripravljanju tudi še vi svoje prošnje do Jezusa. V njih in svojo lastno srečo prosite prav goreči, de bi usmiljeni in ljubezujivi Jezus te vaše otroke prav vredne storil pervega svetega Obhajila, de bodo po tem tudi vse druge njih svete Obhajila vselej vredne in zveličavne. Amen!
Po m a š n i k o v e ui obhajilu.
Preljubi otroci! Zdaj-le hoče Jezus, Ženili vaših duš, Bog in človek, z dušo iu s telesom, s kervjo iu z mesom v podobi belega kruha v vaše serca iti. Ze vas čaka na altarji. Množica nevidnih duhov, ki ga tukaj v prcsvctein Zakramenti noč in dan molijo, ga spremlja; in vsi ti duhovi, Božji angeli, bodo priče vašega obhajila. Vnemajte svoje serca za nebeško jed, iu molite glasno za mcuoj tri Božje čednosti: vero, upanje in ljubezen.
Po svetem Obhajili.
Tako, preljubi otroci! je zdaj nar svetejši opravilo po Božji milosti spolnjeno. V vaših sercih stanuje Jezu*, vaš nar ljubši prijatel, Ženin vaših duš. Angeli Božji vas obdajajo in ga v vas molijo. O molite ga (udi vi!
Prejeli ste pervo sveto Obhajilo, prejeli vse, kar nar svetejši Zakrament Kešnjega Telesa podeli. Z Jezusom sle se natanko sklenili iu zcdinili, posvečujoča gnada se jc v vas pomnožila; vaša duša se je v dobrem poživila in po-krcpčala; mali grehi so vam odpušeni; hudo nagnjenje je v vas pomanjšano; iu zastavo imate častitega vstajenja iu večnega življenja.
Tako blagoslovljeni vi od Gospoda, ki jc vstvaril nebo iu zemljo, zahvalite zdaj Jezusa, ki sc jc ponižal k vam priti: ponižno ga molite; obljubite mu, dc bote po njegovih naukih in izgledih živeli, prosite ga, de s svojo gnado vedno pri vas ostane; ponovite še vero, upanje iu ljubezen, in mu vse potrebe duše in telesa potožite.
Kruh nebeški! moč življenja!
I'ena našega rešenja, Sveto Jezusa Telo!
Nam v ljubezni nezrekljivi.
ki smo tvoje smerti krivi, V dušno jed postavljeno !
Nam si živež. Jagnje Božje!
Našim dušam si orožje /oper nam vrojeno strast.
Ti vkrotiš nje moč vporno,
In pod\eržes jo pokorno \ erni duši pod oblast.
/nižaš sc pri nas ostati,
In med nami prebivati. Ile na> pase* in živiš.
Ni.»o dosti ti nebesa.
Streho našega telesa \ prebivališč storis.
Sprejmi v hvalno povernitev
\ črnega duha molitev, Iz ponižnega serca!
Volja moja je živeti.
Kakor zgled tvoj meni sveti. Dukler dihljej ne neha.
Mili Jezus. Bog nebeški! Sim le vreden sin človeški
De si v sercu ti z menoj? Ko ie v ž i j e duša moja, Sklene jo ljubezen tvoja In zedini \eO s teboj.
ftnado v meni pomnožuje, Za vse dobro me vterduje
Tvoja Božja visokost. Vse slabo»ti mi odmiješ , Mir nebeški v dušo liješ, Daje- rajsko mi sladkost.
Zaželeno z Bogom spravo. In vstajenja še zastavo
Moja duša zadobi. Kaj ti morem povernili ? S čim ljubezen namestiti, S ktero Bog me ljubiš ti?
S s\ojo gnado ti os>tani \ meni, hudega no* hrani,
Dc Ic tebi zg"lj zi v un. In ko v sercu nosim Tebe , Sercc. ino ito-ga sebe Tvoji milosti zrocira!
Vi pa, starši in redniki teh danes osrečenih otrok, sprejmite jih zdaj dontu! Posvečeni, nebeško blagoslovljeni so. uapaseui in nasiteni z mesom nedolžnega Jagnjeta Jezusa in z njegovo Rešnjo Kervjo napojeni, so sami jag-njeta, spet čisti kakor kedej vam od svetega kersta prineseni. Zročim jih vam, v zvesto skerb jih vam nazaj dam. Varujte jih vse zapeljivosti, ohranite nedolžne; vedite, de jih bo Jezus, pravični sodnik, kedej iz vaših rok tirjal. O, naj bo tisti dan, kakor jc današnji, za vas in vaše otroke vesel! Bog me usliši ! Amen.	Partel.
Pogovori od sporedi.
Špisuje M. Smolcj.
(Dalje.)
Nobene še tako modre postave, nobena še toliko oborožena mogočnost ni v stanu duha in serca človeškega tako krotiti in voditi, kakor Božja modrost in mogočnost prave vere in katoliške spovedi, štejte in vprašajte jih, ki strežejo kraljem in oblastnikom po življenji, šuntajo in podpihujejo ljudstva, ropajo bla-gajnice in podirajo srečo in blagor narodov; vprašajte jili nezveste služabnike iu vojake, puntarske podložne, prisegulomne zakonske, pisatelje brezbožnih časnikov in spisov, malopridne posle, razberzdano mladino. vprašajte jih, ali pač hodijo k spovedi tako, kakor katoliška cerkev uči in veli; in izmed vseli vam najberže tudi eden po svoji vesti odgovoriti ne bo mogel, da mu je za spoved v resnici uiar, da do nje vredno spoštovanje ima.
Kdo nasproti pa stori in pripomore, da so spred-niki in oblastniki vestni in pravični, podložni zvesti in vdani: da zakonski zvestobo ohranijo, in da je mladina spodobna in sramožljiva; da ubogi revež vse še tolike nadloge in reve voljno terpi, in da se dopri-našajo čudapolne dela keršanske ljubezni? Vprašajte jih, in z enim glasom vam bodo poterdili, da jim je pri tem pervi in poglavitni pomoček spoved in sv. Obhajilo. V resnici je tedaj spoved naj bolj potrebno in zdatno zdravilo zoper stiske sedanjega časa. Ona sv. vero tako rekoč vtelesuje in jo djansko pri človeku stori, da z vsimi svojimi nebeškimi blagodari pri njem ostane. Nihče, ki mu je lastni in občni blagor pri sercu, ne sme toraj spovedi opušati. „S pokorite in spre-obernite se tedaj, da se zbrišejo vaši grehi, da pridejo dnevi o hlajenj a od obličja Gospodovega" (llj. ap. 3, 19. 3*9)
Pastor. To so pač resne besede in poterditi vam moram, da jim v resnici ni veliko ogovarjati, naj si jih je tudi jezuit govoril. Kajti nek učen protestant #) skoraj popolnoma ravno tako od posebne spovedi govori in jo „poglavitno, v resnici močno zdravilo zoper nravne bolezni sedanjega časa in vir tistih čednost imenuje, ki so pripravne srečo in blagor po-samnega človeka in človeške družbe pospešiti in vter-diti.4' Havno tako so tudi nekteri izmed mojih duhovnih tovaršev spoznali iu še priznavajo, da bi bila posebna spoved, ako bi se je verni poprijeli in se je vestno poslužili, res krepek pripomoček keršansko in bogoljubno življenje pospešiti. Iz raznih krajev so se toraj že tudi glasi culi, da naj bi se tudi pri nas posebna spoved vpeljala, in spoznati moram, da ako bi se to mogoče kazalo, bi jest, naj bi se pri tem tudi moje opravila pomnožile, gotovo med zadnjimi ne bil, ki bi se za njeno vpeliavo potegnil.
Iluhovni pomočnik. Bog daj, da bi se vam pač želja spolnila! Bila bi to gotovo velika stopinja k vernitvi v naročje svoje zapušene matere katoliške
•) Lord Kit« V\ illiam Brictc des Attikos . V Brief.
cerkve. l*a ložji je, se zgube obrarovati, kakor zgubljeno spet pridobiti. Tolikanj bolj naj bi pa katoličanje spoznali in vredno cenili predrago napravo katoliške spovedi, brez katere po storjenem grehu za človeka, naj si bode že priprost ali omikan, ni najti pravega mirti in rešitve, in n.aj bi svojo hvaležnost za ta neprecenljivi biser milosti Božje s tem pokazali, da bi se je v svoj časni in večni prid po nauku in volji sv. cerkve vestno in radi posluževali.
„Kdor cerkve ne posluša/* so resne Kristusove besede, ,.n a j ti bo kakor n e v c r n i k in očitni grešnik" (Mat. IH. 17.) In, „kdor ne veruje, bo pogubljen.14 (Mark. 16 16.) Verovati pa se ne pravi le po imenu biti kristjan, temuč treba je tudi po veri živeti, to pa, kakor nas vera uči, spet nikomur ni mogoče brez gnade Božje, katero Bog deli v ss. zakramentih, in po sv. kerstu zlasti v zakramentu sv. pokore, ki na poglavitno podporo in živelj keršanskega življenja, na vredno sv. Obhajilo pripravlja, tako, da se doslednje more rt či. da kdor za spoved ne mara in jo čez leto in dalj opusti, tudi ne veruje. —
Dokler je človek mlad, terden in zdrav, in sc mu od vseli strani svet in posvetno veselje kaze in ponuja, se za silo more še resnim mislim ubraniti, in vtopljen v posvetne skerbi in sladnosti, nadomestiti nekoiiko duhovno praznoto: ko pa pride starost ali bolezen in ga jame svet z vso svojo puhlo blišavo za-pušati in se duša skoraj oprostena stroliljivih telesnih vezi nenadoma na pragu neznane večnosti znajde: o takrat se čudno misli, besede iti čutila se spremene in sicer toliko sovraženi in zaničevani duhoven, ki je mnogim v zdravih dnevih kakor tern v peti, je zdaj njih edini, naj bolji prijatel in pomočnik: in kdor katoliško spoved pozna in še ni popolnoma od Boga zapušen in oterpnjeu, želi in hrepeni po katoliški spovedi in po neprecenljivi tolažbi, ki jo ona, po od-pušenji grehov, v ti naj britkeji uri deli. To je resnica, ki jo vsakdanja skusnja neovrežljivo spričnje iu je nobeno modrovanje in omika nikdar uničiti ne more.
Žalostno je le to. da se ta gotova resnica in skušnja tako malo spozna in človek, le na sedanjost navezan, toliko nerad na prihodnjost misli, dotlej da mnoge v zdravih dnevih prederzne žalostna noč prehiti in bode duhoven še le takrat poklican, ko že skoraj več kaj pomagati ne more. Ves od bolezni in groze prevzet se bolnik komej dobro zave, in zdaj uaj bi duhoven tako rekoč čudeže delal, zdaj, morebiti v nekterih urah in trenutkih, naj bi ubogi revež, ki morebiti še enega očenaša zbrano in pobožno moliti nc more, svoje življenje pregledal, opravil dolgo, dobro spoved, popravil vse kar je zadolžil, poravnal in nadomestil, kar je leta in leta lahkomišljeno opusal in zamudil! Kolika nepremišljenost in negotovost!
Znano mi je, pripoveduje Alban Stolz v svojem ABC-koledniku od nekega mladenča, ki tudi duhovnom ni bil nikakor prijazen, da jc nenadoma nevarno zbolel. Silno je zdaj želel po duhovnu, pa ker je ta daleč od tod stanoval in je mladeneč čutil, da mu bo umreti, preden duhoven pride do njega, naprosi svojega očeta, da naj zasliši njegovo spoved in potem duhovnu grehe pove. In tako sc je tudi zgodilo. Bolnik se jc očetu spoveilal in tudi umeri preden je duhoven doscl! — Pravila mi je tudi, pripoveduje na drugem kraju, neka oseba, ki je 20 let v neki veliki mestni bolnišnici bolnikom stregla, da izmed tisoč in tisoč bolnikov. ki so bili v tem času v bolnišnico sprejeti in med kterimi je bilo mnogo brezbožnega ljudstva, jih je bilo komej kakih 6, ki so se do zadnjega brani«-sv. zakramente sprejeli.
Takih in enakih skušenj in prigndb bi vam še mnogo povedati vedel: pa v resnici, dosti dolgo sem že vas in sebe mudil.
Precej do dobrega in od raznih strani smo katoliško spoved pretehtali, in ako se mi je morebiti izšlo, da sem s svojo priprosto besedo kaj malega k bolji in vredni spoznavi in cenitvi te toliko imenitne in blagodarne Božje naprave pripomogel, me bo serčno veselilo. Hiteti pa mi je zdaj k opravilom, toraj brez zamere in — z Bogom! (Konec nasled.)
Hapre/ in nazaj.
»Sedanji čas se peta z mnogoterimi rečmi, ki merijo na to, da bi ne zvikšalo p u č u t n o veselje in časni prid. V tej reči je naš čas naprčdval; v tem pa, kar je naj blagši, smo zadej meoi naših očetov.
Dandanašnji se na svetu nahaja vse, kar kakor si bodi more pomagati k zložnosti človeške družbe, — pa tudi k duhovni spačenosti človeštva.
So visoke šole, vseučiliša, učilnice: nevera ima veči del obstavljenih, šteje naj več prijatlov med učenimi in obdelanimi.
Vseučiliša je vstanovila in previdila svoje dni katoliška Cerkev. Ako se ne prenaredijo, ostanejo izviri rovarstev, ki jih ali nočejo spoznati ali pa odstraniti. Pro-stovernost visokih šol iu nejevernost t. i. olikanih je znana žc med ljudstvom. Kadar pa vera nima več moči do sere, se ljudstva bližajo zuotranjemu razpadu.
Nemčija ima 23 vseučiliš, med njimi 3 katoliške, 4 zmešane, IG protestauških. Skorej vse prote-tanške šole iu vseučiliša so oskerbljenc s premoženjem katoliških kloštrov, ki so bili o reformacij (začetku lutrovstva) opravljeni. Oskerbljcne pa so tako bogato, da bi sc lahko vsak mladeneč cvetečih zmožnost krepko podpiral, in učeni možje bi ne imeli le samo brezskerbnega, ampak tudi prav prijeten živež in prebitek. Nikjer niso bili učeniki bolje plačevaui, kakor ua taeih napravah. Pomisli kdo na t. i. knežje šole | Kurstcnschulen) na Saksonskem, zlasti ua „Schulpforte" pri Naumburg-u. ki so protestanštvu dale toliko iu tolikanj učenih, .^chulpforte" je bil nekdaj klošter, kterega vse premoženje, 2 milijona terdnjakov vrednost, jc bilo odkazano v zalogo ondi napravljene šole. Pri tolikem premoženji je bilo lahko veliko založbin ali štipendij vstanoviti in jih deliti dečkom iz-verstnih zmožnost; tudi so ondi zamogli učenike bolje plačevati, kot kjer si bodi na Nemškem. Gotinga, naj slavniši vseučilišč protestantov, in vse šole v hauovcranskem kraljestvu se nar veči del verdevajo iz t. i. klošterske zaloge, namreč iz premoženja razdjanih samostanov.
Za koliko tedaj ima protestanška učenost hvaležna biti mnihom in kloštrom! Kako bi bila mogla dogoditi brez denara in bukvarnic? Oboje je pridnost mniška v stoletjih zbirala in hranila, dokler ni reformacija svojih rok po teh rečeh stegnila.
Po vsih večih mestih so kazališa, v kterih se bogato prcbiiavstvo o prostih urah razvedruje, in pred kterimi so razsvitljeui in pobožni cerkveni pastirji ob vsih časih ljudi svarili. V Neničii sc šteje nekako !»0 kazališnic, ki dajo
opraviti čez 7000 osebam____ Pri 39 milijonih ljudi, ki
jih Nemčija šteje, torej na ">.571 oseb pride 1 kazališnik, na vsako kazališe pa 77. Ako tedaj vsaka kazališna oseba počez ima 300 gld na leto, znaša to letnih 2,100.000 gld. Koliko navdušenje zbudi sloveča pevkinja? Kako sc gle-davci zgrinjajo, če tudi je vstopnina dvakrat ali trikrat višji!
Kako mora delavcu pri sercu biti, ki mora nositi težo in vročino dneva , ako bere v časnikih ali sliši pripovedovati ii. pr. : Taglioni je izdal ples za 10 večerov 1200 gold. Kani Klssler jc v Ameriki o svojem ondotuem bivanji 180.000 gld. priplcsala, v Hamburgu pa vsaki večer 70 luidorov. Pevka llasselt dobiva 5800 gld. letne
plače in ako odstopi, 2400 gld. letne pokojine. — Pevkinja Jcnny Lind dobi za eno samo spevanje (rolo) 1000 gld. in za besedo v Ameriki ne manj od 12.000 gld.. Pevec Duprez, vdninjan na 12 skazovanj v London-u, dobi za vsako 100 liber šterlinkov (1.200 gl.). Glasovirnik Liszt za vsaki koncert, ki terpi uro časa, dobi 1000 terdinov ali tolarjev.
To je svetu vse prav in dobro. Svet obdaruje osebe, ki mu pripomorejo k veselju. Odmeni jim velike plače. Deli jim mnogotere časti in dobrote. Kako pa svet plačuje tiste, ki mu v prid pripomorejo? Kako plača n. pr.: učitelja, ki mora leto za letom trumo otrok učiti, in mora velikrat, že ves struden od dnevnega dela, zavolj ljubega kruhka še posebej učiti? Kazališna pevka in plcsavka se en sam večer za en skok bolje obdaruje (honorira |, kakor pa učitelj, ki vse ljubo leto svoje vsakdanje delo opravlja.
So jetnišnice, iz kterih hudodclniki izhajajo k novim pregreham. So družbe za duhovno zboljšanie jetnikov. Kaj boljši pa bi bilo, da bi se mamljivosti ali vabe k tolikcriin pregreham s poti spravile **), kakor pa še le potlej nravno popravljali, ko so dopolnjene? Težko, prav težko je čedne ljudi k čednosti spravili, ako so iz reda, koliko težej še le bo mladino, ki je nehala biti poštena, pravična, zderž-na in sramožljiva, zopet k čednosti in redu splaviti? So skruniša, v kterih se pregrehe na pogrezvo skušajo. So igravnice, kjer eden dobi, drugi se v obup slerinoglavijo. Po večih mestih so roji literatov (pisačev), kteri po časnikih ljudem njih misli žvečijo (očitno mnenje vladajo) na vse kraje, po mestih iu vaseh, iu njih djanje je nesrečno za neskušeuo mladost iu za lahko zapeljivo ljudstvo. Koliko časa že je smela nevera, indifereiitizem (verska vueinar-nostj, razuzdanost po tisku ves svet za-se obdelovati? Bukve iu dnevniki te baže so bili povsod razsllaui in vrivali so se v deržine, so slabili zdravi nauk iu čednost, in kdor celo leto ui bral nobenega lista i/, evangelija iu nobene pridige slišal ni. je prebiral te spise, iu menil je, da je omikanec iu napredovuik. .. .
Kakor deleč se je tudi prišlo v oliki urna, tako malo se je zgodilo za pravo odrejo, za to. da bi se volja v dobrem v ter d i la, da bi se napeljevalo k vojski in premagovanju strasti, in da bi sc zunanje priložnosti ali vzroki k nečednosti odpravljale. Kako sreein je človek, ki sc zamore utegniti svetu, kjer je tako malo gospodarstva samega sebe, tako inalo čiste ljubezni do Boga in bližnjega; nasproti pa toliko nevarnost in pohujšauia! Ta sreča jc v kloštrih.___ (Ne\v-Jork. Kztg. 23. rožnika.)
To je neaiiiano I
(Dalje.)
..Politika ,4* ue vemo prav, ali je po verstvu husitišk ali kakošen list, le toliko se vidi, da katoliško Cerkev klofne, kjer in od koder jo more. iu ta černoželčuost mora bili vsakemu poštenemu katoličanu prav iz serca zuperna. Kar tiče pa njeno politično slran, prav globoko sega in se vojskuje za ravuopravnost. „Politik" v nekem spisu o Slesvik-Holštanju zadeva tudi na nezgode turških Slovcnov, ktere pričujoči naš sostavek popisuje. ,.Politik" meni, da okolišine v severni vojski so se na vse zadnje tako zasuk-nile. da se Avstrija poganja za narodnost na Severu. Upa torej ..Politik": Ako bi «e v Turčii nameiila katastrofa, ki bi med avstrijanskimi Sloveni saj t«dik šum zbulila, ko-likoršnega je šlesviška zadeva med Nemci, da bi se Avstrija po narodovnem principu ludi tukaj nc branila vinčs seči v prid barbarsko stiskami) okrajin. zlasti ker zadeve šlesvik-holštanjskc iu Slovcnov pod turškim jarmom so si do čuda enake. Slcsvik ni pri nemški zvezi. Turčija tudi ne; cclosl
*) Poliujšljive kerome; neštevilne nesnage raznih upolov po potili. logili. »prehajahših, ulicah, potinevi in ponuči; ponoče— vanje itd.
danskega kraljestva so si bile velike vlade postavile za stanovitno načelo, tudi celota Turčijna je bila priznana; to pa ni branilo se za Nemce v Šlesviku potegniti in S les vik prcdobiti, ker Avstrija tudi do 8 milijonov Nemcev k svojim narodom šteje, — ravno tako malo more celota Turčije braniti, da bi se Avstrija ne deržala enake politike v oziru Slovenov v Turčii, zlasti ker 18 milijonov slovenskih na-rodovcev Avstrii njene koristi v tej zadevi vieijuje. Vlada, ki je na zunanjem Severu tako narodnih misel, ne more ne v svojem znotranjem ne ua Jugu znpernarndna biti; — — ta poskušnja v .Šlesviku na Avstrijanskcm prav veliko pripomore, da se prav umejo narodno pravice in da se pojasni ..narodno sanjarstvo" (Nationalilatenschu indel). — Koliko ,.Politik" prav ali neprav modruje, tega ne bomo razločevali. temuč na to naj se dalje snuje dogodba o terpljenji katoličanov ua Turškem po naznanilih prcčast. provineijala o. Bukula. kteremu so svitli cesar privolili milošnjo zbirati za kristjane v Hercegovini in s tem pokazali, da tudi za ondotne Slovene čutilo imajo.
Mitih mora ondi pričujoč biti (ko turčini pnjedajo), pri njih stati, in ako ne derži luči v roci namesti kacega slujra, je to posebna milost gostov. Med tem takem pa se zmiraj boji zaslišali: ta ali ta jed ni prav pripravljena, in da bo zato psovan s strašnim preklinjanjem. Cuje tudi od kterega teh živinskih pojedežev enake besede: Fratc! ti-le naši noži so ž c j n i, i n h o č c j o piti! ..Zganja i u vina na mizo!"1*! Milih kar berž odide, iu ako truma ni preveč velika, se verne k tem gerdinom nesoč vina in žganja v pripravljenih posodah, bokalih iu steklenicah. Ako je pa število pivcev veči. se morajo imenovane pijače prinesti v mehih in raznih verčih, iz kterih pijejo, ker kozarcev nikoli ne rabijo. Miiih mora previdin biti, da ne meša vode v pijače, ki se jim imajo prinesti; zakaj ko bi kaj tacega spazili. je gotovo, da bi mogel dra«ro plačati. Ko pa minh pride z vinom iu raznimi žganji, precej vidiš tc napač-neže. kako pijejo, da te jc groza. Z enim duškom ti »zlije dve libri naj močnejšega žganja; drugi oko iu več vina. da se še odahne ne; tretji ti bo precej za žganjem pil vino. kolikor more; četerti v veliki steklenici obe pijači zmeša iu ko bi trenil , mu izgine doli po goltaneu. Tako se pije in pije, pa zopet pije, se pijače menjajo in mešajo, dokler čez nekaj časa vse druge podobe ne dobi: zdaj je vse tiho tiho, zdaj peklenski ki ic. zdaj so vsi pobiti, oslabljeni. otožni, in kmali jc vse prek pijano. Une šobe popisanih gospodov, ki so bile toliko ur v miru in tihe veličanstva, vidiš zdaj. da se odpirajo z vso močjo in začnejo jih brisati umazane prav po musulmansko. Slišijo se naj gerši besede, pripovedke, klafanja zoper šesto zapoved, de bi se mogel oberuiti tu<li nar močnejši želodec izrejenega človeka. Mnihova obljuba čistosti, kteri je v sto iu sto nesnažnih nadergah. jim jc kaj draga in obširna tvariua za njih burke, ki so tako umazane, gerde in nesramne, da je bolje od tega molčati. Ako njih pogovori niso nečisti. so pa brušenja. kako so kaeega katoličana, razkolnika terpinčili. pretepali. ranili, ubili. ,.S tem-le nožem," pravi eden, ,.ki ga vidite lu-lc zasajenega, sim odrezal dvajset sovražnih glav (keršanskih). iu kdo vc. koliko sim jih ranil: pa šc a.miraj jc moj nož žejiti, dihli po kervi. iu ta-le moja roka iiiu je bo dala več kakor dosti. Moj veliki nož reže kosti teh psov (kristjanov) kakor repo, pa to moje jeklo ima tako ostrino, da reže tudi železo, kakor les." Tako pa sc med njimi zbudi prepir, kdo izmed njih ima nož boljši ostrine; vsak izleče svojega z mize, začno med seboj z nožmi kresali — eden nad drujega z vso močjo. V njih pijanosti, castilakomnosti iu jezi vidiš prcojstrc kline tako po zraku švigati, da meniš, zdaj zdaj bo kdo obležal mertev ali ranjen. Mahanja z rokami, terčanja, kresanja z nožmi, ... kričanja, prckliiiovauja ... ne moreš gledali brez velicega strahu in
*) Sc vidi, d<i Ii g"*ti tudi za Mobametovo vero nc marajo, ker le-ta jim vino prepoveduje.	\ r.
groze. Mnih pa v taki borbi mora deržati z	vsimi in z
nobenim, zlasti zastran boljši noževe ostrine;	ker kakor
koli se obnese, bodo rekli turki, da tako sc je	zgodilo po naj hudobniši napovedi mnihovi. (Halje nasl.)
Birmanski M*nseJ.
Birmanski nejeverniki imajo nekake menihe, ki jih imenujejo ..talapojne." Eden teh buddhaistiških mnihov. ki ima veliko moč do druzih, jc jel nekaj časa nov uk ozna-novati. ki ni sicer čisto keršanstvo. pa vender obsega glavne keršanske resnice, zlasti od Boga, stvarnika in ohraiiovavca vesoljnega sveta; zraven tega pa je skazoval. kako niči-inern je buddhaistiški uk. Njegove oznanovanja so med ljudstvom bile s tolikim šumom sprejemaue. da je talapojnski višji žugal iz dežele ga pregnati. H. de Cruz. ondotni katoliški misijonar, jc ta razpor v svoj prid obcruil in ta-lapojuskcmu višjemu svetoval, da naj se vrednost obojne vere. keršanstva iu buddhaiztna, očitno pretrese. I.e-ta je nasvet sprejel. kraj in dau poskušnje je bil določen, naj iinenitniši možje mesta Tongu so se imeli sniti: toda ob določenem dnevu je bil sicer misijonar pričujoč, ne pa talapojuski prednik, kteremu je vest očitala, da z nepod-stavnostjo svoje vere ne b>» mogel izečneati Misijonar se nadja dobrega sadu iz tega buddhaistiškcga ponižanja. Apostoljski namestnik Bigandet v svojem pismu od ondod pripoveduje vmes prigodbe, iz kterih bi se tudi evropejski radikalci smeli kaj učiti. Pravi n. pr.: Tukaj so naši bratie dušni iu telesni zdravniki in v prepirih sodniki. Njih moč se skazuje v vsih ozirih družbiu-kega in domačega življenja; rciUo jc. da kteri naših kristjanov pride pred birmanske sodnije: zadosti jc veljava misijonarjeva, da se prepir poravna — celo še tudi, če jc ena pravdarska stran neje-verska Nejeverniki se popolnoma zanesejo, da je duho-veu pravičen in pošten. Velikrat se celo zgodi, da nejeverniki v nasprotnih prepirih mašniku pravdo izroče iu se njegovi sodbi podveržejo. — Pri taki dobri in pošteni volji prebivavcev pa tudi vera dobro napreduje. Deželica Bir-manija ima le kacih 5 milijonov prebivavcev, in v verskem oziru je imela I. 18t>2 enega škofa, 11 francoskih in 7 laških misijonarjev, in kacih 7000 katoličanov. Vsako leto se 1 — 300 nejevernikov spreoberne, čez 1000 otrok v sinertni bolezni kersti. Cerkev in cerkvic imajo 23 in vsaka katoliška vas ima prav dobro napravljeno šolo. In ta pridna in prava olika dela. da verniki zadobivajo duhovno moč nad neolikanimi pa dobrovoljnimi nejeverci. Olika v keršan-skem duhu ima veliko moč. (Juod ijuidcm bene notandum.
Dober tek za tierzinske rane.
Besede, s kterimi gospodar ali gospodinja svoji družini zapovedujeta, so trojne.
Strupene, zdravilne in mlačne, ktere poslednje sicer nc škodujejo, pa tudi nc pomagajo.
Mlačne ali inerzle besede so, kadar zapovednik sam Ic malo ali nič ue derži do tega. kar drugim zapoveduje. Prazno in neveljavno je sleherno svarilo od njega, kteri drugim zapoveduje, sam pa ne stori, kar je prav.
Zdravilne besede tvojih ukazov pa bodo tako-le: Zbcri skupej svoje besede, ktere misliš pred deržino položili, in jih skerbno preglej, če so dobre. Potem jih deni v lonček in jih s sterdjo (medom) zmešaj, ktera je nabrana s cvetlic dobrih izgledov. To naj se pokuha pri ognji ljubezni. Bodeš vidil. kako sc bodo z veseljem tvoje besedo sprejemale in preccj dopolnovale. samo če serca niso hude iu spačene. Kdor hoče dobro srečo in vesele dni imeli, naj poskusi tako mazilo napraviti. Slradavec in nesreča bota od hiše bežala, obilnost pa bo k tebi v hišo kiicla. To pa si dobro zapazi, de napuh in lenobo popred od hiše spodi. Ta dva sta nar veči sovražnika človeške sreče
C t le enega teh v kakem kotu svoje hiše pustiš, ti bo nagajal in 7.n per v al, de bo zmiraj kaj narobe. Besede ukazov. na vinski pijači ali ua žganih cvetih (gajstih) kuhanih, pa so čez vse nar bolj škodljive in strupene. Kdor koli jih okusi, se jih ogiblje. in kdor jih mora sprejemati, je ua sercu ranjen. Kakor arzenik ui sam na sebi strupena stvar: če se pa s česnovim duhom navzamc, postane silno hud strup: ravno tako so ukazne besede na hudi volji kuhane, tez vse nar bolj strupene pa so besede na morskih penah kuhane. Vsak človek pa ima zadosti morskih pen. Od kod to ? Slehern človek ima v sercu čudovito morje, po kterem buče viharji hudobnih, jeznih strast. Kri po žilah postane nepokojua, dc se težko umiri, in če nisi zmožen do časa viharjev svojega morja ukrotiti. zmiraj više kipi in začne valove hude jeze čez brego\e tvojih šob in ustnic pljuskati. To so pa ravno taiste škodljive morske pene.
Potreba pa jc. de se človek privadi tc čuda delati, dc je poveljnik svojega morja, de zapoveduje morju in vetrovom, de naj potihnejo. Kdor sc bo tega privadil, dc ne bo pustil svojemu morju pen jeze čez bregove, to je, čez žnabljc metati, ou si bo napravil nar boljši mazilo za družinske rane.	A. P. J.
OfjieU po Slovenskem in dopisi.
Iz Ijubljaiie. Milostni knez in škof bodo delili sa-kramcut sv. birme: 21. vel. serpana v Sentrupcrlu; 22. dopoldne v Šentjanžu, popoldne pri sv. Trojic; 23. dopoldan v Trebeluem in v Skocijanu, iu popoldne morebiti na llaki; 21. dopoldne v Leskovci; 25. dopoldne v Boštanji; 20. dopoldne v Čatežu, popoldne bodo obiskali Dolnc; 27. dopoldne pri sv. Križu ob Kostanjevici, 2*. dopoldne v Šentjerneju ; 2'.». dopoldne v Novomestu. Iz Novomcsta bodo obiskali Stopite. Toplice, Prečno iu Smarjeto.
Iz Ljubljane. Po vis. sklepu 26. rožnika so svitli cesar prciastitega gospoda korarju tir. Jan. Zlat. Pogača rja izvolili s t olj u ega dekana namesto r. g. II. Zorna. Veselili mora vsacega domoljuba napredek tega prečastitega gospoda, ki so v z i o k, da se je A I oj z i j c v i š c vstauovilo, ki so začetnik ..Zgodnje Danice," ki so kakor bogo-slo\ski učenik, podpornik pridne in ubožne mladosti, vodja v Alojznici in ljubivcc plemenitih umetnost. kakor pridigar in pisatelj itd. žc toliko storili za škofijo in domovino in še zmiraj delajo. Preteklo nedeljo je bilo v »toljnici slovesno vmestovanje.
Iz Ljubljane. 13. t. m. jc prišlo z Dunaja poterjenje novega župana za ljubljansko mesto, blagoroduega gospoda dr. K. II. K os ta. in 16. dopoldne ob U je v mestni hiši. ob kteri so vihrali mnogi iu mnogoteri prapori, v pričo prevzv. deželnega poglavarja slovesno prisegel na svojo novo službo ter s tem pričel županiti. O tej priliki je imel tudi ncmško-slovenski govor. Na večer tega dneva ga jc mesto s slovesno baklado počastilo. Bog mu daj modrost in serčuoot, pa pošteno podporo mestnjauov!
Iz Ljubljane. Ker jc bil včeraj, ID. t. m., god sv. Viiicencija Pa v lana, so skoz cclo osmino popolnoma odpustki za vse vernike, kteri pod navadnimi pogoji obišejo cerkve ali kapele, pri kterih so usmiljene sestre ali hčere sv. Viiicencija Pavlana. (Pij VI in Pij VII.) To Danica naznanuje zato, dc naj bi ljubljanski verniki hodili molit v ..špitalsko- cerkev, in ker je u bo ž na in je imela in ima z znanimi popravami veliko stroškov, naj bi ji o taki priliki verniki tudi kaj milošnje delili. V god sv Viiicencija P. ob 7 so mil. škof maševali v tej cerkvi.
Iz Ljubljane. II i h a r j e vi b n a p e v o v je zopet prišlo \ci p«M na svitlo. namreč: Tantum ergo st. 1(1, 11. 12. 13. izmed kterih sta št. D (v C mol) iu 11 (v A dur) posebno lepa: — 2 poli pa jc obhajilnili. (S poprejšnjimi vred vse pri sestri Kiharjcvi in pri I.. Krcmžarji). — Ker
se govori tudi o duhovni spominici. bodi še opomnjeno, da naj bi napeve, ki jih je ranjki umetnik za posebne prilike skladal, pa nc prepisa ohranil, njih posestniki sesti i ranjcega poslali, da se ohraui kar šc ui zgubljeno. Tacih napevov je bilo dosti razposlanih za razne slovesnosti ii. pr. nove cerkve, altarja, zvonov, posebnih praznikov itd.
„Vertrauliche Unterhaltungen iiber den Protcstantismu«, v. Segur, a. d. Franzosischcu, Mainz 1861." —Tako prijetno branje in podstavno učenje za katoličane in nekatoli-čaue nam ni bilo kmali v rokah, kakor so te 172 strani obsegajoče bukvice. Za poskušnjo nate tnali spisek iz njih.
Poskusni k a iii c ii.
Prav lahek pomoček imamo, s kterim zainorcmo izmed vsih cerkev, ki hočejo prave biti, zares pravo najti.
Naš Gospod Jezus Kristus je razločuo napovedal, da njegovi učenci bodo od hudobnih sovraženi, kakor so Njega samega sovražili: Učenec ne bo nad učenika; ako vas ljudje sovražijo, vedite, da so mene poprej sovražili.
Tudi pričuje zgodovina že od apostoljskih časov, da ravno zoper katoliško Cerkev so hudobneži zmiraj zedinjeno svoje napenjanje in sovraštvo obračali. Judje, ueverniki, lutki, hudobni vsili stoletij in ob nedavno preteklih časih rovarji in socialisti so si vsi za tarčo svojih napadov izvolili katoliško Cerkev. Grozovitiicži Francoskega punta so sc vanjo zagnali, metali njene škofe in duhovne v ječo in jih pobijali, judovske rabine in protestanške predikaute pa so v miiu pušali. Berite zdražljive spise dandanašnjih ro-govilarjev: edino iu le samo katoliška Cerkev zbuduje njih togoto. ...
Ze sama ta sklenjena zveza vsili hudohnežev zoper katoliško Cerkev zadosti kaže, da se spolnuje Jezusa Kristusa prerokovanje. Krivoverskc raznotere ločine pa k temu dokaz še dopolnujcjo. V vsem drugem so med seboj razpadli in ločeni, ter se po raznih nieuitvah iu koristih med seboj preklinjajo; gospoduje pa pri njih pre-čudna edinost, kadar se na to izhaja, da bi starodavno rimsko Cerkev psovali in napadali. V obličji te skupne nasprotnice so vsi edini iu preklinjajo jo vsi z enim glasom.
Smertua sovražnika Herod iu Pilat sta se zedinila, da bi Jezusa križala. Krivoverstvo in brezboštvo sc ravno tako zedinja, da sveto Cerkev Kristusovo zasramuje, biča in zatira. Ako pa mora katoliška apostoljska Cerkev po zgledu Zveličarjevem križ nase vzeti in tako terpljenje svojega Božjega začetnika dopolnovati, jc pa tudi dobila obljubo večnega življenja: vedno soviažcna in vedno obre-kovana — še živi in bo živela, zakaj Jezus jc pri nji do konca sveta in le od nje same je rekel: Moči peklenske te ne bodo premagale.
Iz Ljubljane. ..Novice" pišejo, da v 3. seji 9. t. m. jc bilo oznanjeno, tla so matične opravila po ter j ene. Povabilo k pristopu se bo poslalo škofijam s prošnjo vred, da naj bi to povabilo razdelile po svojih dekauijah. — Mi-nisterstvo je dovolilo, tla se smč začeti tukaj prihodnje šolsko leto 3. razred realke, torej je razpisana skušnja za 5 učenikov. Pravijo, da le še enega ut-enika je treba, pa jih je dosti za vso viši realko. — IJošle so te dui knjige št. Mohorjevega društva. — Časniki napovedujejo, da 12. in 22. kini. 1864 bo grajšina v Skofji loki z vsimi zemljiši vred po očitni dražbi prodajana. Kdor želi lo dobrotico kupiti. naj pripravi 117.500 gld. (toliko bo cenjena) in pa kolikor jo bodo šc draživci podražili. Giajšina ima 902 orala 661 Q sežnjev zemlje, stanovalske in gospodarstvene poslopja, dvestropno hišo v mestu, malin in žago s kovačnico. lovstvo iu ribštvo. — Danes-t« den okoli pt t h popoldne sc je bil pridervil tolik vihar s točo in šumenjem, kakor bi se bil pekel odperl. K sreči je terpclo v-e skupaj le nekaj malo trenutkov in torej toča ni storila znatne škode. Po hišah pa je zmetalo silo opeke s stieh. dosti oken pobilo, po polji precej drevja podcrlo itd. Na frančiškanskem zvu-
tiiku jc podoba Matere Božje močno na stran nagnilo. Tudi je na polju neko ženjico kozolec končal, ki gaje vihar \ergel, in drugo ranil itd. Tudi iz več druzih krajev cesarstva naznanujejo silne razdjanja, ki jih ie toča pretečene dni storila, nar bolj 12. t. m. iu zlasti po Ceskem.
Z llclc Peči na Gorenskim. Tudi pii nas se farna cerkvica marljivo lepša in popravlja. Odkar imamo novega fajmoštra, prečast. gosp. V e u c e I n a I* e h a r c a , se je že veliko storilo. Ue od druzega ne govorim, omenim Ic nove orgle, ktere je postavil naš žc po več izverstuih delih dobro znani mojster Fr. I)e v; tudi to delo je po razsodbi zvedenih mož prav izverstno, bodi si kar tiče vnanjo podobo. mehaniko ali glas. Gosp. Dev zasluži tedaj zopet očitno hvalo.
>a Jesenicah je 17. t. m. toča vse potolkla.
Z (aorcil**kc ga ( po prijateljskem pismu nekega tujega gospoda.) Tukaj na Goreiiskcin, kjer sedaj prebivam, so sem ter tje lepe cerkve, kakor v Begnjah, ... v Lescah, ki jc bila nekdaj Božja pot. Goreuci prav pridno romajo na novo Božjo pot ,.na Brezijah." .Skorej vsak dau jc več maš tamkej. Od novega leta jih jc bilo čez 500 že. Kar sc mi tu ne tlopade, je (o, da memo gredoči tudi duhovnika ne pozdravljajo z lepim pozdiavom: ..Hvaljen bodi Jezus Kristus!" . . . Dri nas posebno duhovna vsacega pozdravljajo z uiiim kerš. pozdravom, ali pa z: ..Dober dan; dober večer!"..
Iz Postojne smo dobili .,1. e t n o šolsko sporočilo e. k. očitne glavne šole za I. 1801." ki mu nihče ne bo očital. <la je izmed še dosti navadnih rakovcev iu po I že ve e v današnjih časov. ..Sporočilo" ima I zgodovino postojnske šole, II p r e d s t oj n i š t v o iu učite I j s t v o, III pregled u a u k o v. učil u i h ur i u u č e n-cev, IV ti ne ve očitne poskušnjc obeh polletij, V napredek šolske mladosti, v pervo iz navadnih šolskih tvarin, potlej pa posebej iz risarijc, iz petja, iz sadjoreje, iz dekliške obertnije. Iz zgodovine naj posnamemo to-le: Postojnska šola je letos v pervo na svitlo dala šolsko sporočilo ( ktero ji pa res čast in poštenje dela I. Postojna je bila žc I. 140.1 sedež poglavarja postojnskega iu kraškega, I. 1645 je dobila lastno duhovuijo. Sola jc pervikrat omenjena I. 1702. utegne pa biti veliko stareji. Ob franco-kem času jc bila v Postojni tudi gimnazija s 4 razredi. I.. 1820 je bila začeta glavna šola, IsOO sc je jela učiti risanja, 1802 sadjoreja iu 1803 dekliška obertuija. iu dobila jc šola nekaj zemljiša v vedno posest za drevesnico. I.etos se bo šolsko poslopje prenaredilo. Očitna je potreba, da bi se ondi napravila nižji realka ali pa realna gimnazija. — Imena v ..sporočilu" so natisnjene v resnici pravopisno. Vsakdan je šolske mladine število je 342, nedeljske pa 102. tedaj sku;-ej 4 11.
V \ovomestu 12. julija. Vsled konštitucijc je v nc-kteiih krajih ze prisijala luč ravnopravnosti, vendar se še pogosto nahaja staro kopito, od kterega ločiti sc je nekteri 111 zlo težko. Močno se še pogreša ravnopravuost v uradnijah in šolah, pa kje jc jc za narod bolj treba kakor ravno v tih dveh krajih? Torej sc pogosto slišijo željejin glasi, tla bi sc zastran tc reči kaj več doseglo iu se urniši napred-vanje kazalo. V posljednjcin listu ,,Novic" je neki dopisnik iz Kranja tožil, tla na oudašnji nižji gimuazii sc ne podiičujc keršanski nauk iz knjige g. Lesar-jeve, po miuisterstvu poterjene, slovenski, ampak šc vedno po startni, dasiravuo ho dijaki Slovenci po rodu. Zdi sc mi tedaj v tem oziru nekoliko od naše gimnazije spregovoriti. kar slovenski jezik zadeva, se leta podučujc v šoli po dve ti 1 i na teden po peterih gg. učiteljih, in sicer: Obče spoštovani učeni gospod Ladislav podučujejo Ic v osmem razredu staro<do-venščino iu literaturo, v 7. ti. 5. iu 2. razredu čsat. o. Adolf, v 4. časi. o. Bogomir, v 3. čast. o. Bui^lurd, iu v 1. čast. o. Kajetan. Kar diugc predmete tiče, sc podučujc keišanski nauk v pervem razredu po Lesarjevem katekizmu, v drugem po ravno tistega lituigiki, v tretjem iu
četertem razredu pa se nobenemu ne brani slovenski odgovarjati, ako mu ta beseda giadkeje teče otl nemške, imamo sicer tudi že natoroznaustvene bukve poslovenjene poleg Pokorn\-lovih. iu za četerti razred štatistiko. pa niso te knjige po višjem ukazu šc dovoljene, se torej šc nc sme po tem seči, kar ni šc naše.
Čeravno je že nekaj dui preteklo, odkar so gimnazijo našo s svojo nazornostjo postavili naš ljubljeni Prcvzvišeni poglavar g. baron Slojsnik. sc mi vendar pripravno zdi tukaj nekoliko tistih žarkov omeniti, ki so leteli tiste dui iz ust zlo veljavnih mož. iu so večji del gimnazijo zadevali. Akoravno jc gimuazii. rekel bi, Ic trenutek odločen bil, da pokaže, koliko so njeni dijaki izurjeni, so sc vendar glasi slišali tz ust g. deželnega poglavarju (kakor terdijo možje, ki so čast imeli pri njih nekoliko časa se muditi), da na tej gimuazii se ue gleda toliko ua mehanično (tlačansko) vednost, ampak na to. kar um bistri iu pamet raz-vctlujc : iu to edino je pravo. Kakor so bili s čč. gg. učitelji zadovoljni, tako tudi z tlijaki. ker se jc Prcvzvišenemu gospodu poglavarju zlo daijc mudilo, se jc Ic sem ter tje kaj pokazalo, kaj dijaki tudi v slovenščini premorejo. Pri izpraševanji iz natoroslovja. u. pr., ko so tlijaki vprašari po nemški prav dobro odgovarjali, kar ima toliko večjo vrednost. ker so večidel terdili kmetov sinovi, se jc slišalo tudi kako slovensko vprašau;e, kar ni bilo vprašanim le/ko odgovoriti. Tako se pravice nbcina jezikoma do-tojuo dajejo kakor stavimo upanje, da. kadar dojdejo šc diuge poterjene knjige, sc jim nc bodo vrata zaperlc. ravno tako se uadjamo. da dobimo iz rok takih mož. ki imajo bistro glavo z:t mnogotere vednosti, naglo knjig, po kterih bodo slovenski tlijaki prav rudi segali.
Opiraje sc nu besede Njih ckscclencije imamo upanje, ako zopet kak vihar zoper gimnazijo vstane, du imamo ravno v tem gospodu močnega iu veljavnega zagovornika
F.
Iz Zagreba. Zbor sv. Jcronima v Kimu je uaznaiii! zagrebškemu kardinalu viksemu škofu. da je ondi d«gotov-Ijcuo ptebivanje za oduieujeiii vstav, in da je pripravljen za zdaj sprejeti v vstav pet mladenčev. jugoslovcuov iz Dalmacije, llervaškcga in Slavonije, ki so zveršili uli vso gimnazijo, uli saj sest odredov, ter morejo v llimu nadaljevati modroslovnc iu bogoslovne nauke. Zbor jim bo dajal zastonj stanovanje iu živež, pa še po 25 rimskih terd-11 lakov ua leto za duhovsko obleko. Druge reči iu popotnimi si mora vsak sam oskerbovati. (Zagreb. Lisi.) — ker mi Slovenci nismo tako srečni, kakor skorej vsi drugi narodi, tla bi imeli v Rimu kak vstav za našo mladost, naj bi saj kter sorten in premožriši mladeneč na svoje stroske v Rim poskusil. Škodovalo bi gotovo ne, ko l«i tudi kteri naših rojakov , ki jih ima toliko tako lepe zmožnosti in pa poklic za duhovski stan, kam dalje pogledal, kaj več študiral ali prišel tudi sčasoma v okrogc višega vpliva v korist veri iu deželi. Začetek bi se mogel storili, kakor n. pr v Ameriko; potlej gre samo dalje. Serenisi početja navdušujejo mladost z blagimi čutili in ženejo k junaškim djanjem Ce jc zmiraj le sama ,.pruza," življenje olerpiiuje. rado začenja gojiti iu sc lahko tudi vstnradi.
iz Otirire, 0. julija. — Osirotcna fara sv Ignacija na Travniku je zopet dobila dobrega očeta in pridnega pa-stiija. Izvoljeni iu poterjeni so fajmošter tc fare v. č. g Janez kumar, poprej štlorcnški fajmošter v Berdih Ako premislimo, da to faro opravljati ui ravno na mehkužnem stolu lešnike giizti. ker veih mnogih silno-.!, ki du>uc iu telesne moči molijo, je dolžan fajmošter navadno v ircli jezicih , iu če je treba tudi v četvertem Božjo besed t ozna-novati: moramo pač veseli biti iu sc goreče zahvaliti Božji previdnosti, du nam jc tacega prednika naklonila, ki jc. kar terdno upamo, res ves sposoben težavno kcrinilo te fare serčno in srečno kermiti; kajti v. č. g. .1. kumar, krepek mož v 40. letu svojega življenja, so zraven modrega ob-
našanja tudi učeni in dobro izurjeni v slovenskem, talijan-hkem, furlanskem in nemškem jeziku, pa tudi v vsili teh jezikih skušeui spretni govornik na leči. Kako jim sloveu-hka beseda gladko teče, se nekako povzeti more iz natisnjenega govora v letošnjem ,.Slovenskem prijatlu", stran 12: ,,veso vanje tu ples po deželi." — Vmestcni so bili preteklo nedeljo, to jc, 3. t. mesca. Ukazali so jih občinstvu, ta dan obilno zbranemu, v. č. g. Jož. Tuni. občuospoštovani poprejšnji fajmošter ravno te fare, sedaj pa zavolj velikih zaslug v dušnem pastirstvu kanonik, penitenciarij, fajmošter in dekan goriškega okrosa v veliki cerkvi. 8 »vojo v ubče znano zgovornostjo razkladali i«o pri tej priložnosti dolžnosti, ki jih ima dušni pastir do tvojih ovcic in ki jih imajo ovčice do svojega pastirja. Po dokončanem govoru mi Najvikšcga častili in b\alili med daritvo sv. mase tud ..in sono tubae. iu tvmpano et ehoro, iu cbordis el organu, in c v iu bal is benesonantibus et jubdationis", med tem ko so pobožne serca pričujočih proti nebu puhtele, da bi svojemu novemu pastirju sprosile blagoslova Božjega. Mi pa se radostni pridenemo : Ilog daj srečo!	O toča u.
Iz Amerike, I *>• rožn. 1S64. l astiti gospod in pre-serčni prijatel!— ..Vale et esto memor »ci. ego valeo." Tako sem bral že v pervi šoli v latinski knjižici; jaz lahko rečem: ego valeo, zdrav sem, nimam jc skerbi ne za jed, ne za pijačo, nc za obleko; z vsim sem preskerbljeu, vse mi po volji gre. Prav dobro se mi zdi. da so me vis. čast. škof poslali v št. Vincencij v Peusilvanijo (kar ste morebiti ze iz pisma, ki »em ga domu pisal, ali iz „lianice" z vedili), in kaj lad bi, da bi me škof saj 2 leti tu pustili v semenišču, pa bo težko kaj, berž ko ne bo treba že čez leto v službo zavoljo velikega pomankanja duhovščine. Tu kjer sem zdaj. je grozovito velik in lep benediktinski samostan, pravo amerikansko vseučilišče, samih delavcev je čez 7«» tukaj. I če ne vse sorte tvaiine, posebno v muziki so eni kaj izurjeni; majhui otn.ci še, pa tako igrajo, da jc veselje; pa druge inštiumente tudi igrajo, imamo dve baudi, ki precej dobro igrate. Petje jc pa slabo, aineri-kanci nimajo nič prida glasu, eni so ze vmes, da bi dobro peli; zdaj bomo cerkveno petje precej povzdignili, ker imamo — dober ..kvaiiet." tenorist je edeu goriških dijakov, ki jc ludi z g. Pire cm šel iu zdaj tukaj v šolo hoUi. Grozno veseli gospod vodja, da ima zdaj pe\ce. Pa še nekaj, kar me posebno veseli, izvolili so me namreč za orglavca pri vsakdanji šolski maši, tu sc glase liiharjevi uapevi, k kterim pesmi sam kujem, ali pa iz slovenskega prestavljam. Časa pa pri tem ue bom veliko zamudil , ker take pesmi lahko koj igram, ne da bi se jih popiej dosti učil. Cčeiija imam čez glavo, učim se namreč francoskega iu angleškega jezika, dogmatiko, nravno (moralJ. cerkveno zgodovino iu pravo (jus can.). Dogmatiko imamo ..Peronne"-tovo. nravo pa ,,Gurv--lovo. Cče pa tu prav djansko ali praktično; ua vse opomnijo, kako bi se dalo to ali uno v spoveduici razsoditi, ali v pridigo vplesti. Iiogoslovccv nas je samo 12. Trije smo za št. Pavel v Miucsoti. .So pa veči del že vsi priletni bradači, pa kako pobožni, pridni in pametni, da sc res čudim, da se tu, kjer je ljudstvo tako pokvarjeno in sprideno, da si v Kvropi n.hče domišljcvati ne more, vender šc taki možje dobe ; še nisem čertice vidil ali besedice slišal od kterega, da bi bila Ic količkaj pregrešna. Siccr so (udi prav prijazni iu postrežui, kaj lepo so mi perve dni na roke šli. Takih ljudi jc pa tudi tukaj v prosti deželi kaj potreba, iu škofje so tudi prav natanki ; koj ko o kom zvejo kaj napčnega , jo mora potegniti, akoravno jc tako pomanjkanjo duhovnov. Postave imamo tudi bolj terile. kakor so v ljubljanskem semenišči. Vstajamo ob j. uri. potem je jutranja molitev iu oflicium matut., po zajuterku gremo k sv. maši z dijaki vicd; po nia-i imamo od 7 S šolo. potem se moramo v sobah učili do desetih, od lo — H je učenje v šoli (eollegiumj. Ob II imamo kosilo, potem gremo v cerkev presv Kešujc
Telo počastit, potem smo prosti do dveh, od dveh do peti h se moramo bauii učiti, od 5 do G je zopet šola, ob šestih večerja, po večerji smo prosti do mraka; takrat gremo večji del na keglišče, ker bogoslovci imamo svoje ke-gliscc ne daleč od samostana. Nazaj -pridši opravimo večerno molitev, se nekoliko učimo, potem je ofliicium (com-plet) iu ob D mora vse spat iti, kar mi ednino ui prav po volji, ker sem imel navado, se zvečer dolgo učiti. Prosti smo celi dan v nedeljo iu četertek; nu pol „silciitium" je skoraj celi dau piedpisan, in popolnoma pri jedi, kjer sc bere, iu zvečer po večerni molitvi, vender pri jedi včasi prefekt z nožem po mizi vdari, kar pomeni, da so prosti iu z velikim veseljem zavpijejo po angleško: „friee" = frei. Ob nedeljah pa moramo še veliko več moliti, ko druge dui. — Tu smo čisto na samem, daleč v krogu ni nobene hiše, kar je prav dobro za mlade ljudi, tudi meni ue škoduje, veliko bolj srečen in miren sem tu, odločen od šumečega sveta, kakor v sredi naj sladkejših veselic. Naj hujše mi je, da ne morem nič zvediti iz svojega kraja, kaj kej moji ljudje počno, ali so vsi zdravi, ali moje pisma dobivajo, ali so gosp. Jeran moje potopisne čertice prejeli iu natisniti dali, ali kaj je kaj druzih sprememb ali dogodb, ludi od vojske prav malo zvem; to premišljujem včasi, pa nemogoče mi je kaj gotovega zvediti. Ncpopisljivo bo, si lahko mislite, moje veselje, ko pervo pisemce od doma. ali od kakega prijatla dobim. — Tukaj do z<laj še ui navadne letne vročine, pa mislim, da je bomo že pozneje toliko bolj občutili, ker Peiisilvanija iiua, kakor sem v neki potopisni knjižici bral, afrikansko viočino. V Minesoti se slaba letina obeta, ker grozno dolso že ui dežja, vender lakote se tu ni treba bati, ker, akoravno je vse neizrečeno drago, si veuder vsaki delavec toliko prisluži, da lahko prav dobro živi. Naj dražji so knjige iu obleka; vender vsaki, ki sc v Ameiiko preseli, skuša si, kar je mogoče, naj lepši oblatila naplaviti; zatorej se pa tukaj ue more nič razloeiti vi-oko-t osebe, ker naj revuiši delavec je včasi lepše napravljen kakor kaki milijonar; tudi razločka stanov ne poznajo, vse je „Ti." bodi si k in c t ali gospod; to pa berž ko ne iz angleškega jezika prihaja, kjer pomeni besedica „>ou"— t i iu v i; I do vou not see (reci Aj du ju uot sij pomeni, ,.jcz Tc ne vidim, ali pa: jez Vas ue vidim; iu to so tudi Nemci, ki hočejo Amerikani uiti, v svoj jezik prevzeli. — Tukaj je veliko kač, posebno pogostouia se neki vidijo bolj v gošavi tudi kače ropolače, ki so prav nevarne. Toliko za zdaj . .
Vaš Jak. Trobec, bogoslovec.
Napis:
Kev. Jak. Trobec stud., coliege
St. Vincent P. O.
\Vestmoreland Ct.
Via: \Vieu. Bremen,	Pciisilvania
Ne\v-Vork.	North - Amerika.
Iz št. Pavla. 11. rožn. 1864 piše gosp. Ign. Tomazin. Priserčno mi ljubljeni brat! Tu Ti pošljem podobo mesta, v kterem jaz prebivam. Mesto se prav za prav ne more nikakor lako narediti, kakor je res, ker ni nikjer nobenega pripravnega visokega kraja, od kodar bi se moglo vse dobro pregledati; zakaj tu ni nobenih hribov; če jc tu pa tam kaka planjava malo viši kakor druga zemlja. ta višiua nikoli ue preseže polovice visokosti ljubljanskega grada. Naj pervo se vidi Misisipi in na njem več parobrodov; potem se vidi pogumno narejen, dolg most. ki ne gre na ravnost, ampak pošev čez Misisipi, t. j., na eni strani je prav visok, iu na drugi prav nizek. Voda teče tako. kakor perva barka grč, in mesto leži na levi strani vode. Zad za mostom se vidi veliko bark, tam je loka (zavetnik), kjer se barke ustavljajo, ktere po Misisipu gori pridejo. Škofijske cerkve in poslopja tu še ne vidiš, ker podoba je prestara. Tam.
•) Nobene btvarice dozdaj še ne.	\ red
Kjer tim naredil št. 2 in ae od spod vidi velika hiša h kuplo, lo je poglavarjevo stanovanje. Kacih 40 stopinj pred lo hišo stoji pa zdaj cerkev, škofija in semenišč. Pod št. 1 se vidi zvonik nemške katoliške cerkve, pod št. 3 pa nar veči gostivnica z imenom ..International Hotel.*' Okoli po gričkih je vse polno lepih hiš premožnih meščanov, kterim Nemci ,,Landvillen'* pravijo, tako da imamo zmiraj prav prijazne sprehajališa, kadar gremo iz mesta memo teh prijetnih „Vill.'4 I lice za vožnjo niso nič tlakane. oh straneh je pa lesen (lak za ljudi, na nekterih krajih tudi žc karuniten. Gostivnic je tu brez števila, ki imajo odzunaj napis ,,l,agcrbeer Salon." Piva sicer tu ni avstrijanska, ali bolji je vender kakor francoska; kozarec, ki je malo rnanji kakor merica ali maselc, velja 3 ccnt-e. po avstr. 10 nkr. Tu dobivamo sicer vsak opoldne verček ola ali pive vsak. in včasi, če je kdo hudo žejin. še malo več; ali tukaj so dnevi vroči, in prav malokdaj dežuje • kar sini iu, jc samo enkrat malo deževalo), zato je človek lahko tudi popoldne žejin. . .. Sprehajat se hodimo po dva in dva vkup. kamor hočeta iti. Tudi kopat se hodimo; 3 milje nad mestom je prijetno jezero po imenu „l.ac ('••mo ;" do se rti potrebujemo slabo uro za hojo. Fazanov jc vse polno; nc ravno v mestu, ampak zunaj po deželi. Prote-lanškili cerkev je veliko. kt»re so veči-del prav čedno iu lepo narejene. I.judjc so vsaktenh ver. melodisti. baptisti, kongregacionalisti, pre/.bitei ianaiji. lu-tcraui in kdo ve. kaj še vse. Kadar miii gremo, miio meščansko oblečeni; ludi škof tako; samo da duhovin imajo kolar za vratom iu cilinder ua glavi. Skof so prav prija/.ni. z vsa km radi govore, veliko mlaji so viditi kakor ljubljanski. Kden duhovnov tu polno brado nosi po posebni diopenzii škofovi; laki io z brado, kakor sv. .lanez Nep namalan. Duhovni so z nami prav prijazni, nckteii znajo tudi nekaj nemški; mi pa zdaj že malo francoski, tudi že nekaj angleški; toiaj z njimi lahko krcmljamo v Vs h teb jezikih, /raven semeniša imamo tudi mal veitek. da se lahko tudi tez dan "prehajamo, ali pa na verlu učimo; na njim je prijazna koeiea ulica) narejena, vsa obraseua, iuko da ima prav mimo senco. — Kar moje zdravje zadeva, moram reči, da *c tu prav dobro počutim, da si bosega želeti ne morem. Bogii bodi za to čast in hvala ! Nič več i.e kašljam: tudi persnih bolečin nič več nc čutioi. — Itavno zdaj. kakor Tebi, pišem ludi svojemu nekdanjemu kolegu Kr.; T—u zdaj nisim pisal; mislim mu pa še za novo maso kako pismo poslati, /a zdaj pozdiavIjenje. — Ze več kot teden pi-em to pismo iu nikoli ne morem končati. ker ob delavnikih nimam drugikrat časa pisati, kakoi zvečer; samo ob nedeljah malo vec časa dobim.
Naše popotvanje boš lahko bolj natanko bral nemško v ..Volk-frcund-u" pod naslovom ,.aus dem Tagehuchc cines Kcisemleii." ktero je spisa! glaski bogoslovec Uerghold; slovensko pa v Danici, ktero je spisal Trobec. — Od ..Vlk-fr. bi je-t rad (i->tc liste bral. v kterih hi to popi-ano; za to Te prosim. ako bi bil tako dober, in bi mi hotel poslati liste liste; mislim, da ne bojo dragi. — V zaupanji, da me ne boš na pismo pustil predolgo čakati. Te prav lepo pozdravljam in pr serčno poljubujem , Tvoj Te do zelenega groba vedno priserino ljubijoči brat	N a c e.
Napis do mene: Kev. Iguace Tomasin 1'are ofe lltv. Ili-hop Via Bremen	St. Paul
Ncw-Vork.	Minnesota. I'. S. A
Jtfif/ Je kej norega po širokem srefn ?
(a-niki tarnajo | pa velikrat je ..Kalzeiijammer ). da je bil biagosi ičiii cesar Maksimilijan v novem cc-ai»'\u malo prijazno -»prejet o svojem prJrodu. To je ^ic»r zal -tu.« pa morebiti ne vse preveč Ne mara. je boljši, da mota
preblagi vladar s svojo zaročnico v začetku nektere grenke vžiti, kakor pa da bi mu zdaj po hinavsko , llosauo" kričali, potlej ga pa križali. Ko Mehikanci spoznajo, kaj so z novim cesarjem sp>ejeli. sc bodo zaupljivo tudi serca saj boljših in občutljivih zanj odpcile.
Da so pa za zdaj tako dobrega vladarja merzlo sprejeli. v tem ni nič čudnega, ako sc okolišine premislijo. Naj proslcjši ljudstvo o tacih priložnostih Ic h<>lj zija. ker še ne ve. kaj naj bi sicer počelo. Kdor divjake pozna, ne bo druzega od vb ; i ti pričakoval. Kar je pa m kol,ko bolj olikanih. so zapeljani po .luvarezovih logovilezih in prt hudobnih amerikaii-k.h časnikih, ki že dolgo časa zoper Maksimilijana kticijo iu ga ljudem kakor nekako pošast naznanujejo. s ktero ima vse hudo v d« želo priti. Novojorški kat. časii k pravi: ..Naši poliliški časniki so -tiah >vito hu«li na Maksimilijana. imenuicjo ga oro«lje Napoleonovo iti duhovnov, ki češ jc samo zalo prišel v Mehiko, da bi tamkej naplavil tiar veči samovolino-t ali dcspoii/.i iii . . Vedejo sc kakor spake iu i>a dohiega Maksa kr.«ijo kakm pijani vozli.ki. Pa zakaj? Ker je dober katoličan it« ne neverski vetretjak in bo torej Ceikvi pomagal ua iioge. cerkvenim tlačivcim in jezuilo/eiuliooi. ktci h je vvliku ju tako imenovani liberalni stranki v \l«h ki. bo pu na icge stopil Zato preklinjajo, in iz nobenega diu/.ega vzroka ne . . .* Vidi se tedaj, da pošteni M;.k«iuti!ij.iii gte pot >v«|e ( katoliške I Cerkve, ktere konec je z in a g a n slava. Torej ui moiebiti treba tarnati nad nekoliko mruinim pnvim sprejetjem. Meliikaii»ko že vel.ko let ni imelo diuzega kakor grozno brezvladie in l:ik«» kenate r>vaistva u klana, da je pO več krajih «-(• pr« biv jv »t\o p .li «-hlj*-Mo. o>'ab» l|u«ls(vo pa e odivjačeiio iii nenavajerio na «|oluote redne in tedne vlade. Ko .-e bo pa «1 .ln.it pri-pi calo. je tudi b««l«š h sen in za novega ce«aija boljših invn upati, ako ni previdnost Božja d< trz li p 'tov tolnienila.
Kd<» pa bo izbral re-ii<C«* izmed ia/.i. ki-i iliogi časniki govoie od v»|.ke slave, s kt*-i » i- bil Maks>niiti jan s ces-jiico vred ^prejemali ua poli j toii M h ki ^i v Mehiki' Na potu kacih milj ii«ilgi •,«• !•.!•• T'oi -lavo|. kov . cesta ,e bila piav po b. sedi tibsrjaiia s eittl.iami in ci/suljcru. ljudstvo jima je tia trume vec iii deb-č iz M>-lnke ua proti »tlio; i ez I"» I kočij z imenitirmi g.i«pcmi. !••»» jezdieev mesliijaiiskih je vrliatisivi -pnoil^Io | ;> r«»/.n. v glavno mesto; lis.oieo kl.c.iiiie : Slava cesaiju ! sla'a cc-arici mc-hkaiiski! ild. se j»* razlegalo.
,.Moiiit«'Ui" pravi, da od M« hikancev svoh-iiio vladarje pliprav Ijeiii sprijeni je v se presegel, kar -c .ione upati al. ■u«ii le izmisliti. Si no la/.ve-eljevarrje narodova je sprem !)alo e. sarja iu cesaiico po v>i p ti. kal sta na -uho stopila. pa da sta prišla v glavno mesto, /la-ti pa da so sc ukazovali iie/iiM-šaiii ludij:tni. ki«-i h je ~„v-cga pretmavstva Vidili jc ted^j les. kakor sioo omenili. Ia naznanil.«. oo merzlega sprejetja so bile pri-«ii|erie; v«ij«!i pa tudi. da radikalna stran in ljudstvu, kolikor je b.lo p idpibano. in pa ••d ondotnih Kraneozov ue piipiavlj«-no, je svojo nezadovoljnost sem ter tje z meizloto razodevalo. Se tedaj oboja huvica da stiiniti.
Novejši naznanila pripovedujejo, Ia so »turi itidijausk rodovi zlate krone in durge cis* l»* znamnja nekdanjih poglavarjev iz zemlje kopali in jih M*k-ii«ili|an«i darovali.
Govor, s ktrriiN je novi iim b itski c-ai Maksimilijan svoje nove podbižiie pozdravil. y tako lep. da bi ne bilo piav, ako bi saj nekoliko i/, mega Danca t.e povzela. Tako -e spodobi keršal|sk:ill v|ad.>l !'io. ka \ -r Moksimilijaa go-von! Klice jim : ..M lnkai«c ' Ž«l ii -le me; ... \>s,-| piidtiu k Vam. — K-<kot koli on j»* bi'«» t« /-»u /a zntiraj lotili se od domačije iu i odo- ii «■••». »i m vendar to »ioni ker sem »t bil pn-piičal, da m* »• \ s. ^ao. • ni po \ a-riu posr« ilvanji izvolil v t.l^^u p »s j••. a i aj v-«» -voi.» po-gU'iit ost in s,ie»- posvit nt na u. ki»ti j»• :iui' ti n -n-r-t.b bojev in odkrito ž« .i miu m M.igij. . lil j g • -lov a z lit-
bes in z njim napredka in svobode zanesljivo ne bomo pogrešali, ako sc vse stranke zedinijo, da ne ta namen doseže, io ako nas bodo vedno verske čutila navduševale, ti značaji naše lepe domovine celo o nesrečnih dobah. — — Zedinjeni, pošteni in stanovitni hočemo biti, potem nam ho Bog moč dal, tisti blagor doseči, kterega želimo. — — Mehikanci! ... Bog in Vaša zaupnost sta moja moč; zastava samostojnosti (neodvisnosti) moje znamnje; moje glasilo (geslo) Vam je znano: ..Nestraiiska pravica." Vse žive dni mu boin zvest ostal. Cesarici je došla lepa naloga, da bo deželi posvečevala vse blage čutila goreče kristjane in ljubeznjivost darežljive matere ..."
Z Dancem zaveznika mir delata; če ga bosta naredila, se bo vidilo.
O bivšem poljskem uporu jc neki Kopija vjetničila 183 riinsko-katolških duhovnov Nekako št-stuia jih je odpravljenih v Sibirijo ali v znotranjo llusijo, drugi so nekaj iz-pušeni. nekaj pa še po ječah potaknjeni.
Francoski cesar se je 7. t. m. podal v Vichi. Je neki zlo bolchen. Garibaldi v l-chii pa ni le bokhen, ampak prav hudo bolan ; kopanje je mogel opustiti, in nikogar več ne sprejme pred-»e.
Glas poka, če se ne bo razpočil, da med Parizom in Londonom so obravnave, da bi se vteidila augleško-fran-coska zveza. Od drugod se sliši, da se zdaj Anglija kerči, iu Francija bi utegnila samotna ostati. ..To je osoda dvojezičnih ljudi iu vlad. ki drugo govore, drugo store." (Arm.).
Ilervaško—davoiiski deželni zbor se ima menda še to let» sklicati. Nove volitve za dalmatinski zbor pa bodo prav kmali razpisale.
O šlezvik-liolštanjskili liomatijah dela ..M Voiksb." pomenljive opombe. Pravi med drugim: ...Mi se pač ne štejemo k občudovavcem ali zagovornikom danskega vladanja iu sramotnega tlačenja, ktero si je taisto /.oper Nemce dopustilo. Ila pa resnico terdimo. moramo vender reči. da ue kopenhageiiska danska vlada, ampak zbor ho|-šlanjskik nemških stanov je vselej zaviral, kadar koli sc je obravnavalo, da naj bi tudi katoličanje ravnopravnost vživali. Možje v kielu in lizchovu, ki so s toliko silo tir-jali deželnih pravic in prostost, in. pa niso bili zmiraj le samo tiho kakor miške, kadar je bila beseda, da naj bi se katoliškim prebivavcein dale pravice in svoboščine, temuč vedili so zmanjšati in ogreuiti vsako mcrvico. ktera se jim je na zadnje zavoj poštenja iu sramote mogla vender privoliti. Med drugim je vredno opomniti, kako razločno se jc sprejamal v kopenhagnu in v kielu mlgsp. škof z Osnabruka, pod čigar škofijo so katoličanje vojvodinski in danski. V Ko-jtciihagenu se je škofu skazovalo vse spoštovanje, poprejšnji kralj Friderik VII ga je na kosilo vabil, in mu ..z naj veči priljudnostjo** dovolil na llolštanjskem deliti sv. birmo. Vse drugačuo obnašanje jc škof si usil v Kielu: berž ko je birtual. se ie ondi nasprolvanje pokazalo iu holštanjska luterauska konsistorija v edinosti s posvetnimi vradnijami ni jenjala, ter jc v kopenhagnu iz-ilila. da jc bilo škofu poslano posvarjenje za spolnovanje te duhovske službe. — Pri tacih dogodbah gre pač res Slesvik - llolštanjcem opomin. da naj vender že zaveržejo to zagrizenost zoper katoličane in vse katoliško in naj spoznajo pravilo ravnoprav-nosti" itd.
\a t ilbani. piše ..kat. List.." je 58letin mejač ali graničar Marko Petkovič mesca vel. travna pre>tpil iz ne-zcdinjeiie greske v katoliško Cerkev. To je v tej duhov-uii od 17 let tretji taki primčrljej; koliko se jih je pa v modrosko-senjski školii dogodilo, kjer cele deržine prestopajo. to ui znano svetu, ampak samimu Bogii.
\ kolilili bodo 23. t. m. obhajali sedemstoletnico, odkar so bile pod cesarjem Miroslavom Rudcčobradom iz Milana v kolin prenesene tiupla sv. 3. kraljev. Sv. Oče
Pij IX so v ta namen dodelili popolnoma odpustke iu slovesnost bo terpela celo osmino.
V	Malinu na Belgijanskcm se letos prične 28. vel serp. drugi veliki katoliški zbor in bo G dni terpel.
Parski škofje so imeli 18. t. m. poseben shod; ne ve se pa še njegov namen.
V	novi Jork so prišle pisma iz Rima, da je za on-dotnega vikšega škofa poterjeu mlgsp. Me-Closky, albanski škof; mlgsp. Spaulding, škof v Sentludoviku, pa za višega škofa v Bal ti mori.
Letniki, J ti beiku in iesnik
Eden laških denarstvenih vradnikov je pobegnil in zapustil niuianiča dobrih 200.000 lir. To je tatvina ,.italia-nissima." — V Parizu se je grof Muline, svetnik pri av-strijanskem poslanstvu, iz protestanšlva povernil v katoliško Cerkev. Mlg-p. Chigi. papežev poročnik, jc spreoberiijcnca potem tudi birmal: avstrijanski poslanec Meternih je pa kumoval. — V Hamburgu je ondotni angleški poslanec Janez \Vard prestopil v katoliško Cerkev. V karlsruhe je pred malo časom 80 badenskih protestanških duhovnov obsodilo knjigo profesorja Scheukelna, v kteri taji Jezusovo božanstvo, in iskali so, naj se odstavi od službe, ki jo ima kakor pridigar v protestanškem semenišu. Schenkel pa je prijatel sedanje vlade, iu ni se mu za službo bati. —-Na Sedinograškeiii v moro.ski okrajini jc šla 17. u. m. tolika toča. da jc veliko svinj iu ovac pobila in več otrok in odrašenih ljudi poškodvala. — 8. majnika 1861 je na Mar-skem v l.itavi umeri Janez Viec. ki je bil rrfjen I. 1732; tedaj je imel 132 let na herbtu. Nikoli ni bil bolan iu na zadnje je brez posebne bolezni pohlevno zadremal. ( Volksfr.) — Neki ccs. rusovsk ukaz določuje, da po Litvi iu Belorusii konfisciranc poljske posestva zamorejo kupovati le samo Kusi in prebivavci izhodnjojezerskih okrajin, ki niso katoličani. Poljci iu katoličani nimajo pravice tacih posestev kupovati. Skorej vsak dau pa se posestva koufisei-rajo iu prav dober kup prodajajo. Koliko Angležev živi na plujem? Francoska jih ima uaj več, 25>44. ko pa na Angleškem živi le 13.000 Francozov. Ostalih 32.500, ki so po Evropi, je na Nemškem 7365, na Laškem 5467 (uaj več jih je v Rimu), na Belgijanskcm 4002, na Spanj-skem 3879, na Ruskem 3749, ua Turškem 2300. na Portugalskem 2072. V Perzii jih je 30, v Kini 1072, v Ja-panu 81 , in v siamskem kraljestvu 24. V i/.hodnji Indii živi 125.000 Angležev, med njimi je 85.000 vojakov. V južni Ameriki jih je veliko, in sicer naj več v t "hili in v brazilskem cesars(vti. V severni Ameriki jih pa imajo zedinje-ne deržave največ. — Rimski vseskoz spoštovani knez Borghese jc v Rimu živeče Angleže zaslužno splačal. Ilotli so Angleži tudi v Rimu slovesno obhajati 300letnico svojega pesnika Shakespeare-a (Sckspir-a) in so torej kneza prosili, naj bi jim v ta namen otlperl svojo lepo pristavo, ki je ravno pred narodovimi vratmi (Porta tlel popolo). Rimski knez pa jim je dal vediti, da on jc ub vsih časih iu oko-lišinah rad postregel Angležem, ki so v Rim prišli, odkar pa s(a angleško ljudstvo iu vlada s smertuiin rimskim sovražnikom Garibaldom pravo malikovanje počenjala , so njegove (silo drage) zbirke, kakor tudi njegova hiša iu pristave (vile) .,Angležem" zaperte. dokler on živi.
MMukorske spremembe.
V	ljubljanski Školii. Prečast. gospod korar Jan. Z lat o ust Pogača r, so postali .-(oljni dekan. ( Gl. Ogl.) Duhovnija v llinah je podeljena gosp. Petru Vartol-u. duh. pom. v Cirklah. Cmeri je g. I.or. Pogač ar. duhoven v pokoju. R. I. P.!