slqvemske narodne podporne jepnotb 8TEV,—NUMBER ti Rudarji zmagali sodišča v Pi! New York. N. Yn 14. Apr. — (lsvirno poročilo.) — Konvencija ameriške socialistične stran-k« jo bUa otvorjena v potok veliko gledališču v Manhattan Ope-ra Houiu je bilo natlačeno do kapacitete le prod ¿uro s večer s okrog 9000 brojočo mnoAloo delavoev in delavk, mladih tu atarih. Večinoma «o biU delavci is oblačilne Industrija In člani «trakovnih organlaaeij. In rdeče saaUvet—aisem jO) Ital. ali bilo jih je viaj par ducatov, ki ao klnčale gledališče in dajale od M«!* atmoafofo "nekdanjih dni," kateri se pa še gotovo povrnejo tudi v •upraJtapKallatični A-merikl, Havn<» tako lmpoiantna Je Ja bila tudi govorniška HaU — nekoliko prevelika — lamed katerih ja bil Morris KOlqait glavni govornik. V svojem govoru ja trgsl košo In meso raa repu bil- da je oatal le še kupček kosti, ko Je on končal. Na sobotnih dveh aajah se ja konVmfttja organlsirala. isvoll-ji i ¡odbori in burno poadravila bratskega delegata belgijskega delavskega gibanja, ki je a svo- isvstvo, Ja rie^aa iak> tanims aa Ameriko in naša vrveče Šiv- fittatodal* '^^uJo liVa! Jpfc»?* Avstralija. — Drla v-na Visda drlsvs New South Wa-laa Je akllaala anketo, da ae na nji raspravlja o ešivljenju premogovno Industrij* In priborite lunanjlh trgov in premog. V ta, dršavl ao avstralski premogovniki in vtoromogovnl Industrij js depresija. Podjetniki ao si is vsoroc v stokanju in jadiko» vanju vi« m *gled ameriške l >re mogovftc avstralski jrtNlfcogovni podjetniki stokajo, da ne morejo prodati premoga, ker ao produkcijski nt roški previsoki. Zato sahUva-Jo snHLanje delavske meade in povišanje delavnih ur, vrh tega pa še snilanje davkov. I Odborniki rudarske organizacije UjaVtjajo. ds so obratni stroški saradltogo visoki, ker ao pročllo odbora aavrše-no po vroči debati. Konvencija jo dala odboru In tiatim, ki ae sa stvsr sanlmajo, proste roka. Odbor je takoj nasnanll, da bo šal naprej i dolom in organising predvidevano orgsnlsacijo pod Imenom "College o{ Vul-cans." Na UJ seji Js podal poročilo 0 svojem delovanju tudi kon-gresman Victor Berger is Mll-waukeejs, Wis., in dobil «Jvahno ovseljo. New York, If. apr. —-Na današnji seji puoialistlčne konvencije Je bil Victor L. Berger, edini socialistični poslanec v ameriškem kongresu, soglasno iivo- 1 Jen predaedaUljom stranke. Sprejet Je bil tudi predlog, da se U strankine blagajne porabi 9S500 sa povečanje mladinsko socialistične organisaeije. Všeraj je bila vroča debaU glede vprašanja, če ae naj stranka itreše ta omiljen je pr» hlblcije. Morri* Hlllqult je v svojem glavnem govoru (kejrnoU) strahovito trgal Cooiidgevo sd-minlstrscij* radi oborošene In-torvencije v Nlkaragvi. Rebel Je. da Je pobijsnjo Nikaragvlše-nov navadna barbarska moriUv. Pameraka k risa na Dsnsksm- Kopenhagen, M. apr. — Tri-ntrtdeeet odstotkov danskih kmetovalcev jo na robu bankrota. Agrarna orgMtsadJa apelira na sbornleo sa pomol* • Zagreb, Jugoslavija, lf. apr. — Poročilo it Rakeka ob italijanski meji se glaat, da Ja poki potnik Is Milana prtneeel vest, da je bila eksploslja peklensko ga stroja v Milanu dalo ekaUem-nih fašistov, ki bi so radi lane-bill italijansksga kralja. Fašisti so hoteli s enim kamnom ubiti dve vrani: odstraniti kralja in nalollti odgovornost sa umor na antifsšlsU. Vest se glasi, da Js bil krslj Viktor Emsnusl poučen, da bo-sU on in MussolinI ¿tvorila letni ssjm v Milanu. Zadnjo t*o Je pa kralj isvsdel, da MussotNit ne giv v Milanu, ker Jo "nujno *s-drftan." To je dalo povod tons-nju. da eo fašisti sami araatlre-II grosno tragedijo. Potnik dalje pripoveduje, de po vsej Italiji vlada silna nanlka. Fašisti ao israbill milansko tragedijo sa nov teror. Na ti»<* " nasprotnikov fašisma jo bilo U dni pomeUnih v ječo. Hapguod in njegova Iona apre ščena aa oodMšn. Wllkee-Barre, Pa. — Paw«r«< Hapgood In njegova iena aU bila IS. t. m. oproščena od ob-tožbe, da aU podftlgala rudarj« uporu. — Hapgood in njegova tona sU bils aretirana, ko sU skušala obdrtavoti javni shod. s katerim sU hoUU pridobiti rudarje, da bi ss «avseii aa tri oeabe, ki eo obtoieae, da ao u-morile nekoga uradnika rudarske organisaeije. nevihte? Now York, N. Y. — Radio -valovi ao odgovorni sa silno ne-vihU na suhem in na morju, Je mnenje W. A. Parkorja, kapitana parnHta Homeric, ki je pri-plul v to prisUnišče a 14. urno samudo. Zračna atmosfera, Ja dejal kapitan, je tako vsnemirjena v sled rsdlo-volov, da eo nevihU na dnevnem redu. Sneg v Egip-tu In m res ob Rlvijeri v Um času so nadaljni dokazi. V Undo-nu je bil 7. marca najbolj vroč dan, v Kafri pa najmrslejši, kar jih sasnamuje vremenski urad — Vremenoslovci in uradniki bresšlčnoga brsojava ne polagajo velike vašnosti ns Psrkerje-ve teorije. _ Oljni bersart ae pomirili s Mehiko. Mexico City, If. apr.—Haue-teca Petroleum Compsny. po-drušaiea Standard Oil trusta. je obvestilo mehiško vlado, ds •prejme nove regulacije mehi-škeg^ petrolej skegn lakona Fašisti «o Iščejo aUnUUrje. Rim, 1«. apr. — Fsšistovska policija jo še vedno v Umi glede bombne tragedije v Milanu, ki je tirjala lf človeških tMjenj, Aretiranih je bilo okrog vmm> oeeb Aretacije in preiekave ae nadaljujejo. Frankfort. Ky. — VeleporoU J« obtočila W. H. Shaakaa, dr-Uvnega računskega izvedenca r«znfh sleparij v upravljanju dr-nlh fondov. Z njim vred jo often* še drugih šest drtsv-mh uradnikov. Obtofniee pravi, •'a eo ti uradniki oelepaHli državo sa več tlooč dolarjev. Chlcsgo, — Arble MeCamoy. fi2l IjMgUy eve., se Je v petek saetrupH na ovojem aUnovanju. — Njegova iena je lajovile. da jo Ml več meeorev brot dela. Rantonl, 111. — Nov rekord v avljatiki je doeeglo v nedeljo deeet vojaških letalcev, ki eo « parašoti Ok^ Hi Is vlsočine 2000 čevljev np tis ns tukajšnjem letališču. fbeh deeet je aapuetilo aeropUn v osmih sekundah In priMi so ns tie bres poškodb. «p t TOREK, 17» APRILA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE j ed NOTE LASTNINA SLOV EN HE E NARODNE PODPORNE JEDNOTE - On» oglasov po dogovoru. Rokopisi H I» mm Naročnina: Zodinjon« drtorc (iivon Chicago) 19-00 aa teto. M-00 m pal lota; Chicago la Cicero «7AO m tote, SS.Tf sa pal lota. Is as •too f».00. NmIov m ra«, kar lata atik a Uotoai: -PROS VETA" MST-ftS S*. Law »dal« Avoauo. Chicago, HHaola. t" THE ENLIGHTENMBNT ■ Orpa ai tk* H lovca» Ifrfrmal PoaofR Sedstr. Advertt*ing rat«» on ngroomc ...... t- Hfjl >*• Ktnmm*-. tkIi mtß cut. raw? passée*"**» bukr -y. -i? : Owned by tka Klaren« National l^nrflt Society. - umanwimm i ttmmmmrnmtm............ ■ i i mmmmr^mmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmm HubaeHptioo: United States (except Chicago) and Canida 9*40 por yoar; Chicago |7A0. and forolg» countrioa fO.OO por year. ff» MEMBER OP THE FEDERATED PRESS JMm H Mm - Dataai r aàlopa|a a. rOaga^lialy m assiéra Of T RUDARSKA STAVKA V DRŽAVAH PENNSYLVANIA IN OHIO. Zaključek gL odbora. NI lev podpore stavkujočim in razni nepotrebni prepiH pri delitvi podpore. Po- v seganje zunanjih elementov v delitev podpore stavkujočim članom S.N.PJ. . '.» a ... t -'i, i tih 'Stfil^f&r*''' ' čakoval Bartulovič, ampak je povarefi) le nalo razburjenja med majhnim številom članstva, ki s*rje še toliko bolj «krčilo, ko so člani S.N.P.J. spoznali fakte o deljenju podpore stavkujočim članom S.N.P.J. Bartulpvičeva poteza, da ae zanese "bartulovičanstvo" glede delitve podpore stavkujočim med članstvo S.N.PJ., ae je klavemo izjalovila.—(Dalje prihodnjič.) Bartulovič je prav dobro vedel, kaj je fcktenil gl. odbor na svoji seji dne 3. febr. lanskega leta glffie pomoči atavkujočih rudarjev. On čita zelo pazno "Prosveto posebno pa zapisnike gl. odbora 8.N.P.J., kadar so pri-občeni v nji. Pazno je čital torej tudi ta zapisnik. Študiral je in mučil svoje možgane, kako bi ga napadel. Ogiedaval si ga je od vseh strani in po dolgem premišljevanju prišel do zaključka, da za nekaj časa, saj za toliko časa, dokler ni ustanovljen Pennsylvania-Ohio Miner« Relief Committee, ne izigra nobene poteze proti temu zaključku, ker bi vsak napad lahko povzročil, da društva S.N.P.J. na premogovnem stavkovnem polju lahko obdr-žavajo konference in organizirajo pomoč za člane S.N.P.J. v smislu zaključka gl. odbora S.N.PJ. Čakal je na preži, da izvrši prvi napad po "bartulovičansko" ob prvi ugodni priliki, ki se mu pokaže. Pri tem načrtu sta ga vodila dva motiva: Prvič pridobiti za komunistično stranko kolikor mogoče več dohodkov, kajti če slovenski delavci, mali obrtniki in trgovci, slovenska podporna in kulturna društva prtčno enkrat pošiljati denar Reliefu, bo pri tem ostalo, drugič, če gl upravni ¡odbor in Prosveta pričneta s spodbujanjem za podporo stavkujočih rudarjev, bo to najbrž velik flaško in prilika bo tukaj, da zopet prav po "bartulovičansko" napade gl. odbor S.N.P.J. in, jih ozmerja s socialpatrioti, ki ¿imajo srca za stavkujoee brate in njih družine. vJi tj^f ; v . Prosveta je pričela apelirati naj članstvo S.H.P.J., naj pomaga stavkujočiib rudarjem. Pisala sta gl predsednik in urednik in oglašali sb se člani is raznih naselbin. Izšel je Članek za Sinkom, bratje v naselbinah bo pa prid no pomagali z dopisi Ti odmevi iz naselbin ¿o bili odločno znamenje, d« postane gibanje med članstvom S.N. P.J. za podporo svojih stavkujočih članov uspeh. Dopisi in članki, pa odzivi iz naselbin so govorili, df bo to gibanje uspešno. Pričel je prihajati denar v pomoč stavkujočim članom fitN.PJ. Bartulovič, videvši to, je od jeze grizel nohte in postajal je zelen kot kuščar, ako ga je kateri njegovih podpornikov pičil z jezikom, zakaj ne gane in ne ukrene ničesar proti socialpatriotom, kot Bartulovič Imenuje vie poštene ljudi, ki se ne dajo njemu Izkoriščati za podpiranje "bartulovičanstva," ki ga on n* zivlje po nemarnem komunistično idejo. članki, dopisi in vesti v Prosveti so govorile, da se podpirajo vsi stavkujoči bratje brez razlike na versko in politično prepričanje ter narodnost. Tudi to sta čitala Bartulovič in njegov oberkomandant Zinič, pod katerega pokroviteljstvom jo je Bartulovič primahal iz Berlina v Ameriko in ki od časa do časa zaplaka v "Radniku" in "Delavcu," radnici in delavci pomikajte, da se prepreči moja deportadja. Tako nekam je plakal pred dobrim pol ietom, češ, da bo v enem mesecu deportiran v Jugoslavijo, ko je minil mesec je pa naznanil, da je obravnava za de-portacijo preložena za eno leto. Take jeremijade vlečejo. Delavci so dobrosrčni in zopet pride nekaj "novaca." Pri vseh teh naznanilih o deportaciji gre pa za "novec." je bil sklep storjan. Začeli so izhajati napadi v 41 Delavcu" in "Radniku." V teh napadih so se poelužili narodnega sovrattva za ftocepljenje članov S.N.PJ. Očitali so, da socialpatriotje ne priznajo narodne enakopravnosti pri delitvi podpore med član-ptvom S.N.P.J. Člane hrvatske narodnosti in drugih narodnosti prezirajo, sta kričala "Radnik" in »Delavec," zraven sta pa delala reklamo za Relief. Razsodno Članstvo se je smejalo, kajti bilo je prepričano, da bolje raz-ume in čita slovenski kot Zini* in Bartulovič, ki ae je prelevil v Slovenca šele takrat, ko )e prosil pod napačnim imenom za vatop v alovenake bratske podpor** organizacije. Ta napad ni prineeel tistega uspeha, ki ga je pri- iz Poročilo o podpori View, fa. — V imenu društva "Zdrami se trpin" št. 265 SNPJ se' zahvaljujem so-brstu John Terčelju iz Canons-burga, ki se ja zopet spomnil na nas sobrste, in nam poslal 7. marta vsoto $25 v pomoč. Na aeji 11. marca ja bilo sklenjeno, da sa ta vsota hrani do prihodnja seja 8. apr. z upanjem, da dobimo Sa odkod kako pomoč in da razdelimo ta denar tako, da bo vsem prav. In res sa so nas spomnili sobratj« in sosestre v VVaukeganu; njih pomožni od-bor nam ja poslal po Frances Zakovšek |26 od prebitka veselica, Id ao jo imeli 25. febr. v korist stavkujočih rudarjev. Prav lepa hvala waukegan-sketnu pomožnemu odboru in vnem prispevateljem ss darova-no- vsoto. Zahvaliti se moremo tudi Vincent Cabikarju, predniku SNPJ, ki stoji tako trdno v akciji velikega pomožnega dela r bratom SNPJ, ki prispevajo v denarju in v obleki fte toliko mesecev, ker se zavedajo da njih pomoč do nas pretnogarjev bo ostala trajna. Tudi nam bo ostal trajen spomin na premo-garsko stavko v letih 1927— 1928. Ns društveni redni seji 8. apr. js bilo sklenjeno, da se od teh |S0 razdeli sledeče: Dru-štvu št. 187 S8PZ 810, Johnu Jsbksrju |5, kot delež, ki ga ni 12. februarja pri razdelitvi denarja, ki smo ga dobili v pomoč (vzrok, zakaj ga takrat ni dobil, naj zamolčim). O razdelitvi je bilo poročano v Prosveti. T. Slugotu $1.50, za vožnjo sosestre Annie Cangel v bližnje mesto v nje boleeni, ki je hotela zdravnika premeniti, ker sama nima denarjev, da bi zadosti za prehrano aebe in družine, samo da imajo, oni lep profit od njih. Zato pa: tukaj zapirajo svoja nove in bfcšadi zdrobili še to malo prsmfcgarske organizacije, kar jo '$o ša ostalo. Naš slavni voditelja. L. Lewis J i 111 pa pomaga s tem, da vsak operator lahko podptfeNmparat-no. Ker že star pregovor pravi, da v slogi je moč, naš slavni vodja pa fata druge nazore in zavzema taktiko, da v neslogi je moč, ker tako »združuje. Sedaj že lahko vsaka družba posebej podpiše. Tako je tudi tukajšnja družba podpisala, katera ima tukaj en rov, v Springfieldu pa tri. Ta družba nima drugod rovov in če hoče profit, mora te obratovati. Seveda bo mogla plačati jackaoavifleko lestvieo. Ali tako ne bomo prišli daleč. Namesto da bi bila sa vse ena pogodba, tudi sa premogarje na antracitnem polju in tudi da za vse naenkrat poteče pogodba, pa je tako. Prihodnfič moramo gledati, da postavimo zmožne može na tako odgovorna mesta in dobro kontrolo .pri štetju glasov, če ne, bo J. L. Lewis zmeraj izvoljen, če ga volimo ali ne. Drugega aprila ja pevsko društvo "Prostost proslavilo dvoletnico obstanka s koncertno in plesno veselico. Izpadla je nepričakovano dobro, posšbno blagajna se je dobro opomagla. V prvi vrsti gre sahvala pevskemu društvu "Naprej" iz Springfielda, 111., ker se je na povabilo odzvala in Ham zapelo par prav krasnih pesmi in na« pomogli do boljšega uspeha. Kadar boste vi kaj priredili, lsfcko računate tudi na nas in sat bomo z veseljem odzvali. Nadalje se moramo zahvaliti pevskenht - društvu "Forward" iz Sprifttffields, ki se je tudi odzvalo in zapelo par prav lepilvpesmi. Hvaležni smo jim, da so «as pesStili in pomo- med Slovenci, ki j vredno omejevati Nič kaj .veselo novico nimam poročati. Za vedno nas je sa-p&tila naša sestra Mary MtkHč. v najlepši ženski dobi. stara 40 let. Bila je pri vseh priljubljena kar sa>je iskasakt ko smo jo polotili k zadnjemu počitku. Najlepša hvala Slovenkam iz Cheswicka in okolice za skupno kuptjani kraaai v venec v zadnji pozdrav pokojni. Nabrana ^¡je bila vseta $18,60. Zapustila Si nas, draga sestra, tvoj »pomrla pa ostane vedno med naa*L — Amarija Kokal ia Mary voznika plačala. Ostalih $48.50 gli dé boljšega uspeha, tudi njih je bilo sklenjeno, da ostane v blagajni dr. št. 265 SNPJ, da krijejo društveni stroški, ki tfsstanejo tako ali tako. Upoštevamo, da društvo mora obstati na svojsm mestu, pa naj zgodi kar hoče. ¿T , Kaj pa sedaj, bratje SNPJ, ki smo prizadeti? 2e eno leto stavke! Izredni sklad je do-«salega izčrpan, denarja ni, da bi plačevali svoje prispevke, šlani se branijo, da bi postali BSsivni, ampak, kakor vidim, drugega izhoda ni, vsaj sa ne-na. Znano mi je, da se članstvo preveč raaburja na sejah. o sklepanju plačan j a aees-menta is izrednega sklada: "Zakaj meni ne nakažete, temu in temu pa nakažete itd.?" Pa če prav vemo, da smo vsi potrebni s rasiočkom, da eni bolj, eni manj, ln eni pa sploh, rajše društvo pustijo vsled bolezni, ki je znana: "Zakaj tebi meni pa nar • ■ \ ' * takim članom bi priporočal, da bi bolj pašno pravila in uradna naznanila Čitali in upoštevali. — Peter PermK, tajnik št 285 SNPJ. ' Nekaj nI prav. Auburn. III. Kakor je člta-teljem znano so premogarji v llllnoiau isprti po prvem sprilu, ker baroni premoga so izgovarjajo. da ne morejo več plačati jaeksonvillske lestvice. Tsko so MU primorani ostati doma. Lokalno novim« so poročale, da je čez 80 rudnikov podpisalo pogodbo, to je, da plačajo še zana-prej po stari pogodbi. Najbolj značilno je. da majhne družbe lahko obratujejo svoje rove In plačajo jackaonvill-sko lestvico, ko ae velike družbe Izgovarjaj«, da ne morejo. Vsakdo ve, da.to ne drti, ker mali rovi Imajo več obratnih stroškov kot veliki, to je. veliki rovi dobe t manjšimi stroški premog na dan. kot mali rovi. Znano je, da velike družbe ft-majo rove po drugih državah, kakor v KentuckjrJu ia W. Vlr-ginijl, kjer obratujejo svoje rove s neunijsklml delavci in jim plačajo kakor se jim zljubl. Ne gledajo na to, če imajo delavci pe bomo poaabili, kadar bodo kaj priredili. ) i j i to Nadalje se moramo zahvaliti Martinu JaneUču is Stauntona, ker nas je pressnetil a njegovim obiskom in pripeljal' s seboj tri pevske močL Zapele so par prav krasnih pesmic in pokazali, da so pravi mojstri v petju. Hvala gre tudi bratom Gor-šek, ker so» nam igrali tudi na koncertu. Lahko sa reče, da so igrali prvovrstno.—Steve Preteč. Stavkokaštvo in drugo. Harwick,lPa. Na stavki smo že nad eno leto. Sedaj se nahajamo že štiri mesece v unij-skih barakah, odkar nas je kapitalistična pest vttfe pod milo nebo. Tu je precej Slovencev. Neksteri so se izntfterili in šU stavkokazit. Prištevali so se, dokler kompanija še ni uvedla odprte delavnice, z« najbolj zavedne In napredne Vnože. Toda že po prvem tednd, ko so pričeli dovaževatt skebe, So kar eden za drugim počepali 'V rov, čel kaj nas briga teh par atavkar jev, samo da ml ddbro zaslužimo. Na žalost pa'feo šli ravno oni stavkokaait, kateri bi se najbolje borili sa pravico in obsts-nek. Tu je stavkekas, ki pa se noče pri poznati, da j«. Je poročen, a na žalaat eo njegovi otroci pojedli malo kruha njegovih Žuljev. Otroci se mu ne smilijo, ko smrzavajo bosi 1n lačni po nspol odprtih kočah, med tem ko je on šel stavkokksit, da otroci stavkarjeV ne bOd& Imeli kruha: prikupil ae je kompaniji in svoji ženi. Nekega dhe ee pa bo zgodilo, da ga bo kompanija spodila, kakor je to storila sko-ro a vsakim Izdajalcem, kadar je enkrat dosegla ali pa Izgubila svoj cilj. Saj je Imel že večkrat vzgled. DrugI svojega poalnovljenca pretepa in poAJlja na delo In tolče po miai ter vpije: "Stavko-kaa sem bil in stavkokaz ostanem in vi drugi ne boste dru-gor Res, lep očbn! — Tretji se je pa hvalil, koliko premore (ee gotovo šteje kapitaliste, saj stavkokaštvo je Itak kapitalistično deld). Vidi-te, takšna prilika se dobi tudi e ^^ Meon Mm, Pa. — Delavske razmere so še zmirom pod ničlo. Zunanje dalo se Ae ai odprlo; vzrok je mrzlo vreme. Stavka se tudi vleče kar naprej, kakor da vzgleda ni, da bo konec prej ko pride jesen. S atavkokazi je vse po starem, eni pridejo notri, drugi ven in tako naprej, delajo pa po tri, fttirl dni v tednu Sa zadnjih par tednov. Društvene razmera so tudf pod ničlo. Vzrok je seveda stavka, ker bo ravno imm 17. s tcjfii ¿6 3 l^t^i i bili izprti. Pri društveni -ni št. 88 SNPJ sa Je i precejšnja luknja. Da je malo zakrpano, priredi Izobraževalni dramski k)ut* dve « sicer enodejanko "Bogatin th Srt" v slovenskem in v angleškem jeziku pa 3dejanko, ki je otflSlkna v angleščini. Obe igri se vršita dne 21. aprila ob 7. izvečer; dvorana bo odprta ob pol 7. uri. Vstopnina je 50 centov za odrasle in 15 centov za Šolske otroke. Polovica čistega prebitka je namenjena društvu št. 88 SNPJ, polovica pa klubovi blagajni. Apeliram na vse cenjeno občinstvo, da nas kar v najbolj velikem številu pose ti in nam pripomore do boljšega uspeha. Za dobro postrežbo bo skrbel pripravljalni odbor.—Jacob Sfcsrij. Tabak se puši, vonja in Švedi. Pri odkritju Amerike je Kolumb opszil pušenje pri Indijancih v naselbini Tabaco Imenovani in od tam se je zaneslo pušenjep taka" v stari svet » V taba- " kovem listu je cela vrsta kemičnih spojin taka n. pr. duši kova, oetova in citrenova kšali-na, smsoiijak, sladkor, škrob in sestavina, to je strupeno olje imenovano dko-tin. Nikotin je hud strup in baš radi vplivov tog» strupa aa ^iaAouto u ¿A niižnMtalfA KL .1 TvC tjt BC JC tro vsepovsod udomačilo. Taba-kovi Itsti obsegajo od 1% do nikotina. Prihajanju se en del nikotina uniči z ognjem, a večji del prehaja v dim, a tudi Iz dima na pride ves nikotin telo, ker človek dim ispiha. Ce bi ostal ves nikotin iz tabaka v telesu, bi se takoj po pušenju pojavilo akutno zastrupljenje. Tako ima n. pr. cigara, ki tehta 5 z, 0.06 g nikotina — kar jej Še snurtna doea as človeka? j Prt jfjÇÎÉÎpBi kuni-" gniko- Hendereonvlle, Pa. — V nu društva št. 848 SNPJ se lepio';^ashvaljujem in članom društva št. «18 SNP, ker so nam priskočili na pom v naši bedi in v tem velikem boju do zmage ter darovali vsoto $28, katero nam jepeats! sobrat Joseph Zaibkar, iz L/atftiCla, Pa Lepa Kvala sobratu John Ter-čelju iz Strabana, Pa. Prvo vsoto $25, nam je poslal po konferenci 8. feb., drugo vsoto, $15, 28. marca. Vsega skupaj smo prejeli dosedaj #40 Se enkrat se zahvaljujem vsem skopaj sa pomoč in prosim še sanaprej, da bi nam po-maKali, dokler ne pridal irovo ožgano truplo eo našli v spodnjih prostorih garaže. Splošno mnenje je. da je Wiser povzročil ekapMjo iz jese nad plesom. Bil ie vernik. Star je bQ 47 lit izgorenju 1 g žabaka nastane 2 iidimà, torej nastane pri ene cigare 10 1 dima, pri-» a vplivu tele izjavo: lasdrtfVjU Škodljivo. Pospešuje vžnik katarjev Žrela, poširalnika^Jfcelodca, sapnika, tudi pojav raka, 1pojasnjuje sestave tabakovega dima k amonjaka in lcarbolne kisline. S točnimi poskusi jo dokazano, da pršenje tabaka močno dviga er$ni tlak, kar povtro-ča večji napor srca, ki pri mnogih ljudeh pušča za posledico oslabljenje sira. Splošno danes priznavajo zdravniki, da-tabak poleg tega povzroči tudi trajne bolezenske sprsmembe v Srteri jah. Tudi-;je znano, j da težke srčne bolezni imenovane navadno srčna angina prenehajo, ako bolnik preneha pušiti. Ker ta obolenja nas^a^o navadno pri močnih kadilcih, je jasno» da t»r bak nt b«>erŠtaKnjivegs vpif-va. AtudrŽc^jelkodljivotMi-Šenje tabaka pri ljudeh, ki bo^ lehajo na boleznih sita. Tabaka i* morajo izogibati tudi «udje, « nagibajo fta zvapnenje il\ ali notranje krvavitve (možganska kap, krvavitve iz pljuč, ielddčni čir), kajti povečani tlak, W ha-staja radi pušenja, nagnenje h krvavitvam podpira, škodljivi učinek nikotina, to je kronični zastrupljenje t nikotinom, se javi tud! na živčevja. Masti pri nervoznih, slabotnj$ dostno hranjenih ljudeh. Pri takih osebah se jsvtasatruplje-hje v slabem spanju, omedlevi-cah tresljaju rok, mnogokrat tudi na opešanju vida. V splošnih lahko rečemo,"'da Je tabak nevaren Vsakemu u(»ovaku, direktno šhadljiv je Vedno onim |(irmMga> puftfjo^ *a običajnim fsrsdn#taf'»¡kadiIcem v slučaju, da naUbašo ali t>oieha|e ai boleznih prebavit;* srca, krvnih til ki dihal. Poizkusi ža odnikotinftiranje tabaka se niso obnesli, kajti tabak obsega vztic temu še vse o-stale • škodljive sestavine In v resnici tudi še nikotin. Izdelovanja takohnenovanih brezni-kotinakih tobačnih izdelkov torej ne moremo smatrati za odstranitev zla «povzročenega po tabaku. Tabak ni nevaren odnosno škodljiv samo tedaj, če se puši, ampak je škodljiv tudi, če se požira, kar ae godi pri žvečenju tabaka. Žvečenje tabaka je razvito poeebno pri Slovencih, so leta 1923. prežvečili 182.000 kg klobas iz tabaka. Žvečenje povzroča katarje prebavil in je V zvezi tudi s postankom želodčnega čira In raka. Toda škodljiv je tudi dim, ki ga vdihamo Zato se znaki zastrupljenje pojavijo tudi lia nekadilcih, ki so t zakajenih sobah vdihavali In požirali tabakov dim. Dokazov za to dejstvo je v literaturi mnogo. A ni treba mnogo d«>-ks/ovaU. kajti vsak nekadilec je te to na pebi poskusil, tako as aastrupljsjo otroci na stanovanju kadilca, gostje v kavarni, popotniki na žefeeniei. zlasti pa delavci v tabečnih tovarnah. Mnogo ae govori in £vall desin- Država aim peilen ja pravijo, (U ie za uapei-no javno obratovanje podjetij ali industrij nesmisel. Vsak iaven obrat mora propaati, ker judje nimajo poštenja za skup-nest! Vsakdo je pošten sebi in svoje lastne interese, ni j,a sa javne interese! Dokaz: kompcija, ki ae naseli prejaUalej v vaakem javnem podjetju t ' ' Dalje pravijo, da javni uradnik je brezbrižen, ako že ne krade. Briga se le za svojo plačo in dela toliko kolikor mora. za podjetja ae ne briga. Dokaz; želeamce, ki so bile med vojno pod kontrolo in upravo vlade! „ In tako ni samo v Ameriki , pravijo apologetiki. Korupcija je tudi v Evropi, povsod. Končno: korupcija je tudi v Sovjetski uniji 1 Poglejte. ^ rfld ^ i k o \ fe bilo postreljenih zaradi korupcije, poneverba in upropaste-nja državnih naprav! Ergo: človek je lahko pošten in priden. Če dela zaae, sa svoj privatni businses, ni pa tak, ako ima o-praviti z javno lastnino. Človeška družba kot celota nima vesti, nima smisla za dolžnosti niti Eksponenti te ideologije gredo še dalje in fiiozofirajo, da tudi delavec ni pošten. Delavec se ne briga za interese svojega delodajalca — in če, le more, ga izkorišča. Delavec izkorišča kapitalista! Izkorišča ga, ker navadno dala manj kot bi raorsl in v premnogih slučajih pobere plačo, katere ne zaaluži! Ako se torej delavec ne zanima za delodajalčeve interese, zakaj bi S? delodajalec brigal za delavčeve? — Svaki zase Boga moli! In končno: človek ne more biti drugačen! To je v njegovem bistvu, njegovi naturi. Po tem naziranju je vsak človek lopov napram drugim ljudem, le za svoj Sap je dober in Pristna ameriška indi-ideja! m ker j« to dem v naturi, prirojeno, se si ne morejo pomagsti! Kako si naj pomaga ubogi Fall. ki je prodal javno oljno rezervo ht si potem kupil bogat renč? Po tej ideji je petrolejski škandal krivda vlade, ki je tako neumni, da drži rezervo olja za bojno mornarico, namesto da bi jo dfda poštenim privatnim rokam 'in kupila olje, kadar ga potre- V smislu tega naairanja je seveda vaaka kooperativna družba, kolektivizem ali socializem nemogoč. Socialistična družba mora utoniti v korupciji, kajti "po naturi" vaakdo grabi le Ur se, ne za druge! Apologetiki pa na vidijo poin-ta: Človek je slab v — slabih Nepošten je, ker H' okoli njega vsepoino prilike za nepoštenost. Korupcija v Ameriki, Rusiji in drugih deželsh je mogoča, dokler koristi nekomu (V Ameriki koristi kapitalistom, ravno tako drugod, v Sovjetski uniji pa "nepoveem" sli privatnim trgovcem, ki podkupujejo slabiče v vladi.) Odkod pa naj pride korupcija v družbi, kateri nima nihče nobene koristi od nje? Stara zakonca izvršit samomor. Chicago. — Po dolgih letih, ki sta jih preživela skupsj, »ta Gust Bjorklund in njegovs žen« sklenila, da gresta skupno v smrt. Zadušila sta se s plinom v nedeljo v svojem stanovanju, ki 8804 N. Clark 8t. Gest Bjorklund je bil star 78 let, njegova ta pa 75 let. Vzrok sssaomo- fekeijaka motnost tafctfca. vendar e tem še ni točnih raziskovanj, ki bi tako motnost potrdila. _ ^ Poleg nevarnosti in oAkodo-vanja zdravstvenega stanja P° tabaku, se jsvi škodljiv vpliv tudi v narodno-fosP0* darakem osiru, kajti d<>h<*H monopola tabaka daleč ne <*< "" zajo izdatkov, ki se s i mogla popravljati ceste, ki so popravila potrdhne. No, seveda je morate ljubljanska oblastna skupščina gledati tudi na to, kje in kako bo dobila dovolj jakih virov, denarnih na-nreč, da bo krila vse svoje izdat-ie, ki jih bo pri tem upravljanju »bila in narádillu To vprašanje |je klerikalna gospoda prav »o svoje rešila. — Kako, ni tako uganiti. — Navila je svojo iavčno politiko in uvedla nove izvite. To pa je seveda tudi vsa vtonomija, o kateri ao jo pro-očilo toliko nepotrebnih solz. INekaj sličnega pa se je zgo-ilo tudi na Štajerskem v Marin »ru, kjer je sedeš slov. Štajer-ike oblastne skupščine. Tudi tu ma klerikalna gospoda večino n tudi tu so pričeli z navijanjem rovih in prav nepotrebnih dav-ov in pristojbin. Ni davkov doti za državno kaso. Ne. Treba « davke še za oblastno skupščl-in pa za kopico novih kleri-alnih poslancev, ki ne delajo raen tega, da izmozgšvajo s Prejemanjem velikih prorešu- _ . {r9U1 »ov in nalaganjem asvik davkov W*™*?** >rav nidesar drugega kakor, da krbe za svoje nenasitne žepe ia svojo edinozveličavno SLS tranko. Mošje oéesr veliko go-ke in so ie vsepolno obljub pravili na svetlo. Ne narode pa «veda prav ničesar. Delavska ocialUtična organizacija, ki js 1 mariborski oblastni skupščini ptro kritizira to nespametno go-Podarsko politiko ŠUjerskih ferikalcev, ki je škodljiva ne urno za delavsavo, ampak tudi * kmetsko prebivalstvo, ki še "*naj zmaguje pod telo lavčnih >remen. Ceste ee morajo pobijati, saj državljani zato »kujejo dsvke. Ali, da bi pa ti Pavijani na treh, štirih ali po-koncih plačevali davke, pri *n> pa bi jim niti ne skrbeli za »rometna sredstva, potem je je-da kmet, ki od svojih deJa-r nim» prav ničesar positlvne-g» ne more biti zadovoUee. ■Klerikalci radi govore tudi o **ijalnih ustanovah. Ali seveda 4 1923 je sicer še bilo nad trido-dečjlh ustanov. Danes pa je *mo Ae ena, in U v Maribora. \l*r ie prostora sa 40 otrok. . . hmt v mariborski oblasti je e-0,1 25.000, nezakonskih mater g tudi približno toliko. Proeto- J« za 40 «Ml Lepo! ■N« pomladanskem zasedanju poribiMfe oblastne skupščine 1 r < 7 preveMkega anethrtr»-"fotovlti to-le: je, kar se poelovanja Uče, popolnoma na tleh. Zasedanje je prav tako brezpomembno, ker samo govoričenje ne more ničesar rešiti. Pospeševanje kmetijstva ne more napredovati, ker je kmet ie preveč obdavčen. Oblastna skupščina pa nima sredstev zato, kajti bresdvomno je, da je v to poklicana le državna uprava in oblast, ki ima sredstva na razpolago. Rešitev pa bi bila v tem, da bi ae davki meato državi, dajali — oblastni skupščini, kajti šele s tem momentom, ko bi denar ostal doma, mesto ffa bi šel v Beograd, bi bilo pomagajo tudi našemu kmetijstvu. — Oživotarilo pa bi se tudi drugo, kar bi bilo bre dvoma velikega pomena za slovensko delovno ljudstvo. aeiatereee, ona se bori samo sa odločevanje v javnem življenju. Ona se ne. zanima ss delavako • ¡SHtíelna vpiašaaja. Njej niso mar Mu in 4*m aaeijaim-zadeve, Zeto pa je tak boj me-Meaeke ione pomanjkljiv. One Zavarovanje^ (inaurance) je neka vrsta pismene pogodbe med strankama. Ta pogodba se sove- poMca.11 - pogoduikl so: zavarovanec, ki plačuje gotovo Sloveniji se počasi pričenjs zanimati tudi za ood-alna in delavska vprašanja. Ljubljana, koncem marca. Vprašanje, ki mora sanimati slehernega človeka je — žensko vprašanje, kajti je to vprašanja tako velike varnosti, zlasti važnosti v tem, v kolikor pride v poštev pri bodfoči boljši ureditvi Človeškega družabnega reda. — 2enska vprašanja postajajo posebno pereča v deželah, kjer je selo razvita industrija, kjer proletarizirajo delovne mase na roda. Videli smo, da je žensko trs- socialistično dražbo, kjer bo žena enakopravna možu Tega se počaai zavedajo tudi naše slovenske žene. Veliko agitacijo vrši socialistično ženstvo med noorijentiranM in deljenimi ženami v 8iovenijC ki so do malega vee pod verskim In klerikalnim vplivom, ioj ht delo razredno savedne žene v Sloveniji je seveda silno oteškočen vender pa nekoliko napreduje. Sčaroma, morda v par letih, se bo že videlo nekaj uspehov, aH t* kar danes v Sloveniji obstoja, Še ni gibanje. Nastaja šele zanimanje med s stvom ln šele to zanimanje bo dalo — veliko in mogočno iea ako gibanje v splošnem delav skem socialističnem gibanju, ki raste in se širi s vidnimi uspehi. Slovenske žene bodo imelo veliko deta, da kodo svoje kolegi-nje otrebna za boj proti sedanjemu trlvičnemu sistemu, ne zna pravilno izkoristiti, žena je po s» Slovenski misijonar Ma< fašizem. Pri fašističnem naboru v Ilirski Bistrici so dobili slovenski svangvardisti prapor, ki jim ga je darovala baltiška legija v Firenci. Prapor jo blagoslovil trnovski dekan »Dolenc, nato pa je Imel na mladino nagovor misijonar iz Mirna Zdravlič, naglašajoč, da je fašistična stranka, kateri fantje se-dsj pripadajo, rešila Italijo is bede in vrnila križ v šolo In sodne dvorano. Veoeli morajo bjti, da nesije «me «rajce, in oprijeti morajo fašistično discipline, da bo dpbri državljani in naj-boljši vojaki. Vedao morajo vršiti svoje dolžnosti napram bogu in cerkvi, kajti ni da ie kdo dober najboljši vojak ako ni veren . . . O križu, ki ga je vrnil fašiaom v šolo in aodno dvorano, pa iz svojih strankarskih jo govoril misijonar ZdravHČ. Križa, ki ga jo naloftil italijanski ga in vernegs slovenskega Ijud-s v Prknorju, pa mirenski misijonar ne vidi in naravnost goni slovensko mladino pod fa- U «i I ImI SlBvlCnl Jimn ... ie vodne se bojijo fašisti "ljudska stranke tito popolaro" je strsšil tudi po tudi sužnja Z zatiranjem Seno, on d je vendar izver in mat* vsemu je sedenji nečloveški strtem po-zročil nekaj, kar mora Ubrez-dvomno biti hudo ns kvar vee» mu Človeštvu, a ženi po še posebej. Oni, ki ao bffi rojeni od svoje matere, ao svojo mater obsodili v sužnjo, eni so svojo raster, svojo Seno, svojo ljubico ocenili sa navaden predmet, ki i-ma tem večjo ceno, čira lepši jo n čim redkejši je... Zato pa je nujno, da Iona spo-sna krivice in ta krivični Hi*tem. ki jo jo ponižal pred možem in ki je ponlfal do nivlja sužnje Ona se mora zavesti, da je ona opolnoma upravičena biti enota možu v vseh ažareh, ki se U-*jo javnega žlvtteafs.* Ona ne biti suiaia. Oaa mora biti enaka. Bitje, ki je vredno, da nosi ime — človek. . Ali žena. ki se prsvtako rekru tira Iz takozvanih nižjih vrst, delavskih in kmetsklh, kakor *>l*t «amo govore. Vpijejo celo ___. .._ > Potrebi otroške zaščite. Do le- delavec ali krnel,ae eme bojeva- ti bojo proti možu. kateremu je po zakonih dražbo podložna. Ona pHI z možem vi ste vrste, biti rs z njim kovrodne ia so ajkn. roko v ro-boriti so oocijallotlten dru-red, kateri adino more pri-I svobodo In pravico tudi ženi. a klima d j volj, oo ae »»on IlBglEKflFa Mik aakoilHMwhl^^l» to su* * Sedsj pa so naredi W iajkmožu in trt&âi^lm* iB6rf¿B0 koMC "Kotlfašioti- SPf * " ' - Čnemu in protiiUlíjanskemt|•, o, da to niso pravice eaakovrod- ; tà^Êm m nega človeškega življenja. Taka, delovanju v Kopru. Raspuššo-ns oo bila te dal vas italijsasks katoliška društva, ker so vos proti režimska. "Popolo" in "»0-oolo" SU ss globoko oddakatta. Je .padel udarec na zadnje sih trdijo, da je v Primorjs vos fašistično, pa kar naenkrol beležijo zopet popoterske ia komunistične pojave, nevarne is* šizmu. Pod pepelom tli viea . • » sorsča v šoleanISkem ra, . Blizu Sv. Lucije popravljajo železniški tir. «o je šel delavec G. Monarl skozi želoShifti , jo privesll os njim So-vlak la gs podrl na Ma. so neerečnega Monarija docela zmečkala. Maracckl. Istrski poHtlial tajnik, In poslanec Mrsah (Mrak) so je dolgo čsoo obelsv. ljsl s Izpremembo svojega priimka Slednjič se je ojunsčil In gospod Mrak ae Imenuje sedsj Marran hi. P»avn opoks je ta priimek kakor oni tržaško» fašističnega tajnika i obolli-OIgHI SU pa že lepše "baiterska" priimka Mrsk in Kobal. Pa 14 letih se je vrnil is m-*ega ujetništva Istran lakra. LeU I tli. je| aka vlada S0XM0 avstrijskih vo-Jakov ns Kitajsko, kjer se delali po tovsraab pod policijskim nadzorstvom sa malo plešo, fckra je pobegnil z nekimi oaa-jimi tovariši. Pravi, da Ji aa skrajnem letaku Se precej ljudi, ki oo * m vrniti. ie nadoknadi zavarovancu vsa- 0 zgubo, «kodo ali nezgodo, ki bi so pripetila v slučajih, navedenih v pogodbi. 1 Imamo dokaze, da so etafc» davni trgovci v Daljnem vzhodu poznavali neko jako primitivno obliko sa varovan j a proti gotovim vrstam zgubo. Oni so prevažali svoje blago potom kara-yan do pristanišč ob Sredozemskem morju, od koder so se morju razpečevali po zapadu (h praktlciralt ao neko vrsto zavarovanja, da se zavarujejo prod zgubo blaga na poti. Kako je to bilo, natančno ne vemo, ¿1 gotovo je, da jo aeka vrsta zavarovanja obstojala že pred 2500 leti. Pomorščaki oo prevzeli ta način zavarovanja od karavan, ln tako se je rasvll način zavarovanja, ki je znam pod Imenom general average. To pomorako zavarovanje ao trgovci otoka Rpdos razvili do popolnosti, In Grki in Rimljani ao ga tudi prevzeli. Ta vrsta zavarovanja so jo nanašala le na zgubo za časa prevoza. Zgodovinski zapiski o kasnejšem razvoju zavarovanja popolnoma nedoatajejo do 12. stoletja, iz katero dobo imamo zgode-vlnsks prepise o zavarovalnih pogodbah italijanskih trgovcev. Še vedno edini način zavarovanja je bilo ono za škodo tekom prevoza blaga. Razni srednjev-ški cehi aH obrtniške organizacije oo sicer imelo neki sistem vzajemno pomoči, ki pa nI bilo zavarovanje v pravem zmlslu besede. Ako Je članu hi&a zgorela in jo al mogel sopet zgradi ti, so mu morali drugI sočlae pomagati. Ako pa je imel zadostna sredstva za ponovno gradnjo pa pomoči ni dobival Drugo zanimivo sredstvo, ds Ss PomeÉr 'oIkodovanre, kateri sistem je bil jako v navadi v Evropi, je bilo takosvaiio cerkveno pismo ali kraljevsko pismo. Ako je človek trpel škodo radi poSarja ali pogina živi-eli radi kake velike nezgode moral Razložiti svoje stanje P prod poklicano oblastjo. Ako ao tem po preiekavl našli, da js l^f^jt^^l JR^H*^® t^t le M ln {itt 11 pomoči, dodajali oo mu tako pismo. To pismo se je potem prehitelo v eerkvah, in nabirali se ss miloščine. Tudi v Združenih -M- - ---S- M. — Lil — m g Immm i maAa ^^^Bg (Trta r mi je on ta nacm pomoči v rabi v ranih kolonijainlh čah-sih. Resnično zavarovanje proti ognju je bilo oenovano na Ali MIAŠUa^M ---.SSS--------mtei«a mm giessem po ven nem posorju v Londonu I. 1S6S. Od tega dne datira zgodovina In nsdaijni ra» voj zavarovanja proti ognjut Dasi Jo bilo zavarovanje na Živ-Ijonje v praksi eele stoletje pof prej, vendar je prišlo do usjalt ne Ustanovitve te <4>!tke zavor» vonja ns Angleškem So le | j je bil potom veli» Zavarovanje oo deli v petero skupin. Po redu. kakor oo ae razvila, zavarovaaje so sleAešo vrste: Pomorako," proti ognju, na živijsaje, proti nezgodam ln jamstvo (surety). Pomorsko zavarovanje (marine insurance) jo oaa vrsta zavarovanja, ki ao omejuje na škodo, ki naotaaojo valed vzrokov na morju, t. j. zavarovanje se izplača, ako se je blago Izgubilo ali poškodllo u časa prevo» za na morju. . Zavarovanja proti ognju (fire insurance) pokrivajo zgube, povzročeno po "sovražnem" ognju. Tako na pr. ne Izplačuje se odAkodnina, ako kruh zgori v pe^i Ako pa ogenj v peči zažge predmete okolo peči, tedaj oo govori o sovražnem ognju in zavarovanec ima pravico zahtevati odškodnino. Zavarovanje na življenje (life Insurance) oo izdajo proti pre-rani smrti. V svojem začetku in akosl nekoliko deeetletlj to jo bil edini način zavarovanja Življenja. Police so so izdajsle ln izplačevale le v slučaju smrti, Kasneje pa ao uvedn tudi druge oblike, kakor "fndowment poll-ey", v katerem slučaju sa varovanec dobi vsote, aa katero je zavsrovsn, po preteku gotove dobe (10, 15 ali 20 let) oziroma, ako poprej umre, dobijo dediči takoj vso poamrtnlao. Na ta način se je zavarovanje kombiniralo s štodnjo. 4 Zavarovanje v slučaju nezgode (casualty Insurance) jo splošen izTaž. kl vsebuje vso vrsto zavarovanja, ki niso zapopa-done f v prejšnjih bblikear Ta dol zavarovanja vsebuje kakih trideset raznih oblik.' Mod glav-piml so avtomobilska zavarovanja, zavarovanja za dolavzke nezgodo, "liability" itd. rTudi peka ter« manjše vrste spadajo med "casualty insurance", kot zavarovanje proti vremenu, zavarovanje izložbenih šip, parnih kotlov itd. Kar ss tiče zavarovanja proti nosgodsm delavcev, jo Isto zakodlto uvedeno v 48 državah, nekje je obligatorno, rtekjc pa, ako stranke tako ho-t# zmagali, s nami je »log r y In tam na vzhtaiu je na vitkem mlnaratu krlšal hodža; "Bog Jo velik In mogočen, nI Boga razen njege, nI preroka razen Mohameda. ZMrsjU SO V božjem kraljestvu, na kraju pra-vice! Prldlt« pod streho večnega «vellžanja, ker ml bodomo zmagali, z nami je Bogt" . Na sevsru so se bHIŠale nemške čelado In na njih napis: "Oott mit uns." Ne Jugu pe Jo jftsžjanski pc«> blagoslavljal o-rož j« za «rečno zmago, f Prod mesnico so atole dolge kolone, eele noči, notni udje ao trepetali v mrazu, stara mamka se je zavijala v raztrgano režo, v postelji po Je klel debeli meeer nad ovejedjo, ki mu ne de opati krotkih deeet ur. Pekovi prašiči oo jedli bel kruh In v trafiki > lizal mleko pee—ee otroke in starke gs nI bHo, Zvonov« so prelil! v topove In sredi krebotO j« plsvala bela ž** no z ono semo besedo ne ustnih: «PA R"—-mir s teboj . .. Deset let j« minulo. % Sneg leži po travnikih In pl« ninab—mrzlo je In težka oblačna odeja viol v zraku. Modi« postava padajo In i itsjsjs, ter s« kopljejo prenočišče v šs éem ložu, ki ga veeijo Is dvora Raztraani otrosí begajo po alleah, ter prosijo kruha. Nič oo nI spremenilo, le deb«iega mesarja In p«ka je viel hudič. Bela žena oe jo vrnile Iz poljan la poljublja po prodmeetjlb. TuSae misli so me obhejele oh desetletnici osvobojeajo — asd maao pa je divjal nI pendsrok *, * NAROČIT* SI KNJKJO 0ÜOVBNCL" Jai • "Kje stanujete?" "Nikjer" in vir "Njemu FARMA NA PRODAT* • •• - ,* . . L—^ . Proda m 160 akrov obsegaj» + če farma v največjem 3 ^ I go vnem polju v MonUni. z, JJnadaljna pojasnila se obrnit« tt • lastnika: R. Cvelbar, Box 13 I ^^^BHfeiii (Adv,) 1 KJE 8E NAHAJA. J Alojz Laginja? Pred dvemi \m Z ie «g* n» 8°45 »uperior av, y* zanj, naj mi naznani, ako bi \ I F f®*®*» n^J se mi jc na naakw: John Valinčič, Bc i fu battoo. p*.—(Adv.) bolezni •» «trt «® tfMll M tlak, «•ti. imUKI im »lini * I •• T®*4*1- , ttl MUWIoatl.; Nut»-To»» »«* Murnarju. « All ate le naročili ProareU i Mladfnalri list svojemu pri jata ki ga sa aud denar lahko poilji Člani m članice S, N. P. J. ' l':yp fledal lahka laMte i w ■ •• 'miši' 1 ■ *jfl|HHQS!PPMF '•JmSSHHSSHBr¿/vPSP^^U^P* Š- '> >« i T • ,. . tjf Ust Prosveta vsak dan sa eno lito k knjige AMERlMt 8LOVEN<^ Vredne «5.06-3®! nam poiljete bres odbitka svoto $7*80. AH pa tri |knjige: SLOV.-ANGLB8EA SLOVNICA, **S4M $2.00, ZAKOIf BIOGE« NEZIJE, vredna fUO, ln PATER MALAVEN. TURA V EABARETO^ tgdna 11.50, sknpaj vrednost $5.00 In dnevnik "FSSavetn sa eno leU llpMo $7.86tf , 'tnf* Te velja sa Om «. N. P. j. sa vse stare In asfe *sročnlk* No Osni pls- VgS čajo fft.00. % ggjP Lahko dobite pol leta dnevnik Prosveta to KIMWMIWimlllWW'«' VODSTVO-¡TISKARNE APEUR4JHL ČLANSTVO & N. P. J-, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI S. N. P. J. PRINTERY Hmela. Mlada novaporočenca sta aklo- Znan veeeljak ee je poročil ia * ***** prenočila v hote- na«lupil a svojo mlado leno to- ^ kjer je bil mol le znan gost nitovanjako potovanje. Med pet- Ko sU se pri vraUrju sglaal- Jo je pričel tudi ne Dunaj, kjer le, je menil vratar: "Oproetite. je tvoječaano kot vteokočolas «ospod. 1 t enakim «premetvom prebil marsikatero veeeto urteo.[yo nailh policijskih gredplaih