Oglasi 2 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 Tretja stran Vsebina Priznamo ali ne, obleka naredi človeka Nataša Strašek, KLS Ljubno »Visoka dodana vrednost je glavni element družbene odgovornosti« ..................... 6 Ljubno ob Savinji Zdravstveno postajo bo prenovil Elektro Ugovšek .... 7 6 PM Teden odprtih vrat VDC SAŠA Savinja in Sončnica prijazno sprejeli obiskovalce ........... 10 TA DEOS center starejših Aktiven dan namenjen tako stanovalcem kot občanom ...................... 12 Galerija Mozirje Zgodbe dveh Marjanov nagovarjajo obiskovalce..... 14 10 6. Lenartova prepletanja Bogastvo jeseni izraženo v jeziku barv in podob ......... 14 Miha Brodnik iz Mozirja Ustvaril dve različici priredbe glasbenega singla iz filma Top Gun ................ 15 Jasna Tuta na Rečici ob Savinji 14 Moj svet sredi oceana ....... 16 Gornji Grad TA MŠ Baročna glasba v objemu baročne katedrale .............. 17 Spominska slovesnost na Čreti Izraz spoštljive hvaležnosti za priborjeno svobodo ...... 18 Zlata maturantka Laura Šušterič Svoje poslanstvo vidi v pomoči duševno bolnim ............................... 19 16 ŠS Odbojkarski klub KLS Ljubno Uspešen začetek sezone za ljubenske odbojkarice ...................... 22 Tim Jevšnik svetovni podprvak Mladinec, ki se uspešno kosa s člani ........................ 22 19 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 42, 21. oktober 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Človekova oblačila so skozi stoletja spreminjala svojo funkcijo. Če je bila prvotna naloga obleke, da ohranja toplino in zagotavlja suhost, kar pomeni, da je imela le funkcijo preživetja, ima v zahodni civilizaciji danes tudi estetsko in še več drugih funkcij. Z obleko se kažemo v družbi in ljudem ponujamo priložnost, da si na podlagi tega, kako izgledamo, ustvarijo vtis, kakšni smo. Če vedno nosimo oblačila bolj kot ne iste barve in podobnega stila, bomo v družbi prepoznani, četudi nam obleka morda dobro pristaja, kot tradicionalisti, ki ljubijo cono udobja, želijo biti vedno na varnem, zagovarjajo klasiko in so morda nekoliko introvertirani. Govorimo o psihologiji oblačenja, ki ni prav nič iz trte izvita. Številne raziskave so namreč potrdile, da ima garderoba vpliv na to, kako zaznavamo in ocenjujemo sebe ter druge. To ni nepomembno, kajti dejstvo je, da si o nekom, sploh če ga srečamo prvič, ustvarimo zelo konkretno mnenje že po nekaj sekundah, pri čemer ima obleka, ki jo oseba nosi, pomemben vpliv. Nekateri ljudje se tega zavedajo, nekateri pa to zavestno ali nezavedno ignorirajo. Za nekatere je ključnega pomena, kaj imajo na sebi, drugi, ki stavijo predvsem na udobje, pa se s tem ne obremenjujejo veliko. Res je, da obleka ne naredi človeka v smislu značaja, je pa vseeno prva stvar, ki jo opazimo, ko z nekom pridemo v stik ali ga zaznamo v našem zornem kotu. Lahko bi rekli, da je tukaj najboljša zlata sredina: z obleko nismo obsedeni, hkrati pa pazimo na oblačila, ki jih izberemo, sploh za priložnosti, ki so posebne, kot na primer razgovor za službo, pogajanja za posel ali praznovanje, na katerega smo povabljeni. Oblačila torej, priznamo ali ne, razkrivajo del našega značaja in naše aktualno razpoloženje. Običajno nezavedno izberemo oblačilo, ki nam v tistem trenutku ustreza. Oblačila svetlih barv izkazujejo našo željo, da izstopamo, se razlikujemo od drugih, nasprotno pa nošenje uniformiranih oblačil ali oblačil črne barve kaže na našo željo, da se zlijemo v množico in prikrijemo svojo individualnost. Tudi čistoča in vzdrževanje obleke pove marsikaj o osebi, ki jo ima na sebi. V tokratni temi tedna pišemo o oblačenju v osnovnih in srednjih šolah. Dilema je, ali pustiti otrokom in mladostnikom pri tem proste roke ali jih s poenotenimi oblačili spraviti na skupni imenovalec. Zagovornikov enega in drugega pristopa je veliko, dejstvo pa je, da tudi mladi ljudje s svojim načinom oblačenja oddajajo v svojo okolico sporočila, ki jih različni ljudje (sošolci, učitelji, starši …) dojemajo na različne načine, kar neposredno vpliva na odnos, ki ga imajo do teh mladih oseb. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Peter Udir, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 3 Tema tedna PRAVILA OBLAČENJA V OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE? Mladim je treba prepustiti možnost oblikovanja lastne identitete z načinom oblačenja V začetku letošnjega šolskega leta se je v javnosti pojavila razprava o primernih oblačilih učencev in dijakov v šolah. To je vznemirilo nekatere starše, saj se postavlja vprašanje, v kolikšni meri sme o oblačenju odločati šola in kje je meja pri poseganju v svobodo odločanja najstnikov glede osebnega izražanja z oblačili. Po drugi strani nekateri menijo, da bi morala biti pravila primernega oblačenja del vsakega pravilnika o šolskem redu. Kot poudarjajo zagovorniki bontona pri oblačenju, bi se morali otroci naučiti predvsem tega, kako se obleči primerno kraju in dogodku. KODEKS OBLAČENJA V ŠOLAH REDKOST Vsaka šola je zakonsko obvezana zapisati pravila šolskega reda, v katerih so natančno opredeljene dolžnosti in odgovornosti učencev, načini zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, ukrepi ob kršitvah … Velik del osnovnih in srednjih šol nima posebej izdelanih priporočil o oblačenju, tudi zgornjesavinjske osnovne šole ne. Dejstvo je, da se v podeželskih osnovnih šolah problematika neprimernega oblačenja ne pojavlja pogosto. Šole sicer imajo možnost pravila oblačenja in obnašanja vključiti v vzgojni načrt. Ponekod se o načinih obnašanja in izražanja osebnosti pogovarjajo v sklopu organiziranih delavnic, drugje se takšni pogovori odvijajo v okviru razrednih ur. STARŠI NAJ BI BILI ZGLED Tudi na področju izbire oblačil strokovnjaki opozarjajo, da se vzgoja začne Ker so otroci danes pod močnim vplivom družabnih medijev in različnih vplivnežev, začnejo že zgodaj eksperimentirati skozi modo. (Foto: Freepik.com) doma, in to že pri majhnih otrocih, ne šele pri najstnikih. Čeprav je izbira obleke svobodna odločitev vsakega posameznika, naj bi starši s svojim ravnanjem in zgledom skrbeli, da se otrok zaveda, katera oblačila so primerna za posamezne priložnosti. Ker pa so otroci pod močnim vplivom družabnih medijev in različnih vplivnežev, je razumljivo, da začnejo že zgodaj eksperimentirati skozi modo. Naloga odraslih je, da jim pomagajo poiskati primerno kombinacijo med všečnim in morda želenim ter dopustnim. NAČIN OBLAČENJA NE MORE BITI IZGOVOR ZA NASILJE Do razprav o primernosti oblačenja otrok in mladostnikov je prišlo tudi O kodeksu oblačenja na Osnovni šoli Mozirje Na Osnovni šoli Mozirje nimajo sprejetega posebnega dokumenta, ki bi specifično naslavljal pravila oblačenja njihovih učencev in učenk. Delavnic ali predavanj na temo oblačenja še ni bilo potrebno izvajati in niso v načrtu, lahko pa razredniki na urah oddelčne skupnosti z učenci odprejo razpravo tudi na to temo. Na OŠ Mozirje spoštujejo individualnost posameznega otroka in podpirajo pravico do izražanja lastne osebnosti, naj bo to skozi izbor oblačil, pričesko ali zunanji izgled kot celoto. Upoštevajo pa splošno tezo, da se svoboda posameznika konča tam, kjer se začne svoboda drugega. V Pravilih šolskega reda OŠ Mozirje tako med drugim piše, da morajo v prostore šole učenci vstopati primerno urejeni, da v času pouka ni dovoljeno nositi kapuc in kap, izrecno so prepovedane tudi majice z žaljivimi napisi ter druga neprimerna oblačila. Pravilo je v interesu dobrega počutja vseh učencev šole, učiteljev in drugih zaposlenih. V primeru neupoštevanja oziroma kršitve se z otrokom izvede individualni svetovalni razgovor. Vse navedeno je plod stremljenja celotnega kolektiva k vzgoji razmišljujočih, samostojnih in odgovornih posameznikov, ki bodo znali razumeti in sprejemati posledice svojih dejanj in bodo sooblikovali strpno družbo. zaradi mnenj, da preveč izzivalno oblečena dekleta »spodbujajo« spolno nasilje nad njimi. Prav zato naj bi priporočila, uveljavljena na nekaterih šolah, večinoma veljala za dekleta, kar le-ta postavlja v neenakopraven položaj s fanti. Strokovnjaki poudarjajo, da je pred kakršnimikoli prepovedmi potreben temeljit pogovor z otroki o spolnem nasilju in njegovih oblikah. Antropolog dr. Dan Podjed, znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor za antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je za spletni portal Svet24. si izjavil, da sam ne podpira kodeksov oblačenja v šolah. Kot pravi, je treba mladim prepustiti možnost oblikovanja lastne identitete in izražanja z načinom oblačenja, za spolno nasilje pa je kriva vzgoja nasilneža in ne oblačila njegove žrtve. Tatiana Angioi 4 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 Gospodarstvo TOP 101: NAJUSPEŠNEJŠA SREDNJA PODJETJA Firšt med najuspešnejšimi srednjimi podjetji v Sloveniji V uredništvu časnika Finance so tudi letos sestavili lestvico najuspešnejših srednjih podjetij v Sloveniji, pri čemer so kot srednja opredelili tista podjetja, ki so v letu 2021 hkrati izpolnjevala vsaj dve izmed treh meril: 50 do 250 zaposlenih, osem do 40 milijonov evrov prihodkov od prodaje in štiri do 20 milijonov evrov sredstev. Na seznamu, ki vsebuje 101 podjetje, je 13. mesto zasedla družba Firšt, ki ima že nekaj let proizvodne prostore in sedež v Velenju, njegove korenine pa izhajajo iz Radegunde pri Mozirju. IZLOČITVENA KRITERIJA ČISTI DOBIČEK IN POZITIVEN EBITDA Pri časniku Finance so kot kandidate za omenjeno lestvico obravnavali le tiste družbe, ki so zadnji dve leti poslovale s čistim dobičkom in so po letu 2017 nepretrgoma imele pozitiven EBITDA (dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo). Družb, ki leta 2017 niso ustvarile vsaj sto tisoč evrov prihodkov od prodaje in imele pet ali več zaposlenih, niso upoštevali. Pri ocenjevanju uspešnosti so upoštevali čisto donosnost sredstev, maržo EBIT, dodano vrednost na zaposlenega, rast čistih prihodkov od prodaje v letih od 2016 do 2021 in EBITDA v letih od 2019 do 2021. Iz nabora so izključili podjetja, za katera ni bilo mogoče pridobiti podatkov za vsa analizirana leta, bodisi zato, ker so premlada, bodisi zato, ker so se medtem reorganizirala ali bila prevzeta. PRVI MEDILINE, DRUGI LUNOS, TRETJI SOLIS TIMBER Na prvo mesto se je uvrstil uvoznik medicinske opreme Mediline iz Kamnika. V petih letih so prihodke od prodaje povečali za 242 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 219.391 evrov. Drugo mesto je zasedel ljubljanski razvijalec in proizvajalec prezračevalnih sistemov Lunos, katerega prodaja je v zadnjih petih letih zrasla za skoraj 700 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pri njih je 190.192 evrov. Na tretjem mestu se nahaja podjetje Solis Timber iz Straže, ki se ponaša z najmodernejšo žago v Sloveniji. Njihova prodaja se je povečala za 365 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega je 197.655 evrov. Firšt na 13. mestu je v zadnjih letih povečal prodajo za 162 odstotkov, dodana vrednosti na zaposlenega v letu 2021 je bila 137.283 evrov. Podjetje je priznan proizvajalec elektromotornih pogonov z več kot 30-letno tradicijo. Franci Kotnik MODNI BUTIK BAZAR V MOZIRJU V enajstih letih ustvarjena prepoznavnost Nina Benda Felicijan si je že v času, ko se je bilo treba odločati o življenjski poti, želela svojo strast do mode deliti z drugimi. Pred enajstimi leti je v Mozirju odprla svo- OSUPLJIVA MOČ BARV K temu pripomorejo tudi barve. Kot pravi Nina, se prav z barvami da osebo polepšati, preoblikovati, osveži- SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Volili bodo predsednika, upravni in nadzorni odbor 11. novembra poteče petletni mandat upravnemu odboru, predsedniku in nadzornemu odboru Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ). Skladno s statutom in pravilnikom o volitvah je predsednik SŠGZ Tomaž Korošec razpisal volitve omenjenih organov za naslednje mandatno obdobje 2022-2027. EVIDENTIRANJE KANDIDATOV DO 24. OKTOBRA Upravni odbor SŠGZ je na 15. redni seji sprejel rokovnik za izvedbo volitev upravnega odbora, predsednika in nadzornega odbora za mandatno obdobje 2022-2027. Z dnem razpisa volitev so začeli teči tudi vsi postopki, potrebni za izvedbo volitev. Upravni odbor je pozval člane zbornice, da evidentirajo kandidate za člane upravnega odbora, predsednika in člane nadzornega odbora. Rok za oddajo kandidatur se izteče v ponedeljek, 24. oktobra. VOLILNA SKUPŠČINA 8. NOVEMBRA V VELENJU Oblikovanje list kandidatov za volitve organov bo opravila strokovna služba SŠGZ, ki je zadolžena tudi za izvedbo vseh ostalih volilnih postopkov. Člane upravnega odbora, predsednika in člane nadzornega odbora izvoli skupščina SŠGZ z dvotretjinsko večino na skupščini prisotnih glasov. Volilna skupščina bo potekala v torek, 8. novembra, ob 15. uri, na sedežu SŠGZ v Velenju. Franci Kotnik Nina Benda Felicijan (levo) v butiku BazaR deli svojo strast do mode z drugimi. (Foto: Marija Šukalo) jo butično trgovino z oblačili BazaR. V njej ponuja damska oblačila za vse priložnosti in modne dodatke. PONUDBA ZA VSE, KI SO RADE LEPO OBLEČENE V trgovini, v kateri kot prodajni svetovalki delata še Tanja in Olivera, najdejo rešitev za vsako žensko, ki je rada lepo oblečena in v koraku z današnjim časom. Ker se modne smernice hitro menjajo, poskušajo strankam približati oblačila, ki jih brez nasveta ne bi same izbrale, a jim kljub temu pristajajo in poudarjajo njihovo ženstvenost. ti in celo pomladiti. Letošnja barvna paleta, ki jo predstavljajo vijola, lila, zelena-petrolej, peščena in zenit, so kot nalašč za vse drzne, ki so rade modno oblečene. TRIKRAT LETNO DRUŽENJE OB SLADKIH DOBROTAH V več kot desetletju dela si je BazaR ustvaril prepoznavnost in domačnost, zato se zadovoljne stranke rade vračajo ne le po nakupih ampak tudi samo na klepet. Prav zaradi tega trikrat letno v prodajalni pripravljajo druženje ob sladkih dobrotah. Marija Šukalo Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 5 Gospodarstvo NATAŠA STRAŠEK, POMOČNICA GLAVNEGA DIREKTORJA KLS LJUBNO »Visoka dodana vrednost je glavni element družbene odgovornosti« Nataša Strašek (foto: Peter Marinšek) V zadnjem obdobju se veliko govori in piše o tem, da danes ni dovolj, da so podjetja poslovno uspešna, ampak morajo biti, če želijo prosperirati na dolgi rok, tudi družbeno odgovorna. Družbena odgovornost pomeni, da si podjetja pri svojih poslovnih dejavnostih prizadevajo upoštevati družbene in okoljske potrebe. V Zgornji Savinjski dolini je sinonim za družbeno odgovorno podjetje KLS Ljubno, zato smo na pogovor povabili Natašo Strašek, pomočnico glavnega direktorja KLS Ljubno, da predstavi njihov pogled na to področje. • Kaj je po vašem mnenju predpogoj, da podjetje lahko deluje na družbeno odgovoren način? Vsekakor je ustvarjanje visoke dodane vrednosti za gospodarsko družbo temeljnega pomena, saj brez tega družba ne more dolgoročno in uspešno poslovati, vlagati v razvoj in zagotavljati dolgoročne stabilnosti. Zato je po našem mnenju doseganje visoke dodane vrednosti glavni element družbene odgovornosti. Da pa lahko družba s svojim poslovanjem ustvarja dovolj visoko dodano vrednost, mora biti razvojno naravnana, kar pomeni, da svoja prizadevanja neprestano usmerja v napredek in razvoj proizvodov, procesov in kadrov. • Kaj od tega, kar ste našteli, torej proizvodi, procesi in kadri, je po 6 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 vašem mnenju najpomembnejše, čeprav je seveda razumljivo, da uspeha ne more biti brez obvladovanja vseh treh področij? Bistveni so kadri, saj so nosilci razvoja proizvodov in procesov. K stalnemu razvoju in napredku usmerjeno podjetje mora, če želi svojo naravnanost ohraniti, svoje kadre ustrezno nagrajevati. Poleg tega je bistveno lažje delati in se srečevati z zahtevnimi nalogami ter izzivi v delovnem okolju, kjer vladajo med sodelavci spoštljivi odnosi. Zato je nujno, da podjetje zgradi svojo poslovno kulturo in jo razširi med svoje sodelavce. Tako se ustvari krog ljudi, ki so za svoje delo dobro plačani, pri svojem delu pa ustvarjalni in zadovoljni. Naše mnenje je, da mora podjetje, če mu gre dobro, del ustvarjene dodane vrednosti nameniti okolju, v katerem se nahaja. In takšno podjetje je družbeno odgovorno podjetje. • Zdi se nekako logično, da se podjetje težko razvija, če se vzporedno ne razvija tudi okolje, v katerem deluje. Kako v KLS Ljubno gledate na to? Zavedamo se, da se lahko razvijamo v uspešno podjetje le tako, da napreduje in se razvija tudi okolje, v katerem se nahajamo. Torej, po našem mnenju je treba delovati širše in spodbujati spremembe v načinu razmišljanja na različnih ravneh v lokalnem okolju. Če podam primer, ki na videz ni neposredno povezan z nami, je pa zelo aktualen in ga lahko preslikamo na vse ravni življenja in delovanja: motijo nas smeti ob Savinji in v takem primeru, po našem mnenju, ni dovolj samo opozarjati, treba je smeti pobrati in ljudi poučiti ne le o ustreznem odlaganju odpadkov, ampak v prvi vrsti o preprečevanju nastajanja odpadkov. Na takšen način spremenimo način razmišljanja, ki prinaša koristi vsem, ne le okolju. • V kakšni obliki izkazujete družbeno odgovornost? Želimo, da se naše lokalno okolje razvija v smeri, da bomo v tem prostoru lepo živeli in bomo lahko uspešno in dolgoročno poslovali ter zagotavljali kakovostna delovna mesta. Zato namenjamo velika finančna sredstva za donacije, sponzorstva in humanitarne namene predvsem na območju Zgornje Savinjske doline. Vsako leto namenimo finančna sredstva osnovnim šolam za izvajanje njihovih aktivnosti, gasilskim društvom za usposabljanja ter nakup in vzdrževanje opreme, območnemu združenju Rdečega križa za izvajanje njihovih aktivnosti in številnim planinskim, turističnim, športnim ter ostalim društvom, združenjem in organizacijam v naši dolini. Še posebej nas skrbi zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe v naši dolini, zato sodelujemo z vodstvom Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. Pomagali smo pri nakupu opreme in reševalnih vozil. • Najbolj neposredno verjetno sodelujete z Občino Ljubno, kjer je podjetje locirano? Najbolj aktivni smo seveda v naši matični, ljubenski občini, kjer tesno sodelujemo pri različnih projektih. Sofinancirali smo, na primer, obnovo kulturnega doma, podpiramo osnovno šolo, bili smo eden od partnerjev pri projektu izgradnje prve pametne podeželske učilnice, vključeni pa smo tudi v projek»Zavedamo se, da se lahko razvijamo v uspešno podjetje le tako, da napreduje in se razvija tudi okolje, v katerem se nahajamo.« te promocije športa, kjer smo sponzor smučarskih skokov, kar vključuje sponzorstvo svetovnega prvenstva v skokih za ženske in smučarsko-skakalnega kluba BTC Ljubno ter naše ženske odbojkarske ekipe OK KLS Ljubno. Finančno podpiramo delovanje različnih društev v občini. • KLS Ljubno zasledimo tudi kot podpornika projektov na regijski in državni ravni. Morda še beseda ali dve o tem … Res je, redno sodelujemo tudi pri projektih na regionalni in državni ravni, katerih namen in cilj je pomagati, vključiti oziroma doseči čim več prebivalcev naše države. Takšni so, na primer, projekti Zveze slovenskih društev za boj proti raku, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Slovenske filantropije, Rdečih noskov, regionalnih in specialističnih bolnišnic. Bili smo zlati sponzor letošnje gasilske olimpijade v Celju, sofinanciramo izgradnjo planinskih koč na Okrešlju in Mozirski planini ter podobno. Finančno podpiramo dejavnosti dijakov in študentov na srednjih šolah in fakultetah. KLS Ljubno je sponzor slovenskega projekta Inženirke in inženirji bomo. V povprečju smo v zadnjih desetih letih vsako leto sklenili med 60 in 90 donatorskih in sponzorskih pogodb. Pogovarjal se je Franci Kotnik Iz občin OBČINA LJUBNO Tradicionalna občina, naravnana v prihodnost in povezana z okoljem Občina Ljubno je slovenska predstavnica na 17. natečaju za evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi za leto 2022. V sredo, 5. oktobra, je Občino Ljubno obiskala tričlanska komisija. Po ogledu so člani komisije povedali, da je Ljubno tradicionalna občina, ki je hkrati naravnana v prihodnost in dobro povezana v regiji ter tudi s svetom. Kakovost življenja je na visoki ravni, kraj ima svoje jedro, kjer čutiš njegov značaj. Oceno so zaključili z mislijo, da »ne zmaga najmočnejši, ampak tisti, ki se najbolje prilagodi spremembam«. KAKŠEN JE ODZIV SKUPNOSTI NA DRUŽBENE SPREMEMBE Komisija se je pri ogledu osredotočila predvsem na odziv skupnosti na družbene spremembe in usmerjanje razvojnega procesa v smislu gospodarskega razvoja, ustvarjanja sodobnega družbenega okolja, arhitekture, razvoja naselij, ekologije in oskrbe z energijo ter kulturnih pobud Ocenjevalna komisija na Ljubnem v družbi gostiteljev. (Foto: arhiv občine) in družbenega udejstvovanja. Ocenjevali so tudi celostno in trajnostno naravnanost, udejstvovanje prebivalcev, individualno iniciativnost in pripravljenost za sodelovanje. LJUBNO OB SAVINJI Zdravstveno postajo bo prenovil Elektro Ugovšek Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik je podpisal pogodbo z direktorjem podjetja Elektro Ugovšek Francijem Ugovškom za izvedbo projekta prenove zdravstvene postaje na Ljubnem ob Savinji. Elektro Ugovšek, ki je bil izbran na javnem razpisu, bo s podizvajalci za gradbeno-obrtniška dela in strojne inštalacije izvedel celotno obnovo. Občina Pogodbo o prenovi sta podpisala župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik in direktor Elektro Ugovšek Franci Ugovšek. (Foto: arhiv občine) Ljubno bo s strani Ministrstva za zdravje za izvedbo projekta dobila 206 tisoč evrov nepovratnih sredstev. CELOVITA PRENOVA DRUGE ETAŽE V okviru obnove bo urejena druga etaža zdravstvene postaje na Ljubnem. Stanovanje bodo predelali in tako uredili nove prostore za pediatrično ambulanto in zobozdravstveno ambulanto za otroke, narejene bodo nove sanitarije. Izvedena bo kompletna prenova zobozdravstvenega dela za odrasle. Vgrajeno bo dvigalo, ki bo povezovalo vse etaže, predvidena je dozidava novega preddverja. V spodnji etaži bodo napeljali prezračevanje s sistemom rekuperacije. SOFINANCERKE TUDI OSTALE OBČINE Občina Ljubno je bila uspešna na razpisu Ministrstva za zdravje: obnova objektov primarne zdravstvene dejavnosti. Finančna sredstva iz tega razpisa so bila določena glede na število prebivalcev. Projekt bodo po določenem ključu delno financirale tudi ostale občine Zgornje Savinjske doline. Štefka Sem ODLIČNA POVEZAVA Z LOKALNIM GOSPODARSTVOM Ocenjevalni komisiji je sodelovanje med gospodarstvom in lokalno skupnostjo predstavil glavni direktor podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek. Podjetje sodi med najbolj tehnološko napredna in robotizirana podjetja, posluje na svetovnih trgih in je hkrati močno vpeto v lokalno skupnost. Komisija je obiskala tudi skakalni center v Savini, ribiško družino, državnega prvaka v hitrostnem kiparjenju Tadeja Brglesa, ki je ravno izdeloval skulpturo za krožišče v Radmirju, muzejske zbirke in pametno učilnico. »SKRBIMO ZA VSE KRAJANE, ŠE POSEBEJ PA ZA NARAVO IN TRADICIJO« Župan Franjo Naraločnik je ob zaključku obiska člane komisije nagovoril takole: »Upam, da ste videli, kako smo vpeti v evropske in svetovne tokove preko gospodarstva in smučanja, povezani smo regionalno in hkrati skrbimo za vse generacije krajanov. Še posebej pa skrbimo za naravo in tradicijo - prejeli smo jo od očetov in jo prenašamo našim otrokom.« V KONKURENCI 21 KRAJEV IZ 12 DRŽAV EVROPE 21 krajev iz 21 regij v dvanajstih različnih državah Evrope se poteguje za nagrado European Village Renewal Award 2022. Geslo letošnjega natečaja »Graditi mostove« ponazarja način, kako se odzivati na izzive današnjega časa, med katerimi so v ospredju podnebne spremembe, pomanjkanje virov, digitalna transformacija, pandemija in vojna na ozemlju Evrope. Štefka Sem Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 7 Iz občin KONFERENCA BE CREARTIVE V SAŠA INKUBATORJU Platforma in priročnik za razvoj kompetenc v kreativno-kulturnem sektorju V SAŠA inkubatorju v Velenju je ob zaključku evropskega projekta SCALE SMEs potekala konferenca Be CreARTive. Premierno so predstavili večjezično platformo in inovativni priročnik za ustvarjalce, ki sta plod sodelovanja šestih partnerjev iz petih evropskih držav: Slovenije, Hrvaške, Severne Makedonije, Grčije, Italije in Španije. ANALIZA TRGA IN IZOBRAŽEVALNE VSEBINE Projekt SCALE SMEs, podprt s sredstvi sklada Erasmus+, je namenjen razvoju kompetenc in znanja posameznikov in malih podjetij v kreativno-kulturnem sektorju. Ustvarjalci lahko dostopajo do priročnika, ki poleg analize in lokalnega pregleda trga omenjenega sektorja po državah omogoča dostop do izobraževalnih gradiv in modulov ter povezovanja na večjezični platformi. VSI SE RODIMO KREATIVNI Po predstavitvi priročnika in platforme je sledil pogovor s Tinetom Lugaričem, kreativnim direktorjem in soustanoviteljem kreativnega studia Trampolin, ki je v 17-letni karieri sodeloval z največjimi oglaševalskimi agencijami ter skrbel za tržno-komunikacijske zgodbe največjih slovenskih naročnikov. Za svoje rezultate je prejel številne nagrade in priznanja. Udeležencem je med drugim predstavil uspešne projekte, ki so jih izvedli v njihovi agenciji, delil svojo osebno zgodbo in poudaril, da se vsi rodimo kreativni. DELAVNICA S PRIZNANIM FOTOGRAFOM Sledila je delavnica s fotografom Aljošo Videtičem, ki se ukvarja s poročno fotografijo. Izpostavil je pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za dobro fotografijo, Udeleženci so spoznali večjezično platformo in inovativni priročnik za ustvarjalce. (Foto: arhiv SAŠA inkubatorja) ki jo danes lahko naredimo tudi s telefonom. Po končanem uradnem delu je bil čas za skupinsko ustvarjanje in kreativni izziv. Ekipe mladih ustvarjalcev so dobile v roke svinčnik, barvo, papir in velik »čopič« - metlo. V parih minutah so nastale unikatne stvaritve, ki so dokazale, da lahko posameznik v danih okoliščinah vedno najde kreativno rešitev. Barbara Rozoničnik VOLITVE V DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE Franjo Naraločnik ne bo več državni svetnik Novembra bodo poleg lokalnih tudi volitve članov državnega sveta. Trenutno je državni svetnik, ki zastopa lokalne interese iz 5. volilne enote, Franjo Naraločnik, sicer župan Občine Ljubno. O ponovni kandidaturi, kot pravi, ne razmišlja, ker mu funkcija državnega svetnika vzame veliko časa. Zaradi tega so bolj obremenjeni njegovi sodelavci v občinski upravi, bo pa tudi spoštoval neformalni dogovor med župani Zgornje Savinjske in Šaleške doline, da v vsakem novem mandatu dobi priložnost kandidat iz druge doline. Naraločnik je bil sploh prvi iz Zgornje Savinjske, ki je dobil dovolj podpore na nivoju regije za državnega svetnika. Medtem so v Mestni občini Velenje že izvolili predstavnike v volilno telo za volitve člana državnega sveta in izbrali Petra Dermola za kandidata za državnega svetnika. Štefka Sem OBČINSKI SVET OBČINE MOZIRJE Rebalans letošnjega in predlog proračuna za leto 2023 V občini Mozirje trenutno poteka kar nekaj večjih investicij: gradnja prizidkov k osnovni šoli in vrtcu ter gradnja prizidka h kulturnemu domu. Zaključena je obnova zdravstvene postaje, kjer je bil obnovljen kletni prostor za potrebe nujne medicinske pomoči in pritličje ter delno prvo nadstropje. Zdaj je urejen prostor za reševalce in dodatni ambulanti družinske medicine. Izvajajo se dela na cestnem in komunalnem področju, medtem pa pripravljajo projektno dokumentacijo in 8 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 vse potrebno za sofinanciranje skupnih projektov. Zaradi različne dinamike izvajanja projektov in s tem povezanimi odhodki in prihodki je bil potreben prvi rebalans proračuna. V tem letu je bil načrtovan presežek prihodkov nad odhodki v višini sto tisoč evrov, zaradi spremenjene dinamike gradnje in najetega dolgoročnega kredita se presežek sredstev ob koncu letošnjega leta povečuje na 900 tisoč evrov. Namenjen bo za investicije v letu 2023. Občinski svetniki so v prvem branju obravnavali tudi proračun za prihodnje leto, ki je sedaj v 30-dnevni javni obravnavi. Prihodki so planirani na osnovi izhodišč ministrstva za finance in ocene lastnih prihodkov. Planirani prihodki proračuna leta 2023 so 6,5, odhodki pa 7,1 milijona evrov. Proračun je v tem razmerju uravnotežen, ker bodo zaradi črpanega in ne izkoriščenega dolgoročnega kredita v letu 2022 ostala na računu sredstva v višini 900 tisoč evrov. Štefka Sem Organizacije DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Dva dogodka v počastitev 60-letnice delovanja Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline letos praznuje 60 let od svojega nastanka. Ob tej priložnosti so pripravili več aktivnosti, vrhunec praznovanja pa bo v petek, 28. oktobra, ko bodo ob 17. uri na Ljubnem ob Savinji v kongresnem centru KLS izvedli svečano akademijo s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom. ŠTEVILNE UGODNOSTI ZA ČLANE Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline vključuje člane iz vseh občin doline pa tudi izven. Za aktivnosti na področju strokovnega delovanja in izobraževanja so prejeli že več pohval in priznanj, za svoje člane pa pripravljajo tudi družabne aktivnosti in takšne, ki dvigujejo kakovost njihovega življenja. Predsednica Zdenka Presečnik Firšt vabi vse, ki se ukvarjajo z računovodstvom in še niso vključeni v društvo, da se jim pridružijo: »Člani lahko na poceni način pridejo do potrebnih informacij in v praksi preizkušenih rešitev ter se udeležujejo naših prireditev, kot so interna izobraževanja, pohodi, meditacije, kulturni dogodki in srečanja z drugimi društvi računovodij, finančnikov in revizorjev.« POGOVOR O AKTUALNIH ZADEVAH NA DAVČNEM PODROČJU Ob jubileju bodo izdali bilten, v katerem bodo predstavili njihovo delovanje v šestih desetletjih. Poleg tega bodo organizirali dve prireditvi. Prva bo v četrtek, 27. oktobra, ob 17. uri v kulturnem domu v Nazarjah, na kateri bodo obiskovalci lahko prisluhnili pogovoru z mag. Ivanom Simičem, pravnikom in finančnikom ter najboljšim davčnim strokovnjakom pri nas. Simič bo spregovoril o aktualnih zadevah na davčnem področju in njihovem vplivu na gospodarstvo. Na dogodek vabijo gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike. Po predavanju bo priložnost za pogovor z gostom oziroma razprava. ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA NA LJUBNEM Drugi in osrednji dogodek bo v petek, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu – kongresnem centru KLS na Ljubnem ob Savinji. Tam bo potekala svečana akademija s kulturnim programom ter podelitvijo priznanj in plaket najzaslužnejšim članom. Vesna Petkovšek MOZIRJE Še druga družinska zdravnica v preurejenih prostorih Občina Mozirje si je dolgo prizadevala za še enega zdravnika v kraju. Poleg dveh zdravnic s koncesijo so si želeli še zdravnika v javni mreži. Nekdanjo dežurno ambulanto so preuredili v ambulanto za družinskega zdravnika in referenčno ambulanto, kasneje pa so v ambulanto preuredili še prostore za dežur- 250.000 evrov je stala prenova prostorov v mozirski zdravstveni postaji. nega zdravnika in sestro. Tako so zapolnili vse proste kotičke v zdravstveni postaji in pridobili dve zdravnici. Letos so prenovili tudi prostore za potrebe nujne medicinske pomoči. IZPOLNJENA ŽELJA DIYANE VASOVE Zdravnica Diyana Vasova v Mozirju dela od pomladi. Zelo je zadovoljna tako s prostori kot z delom. V Mozirju se počuti odlično in je vesela, da se je vrnila. Tu je namreč opravljala specializacijo in si je želela vrnitve. Vasova je pred prihodom v Mozirje delala v velenjskem zdravstvenem domu v dežurni ambulanti. ANELIJA GACEVA ŽE SPREJEMA PACIENTE Junija se je zdravnikom v zgornjesavinjskem zdravstvenem domu pridružila še Anelija Gaceva, ki se je v teh dneh preselila v prenovljene prostore v Mozirju. Tudi Gaceva je prišla iz Velenja, kjer je delala na nujni medicinski pomoči Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je v družbi direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božene Herzog obiskal novo zdravnico Anelijo Gacevo (prva z leve). (Foto: Štefka Sem) in ima veliko izkušenj iz urgentne medicine. V svoji ambulanti že sprejema prve paciente. Možnosti za opredelitev za njeno ambulanto je še veliko in z veseljem sprejema nove paciente. SPOZNALI DELO TUDI V DRUGIH AMBULANTAH V času, ko je Občina Mozirje urejala prostore, sta imeli novi zdravnici priložnost spoznati kolektiv zdravstvenega doma. Obe sta na začetku nadomeščali druge zdravnike, ko so bili na dopustu ali v bolniškem staležu. Tako sta imeli priložnost spoznavati tudi delo in paciente v različnih ambulantah. ŽUPANOVA DOBRODOŠLICA NOVIMA ZDRAVNICAMA V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje so ponosni, da jim je uspelo zagotoviti dovolj zdravnikov, ki lahko razbremenijo ostale, ki so preveč obremenjeni. Na novi ambulanti v Mozirju je ponosen tudi župan Ivan Suhoveršnik, ki je pred nedavnim obiskal Vasovo in Gacevo na njunih delovnih mestih. FINANCIRANJE PRENOVE PO DOGOVORJENEM KLJUČU Prenova je stala okrog 250 tisoč evrov, 97 tisoč evrov nepovratnih sredstev jim je uspelo pridobiti na razpisu ministrstva za zdravje. Preostanek bo v polovičnem deležu bremenil mozirsko občino, drugo polovico bodo pokrile ostale občine. Štefka Sem Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 9 Organizacije TEDEN ODPRTIH VRAT VDC SAŠA Savinja in Sončnica prijazno sprejeli obiskovalce Varstveno delovni center (VDC) SAŠA je v prvem tednu oktobra za vse, ki jih zanima njihova dejavnost, pripravil teden odprtih vrat. V Mozirju, Velenju in Žalcu, kjer delujejo njihove enote, so pripravili več dogodkov, skozi katere so obiskovalcem predstavili svoje delo in aktivnosti uporabnikov VDC. V Mozirju je dan odprtih vrat območne enote Savinja in bivalne enote Sončnica potekal v ponedeljek, 3. oktobra. V ZADNJEM LETU VEČ PRIDOBITEV VDC SAŠA je regijski javni socialno varstveni zavod, ki izvaja storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji za odrasle osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. V letu 2020 so tej storitvi dodali institucionalno varstvo, ki ga izvajajo v bivalni enoti Obiskovalci so si ogledali notranjost objekta in se seznanili z aktivnostmi VDC SAŠA. (Foto: Tatiana Angioi) ETNOLOŠKI TABOR TREH DOLIN 2022 Spoznavali sodobne pristope pri preučevanju dediščine Študentje oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani so se od 16. do 22. septembra mudili na Etnološkem taboru treh dolin. V okviru terenskih vaj so v sodelovanja z domačini tretjič zapored raziskovali različna področja življenja na Solčavskem. PREUČEVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V okviru tabora so imeli poleg terenskega dela niz predavanj priznanih raziskovalcev in strokovnjakov s področij etnologije in kulturne antropologije. Študentje so spoznavali sodobne pristope k preučevanju naravne in kulturne dediščine, ob koncu pa v zadružnem domu predstavili preliminarne rezultate terenskega dela. PLANINSKO PAŠNIŠTVO, GORNIŠTVO IN KULINARIKA Zadrževali so se v treh dolinah - Matkovem kotu, Logarski dolini in Robanovem kotu, pa tudi v Solčavi in Podolševi. Raziskovali so planinsko pašništvo, obisk gora od nekdaj do danes, planine v povezavi s turističnim razvojem, divjadi in zveri na Solčavskem v odnosu do rejnih živali ter solčavsko kulinariko. Na fakulteti bo sledila analiza pridobljenega gradiva, izsledki pa bodo v drugi polovici leta 2023 objavljeni v publikaciji Razgledi treh dolin. Barbara Rozoničnik Udeleženci tabora pri striženju ovac na kmetiji Knez v Robanovem kotu. (Foto: arhiv fakultete) 10 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 Sončnica Mozirje. V zadnjem letu so v Mozirju uvedli nove aktivnosti za uporabnike, pridobili so štiri nove zaposlitve, novo vozilo, zagnali pa so tudi ambulantno dejavnost, ki jo izvajajo v sodobno opremljeni ambulanti. ZAHVALA ŽUPANOM ZA PODPORO Zadnji dve pridobitvi je direktorica VDC SAŠA Darja Fišer v svojem nagovoru zbranim še posebej izpostavila, prav tako je omenila svežo pridobitev polavtomatični defibrilator AED plus, ki je v primeru potrebe namenjen vsakomur. Ob koncu se je zahvalila vsem županom zgornjesavinjskih občin za podporo. Poudarila je, da se lahko ob dnevu odprtih vrat vsi obiskovalci prepričajo, da imajo uporabniki VDC SAŠA dobro pogoje za delo in bivanje. MOZIRJANI SPREJELI UPORABNIKE ODPRTIH ROK IN Z ODPRTIM SRCEM Dneva odprtih vrat se je udeležil tudi župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Spomnil je, da je bil projekt pridobivanja stavbe dolgotrajen in naporen, zato je še toliko bolj vesel, da sedaj lepo živi. Krajani Mozirja so uporabnike VDC sprejeli z odprtimi rokami in, kar je še pomembneje, z odprtim srcem. Direktorici in zaposlenim se je zahvalil, da so v Mozirju uspeli ustvariti dom velike prijaznosti. BLAGOSLOV STAVBE IN AVTOMOBILA Nato je stavbo in novo vozilo blagoslovil Sandi Koren, vodja pastoralne službe v Celjski škofiji in župnik v Mozirju. Tudi on je izrazil veselje, da so se uporabniki vrnili v Mozirje. Po uradnem programu, ki so ga s petjem in glasbo popestrili uporabniki VDC, so si obiskovalci ogledali notranjost objekta in se seznanili z aktivnostmi ter storitvami, ki jih zagotavlja VDC SAŠA. Tatiana Angioi Organizacije SADJARSKA RAZSTAVA V MOZIRJU Na ogled 110 vrst jabolk in vrsta drugega sadja Člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje so po prekinitvi zaradi epidemije letos spet pripravili sadjarsko razstavo. Tokrat so jo umestili v večnamenski prostor Osnovne šole Mozirje, ki se je izkazal kot zelo primeren za takšno predstavitev. POMEN SADJA ZA KMETIJSTVO Program otvoritve, ki je bila v sredo, 12. oktobra, so s pesmijo in plesom pričeli najmlajši šolarji. Voditeljica Janja Irman Kolar je nato k besedi povabila predsednika sadjarjev Alojza Plaznika, ki je predstavil razstavo in poudaril pomen jabolk za domačega človeka. POSEBEN POMEN NOVIM SORTAM JABOLK Znanih naj bi bilo okoli 150 vrst jabolk, od tega so jih mozirski sadjarji za letošnjo razstavo zbrali okoli 110. Poseben pomen so namenili novim sortam, pa tudi hruškam in nekaterim bolj eksotičnim vrstam sadja, ki na našem prostoru dobro uspevajo. Ker pa je za dober pridelek pomembnih veliko dejavnikov, sadjarske razstave v Mozirju nikoli niso zgolj sadjarske. Predstavitev so zato tudi tokrat omogočili članom Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje, Društva za vzgojo ptic Kalin Mozirje in članicam Društva zeliščarjev Šipek Mozirje. Svoj prostor so dobili tudi koristni hrošči in nekatere druge žuželke. POSTAVITEV RAZSTAVE DELO ELICE BELE Za »sladki greh« so poskrbele članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline. Pri oblikovanju razstave so organizatorjem priskočili tudi iz kmetijsko gozdarske zbornice in Kmetijske zadruge Šaleške doline, postavitev je bila delo Elice Bele, sodelovali pa so še mnogi drugi. 150 vrst jabolk naj bi bilo znanih. Za letošnjo razstavo so jih mozirski sadjarji izbrali 110. Predsednik sadjarjev Alojz Plaznik (desno) je poudaril pomen jabolk za domačega človeka. IZROČILO FRANCA PRAPROTNIKA ŽIVI Alojz Plaznik je svoj govor zaključil z besedami mozirskega nadučitelja, po katerem je društvo dobilo ime, Franca Praprotnika: »Velik in neodpustljiv greh bi bil, če bi kdo izmed naših učencev končal šolanje, ne da bi znal posaditi sadno drevo, ga negovati in vzgajati za dobro rodnost. In prav ceniti njegove žlahtne sadove, ki so še tako pomembni za splošno blaginjo in krepitev nam vsem ljubega zdravja.« Nekaj besed s pohvalo sadjarjev je ob tej priložnosti dodal mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Jabolka so zdrava, poleg tega pa so gospodarsko zanimivo sadje in marsikatera domačija je ob dobrem gospodarjenju s sadovnjaki preživela prav zaradi njih. EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okuženih leze navzgor V zadnjih tednih se število okuženih z novim koronavirusom v Zgornji Savinjski dolini povečuje. V prejšnjem tednu je bilo potrjeno okuženih 207, v četrtek, 13. oktobra, se je njihovo število povzpelo na 243, od tega v občini Mozirje 75, Ljubno 50, Nazarje 49, Rečica ob Savinji 29, Gornji Grad 26, Luče 12 in Solčava 2. Štefka Sem »Velik in neodpustljiv greh bi bil, če bi kdo izmed naših učencev končal šolanje, ne da bi znal posaditi sadno drevo,« je zapisal mozirski nadučitelj Franc Praprotnik. Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 11 Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI Z balinanjem skrbijo za rekreacijo in druženje Društvo upokojencev (DU) Šmartno ob Dreti z organizacijo različnih aktivnosti skrbi za rekreacijo svojih članov. V okviru društva deluje tudi balinarska sekcija. Z balinanjem se ukvarjajo tako ženske kot moški, skupaj se preko celega leta udeležujejo raznih tekmovanj. Srečanja z balinarji iz drugih občin organizirajo tudi sami. BALINARSKI TURNIR Zadnje tekmovanje v balinanju so organizirali septembra v okviru občinskega praznika Občine Nazarje. Balinarskega turnirja v Športno rekreacijskem centru Račnek so se udeležile ekipe upokojenskih društev iz Nazarij, Gornjega Grada, Tabora in domačega društva. Celoten dogodek je potekal in se zaključil v prijateljskem in ne toliko tekmovalnem vzdušju. REDNO TRENIRAJO IN TEKMUJEJO Predsednik DU Šmartno ob Dreti Štefan Turk, ki društvo vodi že 16 let in namerava prihodnje leto zaključiti s funkcijo predsednika, je tudi sam navdušen balinar. Kot je povedal, njihova balinarska sekcija tedensko trenira na domačem poligonu, v okviru sekcije delujeta ženska in moška ekipa. BALINALI TUDI NA PIKNIKU Balinarji se redno udeležujejo tekmovanj v krajevni ligi, ki jo vsako leto organizira Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti. Zelo radi se družijo tudi na srečanjih, kot je bil letošnji piknik drugo oktobrsko soboto. Tudi ob tej priložnosti, ko se je zbralo 52 članov društva, so balinarji odigrali prijateljsko tekmo. Tatiana Angioi Na oktobrskem pikniku v Račneku se je zbralo 52 članov Društva upokojencev Šmartno ob Dreti. (Foto: TA) DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Aktiven dan namenjen tako stanovalcem kot zainteresiranim občanom V petek, 23. septembra, je v DEOS Centru starejših Gornji Grad potekal dan odprtih vrat programa Aktiven dan, ki je namenjen tako stanovalcem kot zainteresiranim občanom. Na začetku srečanja je Dino Černivec predstavil projekt Aktivnega dne in ostale aktivnosti, ki jih nameravajo v prihodnje ponuditi na izbiro stanovalcem. Po predstavitvi je sledila vadba z vaditeljico Hajdejo Brglez. Po končanem uradnem delu programa je bil čas za druženje ob kavi in piškotih. Vodene vaje so prilagojene sposobnostim vaditeljev. (Foto: arhiv centra starejših) 12 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 AKTIVNOSTI, PRIMERNE ZA STAROSTNIKE Aktiven dan je namenjen starejšim osebam, je lahko dostopen in cenovno ugoden. Pokriva vsa področja, ki so za starostnike pomembna: fizične aktivnosti, gibljivost in počutje, miselne aktivnosti (ohranjanje in izboljšanje miselne ter spominske funkcije) in druženje (povečanje kroga družabnih stikov). REDNA VADBA ZA BOLJ KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE V DOMAČEM OKOLJU Aktivnosti pripomorejo k izboljšanju bolezenskih stanj, kot so osteoporoza, sladkorna bolezen in debelost. Redna vadba starostniku omogoča, da lahko dlje in bolj kakovostno živi v domačem okolju. Aktiven dan poteka v Centru starejših Gornji Grad ob sredah in petkih ob 10. uri, traja pa približno uro in pol. Kdor ima željo, da izboljša svojo fizično in mentalno pripravljenost skozi prijetno druženje, je vabljen, da se oglasi v centru, kjer bodo z veseljem postregli z vsemi dodatnimi informacijami. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Škof Tomaž Hren na sinodi v Gornjem Gradu leta 1604 (6) PETER WEISS Iz slovenske zgodovine, ne samo iz zgodovine slovenske književnosti, je znano, da je ljubljanski škof Tomaž Hren (1560–1630) kot vodja protireformacijske komisije po letu 1600 zahteval uničenje slovenskih protestantskih knjig. Izjemo je naredil le pri Dalmatinovem slovenskem prevodu celotnega Svetega pisma (izšel je leta 1584), saj je bilo to veličastno prevedeno besedilo v celoti slovensko, tako da so ga lahko razumeli in s pridom uporabljali tudi katoliški duhovniki. Ob tem pa v prevodu ni bilo očitnih mest, na katerih bi si protestantska in katoliška misel stali iz oči v oči, razen v posvetilu in v predgovorih, kar pa je škof Hren vzel v zakup. Dovoljenje za rabo protestantskega prevoda Svetega pisma za katoliške potrebe je dobil pri papežu. Če upoštevamo burno versko in tudi družbeno dogajanje v drugi polovici 16. stoletja na Slovenskem, ni bilo nič nenavadnega, da se je Hren rodil in odrastel v protestantski družini. Leta 1586 je zbolel na smrt: ozdravljenje je pripisal Devici Mariji – in še isto leto je šel študirat teologijo v Gradec. Dve leti pozneje je bil posvečen za mašnika in v Ljubljani začel delovati kot stolni pridigar. Njegova kariera je šla samo še navzgor. Po eni strani je bil goreč vernik, ki je zatiral konkurenčno veroizpoved in vse, kar je spadalo k njej, vključno s posamezniki, ki jih je na področju ljubljanske škofije preganjal tudi kot pomočnik posvetnega vladarja, cesarja. Ob tem pa je bil, kot pričajo zgodovinski viri, zelo prizadeven pri utrjevanju katoliške vere. Gradil je verske objekte in dajal izdelovati predmete, ki naj bi seveda v očeh vernikov na tem področju pomagali pri širjenju in utrjevanju katoliške vere, kot so bili recimo kapele in zvonovi. Iz Gornjega Grada je vodil ljubljansko škofijo več kot 30 let in marsikatere njegove novosti na področju cerkvenih zadev je bila zato poleg Ljubljane deležna v prvi vrsti Zgornja Savinjska dolina. Za vpogled v to Hrenovo prizadevanje je treba vzeti v roke ter brati in gledati knjigo Ane Lavrič Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti iz leta 1988; s spletne strani zveze, tako imenovani zadržek. dLib.si (ki deluje v okviru Narodne in Navsezadnje je lahko šlo za nevarnost univerzitetne knjižnice v Ljubljani) si jo poroke med krvnimi sorodniki. Odlok je mogoče tudi prenesti v računalnik, je predvidel tudi, da je v določenih opremljena pa je z mnogimi slikami, okoliščinah možen tudi en sam oklic kopijami risb, ki jih je izgotovil Hren, namesto treh, za katere bi zmanjkalo in krajevnimi kazali ter nasploh dobro časa. Ta obrazec se pri edinem dokumentirana. Izjemen je recimo oklicu glasi »enkrat za trikrat« in iz seznam umetnikov in obrtnikov, ki so duhovnikovih ust praviloma nakazuje, sodelovali s Hrenom: to so bili zidarji, da je porod zelo blizu. kamnoseki, mizarji, tesarji, slikarji, Če pa bi kdaj bilo očitno, da bi se kdo zlatarji, ključavničarji, zvonolivarji, zaradi hudobe lahko mešal ali hotel steklarji, urarji in kositrarji, zagotovo mešati v sveti zakon ali ga zadržati, tudi izdelovalci orgel. Samo zvonolivar preden bi bilo toliko [= troje] oklicev, Elias Somrak je v Hrenovem času ulil [tedaj] se lahko zgodi tudi le en sam oklic zvonove za gornjegrajsko kolegiatno in poroka vpričo dveh ali treh prič s strani cerkev (1603), srednji zvon v cerkvi pristojnega duhovnika. [Tu je bila prvič v slovenščini zapisana beseda oklic, saj Matere Božje in svetega Roka na Brezju pri Mozirju (1606), v cerkvi svete je protestanti niso poznali.] Katarine na Gorici v župniji Rečica Sravèn tiga opominna S. Concilium te ob Savinji in v cerkvi svetega Petra v Sakonſke Ludy de préjden ony ta sveti SheBočni (1614) ter v cerkvi svete Marije gan v’ Cèrkvi od Maſhnika prejmejo, u’ kup Magdalene v Gornjem Gradu (1615). u’ eni Hiſhi nejmajo prebivati. [...] Večina teh zvonov ni ohranjena, saj Poleg tega sveti koncil opominja so jih odpeljali in uničili vedno znova zakonca, da ne smeta živeti skupaj v eni tatinski razbojniki, v prvi svetovni vojni [= isti] hiši, dokler v cerkvi od mašnika ne naša, avstro-ogrska država in potem v prejmeta svetega blagoslova. drugi svetovni vojni nemški okupator. Hozhe inu ſposna tudi S. Concilium, Hrenovo delo v slovenskem jeziku je de leta Decret inu sapuvid, u’ eni vſaktèri obrobno – poskrbel je edinole za knjigo Farri, ſvojo muzh inu velajne sazhne iméti, Evangeliji in pisma Janeza Čandka (1613). zhes trydesseti dny: katèri ſe imajo ſhtéjti V protireformacijski dejavnosti ni dajal od tiga dné pèrviga sgojeniga oklizovajna spodbud za uveljavljanje slovenščine. v’ ti isti Farri. Vendarle pa dokument o sklepanju Sveti koncil tudi zahteva in nalaga, da zakonskih zvez, ki ga je prevedel v ta odlok in zapoved stopi v veljavo v vsaki slovenščino iz latinščine in ga je kot župniji trideset dni po tistem, ko se zgodi škof dal razširiti po župnijah leta 1604 prvo oklicanje v tej župniji. in katerega nekatere odlomke smo Povèdaj je eden timu drusimu: de ſe brali tule prejšnjič, kaže prizadevanje, varujete pregréhe; Sèdajne perzhassne da bi bil razumljiv in jezikovno gibek. ſhtrajffinge, inu vezhniga Ferdamajna. Navsezadnje je šlo pri tem koncilskem [pred katérim nas vſéh G. Bug, miloſtivu odloku za pravno besedilo v okviru obari: Amen.] cerkvene ustanove, ki je moralo biti Opominjajte eden drugega, da se zaradi občutljive vsebine znano in varujete pregrehe, sedanje predčasne razumljivo vsem verujočim. Zato kot kazni in večnega pogubljenja, pred škof ni mogel dopustiti in zaupati, katerim naj nas Gospod Bog vse milostno da bodo duhovniki nemško, sploh obvaruje. Amen. pa latinsko besedilo znali razglasiti ustrezno in prav. NADALJEVANJE SLOVENSKEGA PREVODA ODLOKA Tridentinski odlok iz leta 1563 je določil, da mora zaročenca, ki sklepata zakon, njun duhovnik oklicati tri zaporedne nedelje. Oklici so bili potrebni, da je župnijska skupnost, ki so ji bile krajevne razmere znane, lahko Zadnji stavek je dopisal škof Tomaž Hren in se župniku, ki ni nujno poznal podpisal. Ta slovenski odlok je bil razglašen podrobnosti, prijavila morebitno 6. februarja 1604 na sinodi v Gornjem Gradu. spornost nameravane zakonske Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 13 Kultura GALERIJA MOZIRJE Zgodbe dveh Marjanov nagovarjajo obiskovalce V četrtek, 6. oktobra, je bila v prostorih Galerije Mozirje odprta razstava Marjan2, na kateri sta se predstavila uporabnika Varstveno delovnega centra (VDC) SAŠA, oba z imenom Marjan. Z odprtjem razstave je bilo nadgrajeno sodelovanje med Osrednjo knjižnico Mozirje in VDC SAŠA tudi na likovnem področju. V mozirski knjižnici že vrsto let sodelujejo z uporabniki omenjenega centra na področju širjenja bralne kulture. Sedaj so sodelovanje razširili še na likovno področje. Prostori Galerije Mozirje, ki je zaradi izgradnje prizidka S svojimi likovnimi deli se predstavljata uporabnika bivalne enote Sončnica Marjan Trogar in Marjan Bidar. h kulturnemu domu za nekaj časa spremenila svojo namembnost, so trenutno prostori mladinskega oddelka knjižnice. Kljub temu je prvi oktobrski četrtek tam potekalo odprtje razstave Marjan2. S svojimi likovnimi deli sta se predstavila Marjan Trogar, domačin iz Mozirja, ki živi v Bivalni enoti Sončnica Mozirje in rad riše avtomobile ter motorje, in Marjan Bidar, ki prihaja iz Žalca in je prav tako nastanjen v Sončnici. Na razstavi se predstavljata z dvema tehnikama ustvarjanja: svinčnik in akvarel. RAZUMEVANJE LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI ZNAK ČLOVEŠKE KULTURE Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek je na odprtju razstave dejala, da v knjižnici verjamejo, da je razumevanje ljudi s posebnimi potrebami temeljni pogoj človeške kulture. Pričujoča razstava je priložnost za oba razstavljavca, da pokažeta svoje potenciale, izrazita odnos do ljudi in sveta, kot ga vidita sama, in ob tem razvijeta pozitivno samopodobo. PRILOŽNOST ZA UPORABNIKE VDC Direktorica VDC SAŠA Darja Fišer se je zahvalila zaposlenim v knjižnici, da lahko njihovi uporabniki pokažejo javnosti, koliko je potenciala v njih. Razstava je del operacije »Čebela BERE med!«, ki jo financirata EU iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz programa razvoja. Razstavljena likovna dela so na ogled v delovnem času knjižnice. Tekst in foto: Roman Mežnar 6. LENARTOVA PREPLETANJA NA REČICI OB SAVINJI Bogastvo jeseni izraženo v jeziku barv in podob V petek pred tradicionalno turistično prireditvijo Lenartov sejem je na Rečici ob Savinji potekalo odprtje razstave del članov Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev (KDLU) Gal. To je bilo šesto srečanje likovnikov v okviru Lenartovih prepletanj, ki so posvečena prireditvi Lenartov sejem. STROKOVNO SPREMSTVO TEREZIJE BASTELJ Naslov letošnje teme in tudi razstave je bil Jesensko bogastvo. Likovnike je ob njihovem ustvarjanju spremljala akademska slikarka Terezija Bastelj. Na odprtju razstave so sodelujoči ustvarjalci prejeli priznanja za udeležbo, razglašena pa so bila tudi tri najboljša dela letošnjega izbora. RAZLIČNA LIKOVNA RAZMIŠLJANJA Podelitev priznanj in spremljajoči program sta potekala v prostorih Medgen hiše, kasneje pa so si 14 udeleženci prireditve razstavljena dela ogledali v prostorih društva Gal. V odsotnosti Terezije Bastelj je njeno videnje nastalih del predstavil predsednik Gala Vinko Jeraj, ki je med drugim povedal, da širok spekter nastalih del priča o različnih likovnih razmišljanjih, a večina njih je »uglašena na stereotipne predstave; predvsem na zunanje podobe in snovne lupine, ki nam največkrat predstavljajo jesensko bogastvo.« Vsak razstavljavec je sodeloval z enim delom, a po mnenju Bastljeve tudi to pove veliko o njem. Ne le tisto, kar sta zahtevala čas in priložnost, ampak tudi vse ostalo, kar se je umetnik naučil in v kolikšni meri je zmogel osvojeno znanje uporabiti. ZMAGOVALNO DELO USTVARILA ŠPELA OREŠNIK Vinko Jeraj je skupaj z županjo Občine Rečica ob Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 Špeli Orešnik sta za zmagovalno delo čestitala županja Ana Rebernik in predsednik društva Gal Vinko Jeraj. PRIMOŽ ZVIR DODAL Savinji Ano Rebernik soDOGODKU POSEBEN ČAR delujočim podelil priznanja Jeraj in Rebernikova sta za udeležbo, nato pa razglavsem ustvarjalcem čestitala sil najboljša likovna dela po in izrazila prepričanje, da bo izboru Terezije Bastelj. Prirazstavljeno bogastvo jeseznanja s posebno pohvalo ni izpod rok umetnikov tudi so prejeli Dajana Čok, Branletos razveseljevalo številne ka Ermenc in Vinko Jeraj. obiskovalce. Dogodku je poKot najboljša med nastalimi seben čar dodal harmonikar umetninami so bila izbraPrimož Zvir, večer je modena dela Simone Zadravec (3. rirala Polona Kolenc Ozimic. mesto), Blaža Hribernika (2. Razstava bo na ogled vse do mesto) in Špele Orešnik, ki konca novembra. je ustvarila letošnjo zmagoTekst in foto: Tatiana Angioi valno umetnino. Ljudje in dogodki MIHA BRODNIK IZ MOZIRJA Ustvaril dve različici priredbe glasbenega singla iz filma Top Gun V teh dneh predvajanje v slovenskih kinematografih počasi zaključuje film Top Gun: Maverick s Tomom Cruisom v glavni vlogi. Kultni film iz osemdesetih let prejšnjega stoletja je dočakal svoje nadaljevanje po 34 letih, Cruise pa je kot pilot Maverick znova zablestel v vsej svoji veličini. Miha Brodnik iz Mozirja je ob tem posnel dve različici priredbe legendarnega glasbenega singla iz te filmske uspešnice. MELODIJI DODAL BESEDE Kot je povedal Brodnik, je bil eden izmed njegovih nepozabnih glasbenih trenutkov v otroštvu ravno poslušanje naslovne skladbe Harolda Faltermeyerja za film Top Gun: »Ta komad je v meni odmeval vse od takrat in končno je prišel pravi čas, da se rodi Fly Away. Želel sem ustvariti nekaj več kot zgolj sodoben EDM beat na melodijo Top Gun Theme, želel sem si, da bi bil drugačen od izvirnika. Original je namreč po mojem mnenju popoln in ga ni mogoče izboljšati samo z novo ritem podlago, zato sem se odločil čudoviti melodiji dodati besede. Vedno sem čutil, da melodija govori o letenju in svobodi, o letenju stran od vsakdanjih težav, o odhodu v čudovite kraje, kjer sije sonce in kjer lahko začutiš pozitivno energijo vesolja.« MOČAN VOKAL SREČA KITARSKI SOLO Brodnik je tako imel melodijo in besedilo, a se je ob tem porodilo vprašanje, kdo bi lahko zapel tako, da bi to ustrezalo tistemu nepozabnemu kitarskemu solu: »Potem sem našel Bobbyja Johna, ki je svetovno znani, klasično izobraženi vsestranski vokalist. V svojo izvedbo Fly Away je prelil življenje in čustva s takšno močjo, da je vokal postal eno z izvorno melodijo. Potreboval pa sem tudi nov posnetek tistega slavnega kitarskega sola. Vrhunski rock kitarist Igor Grofelnik je poskrbel za čudovit in svež pogled na izvirno klasiko.« Ena od dveh naslovnic singla Fly Away, ki sta po zaslugi grafičnega oblikovalca Jureta Tovrljana vizualno ujeli duh glasbe. Miha Brodnik v studiu Stereopoetica USTVARJANJE FLY AWAY IZJEMNO GLASBENO POTOVANJE Po posnetih melodijah in besedilu ter po mnogih urah montaže in miksanja v studiu Stereopoetica je bilo potrebno še poliranje zvoka, tako imenovani mastering. »Eden najboljših mixing in mastering inženirjev v Sloveniji je Matej Pečaver. Povabil sem ga k sodelovanju in odlično je opravil finalni miks in mastering za obe različici skladbe. Za zadnji piko na i, da bi Fly Away zares zasijal, je Jure Tovrljan, sijajen grafični oblikovalec, izdelal izjemna dizajna za obe naslovnici, ki sta vizualno ujeli duh glasbe. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez druge članice Stereopotice, Glorjane Veber, ki se je spopadla z vsemi menedžerskimi podvigi pri tem projektu. Z vsemi sodelavci je bilo zame ustvarjanje singla Fly Away izjemno glasbeno potovanje,« je še povedal Miha Brodnik. OBE RAZLIČICI DOSTOPNI NA SPLETNIH GLASBENIH PLATFORMAH Oboževalci filma Top Gun lahko obema različicama singla, radiu prijazni pop izvedbi in klubsko plesni različici Future Rave Rmx, prisluhnejo na spletnih pretočnih glasbenih platformah: Pandora, Deezer, Tidal, iHeartRadio, ClaroMusica, Saavn, Boomplay, Anghami, KKBox, NetEase, Tencent, Qobuz, Triller (beta), Joox, Kuack Media (beta), Yandex Music (beta), na MediaNet in drugih. Za konec je Miha Brodnik dodal, da je Stereopoetica plačala licenco za izdajo obeh priredb, »s tem pa se naša skupna ustvarjalnost ne končuje, ampak se šele začenja.« Nastasja Kotnik, foto: osebni arhiv Miha Brodnika Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 15 Kultura, Ljudje in dogodki GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Nastopili na 50. festivalu oblačilne dediščine v Kamniku Člani Godbe Zgornje Savinjske doline so se v nedeljo, 11. septembra, v Kamniku udeležili 50. prireditve Dnevi narodnih noš, kjer so izvedli koncert. Festival je privabil kar 30 tisoč obiskovalcev. Kot sta v poročilu zapisali članici godbe Anja Nadvešnik in Katja Naraločnik, so v prvem delu koncerta godbeniki korakali iz Šutne do glavnega trga, kjer so odigrali nekaj koračnic. Po okrepčilu z malico so si ogledali mesto in spremljali kulturni program. Popoldne so sodelovali v jubilejni povorki, ki je potekala od Zapric čez Šutno, Glavni trg in Graben vse do Fužin. Franci Kotnik Zgornjesavinjski godbeniki v mestnem jedru Kamnika (foto: arhiv godbe) 5. KSAVERJANSKI VEČER V RADMIRJU JASNA TUTA NA REČICI OB SAVINJI Glasbeni prijatelji po dveletnem premoru znova navdušili Konec septembra so Sverjanski gadi v goste spet povabili glasbene prijatelje, s katerimi so skupaj za obiskovalce, ljubitelje harmonike in petja, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano kulturnega doma v Radmirju, pripravili čudovit večer. GLASBA, PETJE IN SMEH Na petem Ksaverjanskem večeru so poleg gostiteljev nastopili še Mladi Sverjanci, harmonikarja Jan Benedik in Nejc Rajter, Florjanski fantje, Tanja Podkrižnik s prijatelji in Konovski harmonikarji. Predvsem slednji, ki so prvič nastopili v Radmirju, so poskrbeli tako za petje kot igranje. Zasluge, da na prireditvi ni manjkalo smeha, gredo Jasmini Jurič in Urški Nerat. BRONASTE MAROLTOVE ZNAČKE ZA SVERJANSKE GADE Sverjanski gadi, katerih gonilna sila je Miran Ermenc, so bili v času epidemije primorani prekiniti tradicionalno druženje z glasbenimi soustvarjalci, letos pa so lahko dogodek znova organizirali. Ob peti obletnici delovanja so člani zasedbe Sverjanski gadi prejeli bronaste Maroltove značke. Podelila jim jih je vodja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tatjana Vidmar. Štefka Sem Veselja na odru in pod njim na Ksaverjanskem večeru v radmirskem kulturnem domu ni manjkalo. (Foto: Štefka Sem) 16 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 Moj svet sredi oceana Jadralni klub Savinja je v Medgen borzi na Rečici ob Savinji pripravil večer, posvečen jadranju in življenju na morju. Na to temo je zadnji četrtek v septembru spregovorila Jasna Tuta iz Sesljana pri Trstu. Jadralka, popotnica in pisateljica potopisov je z obiskovalci delila izkušnje s svojega jadranja po Tihem oceanu. NA MORJU SE NAJBOLJE POČUTI Jasna Tuta je v predavanju strnila svoje izkušnje bivanja na jadrnici, na kateri je skupaj nepretrgoma preživela več kot mesec dni v soncu in dežju. Na ta mesec plovbe se je pripravljala več kot dve leti. V svojem opisu življenja na morju je poudarila, da ji to pomeni svobodo in življenjski prostor, kjer se najbolje počuti. JADRANJE JO JE DODOBRA SPREMENILO »Ko si na odprtem morju, vse težave izginejo,« je med drugim dejala Tuta in zatrdila, da jo je jadranje dodobra spremenilo. Naučila se je sprejemati stvari, takšne kot so, in se umirila. Na morju namreč ne moreš spremeniti ničesar, temveč se mu moraš prilagoditi. Plovba je čas, ko moraš vse naravnati na svoje zmožnosti, saj če gre kaj narobe, si kriv sam. »Ko sem sama na jadrnici, sem lahko točno taka, kot sem, ni se mi treba prilagajati nikomur, sem svobodna,« je še povedala priznana popotnica in jadralka. Ob zaključku predavanja se je razvila zanimiva razprava, v kateri so svoje izkušnje delili tudi obiskovalci. Marija Šukalo Kultura, Oglasi GORNJI GRAD Baročna glasba v objemu baročne katedrale Zadnjo soboto v septembru je v gornjegrajski katedrali nastopil slovenski baročni orkester. Ljubitelji baročne glasbe in instrumentov tega obdobja so lahko uživali v zvokih violin, kljunastih flavt, violončela, kontrabasa, teorbe in čembala. Koncert je organizirala Občina Gornji Grad v sklopu razstave Zlata doba škofovanja v Gornjem Gradu. Obiskovalce koncerta je pozdravil umetniški vodja izr. prof. Egon Mihajlovič, zasedbo pa je predstavila Sara Bastl Grazer. OD SAKRALNE GLASBE DO BAROČNIH OPER Baročni orkester ljubljanske akademije za glasbo je bil ustanovljen leta 2010, leto po uvedbi študijskega programa stare glasbe in študija historičnih instrumentov. Idejni vodja dirigent in umetniški vodja baročnega orkestra 28. EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ 2022 Delovna razstava za prvo umetniško pokušino Baročni orkester ljubljanske akademije za glasbo deluje od leta 2010. (Foto: Štefka Sem) je predstojnik katedre za staro glasbo izr. prof. Egon Mihajlović. Poslanstvo baročnega orkestra je visokokakovostno izvajanje baročnih skladb od sakralne glasbe do baročnih oper, pri čemer sledijo historičnim izvajalskim praksam glasbe 16., 17. in 18. stoletja. ZNAČILNOSTI BAROČNE GLASBE Pojem baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750. Za tisti čas so značilni mogočnost, blišč, bogato okraševanje, kontrasti, dramatičnost in čustvenost. Izmislili so si tudi okrasne note, ki so bile dodane glavnim notam zato, da je bila glasba zanimivejša in bolj raznolika. Štefka Sem Udeleženci Ex tempora Mozirski gaj na odprtju delovne razstave (foto: Ciril M. Sem) Tudi v letošnjem septembru so se v ključili v Slomškovi dvorani v Mozirju z Mozirju družili umetniki iz različnih kraodprtjem delovne razstave. Kot je že v najev Slovenije ter tujine in v Mozirskem vadi, so se odprtja razstave udeležili negaju ter okolici ustvarjali likovne podokateri udeleženci kolonije, med njimi so be. V okrilje harmoničnega mozirskega nekateri zvesti temu srečanju že več kot parka so bili povabljeni v okviru 28. slidesetletje. Kulturni program je pripravil karskih študijskih dni Ex tempore Mopodmladek društva Jurij, prisotne pa sta zirski gaj, tradicionalnega umetniškega nagovorila predsednik društva Jure Redruženja, ki ga že skoraj tri desetletja orpenšek in direktor občinske uprave Obganizira Kulturno društvo Jurij Mozirje. čine Mozirje mag. Ivo Glušič. Tokratno druženje so umetniki zaTatiana Angioi Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 17 Organizacije SPOMINSKA SLOVESNOST NA ČRETI Izraz spoštljive hvaležnosti za priborjeno svobodo Prvo soboto v oktobru je na Čreti potekala slovesnost v spomin na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem oktobra leta 1941. Organizatorji so bili žalska in zgornjesavinjska borčevska organizacija ter veteranske in domoljubne organizacije občine Žalec. DOGODEK POVEZUJE VREDNOTE NOB IN SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE Pozdravne besede sta udeležencem namenila podžupan Občine Nazarje Bojan Štrukelj in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marjan Vodeb. Slednji je med drugim dejal, da je tradicionalno srečanje na Čreti izraz spoštljive hvaležnosti za priborjeno svobodo, ki jo je treba s ponosom čuvati zase in za prihodnje rodove. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da dogodek povezuje vrednote narodnoosvobodilnega boja v letih 1941-1945 in slovenske osamosvojitve leta 1991. TISTI, KI ŠIRI SOVRAŠTVO, NI VREDEN DOMOVINE Osrednji govornik Janko Kos, župan Občine Žalec, je opozoril, da so »mnoge generacije Slovencev sanjale sen o lastni državi, pa je niso dočakale. Danes imamo lastno državo, enakopravno v skupnosti evropskih narodov. Govorimo svoj jezik. A za to so bile potrebne številne žrtve, kri, trpljenje, odrekanje. In uspelo nam je. Sedaj je to državo potrebno ceniti in jo spoštovati, kolikor je to najbolj mogoče.« Kos je omenil še zgodovinski pomen generala Maistra in borcev za severno mejo ter dodal: »Mir ni samoumeven in tisti, ki danes seje veter, ki širi sovraštvo, ni vreden naše domovine.« V kulturnem programu so sodelovali mešani pevski zbor Prosvetnega društva Tabor, Pihalni orkester Prebold in recitatorka Olga Markovič. V mimohodu praporščakov so sodelovali tudi pohodniki VDV brigade Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline. Tekst in foto: Marija Šukalo V mimohodu praporščakov so sodelovali tudi pohodniki VDV brigade Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline. MLADINSKO GASILSKO TEKMOVANJE SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE Rečiški pionirji do tretjega mesta v regiji Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju z rečiškim gasilskim društvom organizirala regijsko tekmovanje mladine Savinjsko-šaleške regije, na katerem so se pomerile desetine pionirjev, pionirk, mladink in mladincev iz gasilskih zvez Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter Žalca in Prebolda. NAMESTO 48 TEKMOVALO 37 EKIP Pogoj za nastop na tekmovanju, ki je potekalo prvo soboto v oktobru, je bilo osvojeno eno od prvih treh mest Z usposabljanjem gasilskega podmladka se kalijo bodoči operativni kadri v društvih. (Foto: Marija Šukalo) 18 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 na tekmovanju v matični zvezi. Po tem ključu bi se moralo v znanju o gasilstvu in spretnostih pomeriti 48 ekip, a jih je zaradi bolezni prišlo le 37. V vaji z vedrovko in vaji razvrščanja ter štafeti s prenosom vode je v kategoriji pionirjev zmagala desetina Šoštanj mesto, pri pionirkah pa Andraž nad Polzelo. Mladinci so se preizkusili v mokri vaji s hidrantom, testu teorije in vaji razvrščanja. Najboljša je bila desetina Drešinja Vas, med mladinkami pa Šoštanj mesto. ZGORNJO SAVINJSKO ZASTOPALI REČIČANI, LUČANI, OKONINČANI IN ŠMARČANI Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline so zastopali člani prostovoljnih gasilskih društev Luče, Rečica ob Savinji, Okonina in Šmartno ob Dreti. Lučke mladinke in pionirji so zasedli peto mesto, pionirke pa sedmo. Rečiški pionirji so bili tretji, pionirke četrte in mladinke šeste. Okoninski mladinci so pristali na sedmem mestu, pionirji iz Šmartnega ob Dreti pa na šestem. Marija Šukalo Ljudje in dogodki ZLATA MATURANTKA LAURA ŠUŠTERIČ Svoje poslanstvo vidi v pomoči duševno bolnim Ob začetku študijskega leta predstavljamo še eno zlato maturantko. To je Laura Šušterič z Ljubnega ob Savinji, ki je letos zaključila izobraževanje na srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Celju in se vpisala na študij delovne terapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Počitniški dnevi so bili zanjo pestri, še bolj pester pa je začetek študijskega leta, ki prinaša v njeno življenje veliko sprememb. MATURA NI NEKAJ, ČESAR BI SE MORALI DIJAKI BATI »Vsa štiri leta šolanja so vsi omenjali le maturo in jo na šoli predstavljali kot nekaj, česar bi se morali bati. Lahko zagotovim, da sploh ni tako,« je povedala novopečena študentka. Mislila je, da se bo na maturo pripravljala mesece, pa se po zadnjih rednih ocenjevanjih ni zmogla več učiti. Vedela je, koliko snovi mora predelati, pa enostavno ni več šlo: »Za vsak del mature sem si potem vzela približno tri dni, za nekatere manj. Učila sem se nekaj ur na dan, definitivno pa ne cele dneve. Hodila sem tudi ven, se družila in počela ostale stvari. Na koncu sem dosegla 22 točk od 23.« Laura Šušterič je za odličen uspeh na maturi prejela občinsko priznanje. (Foto: Štefka Sem) PREDVSEM ŽELI POMAGATI LJUDEM V srednji šoli sta ji bili najbolj všeč psihologija in nega duševnega bolnika, ni pa marala matematike in nemščine, zato izbira študija ni bila težka. V času srednje šole je spoznala, da želi ostati v zdravstvu in delati z ljudmi. Delovna terapija obravnava vsakega posameznika individualno in pomaga izboljšati kakovost življenja pri različnih boleznih in po poškodbah: »Pomoč ljudem ima zame izreden pomen, zato si to delo želim opravljati, se bolj posvetiti duševno bolnim in se s tem usmeriti v psihiatrijo.« ŽIVLJENJE V DOMAČEM KRAJU JI JE VŠEČ Osnovno šolo je Laura končala brez težav, povedala pa je, da pa ni imela dobrih učnih navad, zato je v srednji šoli morala to nadoknaditi. V prostem času rada kuha in peče, včasih na platno naslika kakšno sliko. Življenje v domačem kraju ji je všeč, nima pa kakšne posebne želje, kje bi rada živela: »V preteklosti sem si želela živeti na obrobju večjega mesta, zdaj pa sem se začela zavedati, kako lepo je tukaj in ne bi rada zapustila teh krajev. Bom se pa pustila presenetiti, kam me bo poneslo življenje.« Štefka Sem MOZIRJE Morda najstarejša stiskalnica v Sloveniji? Na Tratah v Mozirju najdemo staro stiskalnico za sadje, na kateri je v hrastov les odtisnjena letnica 1818. Pri hiši, kamor se je pred mnogimi leti priženil Franc Praprotnik, znan slovenski sadjar in mozirski nadučitelj, po katerem se med drugim imenuje tudi zgornjesavinjsko sadjarsko društvo, stiskalnico še vedno uporabljajo za stiskanje jabolk in pridobivanje soka. PONOSNI NA PREDNIKA IN STISKALNICO Danes pri hiši živi vnukinja Franca Praprotnika Milica z možem Stanetom in hčerko Gabrijelo. S ponosom pripovedujejo zgodbo o njihovem predniku, Stane, Gabrijela in Milica Praprotnik so ponosni na več kot 200 let staro stiskalnico za sadje. (Foto: Vesna Petkovšek) izjemnem sadjarju, in so ponosni na več kot 200 let staro stiskalnico za sadje, ki so jo tudi letos zagnali in z njeno pomočjo sprešali »tolkec«. NEKOČ STISNILI TUDI 6000 LITROV JABOLČNIKA Stane se spominja časov, ko se je priženil Na Trate in so v tej stiskalnici letno stisnili tudi do 6000 litrov jabolčnika. Včasih so k njim prihajali številni okoliški sadjarji, da si jim stisnili sadje, danes pa je pridelave precej manj, res pa je tudi, da imajo tisti, ki se s tem še ukvarjajo, lastne novejše stiskalnice. Letos bodo z njo stisnili 100 do 200 litrov jabolčnika. STISKALNICA ORIGINALNA Z NEKAJ NOVIMI DELI Stane še pove, da je stiskalnica originalna, le nekaj delov je bilo potrebno prenoviti ali zamenjati, pa naoljil jo je pred leti. Videl je že nekaj starih stiskalnic po Sloveniji, za katere so trdili, da so najstarejše, a je ugotovil, da po letih zaostajajo za njihovo. Zato lahko le ugibamo, ali imamo v Mozirju morda najstarejšo še delujočo stiskalnico v Sloveniji? Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 19 Športnik leta 2022 Še veliko priložnosti za izboljšanje športne infrastrukture v času poletja stičišče vseh generacij ljubiteljev športa in rekreacije. Andrej Weiss je aktiven član športnega društva vse od najstniških let, skoraj dve desetletji pa vodi organizacijo teniških turnirjev in lige na Rečici, občasno pa tudi na Ljubnem in v Lučah, če je dovolj prijav. Organizacija je zahtevna, na igrišču je več mesecev prisoten cele popoldneve in večere. prvenstev. Lokacijsko je naša dolina zelo zanimiva, tudi gostoljubna, manjkajo pa ji večje namestitvene enote. OTROŠKIM IGRIŠČEM VELJA NAMENITI VEČ SREDSTEV Investicije v izgradnjo infrastrukture na tem področju bi prispevale k razvoju športnega turizma, a je potreben finančni vložek v katerikoli naši občini težko dosegljiv. V občini Rečica na tem področju nekoliko zaostajamo. Nimamo športne dvorane, rekreativni športniki lahko uporabljamo šolsko telovadnico. Moja velika želja je bila, da bi v mandatu, ki se izteka, pridobili sodobno, izkustveno in eksperimentalno otroško igrišče. V Varpoljah je športni park v poletnem času zelo dobro obiskan. Otroškim igriščem bi povsod veljalo nameniti več sredstev.« ROK FALE NAVDUŠEN REKREATIVNI NOGOMETAŠ Novi član komisije v projektu Športnik leta Zgornje Savinjske doline je s pooblastilom župana Občine Gornji Grad Ana Rebernik Ko je v prejšnjem letu na predlog občanov Rečice ob Savinji strokovna komisija za prejemnika priznanja za življenjsko delo na področju športa izbrala Andreja Weissa, je odločitev pozitivno odmevala po celotni Zgornji Savinjski dolini. Kako je to doživela rečiška županja Ana Rebernik in kakšno je njeno razmišljanje ob letošnjih nominacijah za najboljše športnike, nam je zaupala v kratkem pogovoru. ANDREJ WEISS PRAVA IZBIRA »Športni park na Rečici ob Savinji je 20 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 V zadnjem času je na Rečici poskrbljeno tudi za varstvo otrok v času počitniških mesecev, ki vključuje vse oblike gibalnih aktivnosti in daje staršem možnost vključevanja otrok v tečaje igre tenisa. Tudi pri tem ima zasluge Andrej Weiss, zato je bil prava izbira in si je zaslužil priznanje za življenjsko delo, na kar smo na občini zares ponosni. V DOLINI MANJKA VEČJA ŠPORTNA DVORANA Ponosni smo tudi na uspehe Erika Rosensteina, ki se spet podaja na vzdržljivostno tekmo v »peklenskem kolesarjenju« čez lužo. Dosega zavidljive uspehe in tudi letos mu ga privoščimo iz srca. O razmerah in pogojih za športno vadbo in večje prireditve pa le to, da se gradijo po občinah v dolini športne dvorane, kjer potekajo dvoranski športi, je pa skoraj v vseh občinah poskrbljeno tudi za športe v naravi z igrišči, tekaškimi stezami, na Ljubnem so skakalnice, drugod kolesarske steze, adrenalinski parki, pešpoti. Žal pa v dolini ni športne dvorane za treninge in organizacijo evropskih Rok Fale Antona Špeha letos postal Rok Fale. V kratkem pogovoru se je takole predstavil: »Doštudiral sem na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer gozdarstvo. Nominirance za zgornjesavinjske športnike leta 2022 si lahko ogledate na spletni strani www.sportnik-zgs.si in na facebooku. Športnik leta 2022, Organizacije Opravljam delo vodje gozdne proizvodnje v gospodarski družbi Metropolitana d.o.o. Bil sem predsednik Športnega društva Gornji Grad, aktivno sodelujem tudi v domačem planinskem društvu. Sem navdušen rekreativni igralec nogometa in ljubitelj vseh vrst športa. V GORNJEM GRADU VELIKO MLADIH IN STAREJŠIH ŠPORTNIKOV Veseli me, da je naše igrišče vedno polno otrok, prav tako telovadnica v zimskem času. V naši občini, še posebej v Gornjem Gradu, je veliko mladih in tudi že starejših športnikov. Poleg Frančka Gorazda Tirška imamo še vrsto dobrih tekmovalcev, predvsem v lokostrelstvu. Eden izmed njih, Tim Jevšnik, je nominiran za športnika leta. Za uspehe na tem področju ima veliko zaslug Vojko Colnar, ki svoje znanje z veseljem prenaša na mlajše generacije.« ODLIČEN ZAČETEK DELA V KOMISIJI Po besedah Faleta je v Gornjem Gradu še nekaj športnikov, ki bodo kmalu kandidati za športnika leta. Začetek sodelovanja v komisiji ocenjuje odlično in je hvaležen županu Špehu, da je odziven na pobude na področju športa. Še posebej ga veseli, da ta projekt povezuje vse zgornjesavinjske občine in tudi župane, kar je napredek v primerjavi z leti nazaj. Tekst in foto: Jože Miklavc PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE DARKA REPENŠKA Povezani (tudi) skozi šport Prvi četrtek v oktobru je Zveza policijskih veteranskih društev (ZPVD) Sever v Ljubljani pripravila predstavitev nove knjige Darka Repenška z naslovom Povezani (tudi) skozi šport. O vsebini knjige zgovorno priča njen podnaslov Športna dejavnost v Zvezi policijskih veteranskih društev Sever. Gre za neke vrste almanah, ki ga je avtor pripravil ob 10-letnici delovanja komisije za šport pri ZPVD Sever. Slednji sam tudi predseduje. VAŽNO JE SODELOVATI IN SE DRUŽITI »Podpiram vse aktivnosti v ZPVD Sever in njene komisije za šport, ki razvija športno, rekreativno in tekmovalno dejavnost. Pričujoče delo opisuje posamezne panoge, s katerimi smo se srečevali na državnih in drugih tekmovanjih, in ne navaja le rezultatov najboljših, temveč vse tiste, ki so sodelovali na tekmovanjih. Pri tem ne velja le Cubertenovo zlato pravilo, da je važno sodelovati, med veterani velja tudi pravilo, da se je treba družiti,« je ob tej priložnosti med drugim povedal dr. Tomaž Čas, predsednik ZPVD Sever. tekmovanjih in aktivnostih vse prej kot enostavno. Namen knjige je predvsem ozaveščanje, je poudaril Repenšek, »zaradi tega, ker so veteranke in veterani tista populacija, ki je na pragu tretjega življenjskega obdobja. V knjigi sem spregovoril tudi o pomenu športa za to ciljno skupino.« Na podlagi analize vseh zbranih rezultatov in točkovanja je Darko Repenšek izdelal preglednico uspešnosti posameznih sodelujočih policijskih veteranskih društev Sever v obdobju 20122022. Za najbolj športno društvo je bilo razglašeno PVD Sever za celjsko območje, katerega sestavni del je tudi odbor Mozirje, ki pokriva celotno Zgornjo Savinjsko dolino. BREZ TELESNE VZDRŽLJIVOSTI NI OBRAMBE Predstavitve knjige se je udeležil tudi olimpionik Miroslav Cerar. Izpostavil je, da je bistvo obrambne in varnostne sposobnosti, da so ljudje fizično dobro Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Glasujem za: Športnik _____________________________ Športnica _____________________________ Mladi športnik _____________________________ Mlada športnica _____________________________ Ekipa 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Prireditelj _____________________________ Darko Repenšek (četrti z leve) v družbi veteranskih kolegov in nekaterih udeležencev predstavitve (foto: Brane Gradišnik) NAMEN KNJIGE PREDVSEM OZAVEŠČANJE Darko Repenšek je v predgovoru knjige zapisal, da se v ZPVD Sever zavedajo pomena kakovosti življenja, med pomembnejše naloge pa spada tudi skrb za družabno plat delovanja, kamor sodijo tudi rekreativne in športne dejavnosti ter športna tekmovanja. Na predstavitvi knjige je orisal njeno nastajanje, ki je bilo v fazi zbiranja podatkov o vseh usposobljeni: »Že v mojem času smo mnogi k temu stremeli zato, da so pripadniki lahko obvladovali situacijo. Brez telesne vzdržljivosti, spretnosti in znanja te naloge ni mogoče zagotoviti.« Dogodek je vodil Anton Pozvek, ki je bil tudi recenzent 240 strani obsežne knjige, program pa je popestril nastop kvarteta klarinetov z bobnarjem policijskega orkestra. Franci Kotnik Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 21 Šport TIM JEVŠNIK SVETOVNI PODPRVAK Mladinec, ki se uspešno kosa s člani V Yanktonu v Združenih državah Amerike je od 3. do 9. oktobra potekalo svetovno prvenstvo v lokostrelstvu, na katerem se je pomerilo 189 tekmovalcev iz 24 držav sveta. Slovenski reprezentant Tim Jevšnik je nastopil odlično in osvojil naslov svetovnega podprvaka. Ob prihodu iz Amerike so mu na njegovem domu v Dobriču pri Polzeli pripravili topel sprejem. Jevšnik, član Lokostrelskega kluba Gornji Grad, je v kvalifikacijskih tekmah, ki so potekale več dni po razgibanem terenu pri streljanju na neznane in znane razdalje, z 802 točkama osvojil prvo mesto. V polfinalu je nato premagal Francoza Duboisa (69:65), v finalnem dvoboju pa je za las, v izločilnem strelu (66:66, 5, 5+), izgubil proti Kanadčanu Watsonu. Štefka Sem Tim Jevšnik je dosegel še en velik uspeh - srebro na svetovnem prvenstvu. (Foto: osebni arhiv) TEKMA Z MK PUŠKO V GORNJEM GRADU Primož Kopušar pred Ivanom Rihterjem Strelsko društvo Gornji Grad je zadnjo nedeljo v septembru na strelišču gornjegrajske lovske družine v Zagradišču organiziralo tekmo z malokalibrsko puško sede z mize z naslonom na razdalji 100 metrov. Udeležba je bila skromna, strelci pa so dosegli zelo dobre rezultate. Zmagal je Primož Kopušar s 95 krogi, tri manj je zadel Ivan Rihter, ki je bil drugi, na tretje mesto pa se je uvrstil Ivko Poličnik z 91 krogi. Janez Kolar 22 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Prvenstvena zmaga proti Konjicam obliž na izpad iz pokala V dobrem tednu dni so se nazarski košarkarji kar trikrat pomerili z ekipo iz Slovenskih Konjic. Dve tekmi sta potekali v okviru pokala Spar. Nazarčani so obe izgubili in posledično izpadli iz tega tekmovanja, so se pa za ta izpad Konjičanom oddolžili z zmago na tretji tekmi, ki je bila prvenstvena in so jo dobili z izidom 75:71. DVA PORAZA V PRVEM KROGU POKALNEGA TEKMOVANJA V prvem krogu pokala Spar so varovanci trenerja Mihe Čmera v Slovenskih Konjicah v napeti tekmi izgubili za tri točke. Na povratnem srečanju v Nazarjah sta bili ekipi v prvem polčasu izenačeni, v nadaljevanju pa so domači popustili in tekmo izgubili z rezultatom 97:78. Tekma je doživela epilog po zadnjem pisku sodnikov, ko je za nešportno potezo poskrbel gostujoči igralec, ki je odrinil kapetana domače ekipe Lovra Blatnika. V TRETJE GRE RADO Po izpadu iz pokala se je nazarsko moštvo vrnilo z zmago proti isti ekipi v 3. krogu 3. SKL – vzhod. Srečanje so bolje začeli gostje, v drugem delu pa so Nazarčani stopili na plin in povedli tudi za več kot deset točk ter tekmo mirno pripeljali do konca. Najboljši strelec tekme je bil z 19 točkami Aljaž Skornšek, s 15 mu je sledil Jan Vodlak. Primož Vajdl ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO OB SAVINJI Uspešen začetek sezone za ljubenske odbojkarice Novo tekmovalno sezono 2022/2023 v 2. DOL za ženske vzhod so ljubenske odbojkarice začele z dvema zmagama. V prvem krogu so gostovale v Slovenski Bistrici, v drugem krogu pa je na Ljubno prišla vedno neugodna ekipa iz Benedikta. ZMAGA V SLOVENSKI BISTRICI V prvem setu tekme v Slovenski Bistrici je bila igra izenačena, ob zaključku pa so Ljubenke naredile dve napaki in set je pripadel domači ekipi. Drugi set je bil podoben prvemu, le da so bile v končnici bolj zbrane igralke KLS in izid v setih izenačile. V tretjem so bile Ljubenke od vsega začetka boljše, niso naredile veliko napak, odlično so zaključevale napade in set zanesljivo dobile v svojo korist. V četrtem setu je bila igra izenačena do šestnajste točke, nato pa so domačinke naredile prednost treh točk, ki so jo obdržale do konca. Peti skrajšani set so Ljubenke z zanesljivo igro rešile v svojo korist in se veselile zmage s 3:2 (23:25, 28:26, 25:15, 22:25, 15:11). IZENAČEN DVOBOJ Z BENEDIČANKAMI Začetek tekme drugega kroga na Ljubnem so bolje začele gostujoče igralke iz Benedikta, ki so povedle s 5:2. Domače odbojkarice so jih ujele pri deseti točki, v nadaljevanju pa je bila igra vse do dvajsete točke izenačena. V končnici so igralke KLS z odličnimi servisi in dobro igro v obrambi ter v napadu zaključile prvi set v svojo korist. Drugi set je bil podoben prvemu, gostje so bolje začele in povedle s 6:4, nato pa so gostiteljice z odlično igro izenačile na dvanajst. V nadaljevanju sta bili ekipi do dvajsete točke izenačeni, potem pa so domačinke povedle in v napeti končnici osvojile set na razliko. LJUBENKE NAJBOLJŠE PRIHRANILE ZA KONEC V tretjem setu je bila igra do dvajsete točke izenačena, obe ekipi sta prikazali borbeno in požrtvovalno igro z nekaj lepimi akcijami. V končnici so gostje povedle s 23:20 in prednost obdržale do konca. Četrti set so igralke KLS Ljubno odigrale skoraj brez napak in gostjam prepustile samo osem točk, kar je pomenilo zmago s končnim izidom 3:1 (25:21, 25:23, 22:25, 25:8). V naslednjem krogu bo ljubenska ekipa gostovala v Murski Soboti. USPEŠNE TUDI KADETINJE IN STAREJŠE DEKLICE S tekmovanjem so začele tudi kadetinje in starejše deklice, odigrana sta bila že dva turnirja v kvalifikacijah za prvo ligo v vsaki kategoriji. Obe ekipi sta zabeležili po dve zmagi in dva poraza ter ostajata v igri za dodatne kvalifikacije za nastop v prvi ligi. Franjo Atelšek Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • KDO JE POZABIL GOTOVINO V BANKOMATU? Glej, Zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, si ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) Luče: 10. oktobra dopoldan se je na policijski postaji v Mozirju zglasila občanka in prinesla denar, ki ga je dan prej okoli 14. ure našla na bankomatu v Lučah. Denar so policisti prevzeli in se sedaj nahaja pri njih. • NEVTRALIZIRALI RAZLITO OLJE Mozirje: 10. oktobra ob 22.32 so na Šmihelski cesti gasilci PGD Nazarje posuli vozišče in nevtralizirali razlito motorno olje v dolžini 250 metrov. ZAHVALA Lepa Njiva: 14. oktobra ob 17.44 je zagorelo v dimniku stanovanjskega objekta. Gasilci PGD Mozirje so požar pogasili, prezračili prostore, dimnik in prostore pregledali s termovizijsko kamero in prepovedali nadaljnje kurjenje do prihoda dimnikarja. Frančiška KUMER Loke pri Mozirju: 15. oktobra ob 2.21 se je vnel požar v kurilnici stanovanjskega objekta. Gasilci PGD Mozirje so ogenj pogasili, stanovalca umaknili na varno, prezračili celoten objekt in ga pregledali s termovizijsko kamero. Dežurni delavec elektro podjetja je odklopil elektriko v objektu. Ob boleči izgubi babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in podporo v težkih trenutkih, za darovane sveče, cvetje in svete maše, župniku g. Vikiju Košcu za lepo opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi, govornici Valeriji Robnik za besede slovesa, praporščakom in pogrebni službi Morana. Posebna zahvala Domu upokojencev Polzela, Občini Luče in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. • • • ZAGORELO V DIMNIKU STANOVANJSKE HIŠE 29. 9. 1924 – 30. 9. 2022 iz Luč ob Savinji POŽAR V KURILNICI VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Dol Suha: 15. oktobra dopoldan je lastnik stanovanjske hiše obvestil policiste o vlomu. Neznani storilec je vlomil skozi balkonska vrata, iz notranjosti pa odnesel denar in zlatnino. • NAJDEN ZELO NEVAREN EKSPLOZIV • UKRADENO MOTORNO KOLO VRNJENO LASTNICI Žalujoči vnuki in pravnuki Kokarje: 15. oktobra popoldan je občan obvestil policiste, da je na podstrešju stanovanjske hiše našel večjo količino eksploziva. Na kraj je bila poklicana enota bombnih tehnikov, ki so ugotovili, da gre za kristaliziran amonal, polnjen s TNT, zelo nevaren eksploziv, ki lahko eksplodira že med transportom. Z dovoljenjem upravitelja in lastnika kamnoloma Terezije Burja je bil eksploziv odpeljan v Ter in tam uničen. Varpolje: 16. oktobra v dopoldanskem času je občanka obvestila policiste, da ji je neznani storilec ukradel motocikel znamke yamaha. V popoldanskem času so policisti z zbiranjem obvestil ugotovili, da se ukradeno vozilo nahaja pri občanu v Nazarjah. Motocikel mu je bil zasežen in vrnjen lastnici. POJASNILO V 40. številki Savinjskih novic smo na strani 22 objavili prispevek o 20-letnici Odbojkarskega kluba (OK) Ljubno KLS. Da ne bi bilo karkoli napačno razumljeno, dodajamo pojasnilo, da je OK Ljubno KLS samostojen klub, ki je bil ustanovljen leta 2002, OK Mozirje pa je klub, ki je bil ustanovljen na začetku aktivnega igranja odbojke v 70. letih prejšnjega stoletja in je zaradi vsakokratnih potreb večkrat spremenil ime. Torej, začetki odbojke na Ljubnem ob Savinji res segajo v leto 1977, ne pa tudi začetki OK Ljubno KLS, kot bi morda lahko kdo razumel iz omenjenega prispevka. Uredništvo Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 23 Pisma bralcev, Oglasi, Za razvedrilo Odnosi pa taki V mislih imam, ko teh par vrstic pišem, nedavno preminulega sokrajana g. Nika Mlakarja. Davno že, njegadni, pred 54 leti, t. j. 1968, ko sva se udeležila kot likovna ljubitelja 1. slovenskega mednarodnega tabora slikarjev naivcev v Trebnjem na Dolenjskem, je Niko tam likovno upodabljal Vatikansko palačo. Kot sokrajan je še posebno s tem ugajal versko naklonjenim 24 Mozirjanom in so ga čislali, jim je kaj več pomenil. Dobil je tudi občinsko priznanje občine Mozirje. Ko pa je nedavno Niko preminil, pa za pokojnim niti osmrtnice ni bilo objavljeno v našem lokalnem tedniku Savinjskih novicah Mozirje. Pa sem se malce o tem zamislil, v grlu s cmokom, odnosi pa taki ... Vlado Parežnik Levstikova ul. 9 3330 Mozirje Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 Za razvedrilo, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 43. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 21. oktober Sobota, 22. oktober Ponedeljek, 24. oktober Torek, 25. oktober Sreda, 26. oktober Četrtek, 27. oktober Petek, 28. oktober ob 15.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Laško (st. dečki) ob 8.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje A : Hrastnik (U-14) ob 10.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Šentjur (st. cicibani) ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje B : Calcit Basketball B (U-14) ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Celje (U-18) ob 15.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Mons Claudius (člani) ob 16.00. Pri spomeniku v Bočni Komemoracija ob obletnici požiga Bočne in 1. novembru ob 9.00. Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje Delavnica Finančni in davčni vidik pri prenosu lastništva ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kako strašna je (v resnici) tema ob 17.00. Knjižnica Luče Uvodno srečanje pravljičarjev na uri pravljic ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Kako strašna je (v resnici) tema ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Čarovnica Vilma ob 9.00. P0rostori društva upokojencev Gornji Grad Meritve sladkorja in holesterola ter krvnega tlaka ob 9.00. Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje Delavnica Priprava in izvedba postopka prenosa podjetja ob 9.00. Kulturni dom Mozirje Podelitev priznanj udeležencem 5. bralne značke Vrba ob 17.00. Dom kulture v Nazarjah Pogovor s finančnikom mag. Ivanom Simičem ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Čarovnica Vilma ob 11.00. Pri spomeniku padlim borcem v Šmartnem ob Dreti Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve ob 11.30. Pred spomenikom padlim borcem na Rečici ob Savinji Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve ŽIVALI – PRODAM Prodamo prašiče težke 120 – 180 kg, kupimo telice in krave za zakol; gsm 031 832 520. Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, možna dostava, Andrejeva kmetija; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na več- 26 jo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam prašiče, težke od 140 do 250 kg, cena po dogovoru; gsm 041 986 071. Prodam teličko križanko lim-rj, staro 14 dni; gsm 041 986 125. Prodam bikca LS/ČB, starega 10 dni; gsm 041 519 507. Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. POMOČ PRI UČENJU Poučevanje angleščine in kemije za osnovne in srednje šole. Gsm 031/656 902. Inštrukcije Aleš Podrižnik s.p., Hofbauerejeva ul. 22, Mozirje. Prodam teličko limuzin in bikca čb, stara 7 dni; gsm 031 805 832. Prodam bikca limuzin, starega 10 dni, zelo lep, za nadaljno rejo; gsm 068 616 311. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. DRUGO – PRODAM Prodam gume m+s 195, na platiščih, za golfa; gsm 041 324 352. Prodam suha bukova drva in suhožamane obrezline z možnostjo dostave na dom; gsm 041 463 490. Prodam kovinski sod, 150 l; gsm 031 823 956. Prodam mast z ocvirki in telico limuzin, staro en mesec, cena po dogovoru; gsm 031 266 738. Kokošnjak, zunanji, premični, prodam; gsm 070 870 321. DRUGO – KUPIM Traktor in ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041 259 810. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Oglasi Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2022 27