D o p i s i Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Dimn i k a r.) Kakor je znano, bil je pri Sv. Križu sv. misjcn. Vsak čiovek se rad potrudi k tej veliki pobožnosti. Tudi jaz sem se tiste dni potrudil k Sv. Križu, a glejte čudo, kar naenkrat naletiva skupaj s kapelskim piskrovezom. Ta se me silno prestraši ter mi pravi: »Kaj delaš tukaj? Rajsi bil bi doma ter pometal dimnike!« Ker me je ta tako oStel, sklenil sem iti domov ter takoj pričeti svoje delo. Nič hudega sluteč grem najprej v Videm, ker tam je vselej kaj »k8efta« za me. Grem toraj gor po Vidmu ter se ustavim pri gostilai g. PodiepSeka, a kako se prestraSim, ko že skozi okno zagledam, kako gosp. PodrepSek preobračajo eno debelo korondičo. Povedati vam moram, da jaz ne pometam samo dimnikov, temveč najrajši korondice. Zato pa so takoj, ko so me g PodrepSek zapazili, skrili tistega spaka, da bi jim ga jaz ne vzel ali s sajami umazal, kar najraiši storim. Napotil sem se dalje. PriSel sem do glavnega ljubitelja tega grdega spaka, k trgovcu Vogrincu. Kakor veste, je Vogrinec zelo dober mož, ki vsakemu rad pcmaga, najrajši pa, ako mu kdo poreče za »Štajerca«. Takoj je pripravljen, da mu ga narcči. Pa saj se bode menda že še poboljiai! Najbolj č^la Vogrinec — v zahvaio dobrotniku č. g. Trstenjaku — tisto korondičo, ki duhovnike napada. Toda napotiti se moram dalje, sicer vse orodje, katero imam za ometati, tukaj prebitro porabim. Ne daleč, kar pri sosedu se gotovo nadejam, da bo gospodinji zelo vfieč, ako ji pometem dimnik. Komaj stopim v vežo, že me načelnik požarne brambe, Jurhan, pozdravi s ptujsko žabo v roki, ker je ravno Studiral, kaj bi v njo o požarni brambi napisal. Toda ne smem se dalje muditi, ker je Se več dela. Ko grera dalje, srečam Šmidlehnarjevega Lojzeka, ki je nesel korondiča skritega pod obleko domov. Doma čitajo vrli starisi in vzorne sestre »Slov. Gospodarja«, a Lojzek si nosi skrivoma Jurhanovega »Štajerca«. Ti, Lojzek, rajSi pristopi k »mladeniški zvezi«, a »Štajerca« pusti, kjer jo. Sedaj pa le urno, da vsaj pred večerom zgotovim, ker moram Se nekatere omesti. Ze na BlaguSu se usta- vim pri prvi hisi, morda je tudi tukaj kaj »kSeita« za me. V hiži so bili Babičev stric, ki so ravno razprostrli to žabo na mizo ter \o hlastno prebirali. Ko bom drugikrat priSel pometat dimnike, pobral bom vse te spake, ker neki jako dobro ometajo dimnike, da si tako pribranim svoje orodje. Sicer pa mislim, da po novem letu ne bo toliko tega spaka. Kdor se pa ne bode poboljSal, tega bom pa poSteno ometel. Dragi gospod urednik, oprostite mi, da toliko besedujem, ker sem 3e sedaj začetnik, zato pa dosti znam. Drugikrat ps grem na svoj »kšeft« v Biserjane in Čakovo. Bodite pozdravljeni! D i m n i k a r.