dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana
311310
št. 4/XXII april 1984
Praznično plapolajo zastave, je na svetu. V mnogih deželah Godbe igrajo,	praznično oble-	svobodno, v nekaterih deželah
čeni ljudje se	zbirajo, pionirji	pa se delovni ljudje še borijo
in pionirke z	rdečimi rutica-	za svobodo in pravice. Delov-
mi hitijo na prireditve in pros- ni ljudje Jugoslavije praznujje lave. Vsi delovni ljudje praz- jo 1. maj z velikimi delov nujejo 1. maj, največji praznik mi uspehi. Vsako letoAstvaj delovnega ljudstva. V Ljubija- jo in moizvedejd|^giw>bri ni in v vseh glavnih mestih dogradijaViove de^ProesWzg republik in pokrajin, še pose- stejo nlvmšole, bo*šnic<^ bej v našem	glavnem mestu	čejo nA?e«este, kBr se veča
Jugoslavije, v	Beogradu, bodo	reka MdoMpbilov. Viato smo
proslave, na katerih bodo so- delovi* ljuc^ s»čni, da živi-delovali vsi delovni ljudje in mo v^social^ični Jugoslaviji, mladina. Poleg proslav se bodo prirejala tudi športna tekrrif vanja, koncerti in druga« kul3 turne prireditve, izlete in pohode, 1 1. majem pa bodo kurili kresove-
Seveda bo preteklo še verna jev in doseči bo po-o še mnogo delovnih us-in zmag, da se bodo zadeve uredile tako, kot morajo biti, saj smo že velikokrat do-
kazali, da imamo voljo in znamo najti pot, da dosežemo ci-
^sodelovati pri lje’ ki smo si jih zastavUi" kraja. Zares, Ob tej priliki se moramo dela, bodo pri- spomniti tudi pomembnega da-svečano.	turna, ki je važen predvsem za
praznujejo vsi ljud- Slovence. To je 27. april, dan
ko je bila ugotovljena Pod vodstvo, pozitivnih nih slovenski' rov in iz kovsko n oblikovati formalno in zgodovinsko povsem opravičeno novo vodstvo slovenskega naroda. Prva etapa na tej poti bila ustanovitev OF slovanskega naroda. Potek ustanovitve OF je potekal v najmočnejših dneh slovenske zgodowne.
Tako je CK KPS S svojem proglasu konec aprile že kot ustanovitelj OF razglmil vsenarodni boj. V progra ga je imel, ni bilo govora" o komunizmu, temveč o boju za
svobodo,
kar
KPS s svojimi discipliniranimi člani.
Skupine OF, ki so se s svojimi delčgatir—-udeležile^, usta-oine OF — od tod ime ustanovne — so povsem lensko poli-stvo, ki je po na-Istrofi odpovedalo na m kmalu začelo tudi astni narod.
Dušan Vidmar
Volitve
Ker je dosedanjim delegatom v samoupravnih organih na ravni DO in TOZD oz. DSSS potekel mandat, za katerega so bili izvoljeni, smo 20. marca 1984 volili nove delegate in sicer v: delavski svet DO Dekorativna, komisijo samoupravne delavske kontrole DO, skupno disciplinsko komisijo DO, delavski svet TOZD oz. DSSS in komisijo samoupravne delavske kontrole TOZD oz. DSSS.
Volitev se je udeležilo:
—	v TOZD Surova tkanina 454 od 517 volilnih upravičencev,
—	v TOZD Gotova tkanina 251 od 279 volilnih upravičencev,
—	v TOZD Energetika in vzdrževanje 39 od 43 volilnih upravičencev,
—	v Delovni skupnosti skupnih služb 138 od 162 volilnih upravičencev.
Vsi predlagani kandidati
za delegate v samoupravnih or-
—
ganih na ravni DO in TOZD oz. DSSS so bili z večino glasov delavcev TOZD oz. DSSS izvoljeni.
NOVOIZVOLJENI DELEGATI V SAMOUPRAVNIH ORGANIH NA RAVNI DO IN TOZD oz. DSSS
DELAVSKI SVET DO DEKORATIVNA
iz TOZD Surova tkanina
Ažman Jože Berzelak Ana Bivic Slavko Brezarič Stefan Čarman Ivan Hercegovac Camil Jandrijevič Ana Kristan Ivanka Nastič Momčilo Novak Jakob Ostanek Danica Pantar Minka Prešiček Jelka Trobec Jožica
iz TOZD Gotova tkanina
Jerše Terezija Kosec Frančiška Kušar Karmen Rebselj Rezka Soba Helena Turk Janez Vidrih Bernarda
iz TOZD Energetika in vzdrževanje
Lesica Jure Marinko Janez Novak Franjo
iz Delovne skupnosti skupnih služb
Kosmač Marjeta Kovačič Vlado Okršlar Milena
KOMISIJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DO
iz TOZD Surova tkanina
Skrbinšek Jože
iz TOZD Gotova tkanina
Jakšič Marjeta
iz TOZD Energetika in vzdrževanje
Culk Ivan
iz Delovne skupnosti skupnih služb
Bremec Roža
SKUPNA DISCIPLINSKA KOMISIJA DO
iz TOZD Surova tkanina
Konda Stane Lekan Nada Tomažič Janez
iz TOZD Gotova tkanina
Babnik Anica Simič Helena Vencelberger Terezija
iz TOZD Energetika in vzdrževanje
Cankar Pavel Piškur Anton Šušteršič Franc
iz Delovne skupnosti skupnih služb
Simončič Tihomir Poličnik Viktor Plešič Jože
zunanji člani
Ahlin Andreja Kocijan Majda Šansoni Franc
TOZD SUROVA TKANINA
DELAVSKI SVET TOZD
Arhar Janez Blažič Štefka Colarič Milena Debevec Slavka Grmovšek Alojz Kic Franc Kozamernik Andrej Masličič Anita Mujdrica Brane
Nemec Tilka Novak Jakob Osredkar Tilka Rebolj Kristina Solunac Milinka Suhadolnik Ivica Škrlj Darja Todosijevič Vajsina Založnik Janez Žgajnar Andreja
KOMISIJA SAMOUPRAVNE
DELAVSKE KONTROLE
TOZD
Golob Andrej Fras Marija Saftič Marija Skrbinšek Jože Vidmar Dušan
TOZD GOTOVA TKANINA
DELAVSKI SVET TOZD
Ambruš Anica Antič Ivan Baraga Lada Bračun Zinka Dimitrij evič Vlado Grebenc Angelca Iliševič Ostoja Kos Tatjana Kristanc Marinka Majnarič Marija Prošič Avguština Siječič Muste Stanič Vita Stojs Lado
KOMISIJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD
Bičanin Mladen
Čulk Jožica Jakšič Marjeta Malečkar Kristina Terbec Stevo
TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE
DELAVSKI SVET TOZD
Cori Ujkan Lesica Jure Marinko Janez Novak Franjo Sečnik Franc Stupnik Janko Založnik Franc
KOMISIJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD
Cankar Ivan Čebašek Miran Čulk Ivan
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
DELAVSKI SVET
Bremšak Štefka Istenič Stane Kovačič Vlado Krneč Irena Okršlar Milena Rehorič Milena Rehorič Liljana Škrbin Angelca Tanko Marija Urbanija Jernej
KOMISIJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
Bremec Roža Gaberšek Jože Hočevar Olga Škrbin Alojzija Vovk Helena
10 let poslovanja naše industrijske prodajalne
5. februarja 1974 smo v naši delovni organizaciji odprli industrijsko trgovino. Z dekorativnimi tkaninami in izdelki smo se predstavili ožjemu in širšemu krogu potrošnikov po Sloveniji in izven nje. Če se vrnemo v čas pred desetimi leti, lahko vidimo, da se je poslovanje maloprodaje v nekaterih pogledih precej spreme-
nilo. Še vedno prodajajo ploske in lasaste tkanine, vendar pa so se barve in dezeni spreminjali skladno z modo. Spremenil se je surovinski sestav tkanin, saj je bilo pred leti manj težav pri nabavi surovin in je bil tudi izbor teh bolj pester. Promet se je količinsko povečal še za enkrat toliko, kar dokazuje, da so naše tkanine med
najkvalitetnejšimi v Jugoslaviji. Povečala se je tudi maloprodajna mreža, saj kupci prihajajo ne le iz Slovenije, temveč tudi iz Mostarja, Sarajeva in drugih krajev po Jugoslaviji. VePk korak je bil storjen tudi na področju prodaje ročno tkanih izdelkov. Ti imajo sedaj svoj, ločen prostor od strojno tka-
nih tkanin, na galeriji. Na izbiro so tapiserije, pregrinjala, okrasne blazine, preproge in okrasni prtiči. V trgovini prodajajo tudi konfekcijske izdelke. V zadnjem času se je asortiment teh skrčil. Pred leti so prodajali vikend odeje, toaletne garniture, avto-lame, copate in blazine za stole. Slednja dva izdelka sta še vedno v proda-
Prodajalna pred desetimi leti	Danes nova prodajalna
ji, medtem ko zaradi pomanjkanja pene, ostalih ne izdelujemo več. Po desetih letih poslovanja lahko potrdimo, da je bila takšna trgovina z dekora-
tivnimi izdelki potrebna. S prodajo na drobno skušajo zadovoljiti vse želje in potrebe individualnih kupcev, katerim je na voljo tudi strokovna služba
z nasveti. Prodaja bi se prav gotovo občutno povečala, če bi bilo več -reklame v dnevnih časopisih in na radiu, saj ljudje niti ne vedo, da imamo
industrijsko prodajalno. Ob desetletnem poslovanju trgovine, želimo še v bodoče takšnih in še boljših uspehov.
J. H.
Vselili so se v nova stanovanja
Po dolgem čakanju smo končno lahko prevzeli težko pričakovana stanovanja za naše delavce.
Že dve leti je od tega, ko smo naročili deset stanovanj, ki smo jih po prednostni listi dodelili našim delavcem, sedaj pa so že vsi prejeli ključe in se vselili.
Tri od njih smo poprosili, da nam povedo, kako se počutijo sedaj, ko so rešili stanovanjski problem.
Zofiji Gorjup, materi samohranilki, je bilo dodeljeno enoinpolsobno stanovanje in je v zvezi s tem povedala:
»Zaradi velikih težav v družini sem težko pričakovala dan, ko bom lahko s svojima otrokoma sama v stanovanju. Za nas so bile to sanje, ki so se nam sedaj uresničile. Vsi smo zelo veseli in srečni, sedaj lahko živimo v miru in sproščeno. Všeč mi je tudi to, da sem tako blizu tovarne.
Stanovanje je zelo lepo, po možnostih pa ga bomo posku-
šali opremiti tako, da bo v njem prijetno in da bo izžarevalo tisto pravo domačnost«.
Zdenko Gerečnik se je s štiričlansko družino vselil v dvosobno stanovanje in nam povedal naslednje:
»Do sedaj sem živel kot podnajemnik v zelo težkih stanovanjskih razmerah in sem seveda komaj čakal ključe novega stanovanja. V Dekorativni delam že šest let in sem delovni organizaciji zelo hvaležen, da mi je sedaj rešila tako
velik problem. Spominjam se, kako je bilo, ko sem se moral voziti na delo iz Šmarja Sap in voziti v Ljubljano otroke v varstvo.
Sedaj je stanovanje skoraj v tovarni, tako da sem na delu mimogrede, pa tudi varstvo za otroka imam v bližini.«
Marko Antunovič je s štiričlansko družino stanoval v baraki, sedaj pa je dobil ključe enoinpolsobnega stanovanja.
»Stanovanje si mi zdi sicer premajhno, vendar pa je to v primerjavi z barako z 18 m2 stanovanjske površine res pravo razkošje. Problem bo, ko bom dobil še enega otroka. Sicer sem zelo vesel, da so sedaj otroci v zdravem stanovanju, saj so bili vedno bolj bolni. Vseh prostorov še nismo uspeli opremiti, kar pa za sedaj ni najnujnejše.«
To so bile samo tri izjave, sicer pa so tudi ostali delavci, ki so prejeli nova ali pa rabljena stanovanja zadovoljni.
Bogo Modic
Krožki za izboljšanje proizvodnje tudi pri nas?
V decembru lanskega leta sem obiskal seminar za pospeševalce krožkov, ki ga je organiziral Zavod SR Slovenije za produktivnost dela. Moram priznati, da nisem mnogo vedel o delu krožkov, saj sem nekaj o tem slišal na televiziji, ter pred časom prebral članek v Dnevniku.
Današnja proizvodnja zahteva visoko produktivnost s tem pa tako delitev dela, da delavec ne more več oceniti svojega vloženega dela v končnem izdelku. Delavec je s tem prikrajšan za eno osnovnih človeških potreb, občutka samozadovoljstva in ponosa, ko doseže cilj, katerega rezultat so njegove osebnostne lastnosti — njegove kreativnosti. Če tej prisilni odtujitvi človeškega duha dodamo še slabo organizacijo dela, slabe medsebojne odnose in delovne pogoje, hitro ugotovimo, da so vse to lahko vzroki za malodušje posameznikov in skupin delavcev, zamujanja na delo, neopravičenih izostankov ter delovne nediscipline.
Na drugi strani je družba kot celota oškodovana za velik
del bogastva, ki tiči prav v vsakem posamezniku, ki ga iz omenjenih razlogov ne more izkoristiti. Družbeno bogastvo pa pomeni bogastvo za vsakega posameznika in ugotavljamo, da v verigi današnje produkcije dobrin in človeških odnosov manjka člen, ki bi omogočil vsakemu od nas, da se z vso svojo kreativnostjo vključi v oblikovanje delovnega procesa, pogojev dela in odnosov, do tega imamo pravico in dolžnost po vseh načelih samoupravljanja.
S podobnimi problemi se srečujejo povsod po svetu. Vsi poznamo primer Japonske, ki je po drugi svetovni vojni morala poskrbeti za 100 milijonsko prebivalstvo, živeče na otoku, malo večjem od Jugoslavije. Dežela je bila revna s surovinami ter brez vsake industrijske osnove. V 60. letih so začeli uvajati krožke kontrole kakovosti (Quality Cont-rol Circles) in tej metodi pri pisujejo velik delež svojega prodora na svetovno tržišče z visoko kvalitetnimi in konkurenčnimi izdelki. V japonskih tovarnah je danes nekaj 100
tisoč takih krožkov. Vsakega sestavlja 10 — 20 delavcev iz istega oddelka, ki se prostovoljno in redno sestajajo in rešujejo probleme, vezane na njihovo delo, po metodah naučenih z dodatnim izobraževanjem. Dejavnost je organizirana v združenju QCC, ki prireja letne konference, izdaja časopise, priročnike itd. Oblika dela v krožkih se je razvila po vsem svetu, o njihovem uspešnem delovanju poročajo iz vseh dežel Zahodne Evrope, Amerike, Azije v zadnjem času tudi iz Vzhodne Evrope.
V ZDA ima krožke preko 8000 velikih podjetij. Krožki za kontrolo kakovosti so uvedeni v vseh Fordovih tovarnah. V Ameriki ni mogoče napredovati v preddelavca, delovodjo ali vodjo, če kandidat nima vsaj 18-mesečnih izkušeni kot posoeševalec ali vodja krožka. Začeli so jih uvaiati v začetku 70. let v neki tovarni na Floridi kot obvezne, vendar je vse skupaj orooadlo. Kljub temu pa niso vrgli puške v koruzo, leta 1973 so poslali na Japonsko skupino in-
ženirjev, da zadevo preučijo. Strokovnjaki firme Lockheed so porabili 6 mesecev za ugotavljanje načinov dela in metod, združenih v koncept delovanja krožkov za kontrolo kakovosti. Posledica teh raziskovanj je bila, da so se razširili po vsej Ameriki, najprej v vojni industriji, nato pa še v ostalih firmah. V začetku so, jasno, kot izrazito dobičkonosna družba menili, da bodo krožki samo nepotrebno zapravljanje časa. Kmalu pa so se prepričali prav v nasprotnem, saj je dobiček zaradi dela krožkov postal ogromen. Hitro so izračunali, da pomeni ena ura sestajanja krožka na teden le 12 minut »zapravljenega« časa na dan, kdor pa ni sposoben v delovnem dnevu nadoknaditi 12 minut, je bolje, da se ne loti nobenega dela.
Pri nas je takemu načinu dela v skupinah še najbolj podobno delo sindikalnih skupin. Razlika pa je v tem, da velika večina le-teh ne rešuje problemov, temveč jih le nakazuje in zahteva rešitev od zunaj. Zavod SRS za produktivnost dela se je lotil zahtevne nalo-
ge: raziskave delovanja krožkov po svetu in aplikacije teh v naše razmere, organiziranost, navade in tudi sposobnosti. Rezultati dela Zavoda so bili v drugi fazi na praktični preizkušnji v OZD LIK Kočevje, Inles —• Ribnica in Iskra — Ljubljana. Na osnovi dela v prvih dveh fazah je Zavod pristopil k izpeljavi tretje faze uvajanja krožkov v OZD. Izdali so v podrobnosti obdelan priročnik za uvajanje dejavnosti in organizirali štiridnevne seminarje za pospeševalce. V priročniku je krožek definiran takole: »Krožek je skupina delavcev (5—12), v kateri vsi aktivno sodelujejo pri ugotavljanju in reševanju problemov upravljanja tistega delovnega procesa, v katerem delavec dela in ga dobro pozna«. Važno je tudi, da se delavci včlanijo v krožek prostovoljno, zato se sestankov redno udeležujejo in na njih aktivno sodelujejo. Sestanki krožka so v posameznem prostoru, da delo poteka nemoteno ter so 1 ■— 4 X mesečno, trajajo pa največ 75 minut. Krožek dela po vnaprej določenem postopku, ko najprej ugotovi, kateri problemi so prisotni v delovnem procesu
(postopki, org. dela, kakovost izdelkov, pogoji za delo in okolje, odnosi itd.). Nato izbere enega in ugotavlja vzroke, poišče več možnih rešitev, se odloči za eno izmed teh, ter končno oblikuje predlog rešitve problema. Rešitev krožek predstavi vodstvu svoje TOZD, nakar jo tudi realizira sam ali s pomočjo strokovnih služb. Za vsako fazo od klasifikacije problema do predloga rešitve le-teh so predvidene posebne metode za obdelavo in analizo podatkov, ki na sistematičen in slikovit način pripeljejo do želj enih rezultatov.
V našem TOZD-u smo se odločili da na izobraževanje pošljemo 4 delavce, 3 iz tkalnice in enega iz pletilnice ter da po njihovi vrnitvi s seminarja ustanovimo krožke, ki bi delovali na prostovoljni osnovi. Ne pričakujemo, da bodo krožki rešitev za vse naše probleme in da bodo rešitve prihajale same od sebe ■— kar čez noč. Zadovoljstvo na delu in skupni delovni uspehi naj nas spodbujajo k vztrajnosti pri uvajanju in pri delu krožkov v Dekorativni.
Tone Tomc
Kršitve delovnih obveznosti v letu 1983
Leto je naokoli in srečujemo se s takimi in drugačnimi poročili. Kar v navadi je, da vsako leto v našem časopisu objavimo tudi poročilo o tem, koliko je bilo v preteklem letu kršitev delovnih obveznosti, kakšne so bile in kakšne ukrepe je izrekla disciplinska komisija. Na splošno lahko rečemo, da je skupno število kršiteljev delovnih obveznosti, ki jih je obravnavala disciplinska komisija v letu 1983 manjše in sicer 42 v primerjavi z letom 1982, ko jih je bilo 48. Vendar pa je število kršitev v letu 1983 v TOZD Surova tkanina v primerjavi z letom 1982 po-rastlo, in sicer iz 12 na 20. Močno pa se je zmanjšalo število kršitev v TOZD Gotova tkanina in sicer iz 33 v letu 1982 na 16 v letu 1983, torej več kot za polovico. V TOZD Energetika in vzdrževanje in v DSSS so bili le po trije kršitelji, kar je več v primerjavi z letom 1982, ko je bil v TOZD Energetika in vzdrževanje le eden, v DSSS pa dva.
Če pogledamo še za kakšne kršitve delovnih obveznosti
gre. V glavnem so to neupravičeni izostanki z dela, ki so trajali po več dni ali pa zamujanje na delo, ki se je večkrat ponavljalo in ki je bilo daljše od pol ure. Večkrat je neopravičen izostanek z dela pogojen tudi z alkoholiziranostjo na delu. Delavec pod vplivom alkohola zaradi svoje varnosti in varnosti drugih ne sme opravljati dela, zato ga je treba odstraniti z dela, kar se pa seveda šteje za neopravičen izostanek. Nekaj je bilo tudi protipravnih prilastitev, pa tudi nevestnega in malomarnega izpopolnjevanja delovnih nalog ter nenamenske oziroma nepravilne uporabe delovnih sredstev. Kot vsako leto tudi letos ni šlo brez popivanja med delom in pa ne-tovariških odnosov. Spremljanje kršitev delovnih obveznosti namreč kaže, da se v bistvu vsako leto pojavljajo enake kršitve. Glede na težo kršitev in ob upoštevanju načina storitve, delavčevega siceršnjega dela, njegovih socialnih razmer, njegovega ravnanja po storjeni kršitvi itd., je disciplinska ko-
misija izrekla različne disciplinske ukrepe. Največ je bilo izrečenih opominov, in sicer 18, 8 javnih opominov, 3 prenehanja delovnega razmerja, ki so bila pogojno odložena za dobo 6 mesecev, 7 prenehanj delovnega razmerja pogojno odloženo za dobo enega leta, 2 prenehanji delovnega razmerja, 3 oprostitve, enkrat se pa ukrep ni izrekel.
Če se lahko tako izrazimo je »kaznovalna politika« komisije blaga, saj prevladujejo najmilejši disciplinski ukrepi. Po drugi strani v glavnem ne gre za tako hude kršitve, ki bi zahtevale hude sankcije, hkrati pa gre pri teh blagih ukrepih kot sta opomin in javni opomin za kršitelje, ki se največkrat prvič in zadnjič srečajo s člani skupne disciplinske komisije.
Kot je bilo torej že rečeno, število kršitev oziroma kršiteljev upada, kar pa še ni razlog za zadovoljstvo. Mnogo je še takih kršitev, ki iz takšnega ali drugačnega razloga ne pridejo na dan. Nenazadnje je vsakdo izmed nas, ki svojega
dela ne opravlja vestno in po svojih najboljših močeh, že kršitelj delovne obveznosti. Vendar pa je biti težko samokritičen, prav tako je pa težko pokazati s prstom na tistega, ki svojega delovnega časa ne izkoristi tako, kot se od njega pričakuje. Ko bo vsakemu prišlo v zavest, kaj je njegova delovna dolžnost, ne bo več potrebno podajati poročil o delu skupne disciplinske komisije.
Nada Jamnik
Dejavnost in dolžnost ne moreš najti ob cesti. Počakati ju je treba na pragu in ju povabiti noter, ko gresta mimo, in mimo hodita vsak dan.
M. Maeterlinck
Plan gasilske dejavnosti v letu 1984
Na občnem zboru gasilskega društva smo se dogovorili o našem delu in možnostih nabave gasilske opreme v letu 84. Dejavnosti zajemajo stalne in občasne akcije.
Stalne dejavnosti so kontrola delovanja motornih brizgaln in gasilskega vozila, preizkus znanja varnostnikov ter kvartalna kontrola ročnih gasilnih aparatov.
Občasne dejavnosti pa smo terminsko razdelili. V spomladanskem času predvidevamo komisijski ogled delovne organizacije glede požarnega varstva, organizacijo vaj po izmenah za vse gasilce ter priprave na občinsko gasilsko tekmovanje moške in ženske desetine.
V mesecu maju je predvidena proslava 45. obletnice obstoja Industrijskega gasilskega društva Dekorativne, ki bo povezana s praktično vajo na
enem od objektov v naši delovni organizaciji. V jesenskem času je predvideno nadaljevanje vaj za občinsko tekmovanje, ki bo v septembru. Nadaljevali bomo tudi z vajami po izmenah. Izveden bo pregled in vaja z dihalnimi aparati in praktični preizkus gašenja z ročnimi gasilnimi aparati.
Tudi na naše strojnike ne smemo pozabiti. Izvedli bomo preizkus in dopolnitev znanja, saj, če se redno ne dela z motorno brizgalno, se marsikaj pozabi. Z motorno brizgalno moramo ravnati strokovno, ker je to danes zelo drag stroj. Predvideva se tudi izvedba tečaja za izprašane gasilce in izdelava načrta za varstvo pred
požari za našo delovno organizacijo.
Brez vsakoletne udeležbe na sektorski vaji v mesecu oktobru, ko je požarni mesec, tudi ne gre. Na koncu bi se dotaknil še predloga nabav. Nabavili bi 5 C-tlačnih cevi, 5 ročnikov na ročko, 5 parov gumijastih škornjev, 2 jeklenki za dihalne aparate, dihalni aparat in 2 perflam obleki. To je seveda plan, vsi gasilci si želimo, da bi bili čim bolje opremljeni in da bi bilo čim manj požarov. Zelja upravnega odbora gasilskega društva pa je, da bi na vajah sodelovali vsi gasilci naše delovne organizacije.
Stane Istenič
Ustvarjalno mišljenje
Ustvarjalno mišljenje je specifična človekova lastnost in rezultati ustvarjalnega mišljenja so bistveni pogoj za družbeni napredek. Skoraj vsak posameznik je sposoben ustvarjalno razmišljati o sebi in svojem okolju, če je le dovolj spodbujen k takšnem razmišljanju.
Ustvarjalnost omejujejo včasih le na pomembne dosežke, predvsem v znanosti in umetnosti. Opredelitev je sicer lahko stvar konvencije in se razlikuje po različnih specifičnih namenih, ki pogojujejo opredeljevanje, vendar v skladu z značilnostmi ustvarjalnega mišljenja jo moramo pojmovati širše. Ustvarjalnost se lahko odraža v različnih drobnih dejanjih vsakdanjega življenja. Da imajo ustvarjalnost in njeni rezultati družbeni pomen, in kot tako jo obravnavamo, mora biti koristna. Opredelitev ustvarjalnosti in njenih rezultatov v tem smislu nam podaja definicija, ki pravi, da so to subjektivne ideje in rešitve, ki so neobičajne, ki se jih da realizirati in ki nastajajo, ko posameznik primerja realno delo in življenje okoli sebe ter možnosti rešitve.
Splošno opredelitev ustvarjalnosti in njenih rezultatov lahko v celoti apliciramo na njene pojavne oblike v procesu združevanja dela in sredstev, ki se vsakodnevno odvija v različnih asociacijah združenega dela. Rezultati ustvarjalnosti se kažejo v obliki različnih racionalizacij poslovanja, v kreiranju novih proizvodov in podobno, kar s skupnim imenom imenujemo tudi inovacije. Pomen inovacij v
gospodarskem razvoju družbe je bistven, primaren.
Razlaga je ustvarjalno mišljenje, ki odgovarja na vprašanje, zakaj pride do nekega pojava. Pojasnjuje vzročne zveze med pojavi, pri čemer lahko izhaja iz človekovega zaznavanja (percepcije) posameznih pojavov in njegovega že doseženega znanja oziroma izkušenj o teh pojavih. Kot ustvarjalno mišljenje lahko opredelimo razlago do sedaj nepojasnjenih pojavov oziroma odnosov med njimi. Znanstvenik razpolaga z nekaterimi elementi problemske situacije, a drugi manjkajo. Dane in manjkajoče elemente pojasni in poveže s hipotezo. Možne so različne hipoteze, zlasti pri manjšem številu danih elementov oziroma manjšem znanju.
Predvidevanje pa se pojavlja kot ustvarjalno mišljenje v primerih, ko izhajamo iz določenih pogojev oziroma pojavov in njihovih medsebojnih odnosov, naš cilj pa je, da razumemo oziroma napovemo, do kakšnih posledic bodo ti pogoji pripeljali. Tudi v tem primeru bo kriterij ustvarjalnosti do zdaj še nepoznana vzročna posledica določene nove kombinacije pojavov.
Invencija kot tretja oblika ustvarjalnega mišljenja pa pomeni vzpostavljanje novih pogojev oziroma odnosov med pojavi, ki bodo pripeljali do specifičnega dogodka — cilja. Tudi v tem primeru je kriterij originalnost.
Po mnenju mnogih avtorjev je za vse vrste ustvarjalnega mišljenja poglavitna in značilna transformacija danega gradiva: rekombinacija gradiva, nova organizacija, nov na-
čin interpretiranja podatkov, spremembe pomena in smisla, spoznavanje nove funkcije in podobno.
Raziskovalci običajno delijo proces ustvarjalnega mišljenja na štiri faze. Takšna razdelitev izhaja iz izkustvenih spoznanj in dognanj, vendar je treba poudariti, da vse štiri faze niso nujno prisotne v vseh primerih ustvarjalnega mišljenja.
Prva faza je priprava (pre-paracija). To je obdobje spoznavanja problema in zbiranje podatkov. Sledi faza zorenja (inkubacije), v kateri na nek način zorijo podatki, zbrani v fazi priprave. V tem času gradivo ni v središču pozornosti. Navidezno mislec problem odloži. Ta faza ni nujna, posebno pri krajših ustvarjalnih procesih. Nekateri zorenje povezujejo s podzavestnim mišljenjem, drugi s počitkom ali pa oboje povezujejo med seboj.
Za zorenjem nastopi tretja faza, preblisk, uvid (iluminaci-
ja), to je razsvetljenje. Za iluminacijo je značilna nenadnost. O njej govorimo, ko spoznanje sledi daljšemu ali krajšemu odmoru. Pojav nenadne rešitve po odmoru lahko razložimo tudi s prenehanjem fiksakcij. V primeru napačne usmeritve oziroma zasnove pri reševanju problema počitek pripomore k oslabitvi spominskih sledi, zato je mislec bolj sposoben, da najde druge rešitve.
Zadnja faza ustvarjalnega procesa je preverjanje (verifikacija). Ustvarjalec preverja svojo rešitev, idejo. Če rešitev ne vzdrži kritične presoje, mora mislec začeti z novim ustvarjalnim procesom. Priporočajo, naj bo faza kritične presoje tudi časovno ločena od prejšnjih faz, da ne bi oviral-no vplivale na ustvarjalno mišljenje. To velja zlasti v primeru javne kritične presoje.
Vladimir Kočevar
Praznovali
smo
8. marec
Cvetje, čestitke, lepe želje, nasmejani obrazi žena in deklet, veselih pozornosti njihovih mož, otrok, sodelavcev, prijateljev —	8.	marec. Ta dan
praznujemo kot spomin, predvsem pa kot rojstvo ženske enakopravnosti. Vsi, ki so bili nekoč zatirani vedo, kaj pomeni biti enakopraven. Ne morejo vedeti tisti, ki so jim bile že ob rojstvu dodeljene vse pravice. Tudi mi pozabljamo, da je ta dan pred leti postal velik mejnik skoraj polovice človeštva in pozabljamo, kako malo je bila nekoč vredna brezpravna ženska.
Naši preljubi moški so ta dan, nekateri bolj, drugi manj darežljivi do »boljših« polovic. Cvetje, darila in darilca pa obujajo skomine, da bi se vsaj del te pozornosti nadaljeval skozi celo leto. Za srečo ne potrebujemo veliko, saj je ta v majhnih stvareh doma. Majhne pozornosti so mali drobci, ki dajejo dnevu bogato vsebino in kljub temu, da je življenje včasih trdo, smo prav zaradi teh srečni, da živimo.
Prijetno pozornost, ki je bila čudovito darilo ob prazniku, pa so nam pripravili sodelavci iz kulturne skupine. V treh bogatih in odlično odigranih prizorih smo našli sami sebe, del našega vsakdana. V prsih nas je stisnilo ob Jožetovem trdem ravnanju z Jerco, nasmejali smo se Marku, ki nikakor ni mogel ustreči oboževani Darinki, Marjeta in Andrej pa sta dvorano napolnila s prelepimi občutki sreče, ki se je nezadr-žano širila z odra med nas — gledalce. Marsikatera solza je spolzela po licu, morda je bila to solza sreče — ali žalosti?
Veseli smo, da imamo sodelavce, ki vedo, kako pomembna za človeka je duhovna hrana in na naših obrazih so zagotovo prebrali, da je bil njihov trud bogato poplačan. Zadovoljni smo bili vsi, saj je bila predstava namenjena nam vsem in so tudi moški čutili enako. Saj smo vendar enakopravni, mar ne?
J. H.
*****************************************************************************************************
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
Q7lamici!
cbal bi ti &&nčece, pa mi £e u&La, pu&tiia je &ama mi coMca i&.
*****************************************************************************************************
Pomoč, ki pomeni življenje
Malo katera dežela v svetu ima po številu prebivalcev tako veliko število krvodajalcev kakor Slovenija, saj je po podatkih vsak četrti prebivalec darovalec krvi.
Tudi naša delovna organizacija ima 350 krvodajalcev, ki so vedno pripravljeni žrtvovati del sebe za sočloveka. Razveseljivo je to, da se temu humanemu dejanju odzivajo tudi mladi, in se redno udeležijo krvodajalskih akcij.
V letošnjem letu je kri darovalo že skoraj 100 naših delavcev. Redne akcije imamo dvakrat letno. Zavod za transfuzijo poziva posamezne krvodajalce tedaj, ko potrebujejo določeno skupino krvi za operativne posege. Tudi tem pozivom se požrtvovalni krvodajalci radi odzovejo.
Naslednja krvodajalska akcija bo ob koncu leta. Želja nas vseh je, da bi se je udeležili v čim večjem številu.
M. T.
Pojdimo v gore — plan '84
Kot lansko leto, bomo tudi letos priredili izlete v gore. Namen teh izletov je sprostitev po napornem delu. Moja želja je, da bi bila udeležba na izletih letos številčnejša, saj iz lanskih izletov ugotavljam, da so bili taki bolj prijetni. Pričakujem tudi predloge, predvsem od tistih, ki bi se nam radi pridružili. Razumem, da se mnogi za izlet težko odločijo, ker imajo veliko takšnih in drugačnih problemov. Dostikrat zgledi vlečejo in tudi čas se potem najde.
Kam naj bi šli letos? maj: Podutik — Polhograjska
Grmada — Polhov Gradec
OI^S:F N
ti ,i ji i' i i.
J ;	u? H
junij: Komarča — Črno jezero — Komna julij: Ratitovec
avgust: Vrata — Križki podi — Vršič (dva dni) september: Krn (dva dni) oktober: izlet v neznano
Plan bomo tudi popravili ali dopolnili, če bo za to rani-manje.
Na koncu pa naj vse planince pohodnike opozorim še na primerno obleko in obutev. Sedaj je čas nabav. O točnih datumih izletov pa boste pravočasno obveščeni preko dnevnih informacij.
Miran Karu
*'■ '*	!<	j, . ti-
Kegljaško tekmovanje v Medvodah
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD Surova tkanina
Četibe Čoralič — tkalnica Nežka Štangelj — tkalnica
TOZD PREDILNICA Laško
Marjan Vogrinc — predilnica 1
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD Surova tkanina
Zorka Dojčinovič ■— izjava delavca
Hajrija Kolenovič — izjava delavca
Jožefa Ivanšek — upokojitev Marija Kutnar — upokojitev Olga Verač •— upokojitev Bernarda Jenko — izjava delavca
TOZD Gotova tkanina
Hasibe Muharemovič — izjava delavca
Ivanka Gabrijel •— izjava delavca
Bojan Ivanjko — izjava delavca
TOZD PREDILNICA Laško
Alojz Kačur •—• starostna upokojitev
Silva Hajshen — starostna upokojitev
Terezija Klepej — starostna upokojitev
Dragica Vidic -— hujša krš. del. obveznosti
TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE
Anton Gosar — invalidska upokojitev'
DELOVNI JUBILEJI
25 let
Ana Bohinc Jožica Pakar Erži Lapiš Bronislava Starc Henrika Oberster
20 let
Ujkan Gori Franc Založnik
15 let
Marjanca Dolinar Miroslava Gradič
10 let
Marija Požlep
POROKE
Jože Plešič
ROJSTVA
Nada Mesarič — hči Senada Botonjič — sin Smilja Zvizdalo •— sin Jože Dragan — sin Slavko Bivic — hči Stanka Janežič — hči
Kegljaško društvo Medvode vsako leto v zimskem času organizira tekmovanje kegljaških sekcij, katere trenirajo na kegljišču »Hidro« v Medvodah. Letos je to tekmovanje potekalo v času od 7. januarja do 13. marca v popoldanskih in večernih urah. Cilj organizatorja je, da pospešuje množičnost v tem športu, ob tem pa daje tudi možnost posameznikom, ki so uvrščeni v vrh lestvice, da se vključijo v kegljaško društvo Medvode, ki nastopa v ljubljanski zvezni ligi.
Na letošnjem tekmovanju je nastopilo 13 selekcij, katere so bile razdeljene v dve skupini. Poleg Dekorativne so v tej skupini nastopile še: Rašica, Bombažna tkalnica Viž-marje, Color moška in ženska ekipa, Jana in Istrabenz. V skupini smo zasedli prvo mesto brez izgubljene tekme. V V finalni del sta se uvrstili po
ZAHVALA
Po težki in neozdravljivi bolezni sem bil po 20. letih dela invalidsko upokojen. Najlepše se zahvaljujem sodelavcem za dar, ki so mi ga prinesli.
Vsem elanom kolektiva pa želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu, posebno pa zdravja.
vaš zidar Anton GOSAR ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo v lep spomin na sodelavke in sodelavce ter dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Zahvaljujem se tudi vsemu strokovnemu osebju, posebno tovarišu Francu Preku za ves trud in lepe poslovilne besede.
Celotnemu kolektivu pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Pavla POZVEK
Nekaj skrbi, bolečin ali težav je potrebnih vsakemu človeku. Ladja brei balasta je nestabilna in ne drži smeri.
A. Schopenhauci
dve ekipi iz vsake skupine, tako da so se v finalu pomerile ekipe Istrabenz, Šport opreme, Terena in Dekorativne. V tem delu smo zasedli četrto mesto z majhnim zaostankom.
Z ekipnih tekmovanj so se šteli tudi rezultati za posamezno uvrstitev. Med 78 tekmovalci je Marjan Pečaver iz barvarne tkanin zasedel prvo, Emil Šinkovec, tkalnica, pa peto mesto. Želimo si, da bi kegljaška sekcija še vnaprej dosegala dobre rezultate.
Ob koncu pa naj izkoristimo priložnost in vabimo, da se nam . pridružite še ostali (ostale), ki jih ta zvrst rekreacije privlači. Pridite, pridružite se nam na treningih ob ponedeljkih od 19. do 22. ure na kegljišču Ilirija v Zgornji Šiški in ob petkih od 17. do 18. ure na kegljišu »Hidro« v Medvodah.
Emil Šinkovec
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca in vsem sodelavkam in sodelavcem za izraženo sožalje in sočustvovanje ob tej bridki izgubi.
Anica URBANČIČ ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem, ki so ob tej težki izgubi sočustvovali z menoj in mi izrekli sožalje ter sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca.
Sonja VIDIC
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Rudolfa Turka se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali in mi izrekli sožalje. Hvala tudi sindikalni organizaciji za darovani venec.
Vladana PARDUBSKV
OBISK VOJAKOV V DEKORATIVNI
V petek, 23. marca, nas je obiskala skupina vojakov iz kasarne »Boris Kidrič« v Šentvidu. Vojaki so si ogledali naše proizvodne prostore ter z mladinci poklepetali o delu Dekorativne in delu mladinske organizacije.
Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pestotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121—72) je glasilo oproščeno davka na promet.