Cy

atev* 125

Lienz, četrtek ' 27.junija 1946.

Loto '2.

D A

r

fTICKII POLO Z Al V G U G O S L AV I G

(Nadaljevanje)

POLOŽAJ V LETU 1939/40» Druga svetovna vojna je našla Jugoslavijo v

težkem položaju. Naraščajoča nemška gospo¬
darska nadoblast nad podonavskimi državami se je kmalu povečala z
nemškim vojaškim prodorom ifi eventuelno politično kontrolo nad Romu-

•  nij o in Bolgarijo. Vstop Italije v vojno v poletju 1940 je odrezal
Jadransko obalo -od. zavezniških operacij in edina zveza med Jugosla¬
vijo in zapadnitni Obvezniki 'je bila dolina rek Morava - Vardar,' ki
pa je bila seveda odvisna od -tega, ali bodo zavezniki obdržali 6vr-
- sto oporišče v Grčiji«.

^ Notranji položaj pa je postal vedno bolj nezadovoljiv. Se¬

paratistične tendence so doseglo resne mere, kajti teko Nemci kot
Italijani so delali s Frankovci, hrvaško ekstremistično skupino, ki •
jo je vodil Pavelič :>  medtem ko so bili Italijani aktivni v Dalmaciji,
je bilo muslimansko prebivalstvo v Bosni žrtev zunanjih intrig.

Stenje v Maeodoniji je bilo popolnoma zmedeno, kajti tako BIRO kot
tudi ostalo bolgarske 'organizacije so imele pomembne uspehe. Vendar
je bilo 'stališče ICP najbolj interesantno, ona je namreč glodala s
popolnim zaupanj em na rusko-nemški pakt in jo trobila svojim pri¬
stašem zelo razširjeno doktrino, da je druga nemška vojna stvar im¬
perialistov, ki ne kaže nobenega .interesa za dobro proletarcev,^

Na vse te načine že omajano stališče- Jugoslavije je bilo^
nadalje, oslabljeno v 1.1940 in 1941. Vlada, pos.ebno- princ regent,
je bila dobro informirana o vseh teh podzemskih gibanjih in to je-

•  potem povzročilo, da se niso upali upreti -nadel,jnim nemškim zahte¬
van, Propad Francije, stare prijateljice in podpornice Jugoslavije,
je bil naravnost smrten udarec. Znana nesposobnost Velike Britanije,
da bi dobavila orožje ali nudila kakršno koli drugo pomoč v slučaju
-nemškega napada ni- moglo opogumiti niti onih, ki so bili prijazno'
razpoloženi do zapada. Gelo Cvetkovičeva vlada, ki ni bila istega
mnenja kot njena prednica, da loži bodočnost južno-vzhodne Evrope v
tesnih gospodarskih in političnih zvezah z Nemčijo, ni bila pri¬
pravljena nasprotovati osi in jo zavzela taktiko odlašanja in ne¬
zaupanja. Tako je marca 1941 zglodalo, ko je Nemčija zahtevala od
Jugoslavije, da se pridruži trojnemu paktu in tako omogoči, da se
zaveznike izžene iz Grčije in da bo nemško desno krilo prosto pori
pripravah za napad na Rusijo,"kot sigurno, da bo sledila Jugoslavija
. primeru Romunije, Bolgarije in Madžarske, in da bo uklonjena»četudi
nehote, brez.pomembnega odpora. -

. Potrebno je- bilo' vzeti v obzir obupen položaj v 'kakršnega bi

'prišla Jugoslavija, če se odloči v tem trenutku, da se upre Nemčiji.
Ravno tako je treba razumeti, da ni bile verjetno, da bi se uprla,
kajti take princ regent, kakor tudi vlada in generalni štab so od¬
ločili, da so Jugoslavija ne more in ne sme upreti. Že preje srno v
tem članku omenili , da so demokratske sile v Jugoslaviji imele le
3*5^. male uspehov v času med obema svetovnima vojanama. To dejstvo je tre-
š ba. sedaj kvalificirati v tem izjemnem slučaju, ko se ocenjuje do-

Štev. 125. -Domači glasovi* 27.VI.1946.    -Str. 2.

dogodke v marcu in aprilu 1941.J© bila to izjema, ki izgloda, da bi
se utegnila prezreti pri vseh teh ogromnih svetovnih dogodkih in ki
je bila realno politično zelo pomembna. Večina Srbov, mnogo Hrvatov
in Slovencev je bilo namreč odločenih, da se Nemčiji Jugoslavija ne
sme predati. Na spontan način so. srbske politične stranke, pravo¬
slavna cerkev in vojska izvršile to odločitev; 27.marca 1941 se je
izvršil prevrat in na oblast je prišla vlada, ki je bila ena najbolj
reprezentativnih v Jugoslaviji. Slovenci in močna hrvaška, kmečka
stranica so se pridružili vladi, katero je velika večina Jugoslovanov
ugodno pozdravila, kajti zdelo se jim je, da je čast države.rešena in
utemeljena pravica, da ostane samostojna država. Samo komunisti in
fašistične skupine so odklonile podporo in nadaljevale s svojo kvi¬
zi in ško vlogo.

Vlado generala Simoviča so kritizirali, ker je poizkusila
doseči sporazum z Nemčijo in ker je opustila, priprave za vojno. Prvič
je vlada gotovo poizkušala obdržati nevtralno pozicijo za Jugoslavijo,
vendar ne na račun zahtev, katere je Nemčija postavila v -trojnem {

paktu. Drugič pa mora biti danes dobro znano, da zanemarjenih vojaških
zadev v sedanjih časih. ni mogoče urediti v desetih dneh ali mesecih.
Odgovornost za slabo stanje armade, nosijo dru&e, prejšnje vlade, in
notranja slabost je bila samo posledica tega, ker se je tekom 20 let
opustilo ustvariti osnovo za ustavni sporazum ter zdravo, socialno
in gospodarsko strukturo. Simovičeva vlada gotovo ni mogla doseči
posebnih uspehov, vendar . to ne zmanjšuje veličine dogodkov 27.marca,
katerega glava nima nikakc- zveze s katastrofalnim porazom jugoslo¬
vanske armade.

NEMŠKO MAŠČEVANJE. Nemci so se strašne maščevali nad Jugoslavijo.

Italija je dobila dalmatinsko obalo in del Slove¬
nije, v Črni gori in Hrvaški sta bili ustanovljeni lutkovni državi,
v slednji pod vodstvom 'terorista Paveliča. Madžari so zasedli Bačko,
Južna Srbija in Macedonija pa sta bili razdeljeni med Albanijo in
Bolgarijo. Srbija je bila seveda dejanska tarča nemškega maščevanja,
kajti ona je dala pobudo im tudi vodila odpor proti Nemčiji. Tisoči
Srbov so bili pomorjeni v Hrvaški od Paveličevih ustašev in v Bački g
od madžarske soldateske, pa tudi Albanci in Bolgari so ostali zvesti "
svojim tradicionalnim barbarskim zmožnostim. Sama Srbija je bila po¬
stavljena pod vojaško vlado, koncentracijska taborišča so bila kmalu
polna in represalije vedno hujše. V Kragujevcu so n.pr.Nemci nekega
dne v poletju 1942 ustrelili nad 6.000 mož, šena in otrok; to je ver¬
jetno najbolj temna točka v celotni debi krvave nemške okupacije bal¬
kanskih držav. Kljub vsemu temu pa je odporniško gibanje ostalo živo.
Okupacija ni mogla uničiti svobodoljubnega duha junaških.južnih Slo¬
vanov, edinost Srbov, Hrvatov in Slovencev je z vojno oživela, kljub
navideznim prevladujočim razlikam.

Dogodki teh let so dobro znani in mnogi sc poznani v zvezi
s pripovedovanjem o Mihajlovičevem gibanju, ki se" je prvotno dvignilo
na površje, nato pa padlo v ozadje, oblateno zaradi domneve, da so¬
deluje z osjo, in pa v zvezi s Titovim gibanj em,.]p. je hitro naraščalo,
dokler ni končno on sam zavladal v Jugoslaviji.

Predno vzamemo v pretres ti gibanji, moramo kvalificirati
to> kar se je reklo in napisalo o njunih borbah. Propaganda je bila
eno glavnih crošij in njihova poročila redko soglašajo z resničnim
potekom dogodkov, katere opisujejo. Dramatični padec mesta n.pr, po¬
gostokrat prikriva, da so ga sile odporniškega gibanja zasedle šele
potem, ko ga je sovražnik nekaj ur ali celo nekaj dni preje brez od¬
pora zapustil. Njihovi vojni pohodi so /bili le stalni premiki, pome-

Štev. 125

Str.3.

Domači glnsovi,

27.VI.1946.


šani s hitrimi vzn&mirjevalnimi akcijami. Redkokdaj so se vršile ka¬
ke večje bitke in sile odporniškega gibanja .gbicajno niso bile spo¬
sobne, da bi zapletle nemške sile v kakšne resne borbe,ra,zon proti
koncu 1.1944, kc so uživale zavezniške pomo6 v pomembni in stalni me¬
ri.

Dobro bi bilo zaradi tega ugotoviti: ali so bile vse te ope¬
racije dejansko res kaj vredne? Odgovor zavili od stvari same, kako
se je izvršila. Ali je njihova vrednost v teni, da še je usmrtilo Rem¬
ce, ali v tem, da se je uničevalo prometne zveze, ali jun v tem, da.se
je zaposlilo večje število sovražnih sil in tako zmanjšalo 6ete, ki
bi bile sicer razpoložljive za vzhodno fronto, zupad ali Italijo? V
tem tretjem slučaju je bila njihova vrednost gotovo največ ja in se j-e
ta dosegla ne samo z direktnimi akcijami, tenmič^s,stalno nevernostjo
evontuelnih akcij, ki so obstajale v tem, ker so se številne gverilske
sile nahajalena različnih delih države. Dobiček bi bil lep, ce je
bilo na ta način res vezanih od začetka 1943 do konca 1944 deset do'

18 nemških divizij.

(Dalje prihodnjič).

h€ veda, kaj je oerkzv "

OSEM MILIJONOV FRANCOZOV NE VE,KAJ JE CERKEV. Ped tem naslovom poroča

posebni dopisnik' angleške¬
ga katoliška lista "Universe" sledeče; "Eden glavnih argumentov pro¬
ti Cerkvi jo?češ da se vtika v politiko. Tako je izrecno poudarjal
neki francoski komunistični list v preteklem tednu - posebej še za
splošne volitve, ki so bile razpisane za .2.junij.

V državi, kjer so bila politična gibanja tako fcesto proti¬
verska in nauki političnih učiteljev tako pogosto v nasprotju s cer¬
kvenimi , je seveda taka obdolžitev povsem odveč. Cerkev dejansko izvr¬
šuje _ pomemben političen vpliv, ne toliko, ker je prodrla na področje,
ki njej  ne pripada, temveč zaradi tega, ker so politiki sami pretrga¬
li vse vezi in niso bili zadovoljni s tem, kar je cesarjevega.

Papež Pij Tl.  je rekel ustanovitelju JOC-A kanoniku Cardinu,
da ni največja sramota. Cerkve v 19. stoletju to, da je izgubila mnogo
delvaeev, temveč to, da je izgubila cel delavski razred. (JOC pomeni
"Jeun.es se Ouvridre Catholigue", t.j.  Katoliška delavska mladina). V
velikih industrijskih mestih Francije so cele mase, ki Cerkve ne pozna¬
jo drugače kot le po imenu.; te mase so ogromna zaloga glasov za skrajno
levico - topovska hrana za volitve. To so ljudje g  dušami, za katerih
reditev se mora brigati Cerkev, njene nasprotnike' pa zanimajo glasovi
in tako se tudi tukaj ne moremo izogniti politiki.

MESTNI'POGANI.

seveda tudi
ki so ga po
V

preiskavo o

Ce Cerkev med delavci ni poznana, tedaj tudi ne najde
razumevanja med ostalimi sloji občestva. Končno pa so
katoličani zaceli s proučevanjem teg'a ogromnega problema,
svoji krvdi zanemarili.

Franciji sta dva duhovnika napravila pomembno in izčrpno
verskem položaju delavstva in ta razpravica je imela ve¬
lik vpliv na mišljenje katoličanov. Avtorja sta ugotovila, da imamo
več kot 8 milijonov "poganov" v velikih mestih, industrijskih sre¬
diščih, tovarniških in delavskih .okrajih Francije.

Soseda "pogan" je bila dobro uporabljena, kajti v nasprotju
s tem, kar se splošno misli v tej državi,■ti ljudje niso nikdar od¬
padli ali zapustili Cerkve; saj vere še nikoli niso poznali* - Kje
je vzrok, da je Cerkev zgubila skoraj cel delavski razred? Mnogi'mi-

Str. 4.

Štev. 125 - Domači glasovi, 27.VI.1946.

slijo, da so igrali pri tem važno vlogo zelo težke razmere, katere
so v preteklem stoletju vladale v delavskem sloju. Obadva duhovnika
dopuščata, da so bile tudi te v veliki meri odložilne, vendar pa sta
mnenja, da je bil glavni, razlog v tem:’, da so ti ljudje izgubili stik
s svojim narodom, potem ko so odšli v mesta.

Doma v svojih vaseh so bili 6lani katoliškega občestva, Ko
pa so prišli v mesto? niso našli občestva, ki bi jih sprejelo kot svo-
•je-člane, in tako so zaradi pomanjkanja katoliške okolice izgubili vero.

Iz tega sledi, da če bi se delavstvo hotelo spet privesti
v naročje Cerkve, ne zadostuje, da se spreobrne enega za drugim, 6e so
že izgubili zvezo z rodno okolico in se znašli v krogu, kjer nimajo
nobene prijateljske opore."

»POLJSKA NIMA INTERESA NA
AMERIŠKEM POSOJILU.Poljski poslanik
dr.Lange je izjavil, da poljska vla¬
da trenutno ni zainteresirana na¬
daljevati in zaključiti pogajhnja
glede predvidenegan ameriškega po¬
sojila v višini 90 milijonov dolar
jev. To zato, ker je poljska pre¬
jela večji kredit od Rusije. Ta
rusko-poljska pogodba glede poso¬
jila obsega sledeče: črtanje vseh
poljskih dolgov Rusiji* novi kre¬
diti za vojaško opremo; nadomesti¬
lo za izgube, ki so jih utrpele
poljske rezerve zlata med vojno;
kredit v zlatu in tujih valutah.-
Čeprav višina ruskega posojila ni
natančno poznana, je verjetno, da
znatno prekaša predvideno ameriško
posojilo, ("Weltpresse"’ od 25.VI.
1946 .)

"RASISTIČNA INOZEMSKA ORGANI¬
ZACIJA. » Kot smo v eni od zadri jih
številk poročali, so bili po Ce¬
lovcu raztreseni letaki v nemškem
in ruskem jeziku, ki pozivajo pre¬
seljene osebe, naj se uprejo re-
patriiranju, in pravi, da »Odbor
antibo' jšoviškega bloka narodov"
deluje v tem smislu. - K temu do¬
godku piše glasilo. komunistične
partije Avstrije "Čsterreichische
Volksstimme" sledeče: "To dokazuje,
da je med temi ljudmi velika veči¬
na fašistična in da so še vedno
delavni, saj so letaki polni za¬
sramovanj Sovjetske zveze in bolj¬
ševizma. Skrajni čas je, da se
Avstrija otrese ta fašistične so¬
drge, ki je postala prava nadloga
za deželo.Ako naj bo Avstrija res
svobodna država, tedaj naj njena
suverenost obstoji predvsem v ton,

da uporabi svoje zakone proti ti¬
stim inozemcem, ki ustvarjajo v
naši državi središča za boj pro¬
ti evropski demokraciji. "

RUSI UKINJAJO ŠKOFIJE. "The#
Universe" od 31.5.piše: "Rusi so
razpustili bizantinsko slovaško
škofijo v Munkaču, ki leži na
vzhodnem češkoslovaškem ozemlju,
ki ga je Češkoslovaška odstopila
Sovjetski zvozi. Katedrala, ško¬
fijska p' ača, semenišče, Ško¬
fijske šole itd., vse to je'bilo
izročeno pravoslavni eer?rvi.

Kljub vsemu pritisku pa noben du¬
hovnik ni odpadel, dasi so mnogi
od njih poročeni in imajo velike
družine. Izgnani is svojih župnij,
so vendar rajši sprejeli pomanj¬
kanje, kakor pa da bi zapustili
Sv.Stolico."

IZ LJUBLJANE je prišlo sle- ^
deče poročilo: Razen ob Marijan- ™
skem kongresu 1.1924, ko .je bila
rakovniška cerkev PgSMg&čps in
kip Marija Pomočnice/ooTiavzofeno-
sti kardinala Cagliera, še ni bilo
tako velike procesije Marije Po¬
močnice na Rokovniku kakor le¬
tos. "Oznanilo", ki je zopet za¬
čelo izhajati, a na mnogo manjšem
formatu, piše dne 2. junija: ".Slo¬
vesnosti na Rakovniku so bile '
živ dokaz, da je naš narod reš
Marijin narod. Udeleženčev je bi¬
lo nepričakovano veliko. 2e v so¬
boto je bila cerkev do zadnjega
kotička polna, v nedeljo (26.maj a)
je bilo romarjev toliko, da so
napolhili tudi prostor pred cer¬
kvijo. Pri procesiji pa je bilo■
navzočih ,nad.10^.000 ljudi. " ^