60. številka. V Trstu, v soboto 27. julija 1889. „E D I N O S T" izhaja dvakrat da teden, vsako sredo in sofcoto "h 1. uri popoludn« „Edinost" stane: za T86 leto gl. 6.— ; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 26 „ Posamično Številke se dobivajo v pro-dajaliiirnh tobaka v Tntu po t» nov., ▼ Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročje brez priložene naročnine m upravniatvo ne osira. EDINOST Oglasi in oznanila HO račune po 8 nov. vrstica v petitu ; za naalove t debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. »o račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in insorate prejema upravništvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V ••linoit J« inoSi, VABILO k IV. redni veliki skupščini DRUŽBE SV, CIRILA IN METODA n a Ble du četrtek dne 8. avgusta 1889. Y8pored : I. Slovesna sv. maša v cerkvi Matere božje na otoku Blejskega jezera ob 10. uri dopoludne. II. Zborovanje „pri Petranu" ob 11. uri. 1. Prvoinestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nad/.orniŠtva poročilo. 5. Volitev*) jedne trotjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje družbinega vodstva: dr. vitez Blei-! weis pl.TrsteniŠki, Gregor Einšpieler, Josip Žičkar in Anton Žlogar. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). 1 Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, 24. julija 1889. Prvomestnik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Svetec. Opomnja: SI. uredništva naših listov uljudno prosimo ponatisa tega vabila. *) Iz § 16. gl. pravil: Vsako leto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa so volijo vsako loto iz novič. Iz § 14- Veliko skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovno pravioo: . . . b) pokrovitelji: c) ud jo družbinega vodstva; d) udje druž-binega nadzorništva; in e) podružnični zastopniki. Število podružničnih zastopnikov so ustanavlja tako, da je na VBacih 50 družbenikov en zastopnik; vender pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imoti. Iz § 15. Podružničnim zastopnikom je dovoljeno, pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov. Premišljevanja. n. i Letošnje dečelnozborske volitve bo sicer pokazale, da se ljudstvo vedno bolj zaveda svoje narodnosti, tor da predpostavlja narodno zavest svojo gmotnim PODLISTEK. j Konec neznanega pesnika, i Spisal Zup&neo Ivan. ' (Konec.) Naj bolj si ga ujezil, ako si ga vpra-1 dal kako je prodajal svoje pesni. Suho telo se mu jo stegnilo; žareči očesi ste mu izstopili; z rokama je dvigal po zraku in iz ust se mu je usula kopica j psovk! j Njegovih pesni ni hotel nikdo kupiti, i Bil je tudi pri pokojnem Einspielerju' ter mu jih ponujal. B aga du^a mu jo podaril forint a pesni seveda ni hotel kupiti. „In kakšno mi je povedni ta Ein-spielor! — Vaše pesni neso ».lovenske! — Tako mi je rekel! Korošec me bo učil slovenščine ! Korošci še slovenski no znajo; njih jezik je mešanica!" Tako je bruhal iz sebe Kančnik. Leta 1875. so jo zadnjič prikazal v domačem kraju. Božični večor leta 1870. je. Sneg pokriva zemljo skoraj meter na debelo. Mrzla burja piha. Gorje človeku, ki mora biti zunaj. Slabo razsvetljeno ulice v Beljaku so mrtvo prazne. Žive duše ni viditi. začasnim koristim. Osobito v Istri se je letos pokazalo nasprotje mej kapitalom in stranko ki je vzmogla se vzdržati na prestolu toliko stoletij, in med narodno zavestjo, ki vedno bolj prošinja celo v najnižje stanove našega naroda. Pojedine glasove so plačevali naši nasprotniki po nekaterih krajeh Istro celo po 50 for. ne da bi jih mogli pridobiti! Vsa premetenost laška ni vzmogla ničesa pri jeklenih slovanskih značajih. Lep dokaz, da se zavest vedno bolj širi ter zapušča nesramna podkupljivost in nemarnost. Tudi Dalmaciji se je pred leti godilo kakor Istri. Leta 1861. je pisal hrvatski domoljub govoreč ob odnošajih Dalmacije, ki je večinoma slovanska, da ni bilo tedaj v njej niti jedne šole in hrvatski jezik se je povsod zaničeval in potiskal v kot. V zadnjih volitvah izvolila je Dalmacija 35 slovanskih poslancev in samo 6 nazovi-Lahov. Ista sprememba ne mora vršiti tudi v Istri. Pred nekoliko leti ni bilo slovanskega zastopnika v poreškej zbornici, a letos jih bodo sedelo 11. Začetek je vedno težek, ali pravica se mora zgoditi. Omenjali smo zadnjič liberalcev ali radikalcev, in konservativcev ter se izreki1 za prve, ako so narodno odločni ter pred vsem tirjajo popolno jednukopravnost našemu narodu z ostalimi. O konservativcih, v pravem pomenu besede, pri nas na Primorskem no sme biti niti govora. Čemu pač ? Saj sti si tukaj v laseh dve narodnosti povsem nasprotnih teženj in prepričanja. Nedavno smo imeli v Trstu takozvano „konservativno stranko" čije stvarnik jo menda bil vpokojeui namestnik. Osnovala se jo z namenom upreti so skrajnim terjatvam liberalaške stranke, na čelu jej družtvo „Progresso". Ali česa je pridobila P Polagoma so njeni udje kapali iz njenega naročja ter se pridružili — horribile dietu — uprav nasprotnikom ! To spremembo smo opazili tudi med Italijani v Istri in na Goriškem, koji vsi se a priori spoznavajo pristnim Lahom in zastopajo skrajna laška načela. Ali, še tedaj, ko je ta konservativna stranka še obstajala, nesmo si bili tukajšnji Slovenci nič na boljšem — česa bi smeli pač upati sedaj od teh naših nelojalnih nasprotnikov P Druzega ne, nego gotove pogube kajti nasprotniki obsedeni so vsi, bodisi konservativci ali radikalci, z nekako italijano-manijo. Povsod, celo v čisto slovenskih krajeh, vidijo ti potrebo laščino in itali-janstvo sploh. I ' M Tega jim iz trdovratne butioe ne spravimo, ako jih v odločnosti ne posnemamo ; vsak kompromis veljal je v našo Škodo in njihovo korist. No mojmo tedaj se jim pustiti upljivati ; Italijani uvidevajo v svojih borbah svoj sum m um utile; zakaj bi tudi mi ne iskali uprav v deželi, v deželni zbornici, uradih in šolah, koristi našemu narodu P V tem smislu morajo biti primorski deželni in državni poslanci liberalni in radikalni ter ne dopustiti sovražnikom do sebe. To ualogo so si prevzeli tudi novoizbrani zastopniki Istre in gotovo bodo s tem ravnali v smislu in po željah svega naroda, ki jih jo odbral v svoje zagovor-uike in poslance. Skrajna je v mislih in potezanju proti nam so boreča stranka, odločni bodimo tudi mi in uporabljajmo ona zakonita sredstva, katerih se poslužujejo oni. — Kakšen je pa prav za prav namen konservativcev na Primorskem P V deželah, kjer biva le jeden narod, nastajanje konservativcev je nekako opravičeno kajti neumestno je razdirati to, kar so drugi postavljali z mnogim trudom in potezanjem. Ni čuda tedaj, da se nemški narod v čeloma nemških provincah ne ogreva za ra-dikalno ideje ampak rajši se oklepa prejšnih. i V deželah pa z namešanim prebival- stvom je temu povsem drugači. Tu ne moremo razdirati česar še nemamo, moramo pa podirati v tla lahonske in nem-škutarBke utrdbe, koje prete našemu narodu s poginom ; siljeni smo biti radikalnim in liberalnim kajti konservatizem bi naznanjal narodno smrt. S konservativci — drugonarodnimi — so nam tudi ni možno bratiti, kajti istih prav za prav ni. Z volkovi se borno jagne ne sme bratiti kajti raztržejo je. Čemu nam je tedaj posvetiti naše sile P kako nam jo postopati P Še neka druga stranka obstoji mej narodom kojo zovejo — klerikalno. Stranka je to ki se bori za verska načelu, ' za povzdigo in poveličanje cerkve in za gospodstvo. Nahajajo se nekateri ljudje, ki v vse in povsod mešajo politiko, enako so tudi, koji povsod vtikajo vero misleč, da je v nevarnosti. Mi nočemo s tem omenjati domačih razmer; klerikalstvo, | kakorsnega nahajamo v Neincih, na Laškem itd. pri nas nema smisla niti namena. Vsi 'smo monj ali več odločni katoliki, veren je naš narod in nikdo — »ko hoče delovati v smislu narodnega programa — ne sme v tem narodu spodkopavati vere in zaupanja v katoliško cerkev. Prašamo tedaj : Čemu pri nas klerikalno stranko P Navadno in samo ob sebi umestno je, da tudi ta stranka, kakor vsaka druga, | ni brez strasti. Ni jo stranko brez strasti. Drži se navadno strogo konservativnih načel in lastne so jej večinoma strasti ( konservativcev. Da jo pa konservatizem pri nas pogubonosen, povedali smo uže. i Mi si želimo zmernih in previdnih radikalcev, ki bodo v narodnih stvareh i odločni in neupogibni, možje namreč, ki . bodo vso svojo silo posvetili narodu, nje-1 govim težnjam in potrebam ter tirjali od { vlade in od nasprotnikov, da so nam pra-t vični ter nam dovole, kar oni uže davno uživajo. Ura bije polunoči. Kdo je človek, ki koraka sedaj o tem času proti dravskemu mostu P Napravljen je slabo poletno. Obraz mu je upadel, oči mu divje žare; pri slabej rasvetljavi viditi ga je tem straš-nejšt-ga. Roke tišči v hlačnih žepih in trese se po vsem životu. Prišodši blizu mosta, usede so na kamen ter tako milo zaječi, da bi se smilil kamen! Solze mu polijejo medli obraz. Trudno glavo podpro z rokama in milo ječć sedi nekaj trenotkov nepremično. „Moj Bog! to je hudo, to je hudo! . . . . Ta svet! . . . Odločil sem se delati in delal sem kakor sem znal. Ako gospodar ni bil zadovoljen z menoj, kaj morem jaz za to P Dela se nisem učil niti sem ustvarjen za delo .... spodil me je! ... _ Uže štirinajst dni je minolo odkar sem se najedel do sitega. Neusmiljeni svet! Prositi je prepovedano, a jaz rnrem lakote ... Da bi bil vsaj v domaČem kraju ! Kako jo bilo pred leti o tem času doma, ko so bili živi še ranjki oče! Vsega dosti so nam donašali radodarni ljudje sedaj pa nemam ničesar za pod zob. Hu, tu me zebe. Kako sem lačen! Da bi imel vsaj požirek žganja, da bi me ogrel želodec! Žepi so prazni in jesti nema. Kaj je pa to? Kaj jo trdega v telovniku? — To nesrečno pesni! Ila! ha! Čemu bo mi sedaj ti nesrečni Btvori za koje sem se toliko ukvarjal; druzega ini neso donesli nego lakoto in zasmehovanje. Nehvaležni narod! Vzeli bi je bili, pač, moje pesni — zastonj; jaz naj bi pa stradal! Slišal sem, da se je godilo mnogim velikim pesnikom tudi slabo. Še le po smrti so jih poveličevali. Mene bodo menda tudi. Toda kaj koristi to meni, ki mrem sedaj lakote P čutim, da je z menoj pri kraju. Maščevati se hočem nad nehvaležnim narodom!" To zgovorivši izleče neznanec precej debel zvezek iz telovnika. Uničiti hočem te stvore svojega duha! To je težko! .... Pritisne zvezek k ustnicama. Gorko solzo polivajo njegovo preljubljene pesni. Nič ne pomaga pokončati jih moram, ali še žveplenico nemam, da bi je sežgal. Ugrel bi si vsaj otrpli roki. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v C,št. 2H. Vsako pismo mora biti frunkovano, krr nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi so ne vračajo. To bi bil prvi in zadnji dobiček za mojo pesni! — | Nekoliko časa drži zvezek krčevito v rokah ter ga poljubuje. Na to so odkrije ' ter položi svoj umazan in pomečkan klobuk na koleni. — Mane si roki in mrmra: i „Zdaj pa na delo!" — List za listom, : strgan na drobne koščke pada v klobuk. ' Ko je strgal zadnji list zaječal jo milo: Vso je proč, vso ! Pesmi moje, hčerke mojega srca! Kako mi jo živeti brez vas? Vzdigne so ter vrže klobuk z vsebino vred čez most v Dravo. Ila, za vami hočem, pesni moje, za ; vami v mrzli grob! Sam ti, nehvaležni narod si kriv, da poginem jaz in moje | ljubljenke! — Vos je bil iz sobe; krče- 1 vito je stisnol pesti in zobe, zamižal in dvignivši se čez mostno ograjo strmoglavil v deročo Dravo. V tem prihiti mestni stražnik, ki je uže dlje časa opazoval neznanega moža a , bilo je uže prepozno. Slišal je samo padec v vodo in nerazumljive glasove. \se zopet potihne. Mrzla Drava vali se počasi daljo. — Drugi dan izvlekli so pod Beljakom iz vodo truplo neznanega moža. Bil je Josip Kančnik. telji pa nemajo dosti srede. Narod jim ne da govoriti. Vodja Ircev g. Parnell je izvoljen častnim meščanom v Edinburghu. Mesto mu je podarilo prekrasno diplomo ter ga je povabilo naj pride mej svoje someščane. Parnel je bil navdušeno sprejet. Na kolodvoru je čakalo častnega meščana nad 16 tisoč ljudi. Tudi Gladstone mu je poslal pismo v katerem pravi, da je Parnel največja podpora konservativne stranke. Parnell upa, da pribori Ircem samoupravo. Domače vesti. Izpit v šoli in v zabavišču družbe sv. Cirila in Metoda je bil danes. Izpita se je udeležil odbornik glavne družbe g. Ivan Hribar iz Ljubljane, načelništvi obeh tukajšnih podružnic in mnogo roditeljev mladih učencev. Obširnejše poročilo prinesemo prihodnjič, za danes konstatu-jemo, da je v obeh učiliščih dosežen lep uspeh. Za podružnico sv. Cirila in Metoda so nabrali odborniki „Del. podp. družtva" v seji od dne 25. t. m. v spomin druge obletnice smrti pok. predsednika g. Viktorja Dolenca 4 gl. 34. Družbi sv. Cirila in Metoda darovala je ženska goriška podružnica zopet 110 gl. Živile požrtvujoče se vrle goriške Slovenke ! Vivat scquens! Vabilo na občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, kateri bode dne 28. julija 1889. ob 5. uri pop. pri sv. Ivanu v hiši podpredsednika g. Štefana Nadlišek „Via S. Cilino" s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo zapisnikarjevo o druž-tvenem delovanju. 2. Poročilo blagajnikovo o denarnem stanju. 3. Volitev na-čelništva. 4. Volitev enbga zastopnika k veliki skupščini. 5. Slučajni predlogi. 6. Upisovanje novih udov, ter pobiranje druž-tvenine, ako jo bodo kdo isti dan hotel plačati. NaČelništvo. „Pevski zbor delalskega podpornega družtva" V Trstu bode pel pri veselici v Divači sledečo pesni : Iv. pl. Z a j c : „Jurišičeva poputnica" ; Forster: „Sokolska" in V i 1 h a r : „Bojna pjesma". Za izlet v Divačo so je uže priglasilo mnogo pevskih družtev od vseh stranij. Tudi iz naše okolice udeleže se te izredne slavnosti vsa pevska družtva. Pevsko družtvo „A d r i j a" bode pelo nastopne pesni: „Pozdrav Samoboru", „Hrvaticam", „Danes tukaj jutri tam". Izleta V Divačo udeleži se tudi pevski zbor iz B o r š t a in bode pel naslednje zbore: Volarić: „Za domat ali pa „Primorski stopaj" od P. Pelicona. Kakor se sliši pridruži se temu zboru godba iz Bnljunca in se vsi skupaj pridružijo tržaškim izletnikom na postaji Boršt. Levstikov spomenik postavljen je v Velikih Laščah na sredi glavnega trga pred cerkvijo mej šolo in županijo. Odbor je uže razposlal vabila za slavnost, ki bode 11. avgusta. Kedor se želi vdeležiti banketa naj javi to odboru do 3. avgusta. Cena za kouvert for. 1.60. Slovensko pevsko družtvo imelo bode 4. avgusta v Celji svoj redni občni zbor. Popoludne bode sijajen koncert z jako obširnim in krasnim programom. Pri koncertu bode svirala vojaška godha. Narodna zmaga v Celju. Po silovitoj borbi kakoršne še ni bilo, zmagala je pri občinski volitvi celjske okolice narodna stranka v drugem razredu z 48 proti 46 glasovom ter s tem dobila večino v obči-skem zastopu, navdušenje volilcev neopisno. Živeli vrli volilci! Naprej ! Gospoda Gangl-a, ki je naredil model Vodnikovemu spomeniku, pozval je vladika J. Strossmayer, da izvrši neko kiparske delo za katedralo. Tržaški mestni zbor je menda šel na počitnice ne da bi bilo kje to objavljeno Mestni očetje so večinoma pobrali kopita na prosto za višjimi državnimi dostojan- stveniki. Radi česar volitev v mestni zbor nn bode še do prihodnjega septembra ali oktobra. Ceste po okolici pričajo po zadnjih dežjovih jasno v magistratnem turškem gospodarstvu. Razorane so, da je groza in pri vsem tem se magistrat za njuno popravo nič ne zmeni. Dobrih cest nam je potreba v okolici, ne pa italijanskih brez-potrebnih razredov, gospoda v mestnej kolibi ! Gospodarsko družtvo v Skednji bo imelo izredni občni zbor dne 11. avgusta po drugi sv. maši v gostilni gosp. Josipa Sancina-Nemec. Razpravljalo se bode o družtvenera nepremakljivem premoženju. Smrt. Predvčeranjem je preminol v Modlingu pri Dunaju oče tržaškega finančnega ravnatelja, ministerijalni sovetnik Georg Plenker v 95. letu svojo dobo. Iz Pićna poročajo „Nači SI.": „Dne 15. t. m. so dali naši italijanski osreči-tetji novih dokazov, da ne zaostajejo za pazinsko in porečko fakinažo, ki navaljuje na cesarske službenike in narodno našo duhovščino. Tega dne so je zbrala pri nas posebna komisija, poslana službeno iz Pazina, da razvidi in preceni škodo, nanešeno od velike vode našemu polju in senožetim. Ko je ta komisija zvečer odhajala, spremili so jo naši kulturaši z divjim tulenjem in žvižganjem!" Evo vam zopet prinosa k zgodovini „dedovske kulture" ! Opomniti moramo, da prouzročitelji teh nemirov so zgolj pristaši italijanske stranke reda. Našim delalcem. „N. SI." pišejo iz Carigrada, da se bodo kmalu počela graditi železnica v Malej Aaiji od Ismida v Angor* namreč proga skoraj čeloma kamenita dolga 470 kilometrov katera mora biti izvršena do I. 1892. Pokrajina tamkaj je zdrava in zaslužek tudi ne prav majhen. Kdor bi želel se pobližje seznaniti, radi mu prijavimo naslov našega prijatelja. Turska železnica. „Fremdenblatt* piše, da se je v Trstu osnoval odbor, ki si hoče vse prizadeti, da vlado prepriča o nujni potrebi nove železniške proge iz Trsta čez turske planine. Ta odbor jo v tesni zvezi s trgovsko in obrtnijsko zbornico tržaško, ki jo odločila storiti potrebne korake v obeh zbornicah, da dovoliti to novo progo. Trgovinska zbornica hoče pa tudi s tem uplivati na merodajne kroge, da zaprosi vse trgovske zbornice na južnem Nemškem, da se tudi one zavzamejo za to stvar ter pospešijo, izvršitev tega železniškega načrta. Pametnejše bi pač bilo, da se trgovinska zbornica potegne zato, da se popolni mreža državnih železnic, da so do/ida proga Herpelje Škofja Loka ter na tak način zveže Trst z Dunajem. Ta proga je za Tržaške trgovce, ki so do sedaj navezani na drago južno železnico, neobhodno potrebna. Skrajni čas je, da se propadajoči trgoviui priskoči na pomoč, da se jo reši monopola južne železnice ter jej da kolikor mogoče cena prometna sredstva. Nov namestnik se menda no bode še imenoval. Isto se /godi menda še le ko bode zasedanje deželnih zborov končano. V Trstu zadnjega pa niti še nemamo. Lahonl V Istri ne bodo menda mirovali. Njihovi organi se ustijo, da uničijo volitev treh novo izbranih deželnih poslancev, da se s tem prepreči, da si izvolfe istrski Slovani v deželnem odboru jednega člana. Upamo pa, da se jim »podtakne ter jim vsa njuna »egacija ničeear ne pomore. Hudič v sili res mušico žre! Bodoči deželni glavar v Istri. Imenovanje tega dostojanstvenika je menda blizu. Razni dunajski in primorski časopisi jo različno razpravljajo ter imenujejo kandidatom naslednje : Dra. Campitelli, viteza Conti, dra. de Franceschi in dra. Amoroso, Italijanski Časopisi tirjajo moža, ki bi bil energičen zastopnik italijanske narodnosti v poreškej zbornici ter bi se zajedno upiral slovanskim težnjam brez obzira in odločno, kakor so je to godilo zadnja leta. Najbolj si pa žele dra. Campitelli-ja. Je-li Zveza z konservativci nam ničesa ni koristila — na Primorskem — da, škodovala nam je. Pot nam je odprta k drugačnemu postopanju. Politični pregled. Notranje dežele. Uradni listi dunajski in peštanski prinesli so od cesarja potrjene zaključke delegacij. Iz teh je razvidno, da znaša vzajemna potrebščina v proračunu za leto 1890. 129,351.708 gl. Za zasedene dežele dovoljena je svota 4,370.000 gl., doplačilo za vojni kredit 1888, leto 2,674.000 gld. K proračunom za 1888. in 1889. leto truba doplačati 561.386 gld. Delegacije so torej dovolile skupaj 140,957.094 gld. kreditov. Ker jo pa zaključke delegacij cesar užo J potrdil, začela bode vojna uprava izvrše- , vati vse one načrte, ki morajo imeti pred ' izvedbo potrjenje delegacij. Prvo bode! premeščenje povelju i stva 10. kora izBrna v Perzemisl na Galisko. Znano je, daje to . menda največja trdnjava ne samo v Ga- j liciji, ampak v celi državi. Vojna uprava i si je mnogo prizadevala in potrosila mnogo j milijonov v to tvrdnjavo, ki je sezidana: po vseh pravilih novodobnega utrjevanja. , V tej trdnjavi je prostora za silno vojsko , in je uže v mirnem času največji tabor prori Ituaiji. Perzemišelje srdišče mnogo družili trdnjav in trdnjavic, zatorej je prav logično, du je tja premeščeno korovo po-veljništvo. Brno je zelo oddaljeno od drž. meje, doeim jo Perzemišl blizo ruske meje. Temu premeščenju sledile bodo pa še druge vojne premene. Okraji drugih kornih po-veljništev bodo predrugačeni. Ob enem pa je izdala vojna uprava nurodbo, s katero , bode pehota in konjištvo pomnoženo. Volilni vspehi oziroma izgube še vedno dražijo razne nasprotujoče si stranke ter' so v listih so vedno na dnevnem redu. Klerikalci se se niso pomirili zaradi izgube na Češkem kar je zadene na Tirolskem nov hud udarec. Nemški liberalni in italijanski veleposestniki so sklenili mej sabo kompromis ter izvolili svoje kandidate v deželni zbor, pustivši klerikalne na cedilu. To je te se ve da razburilo ter očitajo liberalnim Nemcem, da hodijo z iredentovci, i da so družijo z državi sovražno stranko, ter da podpirajo njih prizadevanja glede razcepljenja Tirolske v nemško in italijansko. Liberalci zavračajo te besede s tem, da so klerikalci kar Črez noč preinenili mnenje o Italijanih. Dokler so se ti družili z njimi jim niao nikdar očitali iredentizma, sedaj pa govoro in pišejo drugače. Liberalni Nemci niso baje nečesa obljubili laskej stranki, katera je glasovala ž njimi, ker so jej liberalci bolj po godu nego klerikalci. No, naj besedičijo ti židovski listi kar hočejo, iz vsega se vidi, da hočejo sedaj povsod podpirati po duhu sorodne jim Italijane ; na Primorskem proti Slovanom, na Tirolskem proti klerikalcem, da še v Dalmaciji bi jim radi priborili zopet izgubljeno gospodstvo, kar je pa vse zastonj. Prav pravijo ti lažiliberalci, da so j si duševno sorodni z laško stranko. Česti- ' tamo jim na tem sorodstvu. Prepričani smo, da je to sorodstvo popolnoma in da ! se v vsakem vprašanji do pičice vjemajo, 1 posebno, kadar jim je treba pobijati slo- ! vansko, avstrijsko idejo zastopajočo stranko ' na Primorskem. Vlada pa to zlogo mirno ! gleda, kakor bi bila za njo Bog zna kako ] koristna. Ćas je, da se naposled predramij iz teh sanj ter sprevidi, od kod jej preti nevarnost! Vnanje dežele. B u s k i car pride torej prav izvestno prihodnji mesec v Berolin. Vsi nemški listi se bavijo s tem, a vidi se jim, dajo nič kaj ne veseli dohod carjev v nemško prestolnico. Silijo se mrzlo pisati, ker žolča svojega izliti ne morejo ter zatrjajo, da ta pohod ne bode imel najmanjšega političnega pomena, kakor ga ni imel pohod Viljemov v Gačini. Da Viljemov pohod ni imel posledic v politiki je danes pač vsakemu znano, no, predno se je podal mladi nemški cesar na potovanje, so nemški di-plomatje vendar le upali, da pridobe Rusijo na svojo stran. No to se jim ni sponeslo. Rusija jo nemškega gosta prav ljubeznjivo sprejela, nje politika jo ostala pa do pičice nespremenjena. Rusija se ni nikomu hotela zavezati, ohranila si je slobodne roke. Ruska diplomacija in ruske novine neso zato nikdar pripisovale pohodu cesarjevemu v Berolinu, kakor politično veljavo. Čemu torej besedičenje nemških listov, saj pač vsi vemo, da Nemci kuhajo na Rusijo neizrečno jezo, katero kaj slabo prikrivajo s posiljeno hladnostjo in ravno-dušnostjo. „Varšavski Dnevnik" je objavil te dni pogodbo mej Italijo in Nemčijo v slučaju vojske. Ako bi se vnela vojna mej Francijo in imenovanima državataa, ne mogla bi Italija napasti Francije od južne strani, ker je francoska meja tu tako utrjena, da z majhnim naporom odbije vsak napad ter lahko prizadene sovražniku neizmerno zgube. Tudi po Gothardovi železnici bi Italija no mogla poslati svojo vojske, ker bi jej Švica tega ne dovolila. Ostane jej torej še edina pot čez Brenner t. j. čez avstrijsko zemljišče. Italijanske čete bi morale zasesti Strassburg ter od tod začeti boj proti Franciji, od te stranij prodreti njih utrdbe ter marširati proti Parizu. Italijansko obrežje varovala bi v času vojne angleška mornarica francoskih napadov. Da bi Italija mogla napasti Francijo od morja na to še misliti ni italijanska mornarica, se s francosko ni primerjati ne da. Italija upa na pomoč Anglije. Ta b. pač varovala njena mesta ob morji, napadala bi pa ne. Milan se je torej povrnil v sredo v Beligrad. Dolgo so je pripravljal, večkrat je odložil napovedano pot, naposled se je pa vender ujonačil ter šel. Na kolodvoru ga je čakal kralj Aleksander, regent Protič, ministri, metropolit Mihajl, bivši metropolit Teodozij, več generalov in dostojanstvenikov, avstrijski, nemški in turški zastopnik. Milan je pre-srčno pozdravil svojega sina potem se je pa dlje časa pogovarjal z metropolitom Mihajlom. Rekel je, da ga veseli, da je zopet na Srbskem, kar mu priča, daje prijatelj njegovemu sinu. Kar je bilo mej njima, bode naj pozabljeno. Naposled ga prosi še blagoslova, kateri mu metropolit podeli. Občinstva se je bito prav malo zbralo na ulicah ter je Milana prav mlačno pozdravilo. Angležki listi so vedno dona-šali vesti, da se Milan povrne v Beligrad ter da hoče prevzeti zopet najvišjo moč v 9voje roke. Tako se ne vrača, kedor hoče zopet sesti na prestol. Radi verjamemo, da bi Milan t veseljem zopet prevzel vlado, no to ne gre tako lahko. Narod bi mu to zabranil. Da Srbi nimajo preveč radi bivšega kralja nam jasno priča to, da je moral vbogi Milan dvakrat odložiti svojo pot. ker je narod pripravljal demonstracije proti njemu in je vlada morala vse to silom zapročiti. Volilni boj na francoskem se jako lepo in ugodno razvija za republikansko stranko. Vsi poslanci in senatorji so prišli v svojo okraje. Bivši minister-predsednik Floquot je izustil te dni znamenit govor, v katerem vzbuja republikance k slogi. Na to je delal on kot predsednik zbornice in predsednik ministerstva. Republikanci morajo biti mej sobo popustljivi in se ne smejo tako brezobzirno pobijati, kakor se dela od nekod. Narod se mora varovati diktatorja, ki se mu vsiljuje, kajti ta bi ga gnal v vojsko, v svojo vojsko, kakor ga je gnal prvi. Govor je imel velik upi ji v na poslušalce ter je bil pohvalnu vsprej«t. Tudi minister Rouvier je : govoril z velikim uspehom pred svojimi .volilci. Iz državnih služb so odpustili I mnogo uradnikov, ki »o očitni pristaši | Boulangerovi. Ta je postavil v mnogih okrajih svojo kandidaturo. Njegovi prija- pa ta človek sposoben temu dostojanstvu ? Pred vsem je uže jako star in deloma gluh ; dosedaj se ni še nikjer pokazal veščaka in razumnika v političnih stvareh. Še celo mali Rovinj ni bil sposoben dobro upravljati, kako bi neki vso deželo ? Slednjič ne ume dr. Campitelli niti jedne slovenske ni hrvatske besedice terje hud sovražnik Slovanov, Mi ne vemo koliko resnice jena tej vesti ; bojimo se pa, da se to obistini ter nam postane deželnim glavarjem mož, neznalica in nesposobnež, koji se je pokazal hudega nasprotnika Slovanov, ki vendar učinjajo dve tretjini vsega ister-skega prebivalstva. Ako bode imenovan dr. Campitelli, znali bodemo na čemu smo in nadejamo so, da naši zastopniki v po-reškej zbornici store svojo dolžnost. IrredentistiČni odbor za Trst in Tri-dent. Zadnji dogodki nam jasno pričajo o navzočnosti v Italiji nekih burnih, republikanskih elementov, ki ob vsakej priliki ščuvajo ljudstvo na vlado in proti Avstriji. Osobito so jeze pene nad zvezo Italije z našo državo ter si prizadevajo spodkopati upanje in naklonjenost italijanskega ljudstva do te zveze. Če pa zamorca umivaš, vedno ti je enako — črn. Isto bo godi z nemirneži po Italiji. Tam doli še vedno tlijo marsikje, in celo v visocih krogih, one ideje, ki so pred leti navduševale Mladoitalijane na vojsko proti Avstriji Tedanje navdušenje veljalo jo sploh proti Avstrijcem, koje so . laški „prvoboritelji" tedanje dobe javno črnili in opisovali kot „divjake, okrutneže, barbare" itd. Dosegli so s tem vedenjem toliko, da se je Italija združila. Sedanji popularni prvaki, Bovio, Cavalotti, Imbriani in dr. so jim verni na-stopniki. Narod italijanski, odkar se je odtrgal od avstro-ogerskega oblastva, opešal jo gmotno in dirja velicimi koraki proti popolnemu propadu. Ne da bi italijanski polit, vodje jeli proučevati to vidno propadanje ter skrbeti za narodov napredek, izgubljajo se ti v abotnih demonstracijah in protestih, rovanju proti vladi in v očitnem nasprotovanju drugim prijateljskim vlastim. — Avstrija ima sicer še vedno zvezo z Italijo, od koje zveze jej gotovo ne prihaja korist — politični rovaši v Italiji hočejo uničiti to zvezo, hočejo pretrgati ^ prijateljske vezi Italije z našo državo. Čegava bode pa večja škoda P Brez dvombe na laškej strani. Či-sa so pridobili Lahi z njih neuljud-nim ravnanjem proti Franciji ? Nič druzega nego eolno vojno in — propad njihove trgovine. Isto bi jej lahko podarila tudi Avstrija in Italija bila bi fiaancijalno po-ražena. Prava politika veli, naj si nobena država ne nakoplje bez potrebe sovraštva drnzih držav; osobito pa naj bi se tega izogibala borna in sestradana Italija ter naj bi brez usmiljenja zamašila usta neumnim kričačem, ki joj spodkopujejo zaupanje pri druzih. Irredenta je na Laškem uže močna sekta, ki jo razširila svoje delovanje tudi v avstrijsko pokrajine. Ta naj bi se atrla in zaprl naj bi se tudi gobec onemu časnikarstvu v Italiji, ki Irrodenti »lepo služi in zagovarja njene čine. — Slavnej naši vladi bi pa od drugo strani priporočali, da tu pri nas nekoliko bolj na prste stopi domače j Irrodenti ki tako bez-sramuo sramoti avstrijski čut in povdi-guje irredentistične čine. Hinc illae lacrimae. Okrajni glavar g. vitez Bosizio je prepovedal namerovau koncert, katerega so imeli napraviti goriški Lahoni na vrtu pri Katerini v korist njihovega deJalskega družtva. „Indipen-dente« in „Corriere" j«ko ropočeta nad omenjenim gospodom ter izražata svojo bojazen, da jiw prep„vo tudi slavnost telovadnega družtva „Unione ginnastica", k. se nameruje prirediti prih. septembra. Goriške deželno vlade menda neso na to prepoved opomnili Slovenci ! Nemška iredenta. Akademično družtvo „Styria" v Gradcu je vlada razpustila, ker so njeni udje, nemški „burši", pri nekej pojedini koncem leta pevali: „Ileil dir im Siegeskranz". V Cerknem na Goriškem je dne 21. t, m. zapiral okna svojega stanovanja V. Ilavel kancelist pri okrajnem sodišču, pri tem pa zgubil ravnotežje in padel skozi okno na tla, da je kmalu za tem umrl. „Dom in svet"; št. 7. prinaša: Gomila; Črnošolec ; Pokojni gribeljski cerkovnik; Cigan je cigan; Gospodov dan; Slava Vodniku! (3 pesni s podobo); Dr. Gregorij Oglar (Carbonarius de \Viesen-eck); O spiritizmu; Strupene rastline; Matej Cigale — f-lovenski jezikoslovec; Slovstvo; Raznoterosti; Vadnica. — Natečaj. Začetkom prihodnjega šolskega leta je razpisanih več mest pomožnih učiteljev in učiteljic na mestnih ljudskih šolah v Trstu. Plača nd 360 do 420 gld.; učni jezik je laški. — Razpisano je tudi mesto zdravnika za okraj bv. Vid z letno plačo 700 gld. Toča je poklestila dne 24. t. m. vso okolico poreško. Nekatere kraje je celoina oklostila in uničila ves pridelek vina in sadju, ki jo tako lepo obečal. — Ubogo ljudstvo ! Jubilejna razstava v Pragi 1891 1. Prva obrtna razstava v Evropi bila je odprta v Pragi 1791 1. Češki obrtniki smejo biti ponosni na faktum, zato pa so sklenili dostojno praznovati stoletnico z novo obrtno razstavo, ki bodo v Pragi 1891. 1. Osnoval se je odbor, ki se jo čvrsto poprijel dela ter pridobil za to nakano največjo obrtnike obeh narodnosti na češkem. Posamične tvrdko bodo postavile vsaka svoj paviljon. V razstavi bodo cele tovarno : za izdelovanje sladkora, žganja, piva, stekla, porcelana itd. Posebno lepo bode zastopana strojna obrt. Znana tvrdka Križik postavi posebni paviljon, v katerem bodo razstavljeno najnovejše iznajdbe na elektrotehničnem polju. V velikanskem paviljonu za poskuševanje piva, razstavi 50 pivovarov svoje izdelke, kateri bodo tudi tukaj na prodaj. Nadjati se je torej, da bode to jako lepa in zanimiva razstava, na katerej bode dokazano, kako mogočno je razvita obrt na Češkem. Šolska m&tica češka vzdržuje dve gimnaziji, ono v Opavi na Šlezkem eno pa v Ogerskem Gradišči na Moravskom in 66 osnovnih in meščanskih sol in otroških vrtov. Vso te učne zavode vzdržuje ta velevažna družba v onih krajih, kjer je Češka narodnost v največij nevarnosti. Gimnazija v Opavi bode imela prihodnjo leto uže 7. razred, za dve leti prestopijo torej prvi maturanti na vseučilišče, da so tam pripravijo za samostalno delovanje na Šlezkem, kjer je čoska narodnost tako tlačena, kakor naša na Primorskem in Koroškem. Ta uzorna šolska družba deluje še le 8 let in je v tej kratkej dobi dosegla uže toliko uspehov. To ima zahvaliti samo probujeni narodni zavesti in vstrajni delavnosti češkega naroda. Delajmo tudi mi Slovenci po njih vzgledu, da dosežemo razmerno toliko uspehov, kakor bratski nam narod. Naše geslo bodi: delajmo vstrajno in dosledno ! Prikazen Matere Bolje. V sv. Petru pri Bolovaru na Hrvatskem se neki prikazuje božja Porodnica. Pred vsem se je pokazala neki deklici, ki je bila na polju ter jej izrekla željo, da so popravi ona podoba, ki stoji na oltarju v cerkvi sv. Petra, Tamošnji duhovnik je neki to storil. Od tedaj roma neštevilnega ljudstva na kraj prikazivanja, koji je deloma zaseden po dnevu in po noči. Necega krčmarja, ki je ondot vozil ter se izrekel nekako nečastno v tej prikazni jo fanatizovano ljudstvo napadlo ter umorilo. Minolo soboto jo bilo na mesti kacih 15000 ljudi, koji se vedno prihajajo čeprav je oblastuija to prepovedala ker pokazalo, da prikazni ni temveč, da je to izmišljotina onega dekleta. Nabralo se je užo 6 vreč denarja (?) in obilo druge robe, podob zagrinjal itd. da bi lahko naložil deset vozov ! Godi se namreč tako, kakor pri nas v Pliskovici na Krasu. Samo škoda je, da je ljudstvo šh talci* lehkoverno ter se morajo vojaci klicati na pomoč, da je odžene od krajev. Vse je bilo menda le izmišljotina krčmarjev, da so dosti vina razprodavali. jZandarji so jih več pozaprli in zadnje dni j doha ja le malo ljudi na oni prostor. Grozna nesreča. NekagoRpaje hotela , pripraviti mast za likanje parketov ; po nesreči se jej vname obleka. NesreČnica 1 , , ni mogla ugasiti ogn ja bežala je po stanovanju, domači so se silno prestrašili in ( prvi hip niso vedeli, kako jej pomoči. Ko | so prihiteli zdravniki, pogasili so sicer gorečo obleko, a gospa je malo ur poz-I neje izdahnila v silnih bolečinah. Dirke vozičev in fantičev priredi neko i podjetje na Buchlerjevem prostoru v ( Rojanu. , Izpred sodišča. IGletni nepridiprav Vincenc Gargiullo iz Trsta prirođen v Napolju vtihotapil se je 8. t, m. z dvemi drugimi v stanovanje gospe M. Grossi, ter jej odnesel nekoliko vrednosti. Baš je bil odprl neko omaro ter jo začel prazniti, ko stopi gospa v sobo. Mladi tat zbeži ;• žena za njim. Na ulici ga vjamejo stražniki ter odvedejo v zapor. Obsojen je na šest mesecev ječe, ker je bil uže dvakrat zaradi tatvine kaznovan. Sleparstvo na malej loteriji. 6. t. m. . dobil je nek Farkaš na malej loteriji j 448.000 goldinarjev. Ta vest se je blis-I koma raznesla po vsem svetu in marsi-: katera stara loteristka, ki uže vse svojo j življenje tuhta številke, z velikim naporom (in bistroumnostjo sestavlja „firme" zavi-| dala je Farkaša, da jo bil tako srečen ter mahoma tako neizmerno obogatel. Svota mu je bila izplačana na Dunaju, začela se je pa h kratu preiskava, kajti vsa stvar je bila zelo sumnjiva. Farkaša so j ujeli ter zaplenili izplačano mu svoto, i Pokazalo se jo, da je mož na jako fin način prekanil loterijski erar. Bil jo v zvezi v, neko vdovo Telkessy, kntero je poprej vedno podpiral ter z njo napravil načrt, ki inu jo pomogel do omenjenega . dobitka. 6. t. *m. prišla je Telkessy k | žrebanju ter privela s seboj svojo hčerko, ki je bila oblečena kakor deček iz siro-tišča, ki navadno vzdigujo številko. Pred žrebanjem pošljejo dečka ven in na njegovo niost.o stopi preoblečena hčeika Tel-kessyna. To je Farkaš uže prej naučil, kako mora ravnati, da vzdigne baš njegove številke. Deklica jo bila dobro izurjena in - sleparija se jo posrečila. S prva ni nikdo slutil, kako se je to izvršilo, a Farkašu vender ni bilo sojeno dolgo so veseliti svojo prefriganosti. Sleparija je ! prišla na dan in sedaj so uže vsi pred sodiščem. Ta velikanska sleparija, ki bi so bila lahko prav lepo sponesJu, privede ' morda slavno vlado do tega, da naposled odpravi malo loterijo, kakor so jo odpravile uže vse druge države, ker mej preprostim ljudstvom neti sanjo strast do ; igre ter mnogo revežev spravi v popolno pogubo. I Grad Meyerling, kjer sc jo usmrtil i pokojni cesarjevič Rudolf, se predela v ! nunski samostan. Dela neki dobro napre-| dujr'jo in meseca oktobra bodo užu uune i obljudilo nov samostan. Soba v katerej je ležal pokojni cesarjevič so spremeni v kapelico. Strašen požar bil jo v mestu Luiov na Kitajskem. 1200 ljudi je pogorelo. 400 jih je poginilo pod podrtinami. Pokonča-nih je 8700 hiš. V celem okraju je strašna lakota in divjajo grozne bolezni, vsak dan umrje na stotino ljudi. BospoMb hi irovmsle stvari. Delovanje v zvezi stoječih slovenskih posojilnic v 1888. letu. Poteklo je leto dni, odkar smo poročali o delovanji slovenskih posojilnic 1887. leta. Znotranji izkaz za leto 1888. kaže zelo pomenljivi napredek, zdatneji kakor 1887. 1. Napredek se ne kaže v skupnem denarnem prometu, tem bolj pa v množe-čih se združnikih, v višjih hranilnih vlogah in dosledno višjem znesku posojil. Izkaz denarnega prometa itak ni pomenljiv, ker se tisti lahko po volji zviša, namreč čo se podaljšana posojila dvakrat na leto sprejmejo in zopet izdajo, to pa ni efektivni promet in tako se ne bi smelo izkazovati. Če bi Celjska posojilnica take izkaze delala iinela bi prometa nad 3 milijone gld., v istini ga pa ima blizo 1 milijon gld., zato, ker stavlja v promet samo le novo dana posojila, ne pa tudi tiste, od katerih se dvakrat na leto plačajo obresti. Glavna stvar je torej stanje hranilnih vlog in danih posojil. Število združnikov pomnožilo se je od 13.289 na 15.297. To kaže, da segajo in si pridobivajo zaupanje posojilnice vedno bolj med ljudstvom, iu da ni zadružno delovanje masi narodovi nič več novega. Ker malone vse posojilnice dovoljujejo posojila le zadružnikom, mora vsak, kdor želi posojila, vpisati ne v zadrugo, kar je pametna in koristna naredba. Kajti kdor jo postal zadružnik, navodno ostane, h ko tudi poplača svoj dolg in po tem potu rastlo bode število za zadrugo se zanimajočih ter zanjo odgovornih členov. Posebno pa tudi zaradi tega, ker imajo take posojilnico velike olajšave pri davkih. Zatoruj moramo tukaj očitno grajati posojilnico, ki ne dela tako iu plača zaradi tega ogromno svoto 1531 gld. davka, sicer bi plačala samo okoli 30 do 50 gld.; to zasluži torej očitno grajo, s tem se obresti podražijo za 1% iu nima nikdo nič od tega, kakor par mogotcev par krajcarjev več dividende. Gospodje, to ni dobrodelni zavod, ampak so mu lahko reče brez potrebe oderuški. Največ zadružnikov, 2005 šteje posojinica Ptujskega okraja, kjer narodno probujeno ljudstvo spoznava koristi in imenitost narodnega denarnega zavoda. V Celjijo 1607, v Mariboru 1505, v Mozirji 778 zadružnikov. Razmerno nnrastel je tudi znesek vplačanih zadružnih deležev od 307.007 gld. na 338.093 gld. Hranilno vloge so znašalo koncem 1887. leta 2,296.211 gld., 1. 1888. so pa hranilne vloge narasle na lepo svoto 2,698.601 gld., dokuz v številkah, kako da raste zaupanje do posojilnic vzlic klevetanju nasprotnikov, katerim so ravno posojilnice najhujši trn v peti. Ljudstvo, katero stoji v gmotnem oziru na lastnih nogah, nezavisno je tudi v političnih vprašanjih. Nekatere posojilnice imajo celo več vlog nego jih potrebujejo, n. pr. Mariborska. Večim pa uc zadostuje vloge in zadružni deleži ter so prisiljone, po izposojilih pridobiti si denarna sredstva. Zveza tu posreduje, kakor tudi pomaga pri ustanovi novih poBojilnio in v davčnih zadevah. Sicer so je pa v tem oiiru lota 1888. velikansko zboljšalo, kajti 1. 1887. so si posojilnice bile izposodile 83.620 gld. pri tem, ko so imele gotovine in drugod za rezervo naložonega 231.034 gld., I. 1888. pa imajo še na posodo vzetih 80.684 gld., imajo pa za to v blagajni in pa pri zavodih naloženega lepo svoto po 355.136 gld., toraj za 274.452 gld. več, kakor izposojenega, kar jim ostaja kot rezerva za slučajno potrebe in taka rezerva jo pre-potrebna zaradi tega, ker so posojilnice navezane same na sebe in nimajo o katastrofah pričakovati pomoči. Denar jo v rokah naših v tem oziru mogočnih nasprotnikov, polastili so si vso veče denarne zavode kakor hranilnice in če bi nam bilo pomoči potreba, gotovo je no bi dobili od njih, ki bi nas radi le potlačili. V letošnjem 1889. letu ho se pa razmere tako na dobro obrnile, da ne bo treba posojilnicam iskati izposoji), temveč stale bodo tudi v tem oziru na svojih trdnih nogah. Obresti za hranilne vloge so navadno še 5%. torej malo višje, nego pri hranilnicah, pa večje posojilnice dovoljujejo tudi lo se po 41/2 in celo 40/°. Za posojila se zahteva navadno po 60/° kar ni pretirano za oaobni kredit. Nekatere posojilnice so celo na in 50/° že znižale obresti pri posojilih, posebno pri vknjiženih. Kakor hranilne vloge, narasti« so tudi posojila dana zadružnikom. Posojilnice imajo izposojenih 2,943.369 gld. ali za 337.177 gld. već, nego prejšnje leto, od tega imajo štajerske posojilnice dve tretjini, namreč 1,950.665 gld., ravno tako hranilnih vlog od skupnih 2,698.601 gld. imajo štajerske 1,840.596 gld. Koliko poštenih kmetskih posestnikov je bilo rešenih iz rok oderuških in pred poginom, lehko presojamo, ako se spominjamo, koliko je bilo še pred malo leti eksekuliv-nih dražeb kmetskih posestev in koliko menj jih je zdaj. Zato znova kličemo rodoljubom: Ustanavljajte posojilnici, kjer jih šo ni. Koristili bodete narodu po dvojnem potu. Kdor ima na razpolago gotovine, bode vedel, kje varno naložiti svoj denar. Pošteni in zaupanja vredni mož pa bode našel v sili pomoč pri domačem denarnem zavodu. Vsaka slovenska posojilnica je narodna trdnjava. „Zadruga". * * * Kako konje muham braniti. Vozno živino nadležnim muham in brencljem braniti, priporočajo z naslednjimi sredstvi : 1. Po vso zanesljiva je mešanica iz 65 gramov asa foetida, 1/6 litra vinskega kisa in po i/s litra vode. S to mešanico se z malo gobo živina pomaže po onih delih života, po katerih so muhe najbolj nadležne. 2. Kadi-olje odvrača muhe od živine za dalj časa, ako se le z nekoliko kapljicami pomaže po onih delih života, kamor se muhe uajrajše usedajo. Kadi-olje se z destilacijo dobiva iz bezgovega lesa, močno diši in stane uialo. 3. Razrejena tobačna voda tudi pomaga in se napravi, ako se 1 del navadnega tobaka zavre v 35 delih vode in s tem živina zmiva. 4. Pogosto in z uspehom rabi tudi razrejen bencin, ali razrejen petrolej, tudi zelo razrejena neočiščena karbolna kislina; to pomaga gotovo, da muha ne obsede na ušesih, toda ne sme se mazati po večkrat na enem mestu, ker sicer peče. 5. Dober pomoček je tudi na kisu skuhano orehovo perje ali zeleni orehi. Mazanje s to kuho pomaga več dni. * * * Trtna oprliljivost. Oprhljivofit je lastnost nekaterih tr-tnih plemen, ki se po starih vinogradih ne da drugače odpraviti, nego s precepitvijo z drugimi boljšimi trtami. Oprhljivoot prihaja neki od tod, ker so spolski deli cvetja taki, da se trta ne more sama oprašiti, ampak mora biti blizu kakšna druga prikladna sorta, ki prvo opraši. Tako se na pr. zgodi, da marsikatera sorta, ako se nahaja sama v vinogradu, vsako leto oprime, pomešana med drugo trte pa obilo rodi. Vsa ta reč pa Šo ni dovolj jasna, in profesor Reitlechner v Klosterneuburgu, ki je prvi začel jo pre-iskavati, svojih študij ni še završil in ko-neČnih svojih raziskav tudi ni šo objavil. San Jaojo da Cuba . „ 126.— 129.- Ceylon plunt. fina. . „ 121.— lis! — Java Malang. zelena . „ 107.— 108.— Campinas..........n —.— Rio oprana .... „ 116— 117!- - ..............10D.- 101.- " arodnja..........90.- 93.— Caasia-lisnsa v zabojih . . „ 32,50 —.— Macisov cvet............„ 450.- 460,— Ingber Ilengul............„ 19.__20,— Papar Sinjapore..........„ 78.— 79 — 1'eiiftug............„ 63.— 64.- Batavia............„ 73.— 74.— Piment Jamalka..........„ 39, _ 4^_ Petrolsj ruski v sodih . . 100 K. — .'— . v zabojih . „ 9,— —._ Ulja bombažno ainorik. . . „ 39,— 40,— Lecce jedilno j. f.gar. „ 38.— 39 - dalmat. s certifikat. . „ 38.- 39.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 51.- Aix Vi trge .... „ 64-— 65. - « fino..........„ 61.— H2.— Božiči puljoAki ..........n 7.59 dalmut. r cort. . . „ —._ _ Smokva pulješku v sodih . „ —.— _._ v vencih . „ 16.50 10.— Limoni Meaina......zaboj 7.— 7.50 Pomaranče sicilijanske . . „ 5.50 6 — Handlji Bari I.a.....100 K. 87— P8.- ilnlin. I.a, s cort. ^ „ 93 — 9-1.— Pignolli..................„ 72.-74.- Riz itallj. najtlneji • • • • „ 19.25 19.50 „ srednji. ... „ 18.75 19.— liangoon oxtra .... „ 15.75 —.— I.«..........„ 14.25 14.50 IU .... „ 12 50 12.75 Sultacine dobre vrsti . . „ 23.— 21.— Suho groadje (opa&a) ... „ 11.50 12.— Oilaebe.................._ _ Slaniki Vannouth I.a . . . sod —.— —.— Polenovke srodne velikosti „ 35.- 36.- velike..........„ 84'— 35. - Sladkor centrifug, v vreSah s certifik. ... 100 K. 41,25 — FaiolCoks..............„ 9.50 Mandoloni..........„ - —.— ovetlorude?! .... n —— • — teiunorudeći .... „ —.- — bohinjski............„ 10.— — .— kanarček............„ 8.— — .- beli, veliki .... „ 9.75 — .— *eleni, dolgi .... „ 6.— -.— okrogli ... „ —. - — .- mešani, štajerski . . „ 7.— —.— Masla . •..................9.).- 92 - Dunajska borsa 23 julija Enotni drž doig v bankovcih --gld 65 „ v srebru — * 84 f»0 Zlata renta— — — — — — 1? 109 80 5% avstrijska renta — — — » 9!» 00 Delnice narodno banke--- n 907 — Kreditne dolnico — — — — n 3; 14 25 London 10 lir sterlin--— D 119 80 Francoski nnpoleondori — — n 9 51' C. kr, cekini — — — — — ' ti 5 .38 Nemftko marke — — — — — 58 f.0 Poslano. K WIZ D E Komeuburški rediliii prašek za živino, za konje, goved in ovce pristen samo, ako ima poleg stoječo varnostno _ znamko. Dobiva se po vseli lekarnah in prodajalnicah mirodij avstrijsko-ogerskega cesarstva. Cena male škatlice 85 kr., velike škal-ljicc 70 kr. Pošilja vsak dan po pošti glavno skladišče : Kicis-Apotbekr K o r n o 11 b n r g Fr. Ivana K w i z d e, c, kr. avst. in kr. rnmtin-ski dvorni dobavitelj za živinozdravni&ke preparate. (g) Listnica uredništva Gospod U o ž i n b k y ! Poprašajte v Gorici gospoda dru A. G. Listnioa upravništva. Gosp. J K. sv. Lucija plaiano za tokoće leto. — Gosp, M. T. v Lokvi. Plačano za prvo polovico t. I. Tržno poročilo. Cene so razuino, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). Cena od for. do for. Kava Mocca.......100 K. 132.— 133.— Ilio biBer jako fina . „ —.— —.— Java „ „ B . „ —.— —.— SantoBUna...... 101.- 102.— n srednja ... „ 90.— 91.— Guatemala..... „ 104.— 105.— Portoricco..... „ llb.— 120.- Lastnik pol. družtvo „Edinost". Išče se služabnico zmožno v kuhanju in drugih domaćih opravilih. — Več »o pozvo pri upravništvu našega liata. 2—6 Proda se hiša, z vodnjakom, hlovom in skednjem in 20 johov zemlje v njivah in travnikah; hiša atoji na lopem prostoru pri farni cerkvi v Osilnici ter je pripravna za krčmo in trgovino. Ponudbe sprejema do 15. avgusta Josip Žagar h. št. 12 v Osilnici (0*iunitz.) Št. 311/0. ž. Razpis učiteljskih služeb. Razpisujujo se službe: 1. učitelja — voditelja na enorazredni-cah v Temnici, Velicemdolu in Zgo-niku ; 2. učitelja na stirirazrednici v Komnu in 3. učiteljice ali pa učitelja na dvoraz-rednici v Povirju : vse s postavnimi dohodki III. plačilne verste. Za službo učitelja — voditelja zahteva se sposobnost podučevati katoliško verstvo. Prošnjo naj se vložijo pri podpisanem v dobi 6 tednov po razglašenju v časniku Osservatore Triestino. 3—3 C: kr: okrajni šolski svet Sežana 16 julija 1889. f. 1.50 Čudovat je f. 1.50 samobrivec najnovejši stroj za brijmjf, s katerim se more briti vsakdo nam in brez te?koče, NE TRGA, NE REŽE, ampak e n o s t a v e n je in 1 e li a k. Mnogo denarja prihrani •Saninbrivei,.» in nobena stvar ne ispbičit se tako kakor ta. Ccnn le for. 1.50. Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji. • V.TBandi !)> po L. MttUer. Dunnj, Wftbrli.g SfihulRiisse 10«. 18- 52 Pošilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto I Visokočastiti duhovščini priporočam ho vljudno podpiHani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineš-kega srebra in iz medenine najnovejšo obliko, kot monstranc, kelihov, svetilni« in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, boilitti da se delo prepusti mojemu ukusu, boditrf d.* se ini jo predložil načrt 14 24 Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17 Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in poHrehriin. Cč. gg. naročniki naj mi blagoTole poHlati isto nefrankovane. *.,4—14 f^ošHja blago dobro spravljeno in poštnine prosto I KWIZDE fluid proti kostobolu večletno G 1 domačo izkušeno izvrstno sredstvo proti kostobolu, reumalizmn, Dolezni živcev- iPristno se dob' le iz polek »stoječo varstveno znamko s po vseh lekarnah avstro-iogerske monarhije. Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Pošilja se po ro&ti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg Fran/. Joli. Kvvizda, e. kr avstrijski in kralj, runiunski dvorni dobavitelj /.a živinozdravnićke preparate. Čudo obrti. P^"* Samo for. 3.50 stane nova ^ srebro-nikloua cilindrova ura ; za gospodo, gospo in dočke; ne razloči so od pravega srebra. IMosnuto kristalno steklo, ele- j gantne, fine oblike, krasno rozbana, točen stroj, ki jo natančno urejen inskušen. Jamči se, da točno gre. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč. Pošilja proti gotovom denarju ali povzetji M Versandt-Uepot L M U 11 o r, Dunnj, Wšhring Schulnasse 10. 18—52 najnoveje konstrukcijo v raznih velikostih. Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini Mlatilnice, čistilnice, gepli, robkalnicc za turisico, sejalnike, pluge itd. 13—20 Priprave za ausenje nadja in zelenjave. Kezilnioe za krm« v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni. Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78 Katalogi in vsakeršna pojasnila na »ahtevanje zastonj in franke. Prikupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo. TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej hiSi) 20-20 pošilja proti povzetji: Tkana ovčja volna dvostroke Širokosti, trpoBnu. o >leka, 10 met for e SO Indijsk^ Foulfl volne, dvostroko iirok, eela obleka, 10 met. f. a Novosti za obleke za aospe po nfljnovejguj šegi progasto Bhigo v veeh barvah, dvostroko. 10 met. f. » Crni Terno saksonski Izvod, dvostroko S?mk. za celo . bleko. 10 m-'trov f. 4.SO Progasto blago za obleke 60 ctm Široko, najnovejSi vzorki, 10 met f 3.RO Volnati ryps v vseh barvah. 6.1» cm Širok, 10 metrov f ».NO Dreidrath (Trožičje) najbfljSa vrsta, 60 cim. Široko, 10 metrov f. 2.«0 Aquard blago 60 ctm. široko tiajnovi jsi vzorci, __10 metrov f. S ŠO. Francoski Voal 10 nit t rov, elegtntna obleka, ki se daje prati, for 3.-- Košuljfl za gosporin. lastno delo bele ali ha vane 1 kos I a f. 1 SO, __H a t. ■ *o Ženske koSulie Iz Sifona in platna, flno pleteno, 3 kom , _lo1 * so Ženske košulje 7. moSnepa platmi sftlnkftmi 6 komadov f. 3.SK Dom če platno 1 komad, 30 vatlov *lt for: 4.50 1 - 30 . »/< • »-»O Kiug-Webe boljše ni go platna 1 Ur»ma t 6 4 širok. 80 vrni »v f. O - Sifon 1 komad, 30 vatlov, 1 u f. 7».{SO, nnj-boljŠe vra-e f 6.50 Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 SO 1 * 80 • rudi-3 • KtO Kanavas iz niti 1 kom. ."0 vatljev, lila in rnde^ f O — Oksford so more pr t1, dobri vrs'a, l kos SO vai lov f 4 SO Angl. Oksfort najboljSi. iako prt porogljiv, 1 komad, 30 vatlov f. O SO Garnitura Iz rip a sestoječ-i iz 2 p«'Stel|'iih preprrtnjul in namiznega prta sć svilnntimi (riiiiznml ______for. 4 ~ ____ Garnitura iz jutn 2 p s eljnib i nernnjiil in • «miznega prta s franznmi f 3.SO Jute zastor jnrški vzorek: rodpolni for t SO Holandsk« dolflp pr^pron« ("Stanki) 10—12 metrov d<>|f?e. 1 ostan-U f 3.00 t Poletna ogritjsča */f dolga samo volna t I.90 Konjska plahta jako Hobra. 190 cim. doltfa, 130 «1m. široku, f. I.SO Odele za fijakeri«? carskorumeii«, 1 komad f, * SO Tovarno skladišče suknena blaga Rrnslto sukno Odst n»k 3 10 m trov ?a podpolno n oŽUo obleko f. » 95 Moderno sukno 3 10 rrnt., jako fino kompl. možko oj ruvo, for H - Poletno češ jano sukno ostunek zh komp mo?.ko oprnvo, more prutl, t> 40 m. dulgo. f. ».- - B*nsko moderno blago Oiitiu <*k podpolno možko obleko 3.10 n> trov