Šulverein v Laškem trgn. Iz Laakega se že pač dolgo ai aič veselega slišalo. Bil je Laški okraj zaapan, SLoveaci v tem kraju še večiaoma apijo; v javaib zastopib, kakor v okrajaem zaatopu, v krajaem šolakem svetu nimajo aobeae besede, ker povaod imajo večiao priseljeai Nemci. Poaebao je pa Laški trg v rokab nekaterib ,,privandravcev", kateri bi vse Slovence Laškega okraja radi potopili v žlici vode; poatali ao tako ošabni, da ao postayili z denarjem ,,šulvereiaa" veliko ljudako šolo, v kateri Baj bi se podučeyalo aamo aemško. Lovili ao podpiae za to šolo, a buda jim je šla. Ko so videli, da podpiaov ne bo veliko, začeli so praviti, da ae bo tudi podučeval aloveaaki jezik ia tako se jim rea poareči dobiti aekaj podpiaov. Biku oi? __ *:_>eR-_adQatiiQ_ijjtevilo otrok, _yp_idolžai šolo obiakovati, čeravao veliko teh otrok še na Laakem ai, ker ae po meatih šolajo, ia čeravno je nekaj atarišev odločno reklo, da ae bojo nikdar pošiljali svojib otrok y aemško šolo. Tako ao imeli aa papirji okoli ato otrok za bovo aolo. Ko se šola začae, akrči se atevilo na 70. Med temi je le kakih 15 aemškib otrok, drugi so 8loveaski iz trga ali okolice, pa celo nič a le par beaedi aemškega razumejo. Kako se bojo ti alovenski otroci aaučili pošteao piaati in brati in račuaiti ia posebao pa krščaaskega nauka, če tistega ne razumejo, kateri jih uči; v slov. jeziku jib pa učitelj tadi ae more učiti, ker ga ae zaa! Ubogi otroci, aamesto tega, da bi se v mladib letib kaj naueili, ae bode zaali ne brati ae piaati, ae aloveaakega ae jim usiljenega nemakega jezika. To vam je toraj lepa šola, v kateri se ae bojo otroci aičesar aaučili! Le 15 nemškib otrok obhajamo v Laškem trgu, ia za to abogo število se je zidala šola palači podobaa! Kaj ae, da ,,Laški po ailem Nemci", vam se sliae cedijo radi alov. otrok iz okolice; radi bi jih poaemčili! Vi bi radi, da bi aaši otroci zaatoaj 8 let v lolo hodili ia ae popolao zmešali v vaši aemakutarski aoli! Ali motite ae! Mi bočemo, da ae aaši otroci aajpoprej v materaem, aloveaskem jeziku učijo brati, pisati ia računiti, kakor tudi krščaaakega nauka in ko bojo vae to dobro zaali, potem še le ae bojo tudi aemakega ježika učili aa naši sloveaaki šoli, a ae v vaši aemškutarskr Kmetje aloveaaki, ae vdajte ae! Če vaa bojo ailili ia vam celo pretili, da pošiljate avoje otroke v aemško šolo, zavraite vaakega: ,,Skrbi ti za svoje otroke, jaz bom pa za avoje, pošiljaj jib, kamor hočeš, ia jaz jib bom pošiljal v slov. šolo." Tako vaakemu aitaežu zavežite jezik ia kmalu bojo bolj poaižai postali. Ako bi ae pa proti vaši volji otroci vpieali v aemško šolo, pojdite pogumao k gospodu aadučitelju ia aazaaaite mu odločao: ,,Moj otrok bo hodil v aloveasko šolo, a ae v aemško." To ste dolžai storiti, kajti otroci so vaši ia vi jib labko poaljete, v katero šolo hočete, nikakor pa aimajo pravice učitelji po avoji volji otroke za to ali oao šolo odločevati! Nadalje je pa tudi zato bolje, da otroke pošiljate v alov. šolo, ker ao tam aami kmečki otroci ia se ne bojo pohujšali ia pokvarili od trških otrok. Vi ae doma trudite, da bi otroke dobro ia v kračaaskem dubu izredili. Ali bi pa bilo potem modro, da bi ae vaši otroci v aemški šoli pajdašili a trškimi, katerib budobija ia spridenoat je zaaaa po celem okraji ! Sledajič bi pa zaalo še vašemu žepu škodovati, če bi v aemško aolo pošiljali avoje otroke. Nova aemška aola ataae okoli 20.000 fl, ia večiao denarja je dal aemški ,,šulvereia"; zaaao pa ie. da ta ,,šulvereia" ae da aičesar zastoaj, s_f)a.k _„..„__, ,...„ mnrrti vraiti te tiaočake m vracati pomagah jim jib bote vi, sioveaaki starši, ki bote pošiljali avoje otroke v aemško šolo ! Zatorej oataaiti zvesti ia staaovitai, alov. kmetje! Ne dajte otrok v aemško šolo, če bočete, da bi ae kaj naucili, ia oatali aepokvarjeai, vi ae pa aovib plačil varovali! —u—