y ^^^ c\t o A m n vi l/o NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. , I reach 2SAOOO Slorcnku In United fal language only* Mo. 77. CLEVELAND, OHIO.WEDNESDAY, JULY 3rd, 1918. i i ni. in i i..ii.wn i ■■ nirH ii " LETO XL — VOL. XL SLOVENCI IN SLOVENKE V PARADO 4. JULIJA k Vse narodnosti - Clevelan-da se pripravljajo na velikansko patrijotično parado dne 4. julija popoldne. Slovenci in Slovenke, slovenska društva in klubi, vsi na noge na praznik neodvisnosti! Ker smo imeli malo časa za priprave, je potrebno, da se sedaj odločimo. Slovenci, Hrvati in Srbi bomo skušali korakati pod svojo lastno zastavo in raditega moramo pokazati ameriškemu ljudstvu, da smo kot ameriški državljani in kot Slovenci.lojalni Ameriki, ker se bori tudi za našo neodvisnost. Predsedniki in tajniki vseh društev naj opozore svoje člane, da se zberejo v Četrtek opoldne okoli svojih dvoran. Maršal jugoslovanskega oddelka je naš znani rojak John Gornik: On prične s parado društev pri Kausovi obl2:30 popoldne. Nato se pridružijo društva pri Grdinovi dvorani, na 55. ulici in odkorakajo po St. Clair ave., 40. ulice, kjer se pridružijo hrvastka in srbska društva, in dalje do Euclid ave, kjer se uvrste v veliko parado. Rojaki iz Collinooda in Newburgha naj se pridružijo jugoslovanskemu oddelku n^ St. Clair ave. Opozarjamo naša ženska društva, da se udeleže polno-številno, istotako dekleta in žene, četudi niso pri društvih. " Pripravljalni odbor želi, da se kolikor mocoče dosti rojakinj in rojakov udeleži v narodni noši. — Cle^fland Trust Co. je postavila pred glavnim uradom na Euclid ave in 9. cesta veliko mapo dežel malih zatiranih narodov v Evropi. Na tSj mapi- je tudi orisana bodoča Jugoslavija. Opozarjamo rojake, da si jo ogledajo. Kdor bo v paradi, jo bo lahko videl v četrtek. — Za parado v četrtek popoldne se delajo velikanske priprave. Capt. Shupe je glavni maršal in trdi, da bo parada presegala največjo dosedanjo parado v Clevelandu leta 1913 ob stoletnici Perry-j.a Pričakuje se 75.000 oseb v paradi. Vsi zavezniški narodi bodo imeli svoje zastave v skupini za ameriško zastavo. Vse narodnosti bodo zastopane, toda korakali bodo kot Amerikanci in nosili ameriške zastave, tako da bo parada sto odstotkov ameriška. — Mesto namerava odpreti mestno tržnico, kjer bi far-merji dobili1 prostor za prodajo zelenjave in sadja zastonj, ako bodo prodajali zelenjavo za ceno, katero bo določilo mesto. Na ta način se bodo cene znižale in bodo ljudje imeli priliko nakupiti si več zelenjave in sadja^za konServe (canning). — Mestno tržišče za ribe, katero so odprli pred enim tednom, dela jako uspešno. Ribe se prodajajo po 5 do 10 centov ceneje kot po drugih prqdajalnah. ' —Cena mesa se je v pondeljek znižala za par centov pri funtu. To se je zgodilo, ker je vladna preiskava dokazala, kako velike dobičke delajo velike^. klavnice. Round steak je 33 do 35 centov funt. Goveje meso za kuho 22 do 25 centov. — S prvim julijem so se evišale cene pri Bell telefona, posebno po trgovinah, gr— Vsi otroci, ki imajo oslovski kašelj, bodo morali i-meti okoli roke poseben trak da bodo smeli iz hiše. Otroci « J __ 11 lin -.-I bodo morali oiti v spremstvu SLšSL . odgovornih oseb in bodo morali biti proč od drugih otrok vsaj pet čevljev. To je nova postava za celo Ohio. — Rojak Jos. Godec, 6414 Spilker ave., je bil bolan za pljučnico. Krizo je srečno prestal. Znani grocerist A. Samich je nadlegovan od revmatizma, vendar še ni izgubil dobre volje. — V sredo zvečer govori v Grays Armory John Reed, znani pisatelj iz New Yorka, o Rusiji. Boljševiki so ga i-menovali za ruskega konzula v New Yorku, ko je pa pred kratkem dospel nazaj iz Rusije, ga je sodnija prijela radi člankov zoper ameriška vlado, ter je še sedaj pod'*bon-dom. — Socialistični vodja, Eugene V. Debs, je bil v ponde-ljek izpuščen iz okrajne ječe, kjer je prebil 17 ur. ivaKor smo poročali v zadnji številki, je bil prijet v nedeljo popoldne, ko je prišel govorit elevelandskim socialistom v Bohemian Gardens. Sodnik ga je izpustil pod varščino $10.000, katero sta podpisala Mrs. Margareth Prevey iz A-lo-ona in A. W. Moskovittz žtbnujoč na 5811 Hough ave. Zaslišanje se bo pričelo okoli 30. julija na zvezni sodniji v Clevelandu. Obdolžen je, da je oviral rekrutiranje vojakov in zabavljal čez ameriške razmere. Pred par tedni je govoril na socialističnem zborovanju v Canton, kjer je hvalil boljševike in se menda jako nelojalno izrazil napram Amerik!. Mnogo soci-jalistov je mislilo, da bo Debs nastopil proti rezoluciji večine na St. Louisški konvenciji, ki je proti vojni Zedinje: nih držav. Sedaj se je Debs izrazil, da soglaša z omenjeno platformo. Slovenski socialisti so za predlog manjšine, ki je za vojno proti Nemčiji in Avstriji. — V West Parku je neki Abraham Ducker ustrelil grocerista Jakoba Kamma zadnji pondeljek zvečer. Morilec si je nato pognal kroglo v srce. Bila sta poznata kot dobra prijatelja in policija ne more dognati • vzroka za u-mor. — Tatovi so okradli znanega mesarja John Mpžina. Vdrli so ponoči v stanovanje in odnesli nekaj drobiža in zlatnine. Niso imeli časa razbiti železne omare, ker so jih pravočasno odpodili. — Allan Diemer se je začel seliti iz poslopja, ki ga je kupila družba Slov. Narodni -Dom. Ker ima veliko pohištva odpeljati, bo vzelo kakih sedem dni, da se bo Dom začel predelavati. Manjša lesena hiša -je popravljena. Stanoval bo v njej gostilničar Vojšak. Sosedje rojaki na Diemer Ct., so prošeni, da pazijo na otroke, da nam ne pokvarijo lepega prostora in da gledajo na snago, dokler ne dobimo stalnega oskrbnika. — Predsednik pripravljalnega odbora za parado lojalnosti, ki se vrši dne 4. julija v Clevelandu, naznanja, da se je sklenilo, da se smejo samo ameriške zastave nositi v paradi. Ker je na drugem mesto omenjeno, da se lahko udeleži vsaka zastava, s tem opominjamo, da naj slovenska društva prineso le samo amende zastave. — Društvo "Napredne Slo venke" naznanja svojim članicam, da se vrši redna mesečna seja v petek, 5. julija namesto v Četrtek v navadnih prostorih in ob navad- «.-_ - >• ■ k. - v,? .. nem času. Prosi se, da članice to upoštevajo. I — Naš narodni govornik * in pevec, Rudolf Trošt, piSe, da je na potu iz Wellingtons v Pitsburgh, kjer bo organiziral podružnico S. N. Z., Jj predno odide v Evropo. Pit- d tsburški rojaki mu bodo go- P tovo priredili prijazen spre/^1 jem. — Srbska Narodna Odbra- 1 na Petar I. je praznovala zad P njo nedeljo vidovdan v Popo- JjJ vičevi dvorani. Navzoči so * bili prof. Pupin iz Columbia P univerze, dr. Grgin iz New Yorka, zastopnik Čehov Frč-ka, slovaški zastopnik Pank- ti hurst. Govoril je tudi Slove- s nec. Udeležba je bila velika, o Mestni župan je bil zastopan t po direktorju Bemanu. h i ... o---o Iz taborišča Sherman. s Vojaški novinci, ki so pri- -šli sem 24. junija, so se posebno hitro privadili vojaških vaj in disciplin^. Drugi teden dobijo puške. Major Cambell od 4. bataljona se je izrazil, da korakajo sedanji s fiovinci veliko bolje kot mno« ( gi drugi vojaki, ki so se vadi- c li že po več mesecev. Vojaš- i ke oblasti so prepovedale od 1< sedaj naprej prodajati v ta- i boriščih "novo mehko pivo", c Za 4. julija pričakujejo veli- r ko Število obiskovalcev. \ Nemški denar v Avstriji, s Bern, — V pogodbi med r Nemčijo in Avstrijo je dolo- r čeno, da se vpelje v Avstriji S nemška marka. (Z nemško r marko bo prišla v slovanske \ dežele še nemška pikelhavba, r ako se Avstrija ne razbije). \ Nemci potopili bolniško s ladjo. j Washington, 2. julija — J Nemci so zopet pokazali, ko- I liko jim je do mednarodnih f pogodb in do. Rdečega Križa. [ Dne 27. junija so potopili c angleško ladjo Llandovery s Castle, ki je vozila bolnike in r bolniške postrežnice. Sub- r marin je potopil ladjo brez $ svarila in preiskave. Na ladji s je bilo 258 oseb, bolnikov, i zdravnikov in postrežnic. Dosedaj so jih dobili samo 24 da so se rešili. Med potopljenimi je 14 postrežnic. Kapitan potopljenega parnika je imel pogovor s poveljnikom submarina, ki je bržkone hotel potopiti vse "brez sledu". Nekateri so prepričani, da so dobili Nemci poročilo od vohunov v Ameriki, ki je bilo pa napačno. Na ladji je bilo sedem kanadskih zdravnikov med tem ko je nemški poveljnik frdil, da je potopil ladjo zaraditega, češ, da je na krovu osem . ameriških letalnih častnikov. V ' - VIII. Izkaz darovalcev za Jugoslov. Rdeči Križ, Ž. J. ž. I. D. Cleveland, O. Nabrala ga. Carmen Korče: Simon Turk $5.00, Karol Kregar $1.00, Ivana Korče in Edvard Dajken po $1.00, M. Podboj in L. Krainc po 50c, ' Anton Ogrinc in Led Bošt- | jančič po 25c. Skupaj $11.00. ; Prenos sedmih izkazov $183.80 , vsega skupaj do se- , daj darovanega $194. 80. (Pride še). Fanny Hudovernik, tajnica, j Delavci, ako ne čitajo časopisov, so podobni blagu, za katerega se neprestano baranta. 1 Ne čitajte listov, ki pišejo proti valim interesom, berite le te, ki se poganjajo sa vaše pravice! I BAT ^Tl I: corn Mak j . save mm [ ywiar } I ■ 'I' HI' — - MI..M*i - I H HI I - I PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized bjr the Act of October 6th, 1917, on file at the Post Office ef Cleveland, Ohio. By order ef the President, A. S. Burleson, * Postmaster General Čehi so dobili svoj prapor. Chicago, 111. 2. julija. — "Češko-slovaška armada, ki bo zavzela- svoje mesto na zapadni fronti ob strani zaveznikov, je prejela danes svojo narodno zastavo, pod katero se bo borila"^ tako naznanja Paul Scott Mowrer, korespondent lista "Chicago Daily News". Slavnostna ceremonija izročitve prapora češkemu zastavonoSi se je izvršila pred predsednikom francoske republike. Zastava je belo-rdeča in vsebuje znake dežele ČeSke, Slovaške in Moravske. Ta polk sestoji iz Čehov in Slo-l.vakov, bivših avstrijskih vo-jjakov, ki so se predali Ru-isom, nato pa prišli nazapad-no fronto. Čehi dobili vojni prapor. . j . ." • ■ Moštvo te armade nosi se-laj francosko uniformo, na •amenih pa ima pripete črke in S. (Čeho-Slovak). Višji lastniki polka so začasno Francozi, vsi drugi pa so Čehi. Kakšna ofenziva je to? Glavni stan italijanske armade. 2. julija. Češko-slovaš-Ici vojaki so se zelo izkazali, ko so z italijanskimi armadami zavzeli Monte di Vallbela. MecJ/ avstrijskimi ujetniki, ki jo jih zajele češko-slovaške 5ete, je bil tudi neki vojak, katerega brat je bil v vrstah Seško-slovaškega oddelka, ki ie zavzel goro. Ko sta se brata spoznala, sta se srčno ob-lela in poljubila. Med vprašanji, ki jih je stavil novo najdeni brat svojemu bratu / češkemu oddelku, je bilo tučli sledeče vprašanje: "Kakšna ofenziva , pa je pravzaprav to? Italijani imajo na razpolago vsakovrstne bojevnike. Čudno Rusi potopili ladje. Stockholm, 2. juliia. V No-vorosnk, 200 milj od Sebasto-pola, so ruski mornarji potopili veliko bojno ladjo Svo-bodnaja Rusija in deset ru-Silcev, da niso padli v roke Nemcev^ Ameriška zmaga. Francija, 2. julija. V pondeljek zvečer so ameriški vojaki napadli na dve milji dol-i - V Washington, D. C. se je zadnje dni odpeljalo iz Cleveland^, okoli Ž5 Slovencev poleg nekaterih Hrvatov in Srbov, da se udeleže velike slavnosti v glavnem mestu Zedinjenih držav na dan neodvisnosti ter prisostvujejo razvitju jugoslovanske zastave pred predsednikom Wil-sonom. Med drugimi so šli iz naše naselbine: L, J. Pire, u-rednik Cl. Amerike, Paul Schneller, A. Grdtoa, J. Grdi-na st., A. Kaušek, A.Anžlo-var, John Čenta, J. Čer-ne, Charles Zorman, Jakob Vidmar, Frank Drašler, in sledeče žene in dekleta: Ana Zakrajšek, Ema Zakrajšek, Agnes Zalokar, Karmen Korče, Angela Vidmar, Josi-pina Lausche, Mary Udovič Uršula Rotar, Antonija Gr-dina. Hrvatsko društvo Pro-svjeta je poslalo svoje posebne zastopnike. Jugoslovani i-majo svoj glavni stan v Virginia hotelu. Iz New Yorka se udeleži nad 25 Slovencev, nekateri pridejo celo iz Joli- eta in Pueblo. Dne 2. in 3. julija se vrši v Washingtonu seja Jugoslovanskega Narodnega Sveta, katere se bodo udeležili Slovenci Paul Schneller, L. J. Pire, Jos. Zalar, Rev. Zakrajšek, dr. Marušič in dr. Voš-njak. Brez dvoma bodo ti dnevi zgodovinskega pomena za Jugoslovane v Ameriki. Še nikdar se ni zbralo toliko Slovencev in Jugoslovanov v glavnem mestu Zedinjenih držav in še nikdar niso imeli ameriški Slovenci take prilike pomagati rojakom v starem kraju, ki se borijo za neodvisno Jugoslavijo in za obstanek slovanskega naroda, da ga ne pogoltne nemški zmaj. ^ Od seje Jugoslov. Narodnega Sveta pa pričakujemo, da bo združil vse Jugoslovane in jih napravil zveste A-meriki in zveste idejam, za katere se bori narod v stari domovini. * »»..lil i * ■ ' Clevelandski Slovenci v Washington!!. • h vil __ Washington, 2. julija. — Predsednik Wilson je v pondeljek vprašal kongres, da mu da pravico \prevzeti v i-menu ameriške vlade brzojavni in telefonski sistem v Zdr. državah. Brz0javi bodo pod vodstvom ameriške pošte, kateri načeluje Burleson. Kongres bo bržkone ustregel predsedniku. Vlada je prisiljena prevzeti brzojave in telefone pod svoje nadzorstvo, (cer je bila oklicana stavka pifi Western Union brzojavu. Stavka delavcev pa bi v tem času jako ovirala vojne priprave, predsednik od Western Union pa nikakor ni hotel ugoditi stav-kujočim delavcem. Vlada bo brzojavnim družbam plačala nekako najemnino, kakor jo plačuje železniškim družbam. Dokazano je, da sedaj železniške družbe pod vladno kontrolo izvršujejo dvakrat toliko dela z istim številom delavcev, zato bo tudi z br-zojavi dežela bolje'preskrbljena. Ako pridejo brzojavi in telefoni pod vladno kontrolo, bo mogoče posamezne druž-■ be združiti in si prihraniti i najmanj 10.000 operatorjev, ki so potrebni pri brzojavu ; in telefonu v armadi. Amerika bo prevzela brzojave in telefone Česko-siovaški polk. Na Francoskem, 1. ju-vlija. — Za Poljaki so sedaj na vrsti Čehi in Jugoslovani, da so zastopani po svojih lastnih armadah in se bojujejo ob strani zaveznikov na zapadni fronti. Italijanska vlada je že pomagala organizirati Čeho-Slovake v več regimentov. Včeraj se je formalno organiziral na francoski fronti prvi oddelek Čehp Slovakov. Po čudnem slučaju se bo slišal glas Čehov in Slovakov iz zapada proti daljni Sibiriji na vzhodu. Ti junaški glasovi Čehov in Slovakov gotovo ne bodo zastonj. A gi fronti zapadno od Chateau Thierry ob reki Mame in c pol milje nazaj zavzeli so va- š žen hrib 192 in vasVaux, uje- ^ li 450 Nemcev in naredili so i sovražniku veliko škode. Se- 1 daj ameriška artilerija lahko 1 strelja na železnico, ki drži v Chateau Thierry ob Marne s in ki je bila velike veljave za 1 Nemce, ako so hoteli preko- 1 račiti reko. 1 Avstrijci obesili Čehe [ Berne, 2. julija. Avstrijci 1 so obesili tristo Čehov, ki so i ujeli na italijanski fronti pri i Montello. Čehi so vsled tega zagrozi- 1 li, da bodo pobesili Nemce, ki jim pridejo živ/ v roke. Nemci v strahu. < Geneva, 2. julija. — Velik j strah s? je polotil nemškega i prebivalstva po mestih ob Re- i ni radi uspešnih napadov za- j vezniških letalcev^ V Mann- ] •heimu so zadnjo soboto na- < redili ogromno škodo. Prebi- < valstvo se seli iz mest, tako da so hišne najemnine padle za 35 odstotkov. Neka oseba, ki je prišla iz Nemčije v Basel, je prinesla gotova poročila, da so fran-ncoski letalci skoro popolnoma uničili velike delavnice Zeppelinov v Friedrichsha-ven, ki leži ob jezeru Constance. ' Nemške lepe želje. Amsterdam, 1. julija. Grof Roon, član pruske gosposke zbornice, je v. nekem nemškem listu objavil dvanajst zahtev pangermanov, predno bi bili Nemci pripravljeni skleniti mir z zavezniki. Ti pogoji naj bi bili po želji tega gospoda sledeči: 1. Nobenega premirja, dokler angleške armade ne za-puste Francije in Belgije in dokler Nemci niso v Parizu. 2. Priklopitev Belgije, ki naj bo pod vojaško in ekonomično kontrolo Nemcev, do-čim naj bodo Flanderci neodvisni. Obala do Calais naj bo nemška last. 3. Priklopitev francoskega ozemlja Briey-Longwy. 4. Francoska mora izročiti Belfort, Toul, Verdun in ozemlje vzhodno od teh trdnjav. 5. Vse nemške kolonije morajo biti vrnjene, tudi Ki-aoo Čou na Kitajskem. 6. Angleška mora opustiti gotove kolonije, kier nalaga premog na svoje ladje. Gibraltar mora izročiti Španiji. 7. Vse angleško brodovje se mora izročiti Nemčiji. 8. Angleška mora izročiti Turčiji Egipt in Sueški prekop in vse okupirane turške kraje. 9. Na Grško mora priti nazaj kralj Konstantin. m- i 10. Srbijo in Črno goro naj se razdeli med Avstrijo in Bulgarijo. 11. Amerika, Anglija in Francija plačajo 45 bilijonov vojne odškodnine in garantirajo za dovoz surovega blaga za Nemčijo. 12. Nemci naj okupirajo francosko in belgijsko ozemlje toliko časa, dokler se vsi ti pogoji ne izpolnejo. Stroške za okupacijo plačajo sovražni zavezniki. Prvi milijon mož v Franciji Washington, 2. julija. A-meriške čete, ki so sedaj na Francoskem, štejejo 1.019. 115 mož. Prvi oddelek ameriškega vojaštva je zapustil amerišo obal dne 8. maja 1917. General Pershing je sledil 12 dni pozneje in konce mmeseca maja je bilo v Franciji 1718 mož. Zračna zmaga Amerikancev Z ameriško armado v Fran i ciji. 2. julija. Skadron ameri- - ških letalcev, sestoječ iz de- ' - vetih letal, je bil v boju z e-) nakoštevilnimi sovražnimi - letali severno od Chateau ) Thierry. r Troje nemških letal je bilo i sestreljenih, dvoje ameriških i letalcev se ni vrnilo. Ameriš- - ki letalci, ki so bili na poizvedovalnem poletu, so se dvignili kmalu po sedmih zju- i traj, nakar so zadeli na sov-) ražne letalce, katere so ne- J i mud6ma napadli. Po vročem boju so sestrelili tri nemška - letala. ;1| i Italijani napredujejo. Rim, 2. julija. Italijansko uradno poročilo naznanja, da c so italijanske Čete napadle v| a torek zjutraj avstrijske po- - stojanke v okraju Grappa, naf - gorski fronti, zasedle važne - pozicije ter ujele 696 Avstrij-i- cev, med katerimi je bilo 19 - častnikov. o Prejšnje uradno poročilo e naznanja, da so Avstrijci ponovno napadli italijanske po-z stojanke na Asiago planoti, a toda vsi avstrijski napadi so i- se izjalovili in sovražnik je h bil povsod odbit, e Nemci proti Arhangelsku. t- London, 2. julija. Nemci v i- zvezi s finsko belo gardo se pripravljajo na napad na rusko severno pristanišče Arh-•f angelsk, kjer je nakupičene*' e ga ogromno zavezniškega »- vojnega materiala, ki je bit i- poslan iz Amerike in Angle-o ške še pred rusko revolucijo. Ji Res je, da imajo zavezniki "i tam mornarje, ki čuvajo ta a material, vendar se je bati, da se ga polaste Nemci in >- Finci. Zato je vprašanje, ako i- ne bodo zavezniki primorani n poslati več vojaštva v Rusi-jo, ker se je ruska bolševiška ci vlada pokazala nezmožno u-y staviti nemško prodiranje v y. notranjost Rusije. Ruska vlada je razglasila ij vojno stanje v okraju Ar-J hangelsk in bo bržkone braf a nila zavezniške vojne zaloge, da ne pade v roke finski be-I- li gardi. n Avstrijci ne pridejo naprej. I- V Italiji, dne 2. julija. — Avstrijci so skušali vzeti naje zaj goro Valbella. Izgubili so i- 4500 mrtvih in 2000 ujetnikov so pustili v rokah Itall-ti janov. Pri zavzetju gore predf ;a par dnevi se je odlikovala poleg italijanskih oddelkov ena kompanija Čeho-Slova-|e kov. Pariz, Francija. 27. juni-ti ja. Nemško časopisie naz-e- nanja, da je vlada dala zapM :e ti v Berolinu 1946 otrok,J so kradli živež, ker so I ' ............................................... —-------t I t I'.'l 1, _____^ m. m. A #Mt fENkZflNf A M^AK^A A Mr PIK. A ' ?' I naroCminai ^ Aaurittf - Cl+t/d. po poJtfif4-.00 B*)r*p+ - Tosamtzna Jt+t>W(a - 5c EDWARD KALISH, PuHutor .' LOUIS /. PIRC. EdUar. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.____ ^ead by 25i000 Sovemaiis in tke Cky «f ClevdaBd and ebeirfiere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only # Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland. Oto under the Act of March 3 >^1879*__• No. 77. Wed. July 3rd 1918. Jugoslovanski Odbor je -- veleizdajalec. Vsakdo se spominja zadnje izjave grofa Czernina, avstrijskega zunanjega ministra, spominja se njegovih besed s katerimi je nazval Masaryka "blazni Masaryk , in kako je isti Czernin zagrozil Jugoslovanom, da ne smejo sodelovati v politični borbi Cehov. Kako so Jugoslovani v stari domovini odgovorili na Czerninove grožnje, nam dokazuje kongres v Pragi in skupni apel češko-slovaških ter jugoslovanskih narodnih poslancev, v katerem apelu zahtevajo svobodo in pravico samoodločevanja ^ svoje narode. io-rej pri Cehih in Jugoslovanih grožnja grofa Czernina m imeJa nobenega uspeha, nasprotno, še bolj je združila sile teh' narodov, da povečajo žrtve v boju proti Avstriji Jugoslovanski Odbor in njegovo delo so trn v očesu in meč v srcu avstrijske vlade. Cesar Charlie je mislil, da bo rešil svoj zibajoči se prestol. Predal se je sedaj na milost in nemilost nemškemu kajzerju, ki z njim nastopa kakor gospodar s svojim hlapcem. Toda Čarlija ne bo rešila nemška pomoč in njegovi bajoneti, kajti le ona država je močna, ki je osnovana na svobodi državljanov, država, ki ima za seboj srca svojih državljanov. Toda Avstrija ni nikdar imela na svoji strani src avstrijskih -državljanov Slovanov — in Slovani vendar tvorijo večino avstrijskega prebivalstva.. Kakor utopljenec bilke se Avstrija oprijema vseh mogočih sredstev, da bi zadušila svobodno gibanje našega naroda. Avstrija širi intrige, laži, potvorbe, ustvarja veleiz-dajniške obravnave, odpira ječe in obeša nedolžne. 1 ako je Avstrija delala od nekdaj.. . Na' taki podlagi je bilo zasnovano avstrijsko življenje, ki se sedaj bliža svojemu mi- zernemu koncu. ■ Ljubljana, Zagreb, Praga, Dalmacija in Bosna, vsi so jasno pokazali, kaj hočejo. Jugoslovanski borci v Rusiji, na solunski fronti in v Franciji prelivajo svojo junaško kri za osvoboditev s voje domovine. Njih vrste se vedno ja-ičjo In nada v sigurno zmago je od dneva do dneva večja. Minula so štiri leta vojne. Zavezniki stoje trdno in nikdar se ne skloni njih duh, njih sile so ogromne in njih sredstva neizčrpna. In pri vseh takozvanih uspehih Nemcev in Avstrijcev, ali more kdo reči, da so se le za en korak približali svojemu cilju? Samo oni se more smatrati za zmagovalca, katerega sovražnik prizna, da je zmagal. Ali je do da-^es kdo Nemcem priznal, da so zmagali? Ali ne dviga celo mala Srbija ponosno danes svoje čelo? Ali je Belgija mrtva? Njeni sinovi so hrabri med najhrabrejšimi v tej borbi, svobode. Ali ni vojna sila Anglije, Francije, slavne Amerike, oddaljene Japonske, idealne Italije vsak dan večja in silneiša? . . . ,, » Naši bratje v Avstriji, Jugoslovani starega kraja, ki še nosijo v svojih srcih spomin na svoje svobodne države, spomin na Zrinjske, Kosovo in na Gubca, so se enodušno uprli tiranom. Junaško se borijo, trpijo preganjanje, zavedajo se, da bodejo njih žrtve prinesle svobodo in zjedinjen-je našemu narodu. * Jugoslovanski Odbor je od začetka vojne z vsemi svojimi silami in patrijotizmom deloval za velike ideale našega naroda. Ali niso danes Jugoslavija in njeni ideali poznani po celem svetu? In komu se je to zahvaliti? Edino storjenim žrtvam, preliti krvi, zavednosti našega naroda v stari domovini in delu onih rodoljubov, katerim je sreča in Čast naroda vedno bolj mila in sveta kakor najsibo še tako visoka osebnost in sebičnost. Zavezniki so vzeli med svoje glavne cilje osnovanje svobodne, demokratske in velike jugoslovanske države. Naš narod v domovini se dobro zaveda, kdo mu je prijatelj in kdo v resnici želi narodno srečo in rešitev. Narod v stari domovini se je pričel dvigati in klicati zaveznikom: "Glejte nas, s srcem smo pri vas in mi želimo ono, kar vi zahtevate. Ne bojimo se krvi niti trpljenja, samo da dosežemo svobodo in narodno zjedinjenje. In Avstrija si prizadela z vsemi silami, da ta pokret za osvobojen je našega naroda zaduši. V to svrho se poslužuje javnih in tajnih spijonov, napadov na Jugoslovanski Odbor, na Srbijo itd. Krasen in jasen dokaz o tem, kaj naš narod v stari domovini o teh napadih na Jugoslovanski Odbor misli, prinašamo iz "Slovenskega Naroda44 z dne 20. aprila, sledeče vrstice: "Czernin in sedaj tudi Seidler zahtevata od nas, da začnemo z borbo proti jugoslovanskim izdajalcem v inozemstvu. Slovencem se je radi njih velike narodne probuje priznalo, da so političen narod, kar je za nas velika čast In ravno takega naroda ne morejo zmagati z nekakimi plitkimi psovkami, da je ta ali oni izdajalec, Slovenski kmet, ako mu priporočimo tozadevno resolucijo, se bo na zborovanju oglasil za besedo in zahteval bo od svojega domačega poslanca podrobnega razjasnjenja jn podatjce, zakaj naj ta slovenski kmet enega izmed svojih obsodi za izdajalca. Samoobsebi se torej razume, da bi bilo treba narodu dati dokaze in garancije, da bo avstrijska vlada rešila jugoslovansko vprašanje v sporazumu z narodom bolje,ka-kor GA BO RE§IL DR. TRUMBIč IN JUGOSLOVAN-SK ODBOR. (Kar pa ne more biti nikdar mogoče). Kako moremo obsoditi aktorje, ki izven države delujejo za iste Ideale, za katere delujemo mi? Naš narod bi svoje narodne poslance pognal z zborovanj, če bi naši poslanci psovali ameriške Slovence, Jugoslovanski Odbor itd., kajti ti ljudje razmišljajo o naši bodočnosti in delujejo za njeno zboljšanje, dočim se narodu ne da točnega pojasnila, zakaj je |jtako delo veleizdajalsko. Naš kmet -bi govornika podučil, da bi se nam cel svet smejal, ako bi v smislu Seidlerjevega m Czeminovega poziva iskali veleizdajalec med našim narodom t tujini, ki po vseh božjih in človeških postavah Umrli so v Ljubljani: Uršula Jurkovič, posestnica, 69 let. — J era Mejač, posestnica 60 let. — Izidor Kante, sin sluge, 4 leta. — Matilda Žagar, hči tovarniškega delavca. 3 leta. —Ana Pepelnak, hči tapetniškega pomočnika, 18 ur. — Zora Bekš, hči ko-vinostružca, 10 tednov. — Marjana Žagar, perica, hiral-ka, 72 let. — Julija Kredar, licejska gojenka, 16 let. — Ana Nemec, žena umir. sodnega sluge, 74 let. — Elizabeta Jochinger, žena železniškega delovodje, 41 let. — Josip Kupljenik, sirota 15 let — Miroslav-Leopold Otruba, sin orožniškega stražmojst-i a. — Terezija Weber, tobačna delavka v pokoju, 40 let. Ulrik Pavlica, posestnikov sin , 19 let. — Marjeta Povše hišnica, 53 let. (Slovenski Narod). —Politične stvari. — Misel narodnega združenja se vse bolj in bolj širi in prodira v Široke mase troimenega naroda, prodira s toliko silo, da je danes vsakdo prepričan, da nam samo z zmago te ideje morajo zasijati boljši časi srečnejša bodočnost. Zmago te misli nam je dokazal dan velikega slovenskega tabora na Bizeljskem. Tu so se sestali bratje Slovenci, Hrvatje in Srbi, vsi prežeti z eno mislijo, vsi prevzeti z enim idealom, a ta je, svoboda in (združenje. To se je zgodilo prvikrat tekom sedanje krvave vojne, da so pohiteli ti; bratje z ene strani Sotle k svojim bratom Slovencem, da jih pozdravijo, da jim po-j nudijo desnice in da se žaro-j tijo za skupno delo in borbo proti skupnemu sovražniku. Kakor hitro se je izvedelo, da Slovenska Kmečka Zveza politično druStvo v Maribo- ru, prireja javno zborovanje na Bizeljskem, takoj so se pričeli pripravljati Hrvatje, da v čim večjem številu pohi-te na ta zbor, da s svojo prisotnostjo zasvedočijo, svoje edinstvo in da z brati Slovenci izmenjajo svoje misli ter se dogovore za nadaljnje delo za uresničenje skupnih zahtev. Iz Zagreba je prihitela akademska omladina, z mnogimi odličnimi" meščani in ženami. Slovenski kraji Dobava, Kapela ip jSušice so pričakali sprevod 7 burnimi ovaciiami. Toda šele popoldne se :e pričelo zbirati nešteto kmetsko prebivalstvo iz zagorskih hrvatskih brd, iz Klanjca in Kraljevca pod vodstvom duhovnov, župnikov, z lastnimi zastavami, in sicer ram, kjer se je imel vršiti 2bor. Takoj za temi so pa prišli ? rli Brdovčani, pod do-drtvom župnika Stepinca ter upravitelja Šriberja, da pozdravijo Slovence, kojih se je nabra'c že blizu šest tisoč. Oblasti so zabranile, da bi Hrvatje govorili na sestanku, zato so z zastavami šli do slavoloka, na k'aterem je bilo čitati napis: "Dom skupni nam zgradite!", da tam počakajo dr. Korošca. Ko je prišel dr. Korošec, obsut s cvetjem, z ostalimi brati Brežic, Sv. Petra, itd. ter izstopil iz voza, stopil je pred njega poslanec Petričič in v imenu vseh Hrvatov je j pozdravil Korošca s sledečimi besedami: Prijatelj in naš druže! Evo nas Hrvatov, pri-! hiteli smo semkaj, da pozdravimo tebe in ves slovenski ] narod na tej posvečeni zemlji. Prišli smo semkaj, da ču-jemo tvojo moško besedo, da nas učvrstiš in opogumiš za nadaljnQ .borbo za naše narodne ideale. Bratski nam / -j&V'- '...I i:— -.'T .............. --. . y.i.^1, Iz stare domovine. SRBU Avstrijska vlada ima dovolj oseb, ki so za dobro plačo postavljeni kot špijoni, in ti naj lovijo "izdajalce'' in pobijajo njih argumente. Vsak člpvek neče in ne niore bi ti avstrijski uslužbenec, špijort in hlapec." In "Slovenski Narod" zaključuje svoje članke s sledečimi značilnimi vrsticami : "Dajte nam Jugoslovansko državo in ne poživljajte nas, da ubijemo prve in najbolj odlične borce za to državo." * Ali potrebuje Jugoslovanski Odbor bolj jasnega priznanja kot je to? Poleg "Slovenskega Naroda" so tudi še Gfugi listi prinesli enake izjave. Vidite kako naš narod v domovini misli. Kaj porečejo k temu pritajeni avstrijski ljudje in vsi oni, ki napadajo naše zjedinjenje in osvobojen je? Ali ne vidijo v tem svoje lastne obsodbe? Ali ne pišejo listi stare domovine goreče in zvesto za Jugoslovanski Odbor? Czernin in Seidler iščeta "avstrijske veleizdajalce", a sama sta narodna izdajalca. In evo, tudi narod v Avstriji jim sporoča enako, in pričakujemo, da jim bo narod to kmalu z dejstvi dokazal. "Mi nismo dolžni praskati se, kjer nas ne srbi", tako hladno in lakonično odgovarja naš narod v Avstriji. In Če l odejo te besede nekoga zasrbele, da se bo dobro popraskal, tedaj mu želimo sreče, da se znebi srbeža. Ni lahko osvoboditi domovino, ni lahko zrušiti tiranska gnezda, ki so prepletena z žicami zgodovinskih lažij in tradicij, licemerstva in roparskih faktov. Toda ne bojimo se. Za seboj imamo štiri leta borbe, katere se je udeležil ves svet. Narod se prebuja, sprevidel je resnico, sam je pričel spoznavati, kje je njegova sreča in zadovoljstvo. In s tem narodom hočemo iti do konca — zavedajoč se odgovornosti — v veliko konečno borbo za osvobojenje. In kadar se osvobojenje našega naroda izvrši, tedaj bo imel, samo on pravico in nihče drugi, da si uredi svojo vlado kakor narod sam ve, da je najboljše in najbolj pravilno zanj. Jugoslovani, dogodki in prilike se razvijajo vse nam v prid. To kar smo ob začetku vojne želeli, je sedaj sprejel ves svet za svoje zahteve. Velika in mogočna Amerika, naša druga mati, z orožjem pomaga Jugoslaviji. In to se ni zgodilo brez velikih žrtev. Le spomnite se na tisoče in tisoče obešenih svojih rojakov, spomnite se trpljenja in stradanja vašega naroda, spomnite se na stotisoče junakov, ki so prelili svojo kri za vašo svobodo. In kolikor bolj smo složni, toliko prej dobimo svobodo, toliko sigurnejša bo svoboda, čim več bo narodnih borcev v složnih narodnih vrstah, tem popolnejša bo narodna zmaga. 2e se dviga oni nevidljivi most, ki spaja naša srca z borbo naših bratov v domovini. Prizadevajmo si troej, da postanejo narodne m ste čim bolj goste narodnih borcev.- In ko pride čas, ko todemo mogli preko tega dosedaj nevidljivega mosta v za-jednički borbi si stisniti desnice z našiihi brati v stari domovini, tedaj se bo začela razvijati naša narodna zgodovina. Železna logika zgodovine in narodne volje bo zjedini-la narod. Omahljivcev in zdražbarjev ne moremo trpeti v svojih vrstah. Pridružijo naj se nam, ali naj pa gredo v službo avtokraciji. Dvojne stranke ne sme biti danes med narodom, ker tu se ne gre za prepričanje, za osebnosti, tu se gre- za največjo stvar, kar jih je bilo kdaj v zgodovini zasužnjenega naroda — gre se za svobodo, ki je bolj dragocena od vseli drugih stvari na svetu. Nobenih omahljivcev, sklenjene narodne vrste naj nastopijo. Kdor se jim ne pridruži, bo pozabljen, poteptan od naroda samega. pre^S^ dviga tujec ter upira vse svoje sile, kako nas more združene razdvojiti! Ne boj sel Slovenski narod ni sami Z njim so složni Hrvati in složni Srbi, ki bodo vedno neustrašno stali pri svojih bratih Slovencih. Nerazrušljiva je naša vera, ker usoda enega, je usoda vseh nas. Vaša trpljenja in tuge so naša trpljenja in tuge. Ramo ob rami složno se hočemo boriti še nadalje, a v tebe, naš vodja, gledamo s polnim zaupanjem, prepričani, da nam boš iz teške borile izšel kot zma-galec. Mite tukaj v tvoji domovini pozdravljamo in prisegamo bratskemu slovens-kerhu narodu zvestobo do poslednjega diha. — V imenu prisotnih bratov Srbov je stopil sedaj pred dr. Korošca akademik, Milan Popovič in v plam^nečih besedah pozdravil dr. Korošca kot moža, v katerega upira vsa Jugoslavija danes svoje oči in to sedaj tem bolj, ker se dvigajo neke mračne sence, ki napovedujejo vojno sedaj složnim bratom. Današnji dan je tem slavnejši, ker se je troimeni bratski narod sestal v času, ko nam silodrž-ci krojijo usodo ter nas hočejo razdeliti. Hrvati in Srbi ne bodo nikdar zapustili bratov Slovencev, temveč bodo še silneje vodili svojo borbo. Srbi bodo tem rajše vztrajali v tej borbi, (cenzuriranih nekaj vrstic). Srb danes ponosno in odkrito stopa kraj svojih bratov Slovencev in Hrvatov, ker je prepričan, da skupna borba vodi do skupne zmage. Dr. Korošca, kot najsijajnejšega borca za vse naše ideale, pozdravlja v i-menu trečih bratov ter izreka svoje veselje, ker vidi v njem nezlomljivo voljo in silo., da bo vztrajal do konca na tem potu. Dr. Korošec se je zahvalil ganljivo, a nato j e krenil na mesto, kjer se je vršila skupščina, ki jo je otvoril bizelj-ski župnik Raktej ter predlagal za predsednika domačega župana Josip Janežiča. Predsednik je pozdravil vse navzoče, posebej dr. Korošca in PetriČiČa ter druge odlične zastopnike troimenega naroda, nakar je pričel govoriti dr. Korošec. Zavladala je med tisočero množico smrtna tišina. Dr. Korošec najprej omenja dejstvo, da je vlada zabra-nila Hrvatom in Srbom govoriti na tem shodu. Omenja tudi neštete druge progone, ki se jih poslužuje vlada proti Slovencem, Hrvatom in Srbom. Oni, ki ne čutijo z nami, so se takoj( našli v vladni avantgardi, da z Nemci tolčejo po naših idealih. Onih kukavic se nismo in se ne bomo plašili. Kaki Horvati, Sachsi in Pilari niso v stanu, da nas uničijo in odvrnejo od našega pota. Nato se dotika razbijanja raznih shodov po podkupljenih nemškutarjih, a ko niti to ni zaleglo čisto nič, je vzela vlada vse preganjanje v svoje roke. A zakaj so ti progoniPKer je staro pravilo, da okradeni preganja tata (nekaj celih stop-cev zaplenjenih). A sedaj obratno pri nas tatovi preganjajo okradene. Nato osvetljuje ulogo Czernina (cenzuriranih nekaj vrstic). Toda vse to nas ni razžalostilo in vlada ne bo doživela, da bomo mi kazali skrbeča lica. Ravno obratno. Naše navdušenje je še večje, ker sedaj vidimo, da se nas boje, a to je znak, da smo na pravem potu in da smo silni. Pa koncem vsega, kaj se nam more dogoditi? — (Konec govora, cel stopec, je zaplenjen od cenzure, a tudi moja dolžnost, da naznanim uspeh rabljenja tega zdravila. Jaz sem že zdavnej preko 60 let star in hočem povedati, da sem prepričan, da je moja telesna delavnost posledica osebne rabe Nuxated Iron, In če moje priporočilo nai>elje brezkrvne, nervozne, oBlabene može ln žene, da jemljejo Nuxated Iron in dobijo izvrat-iU) zdravilo kakor sem jaz dobil, tedaj bom jako zadovoljen, da sem priporočil to zdravilo. Iz moje lastne skušnje z Nuxated Iron sem prepričan, da je tako dragoceno zdravilo, da bi je morali rabiti' V vsaki bolnišnici In bi moralo biti predpisano od vsakega • zdravnika. bivii zdravnik komisar, City of Chicago Bivši zdravstveni komisar pravi Nuxated Iron bi se moralo rabiti v vsaki bolnišnici in biti predpisano od vsakega zdravnika. Pripisuje svojo lastno fizično moč v starosti nad 60 let osebni rabi Nuxated Iron. Ije so govorili še poslanci dr" Jankovič in dr. Benkovič, a končno so dovolili govoriti tudi g. Šegviču, Hrvatu iz Dalmacije. Tudi njegov govor je cenzura zaplenila. Po kratkem govoru Slovenca kmeta Jarneviča, je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: RESOLUCIJA. 1) Narodni jugoslovanski zbor, ki se je vršil na Bizeljskem dne 12. maja 1918, zaključuje: Neomejeno zaupanje Jugoslovanskemu Klubu na Dunaju v dunajskem parlamentu, a posebno njego Slovencev in Srbov v krepki slogi z bratskim češkim narodom. 2) Protestira proti poizkusu (ena vrsta cenzurirana), da se razdruži Slovence, Hrvate in Srbe, ter končno protestira proti izdajniškem Štadler-Pilarovem izstopu, s katerim se pomaga našim narodnim sovražnikom, odrekajoč se bratov Slovencev. S prepevanjem "Lepa naša domovina" je bil zaključen ta veličastni zbor, ki je nanovo obnovil staro bratsvo orožja, započeto od pamtiveka, Dalj« na tretji strani. —Jugoslovansko Edlnstvo. Karor se razvidi iz budimpe-štanskih listov, je bilo na Spodnjem Štajerskem in na Kranjskem v zadnjem času zopet silno mnogo izjav za jugoslovansko deklaracijo, kar nam ni nič novega, aH Ogre je to silno ugrizlo za srce to, da so sedaj jugoslovanski socijalisti odločno stopili na stran Jugoslovanske deklaracije in njenih zahtev za samostojno državo ter se povsod izjavljajo solidarnim z jugoslovanskimi nacijona-listL —Narodno gospodarstvo. V Mozirju, na Štajerskem se je osnoValo pod načelstvom g. Matije Goričarja društvo ^ omejenim jamstvom za napravo in vzdrževanje električne razsvetljave. Dne 21. a-prila so svetile v Mozirju prve električne svetilke. Upo-. rabljena je vodna sila reke Savinje. — Velikansko električno cen^o grade v Falu pri Mariboru. Čez Dravo so napravili jako velik jez in tako dobili vodno moč za 4 velike turbine po 6.500 konjskih sil. To bo zadostovalo za celo Spodnje Štajersko. Podjetje bo stalo okrog 40.000 K. Raznoterosti. — Tržaški deželni sod je odredil zaplenitev imetka Jakoba Pristeria, rojenega 1. 1864. v Gradišču ob Soči, ko-misijonarja .v Trstu, radi sumnje zločina proti vojni sili države. — V okolici Goriške je razsutega toliko razstreljiva, da se dnevno dogajajo nesreče, o kojih se niti ne piše v časopisju — tako so v navadi taki slučaji. — Dr. Žolger, čeravno avstrijski uradnik, je izstopil iz kabineta Seidlerja, in nikakor ni hotel postati minister Seidlerjevega kabineta radr njegove protislovanske politike. — Poročano je bilo o slučaju Ačko v vasi Osel na Po- ♦horju na Štajerskem. Sedaj se naknadno javlja, da se Ačko ni obesil, temveč da se je sam stavil na razpolago sod-nij^kim oblastim. Kahlerja je 'zato tako ranil, da obrani le ■ svojo hčer pred grdo usilji-vostjo in napadanjem tega nemškega gada. — VZagrebu se je zaletel 6 letni Gustav Firšt v Vlaški ulrci pod tramvaj, ki ga je zdrobil pod kolesi. — Isti dan se je neki vojak vozil s tramvajem na deski zunaj. Pri številki 27 na Ilici je vojak udaril z glavo ob kandelgber tako, da se je razbila^Svetilka^Glavi ni bilo nič! To mora, davizvira od nijKDajeslovnih tratiu ,glav /Podkapelskih. — Dr. Živko Nježič, odvetnik v Sarajevu, je bil izbri- , san iz listine odvetnikov, ker je potem, ko je bil ujet od Rusov, odšel v Ženevo v Švico ter pristopil k Jugoslovanskemu Odboru. Podpisal je tudi Krško deklaracijo. — Hubert Valentinič v Trstu je bil odpuščen od vojaštva kot nesposoben. Radi dokazane nezvestobe svoje žene, je isto prisilil, da je skočila iz tretjega nadstropja na dvorišče. Žena si je zlomila nogo, ostale poškodbe pa ni-so bile težke. —Polegjttrajka tiskarskih stavcev vlada v Zagrebu tudi veliko pomanjkanje papirja, tako, da izhajajo časopisi v manjši obliki. Sindikat zakladnikov je hotel naročiti iz Avstrije papir za kompeza-cijo, a vsi ti poizkusi so se izjalovili radi odpora ylade. Nji jako dobro služi, da časopisi čim manj pišejo. —Pernia Lapor iz Jezera, učiteljica v Primoštelu, a prej v Milni (Dalmacija), je bila pred kratkim poslana v norišnico. $ 4 kronami dnevno se ni mogla preživljati — kruha ali moke je dobivala le malo ali nič, pomoči od nikoder — slednjič je začela neko noč metati pohištvo skozi ok-! vanje, ali so ji to preprečili ter jo poslali v norišnico. Koliko takih tragedij se bo še dogodilo v Dalmaciji, ki je zapuščena od Nemcev in Madžarov, da umira od gladu?! — Kmetska hči Otilija Ma-her, doma iz Sel pri Žrelcu na Kranjskem, je bila povožena od vlaka na cesti iz Celovca v Žrelec. Konji so se ji splašili ter zakrivili nesrečo. Težko ranjeno se prepeljali v bolnico. — Petero dece, troje od Karoline Školaris, ki ima v Amerik^ moža,, a dva od Marije Prinčič v Vipolžah v goriških Brdih na Primorskem, je našlo ročno granato. Eden od otrok je potegnil za vrvico in granata seje razpočila ter razmesarila vse. Dva sta ostala na mestu mrtva, a tudi ostali so tako težko ranjeni, da ne bodo ostali pri življenju. — V Zapotoku nad Igom je strašen požar uničil 18 hiš skupaj z gospodarskimi poslopji. Zgorela so gospodarska poslopja, hrana m semena. Požar sta povzročila dva 4 letna otroka. — Na Kalu pri Št. Petru na Krasu je ustrelil gozdarski čuvaj Jernej Jankovič svojo ženo radi neprestanih družinskih prepirov. — V bližini postaje Št. Peter na Krasu je povozil jutranji brzovlak 66 letno Ano Kovačič. Ostala je na mestu mrtva. V Beljaku je povozil vlak kurjača južne železnice I. Janca. Ostavlja vdovo in 8 otrok. — V škocijanskih šumah ie ustrelil čuvaj Pavel Mil-harčič iz Unca pri Rakeku dva metra dolgega volka, ki je tehtal 27 kg. Sledil mu je tri dni po sledi, ker je bil ob-streljen, a je poginil Šele po 14 strelih. — Električni tramvaj v Ljubljani je povozil pred kavarno 'Evropa' šestošolca E. Drachslerja. Čez nekaj ur potem je umrl na težkih ranah. — Neki vojak je hotel v Pesnici na Štajerskem skočiti na odhajajoči vlak, a mu je spodrsnilo in prišel je pod kolesa vlaka. Malo za tem je umrl v bolnici na poškodbah. — V črešnjevskem predoru blizu Pragerskega je bil u-smrčen od vlaka Mihael Per-ko, vojak 22. havbičnega polka. — V Glini na Slovenskem se ie utopila 21 letna Šivilja K. Fric iz Celovca. — Na cesti v Pečicah so našli 22 letnega Jakoba Ba-rovinška težko ranjenega in nezavestnega. Umrl je napre-vozu v bolnico. — V Celovcu na Koroš- plinarne lože Ceikovnik o-Žen jen in oče dvoje otrok. — Tovarniški uradnik Zeh iz Tržiča je manjkal že mesec dni, ne da bi kdo vedel zanj. Našel ga je slednjič neki lovec na planini Dobrci. Najbrž, se misli, je zmrnil. — V Senčici pri Medvodah na Kranjskem je umrla Justina Trampuš, — V Ljubljar ni je padel neki fant pri og-njegasnih vajah s 24 metrov visoke lestve ter ostal na mestu mrtev. Pisal se je Zgonc. — Umrla je ga. Fany Štan-ger, soproga župana in odvetnika Andrije Štangerja v Opatiji. — Anton Verovšek, bivši uradnik Češke industri-jalne banke je umrl v Ljubljani. — V Ljubljani je umrl tapetarski mojster Anton O-breza, vrl slovenski narodnjak. — V Novem mestu je umrl Ivan Lončar, višji finančni svetnik in viden Slovenec. Stanko Chrobath, a-vijatik iz Kranja na Kranjskem je padel na ^italijanski frontL Dopisi. Staunton, 111. Kaj je agitacija za S. R. ZP^ Ali ni to krinka, pod katero hočejo voditelji te nepotrebne stranke očrniti Jugoslovanski Odbor in Slovensko Narodno Zvezo? Kdor pozna gotove voditelje te nove stranke, si ne more kaj, da ne bi sumil, kaj j so nam govorili, ko se je šlo za to, da se osnuje narodna organizacija, ki naj predstavlja skupno naš narod v Zje-dinjenih državah. Takrat so nas pobijali pod krinko soci^ jalizma in internacijonaliz-toda danes se nahajamo v popolnoma novem položaju,1 in zato je bila potrebna nova krinka — S. R. Z. Pod to krinko se sedaj skrivajo gotove osebe, ki vedno pometa-! jo pred tujim pragom, medtem ko jim niti na,misel ne pride, da bi očistili sami sebe in svoj delokrog. Človek se nehote vprašuje: Ali je mogoče? Ali ne vedo kaj delajo? ' « Enoten in odločen nastop vseh strank v domovhi Jugoslavijo jih ni ganil. To je trmoglavost, katere ne morejo opravičiti. Vidim, da jim je več za svoj sveti "jaz" kakor za Jugoslavijo. Sedaj ni čas stranke in pa strankarske agitacije — se^ daj je najnujnejše potreben. skupen nastop vseh. Interesi strank se morajo umakniti interesom celokupnega naroda. V interesu celokupnega našega naroda pa je, da j se združi s Srbi in Hrvatic neodvisno državo* To mora biti danes na! prvi cilj, naša sveta stvar, za katero nam ne sme biti nobena žrtev prevelika. Ali naj bo bodoča Jugoslavija republika ali monarhija, to je popolnoma . druge vprašanje, in to vprašanje ni vitalnega pomena. Zato ne smemo, dokler nismo dosegli našega glavnega cilja, tratiti svojih moči, časa in sredstev s tem vprašanjem. Voditelji S. R. Z. pravijo: "Republiko ali nič!" Taka trmoglavost pa ni na mestu sedaj, ko se nahajamo v nej-nevarnejši uri svojega narodnega življenja. To trmoglavo strankarstvo je zelo nevarna igra, ki lahko povzroči pogin našega naroda. Ne govorim v imenu Slovenske Narodne Zveze, niti v imenu kake druge skupine, temveč izražam edinole svoje mišljenje. Sem za Jugoslavijo, sicer mi je pa vseeno, naj vlada v tej Jugoslaviji despot brez krone ali s krono. Ni dovolj, da narod odpravi kronanega despota, akc se potem ne zna čuvati nekronanih. Tista krona nam navsezadnje ni prav nič na poti, gre temveč za to,-da ima | ljudstvo svoje pravice, zadnjo in odločilno besedo. Znano je, da nima angleški kralj takih pravic in oblasti, kot na primer predsednik Zdr. ; držav, toda nadvse "pravični" voditelji S. R. Z. molče o tem. Sicer pa je nesramno zavijanje dejstva, ako kdo trdi, da se Jugoslovanski Odbor v Londonu direkno poteguje za srbsko dinastijo. V postopanju s srbsko vlado ta (Odbor ni mogel drugače ravnati, kajti srbska vlada je še vedno oni faktor, s katerim ! ie trebd računati, ako se hoče doseči taka Jugoslavija, da bi ji bil obstoj zagotovljen. ! Jugoslovanski Odbor je bil na svojem mestu o pravem času in je dosegel veliko za jugoslovansko stvar Dosegel pa bi bil še veliko več, ako bi se bili Slovenci, Hrvati in Srbi odzvali kot en mož in storili svojo dolžnost. Zlasti Slovenci v Ameriki še niso doprinesli — z malimi izjemami — nikakih žrtev in je tudi zelo dvomljivo, če bodo kdaj prinesli svoj del na oltar bodoče Jugoslavije, . Tu nastane zopet vprašanje: Kdo je kriv te mlačnosti j in brezbrižnosti med Slovenci v Ameriki? Krivi so tega oni domišljavi uredniki in časnikarji, ki so porabili dopustna in nedopustna sredstva v to, da so rušili narod- ------------„-----------_------------ ~—— 1 Dr. Semolunas, 0. D. Specialist za oči. 8115 St. Clair At«. 2. nadstropje, Cleveland, Ohio : Zdravimo oči in jih preišče- ,: mo. Preskrbimo pra\a očala. mnmmw Dobro sredstvo za vtreti do sme manjkati pri nobenrm dobro urijanatj domu. Dr. Klchtcrjcv PAIN-EXPELLER imai« nad 50 1H ▼•llko prlf,nanje med SIotmmjI lil eeluiu Nvetu. Jedlno prari s vnrstrcho znamko sidra 85«. in O, v lekarnah in naravnoat od P AD. RICHTER A CO. 74-80 Washington Street, New York, N. V ® y ^ i ivjiii | ® dobite najboljši slado- x ® rT"?--77—~—z ® (§) led m menke pijače? ^ ® V lekarni ® i F. BRAUNUCH, § ® 1353 E 5&th STREET ® ® vogal St. Clair Ave. ® | Točna postrežba. | Dr. J. B. ŽUPNIK, Slovenski ZOBOZDRAVNIK. 6127 St. Clair Ave. Nad Grdinovo trgovino. Uradne ure 8:30 zjutraj do 8. zvečer > no slogo, poparili navduše-' nost za že ustanovljeno narodno obrambno organtzaci- 5 jo in izrabljali naše časopisje " v svoje samopridne svrhe. " Pod plaščem internacijona- • lizma so delali proti narodni > stvari in pod plaščem repu- > blikanizma delajo proti Ju-1 goslaviji. Izjavljajo, ne mo- ■ rejo ničesar obljubiti, med-' tem pa mečejo polena pod ' noge onim, ki so zavzeli pot, 1 po kateri je mogoče priti do ■ Jugoslavije. 1 Ko se je pričela ta svetov-- na borba, sem rekel, da je Nemčija s pomočjo Avstrije ; začela to vojno z namenom, ' da enkrat za vselej iztrebi • slovansko "nevarnost41 in da 1 zagospodari v osrednji Ev-1 ropi. Zaradi tega sem bil v • "Prosveti" — dnevniku, ki ■ nosi po krivici to ime, napa-' den, češ, da sem naroden šovinist. V nekem listu se je na najnesramnejši način pso-valo vsakega, ki se je postavil na narodno stališče. Mi smo dokazali razliko med eno in drugo državo, a takratni internacijonalisti so nas zato obsojali in trdovratno povdarjali, da so vse države zakrivile svetovni požar in da so vse države enako despotične in barbarske. In danes? Kako pišejo ti najnovejši republikanci danes? (Ko se na nebosklonu pf i kažejo hudo uro obetajoči oblaki, treba je obrniti plašč po vetru. Op. stavca). Prekosili so nas s svojim upitjem o demokraciji in pa svobodi na eni strani in o avtokraciji in barbarizmu na drugi strani. Toda — prepozni so! Mi smo govorili o pravem času — oni pa so nas tedaj pobijali* celo z nedopustnimi sredstvi. Zaupam zaradi tega osebam, ki so > stale na našem braniku ob pravem času. Veliki časi potrebujejo velikih mož, ki znajo rešiti velike naloge. Voditelji S. R. Z. pa se niso nikoli pokazali sposobnim voditeljem svojega naroda. Za seboj nimajo ničesar drugega kot: kozmo-politizem, narodno razprtijo in neizbrisno sliko pustolovstva vseh vrst. Zato jim ne zaupam, zato jih ne priznavam! Avgust Lipoeek. 5 .'irkXrM.Sp L* .. ' • v ■ ■ • •• ».•*; ■ ^ « Tiskoivne za društva, Jednote, Zveze, trgovce, _____posameznike dobite mhmhi NAJFINEJŠE izdelane v slovenski unijski tiskarni "CLEVELANDSKA AMERIKA" Kljub silno povišanim cenam za papir, čr- TS^ITO^jI *n vse tiskarske potrebščine dobite tiskovine pri nas CENEJE kot vsaki drugi tiskarni. Vprašajte za cene in prcpricajtc *e CLEVELANDSKA AMERIKA NAJVEČJA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio ' • • : . .... .v. . . • * - ....• - •* u -i T7\ AMBULANCA. l^fcCj Tta^ >lučaj nesreče ali holexoi, it potrebujete y^/V ainbulanco ali bolniftki voz, pokličite katerikoli telefon vsak čaa, po noči ali po dneTti. Mi rejdoo PIMMfCTmi čujemo in odgovaijamo telefon, ker tvoni ▼ hiii riUflUUUH Obenem Ako ram operator reče, da se ne ogla- 1 001 tirno, ne rrjetnite, zahtevajte super visoija, in do* ItlOl bite odgovor od naa takoj. B ijgl* ANTON GRD1NA __J 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. Naznanilo in Priporočilo!" • * s £ ^ Jaz tpodaj podpisani uljudno naznanjam cenjenem občinstvu da prevzamem a prvim julijem dobro znano in moderno urejeno meanico od Anton Ogrinc. Zatorej ae uljudno priporočam cenjenemu občinstvu k^kor tudi do zdaj vaem cenjenim odjemalcem za nadaljno naklonjenost upam, da bom tudi jaz za naprej postregel kar bode v moji najboljši moči in z najnižjimi cenami. I Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za obilen poaet. j JOSEPH FABIAN, jI 6124 Glass Ave. Or Naročila se pripekajo tudi na dom. A ...... —— — POZOR! —' 1 » • '•.t** ••••• yrjV ' • ■ f" * . ■ ■ t fgfB: ' Kupite staro-krajs\a zdravila. Nova itnajdba ta one, ki trpi/o na revmatiimu, obistih ali ielodcu ali so nervozni. Pišite nam Ali se oglasite na: Bache - Mitcbel .Drug Co. 2281 E. !4th ST. i _ i '."JI Mi imamo posebna zdravila ta oslabele osebe Pravkar smo dobili IN IMAMO SEDAJ NA RAZPOLAGO V TRGOVINI :-: krasne nove vzorce ..... f • m (Pattern«) za lepe deike, dekličje in ženske obleke. Polna zaloga vseh ženskih in moških potrebičin. ANTON ANŽLOVAR, I 6202 ST. CLAIR AVE. DR. L. E. SIEGELSTEIN, Ball Phone Cuy. P K on. Main 1306 Central 2481 R | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI | ' URADNE URL Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. zvečer. CXi nedeljah od 10 do 12 303 Permanent Bldg. 746 Euclid Are. near East 9th St. POSEBNO NAZNANILO! Dr. Wolfe, veliki ipetiljattat Je upeljal v Clevelandu vse illlJl ■troj« za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval adravljaqje na način kot ae adrsflH vi na kltatkah Evrope. Ne računa nič za preiskavo, preiskava i X larW )» 9 zastonj vsakemu bolniku, Ce ae sdravl pri njem. Nič ne dene, loolikn tmŠm se £e zdravite, pridite da, vidite kaj ta kpedjaLlat lahko naredi za vaa, ■ «1 Imate ? fasa prilika nered v fetodcu, ka 'A ^ijJTW' k I J Tu J* PrHlk«, daj t«r? Nerad v Jetrih? ■ UflI S^SSL V,Mk*!r „ ■ n^f^LriA A L f iPeclJaDsta za svet, - Revmatlzem? Glavo- H da va§ pPejMe z £ bol, zaprtjs, nečisto || /^^jpVOR ■ f I iarkl. Nikdar pre> kri? Slabost, nervoz- Cfl \M M 1 i "Iste Imeli take pr¥% nost, bruh, kašelj, fl "A ~ VlU I I ,,k® v , ; ■! I ae prelskstl takoL slaba pljuča? Prlva- i. PS^) »JI | Ns odlaiajts, ksrji/i tns bolezni? I. t.d. ^^^^^^ j nCVarn°' P $1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE ČE STE BOLNI Pridite takoj in ta špecljaldst vaa popolnoma pred&če, potem zvesta, če morete ozdnavetl, ker uspeh Je odvisen od preiskave. Njegovi krasni stroll Ie vseli delov aveta mu pomagajo, da Ima najbolj&l zdravniški urad v mestu. Ko so dru#e metode zdravljenja zgubile moč, dobite tukaj uspeh. Brez vprašanja, kakšno bolcaem imate, če zdravnik vidi, da se da ozdraveti, bodite prepričani, da kmalu ozdravite, in nftkomur nI treba zapraviti denarja, ne da bl dobil uerpehv Pridite in pogovorite se privatno z zdravnikom. 2047 E. 9th St. DOCTOR WOLFE Med Euclid * 4. nadst f «p*eij*uti, Cleveland, o. in Prospect ✓ Uradne urai 9. ziutrai da A. k«. Ok nsdsIisK in i ' TROJKA Spisal DR. FR. DETELA Na Dunaju kaj se godi, Me dobro poslušajte vi. Nar. pesem. ' "Nesrečna izkušnja!" je vzdihnil filolog Lovro Boja-nec, ko so prodrli gorki žais ki poletnega solnca v njegovo preprosto sobico v tretjem sadstropju predmestnih dunajskih ulic. Nevoljen je tedaj vstal od knjige in pogledal skozi odprto okno po ljudeh, ki so hiteli mimo. "Blagor jim, ker se jim ni treba pripravljati za izpit!4* si je mislil, in obšla ga je silna želja, da bi se jim pridružil in se navžil sladkega zraka prostosti. A na mizi je ležala odprta knjiga in dregala ga je po svoje, naj se uči, kakor nekdaj osgpodinja v Ljubljani, ki si ni dala nikoli dopovedati, da že vse zna. Nevoljen se je vsedel zopet, si podprl glavo in prebral par "Neumnosti, ki jih ne bom potreboval nikdar!" je mrmral, prepričan, da se predava velik del učne tvarine samo radi tega, da imajo nekateri ljudje mastne službe. Katerega dijaka ne bi to jezilo, zlasti če ga loči od izkušnje le še dober mesec! Lovro je pa tudi premišljeval, koliko je bil potratil dragega časa; in začel se je kesati. Prepozno, prepozno! Saj vem, da padem," si je dejal obupan in se zaglobil v to bridko verjetnost. Kolika sramota bo to zanj, ki je bil na gimnaziji tako priden! Kako žalostna bo mati, ki ceni visoko svojega ILovra in se tako rada ponaša z njim! In izvedela bo gotovo; zakaj njegova prijatelja in rojaka Radivoj Čuk in Vladimir Dragan ne bosta molčala. Saj tudi on ni prikrival Radivojevih nezgod; in sedaj se mu vračuje. "In izvedela bo tudi", je kimal žalosten, "Anica Stojanova," od katere se je bil poslovil z moško besedo: "Dokler ne naredim izkušnje, me ne bo domov." Presneta sitnost! Spomnil se je, kako prijetno je bilo na gimnaziji, ko se je učil sproti: za nadzorstvo so bili profesorji, za vnemanje gospodinje; to je bila za danes naloga, to za jutri, in nikoli preveč. "Tu pa se ne briga za dijaka živa duša, ali se uči ali se ne uči; Bogu na milo je prepuščen do izkušnje. Potlej pa imej v glavi, kar se je nabralo v tolikih letih! Ko obdelaš en oddelek, si pozabil prejšnje. Uči se kolikor hočeš, ponesrečiš se vedno lahko. Žal, da navaden človek tega ne umeje. Samo ta nespametna uredba je kriva, da nas toliko pade, ta nesrečna akademična prostost. Mene je lepo speljala! Zakaj da bi se vse te bedarije" — porinil je knjigo od sebe — "na-^ učil v enem mesecu, na to še misliti ni; ni možno, če pa ni možno, čemu se še mučim! Ta logični sklep je.Lovra močno potolažil. Nekako zadovoljen je zaprl knjigo ter se pričel napravljati na spre-v hod. A medtem so mu uhajale misli naprej in naprej k izkušnji. Kako bi se opravičil sam pred seboj, če je ne naredi, ta ga je malo skrbelo; a opravičiti se pred svetom, ki ne pozna razmer, ki sodi površno le po uspehih, to je bilo težko. Kaj, ko bi zbolel? " Vprsih me tudi tišči semter-tja," si je dejal in zakašljal. Domov pojdem v Gorenjo Vas. Doma bom ležal pod hruško in se učil, kar se da. Med tem se pa dobi morda kje .kaka služba, kjer ne bo treba izkušnje; samo da bo tega u-^čenja konec." Prišlo/ pa mu Me na misel, koliko da je prid- Če bi ne imel tete, bi stradal. Potlej se pa uči! Teta pa bi j mi tudi lahko več poslala na mesec/' Ko je oblačil suknjo, mu j pade iz žepa pismo. Pobere je in odpre ter nehote preleti z očmi preko vrstic. Bilo je Že par tednov staro in pisanje sestre Metke, ki se je opravičevala, da ni poslala toliko časa zahtevanega denarja. "Prav težko sem dobila ta denar," se je glasilo pismo. "Šla sem k teti in jo prosila, kakor si bil ti naročil. A teta, ki je že dalje časa bolna, je bila pnav huda, zakaj da ji ti nič ne pišeš in ne sporočiš, če si prejel, kar ti je bila poslala. Hudovala se je, kako da si moški, in druge reči, ki ti jih ne horem pisati, da nč boš hud. Jaz sem te zagovarjala, da nisi prevzeten in ne nehvaležen, da le ne utegneš pisati, ker se moraš silno veliko učiti. Nazadnje se je vendar nekoliko omečila; a povedala mi je, naj ji ne hodim več pred oči. Jaz pa sem preiskala še svoje predale, in kar sem si bila prihranila, to ti pošiljam, da ne boš revež stradal pri tolikem učenju. Ampak teti le piši, in lepo ji piši, ker te ima zelo rada! Posebno sedaj sevji boš prikupil, ko je zbolela. Morebiti ne bo živela več dolgo. Vsi te prav prisrčno pozdravljamo, naročajo ti pa še posebno mati, da se nikar ne preže/ii pri učenju, da ne zboliš.in to ti polaga na srce tudi tvoja sestra Metka." Rdečica je oblila Lovra, ko je bral pismo; sram ga je bilo sestrine ljubezni, katere se je čutil tako nevrednega. Hkra-tu se mu je milo storilo, ko je premišljeval, kako ga ima rada, kako skrbi zanj v tujini, kako mu streže, kadar je doma. Kako bi ji poplačal? Kaj bi ii prinesel z Dunaja?,Sklepal je, kako lepo bo skrbel za njo, ko bo sam svoj; kako mu bo gospodinjila. Zbudila s^ mu je domišljija in mu pričela slikati prijetno življenje v ljubi domovini, ko bo živel kot čislan mož, rešen vseh krušnih in izkušenjskih stvari in skrbi. Prižgal si je pipo, naslonil se na naslonjač in se prepuščal na pol meže prijetnim jnislim o bodoči sreči. Ko pg je ugashila pipa, so se ustavile misli, in knjiga je oživela na mizi in ga jela opo minjati kakor utelešena slaba vest. "Izkušnja, izkušnja!' je vzdihnil in skočil pokoncu. Sestrino pismp mu je vdahnilo trden sklep. Sedel je k mizi, začel pregledovati knjige in računiti, koliko gradiva bi prišlo na teden, koliko na dan. "še je možno," reče odločno in pogleda na uro. Pol ure je bil izgubil z nepotrebnim razmišljevanjem. Škoda! Tem marljiveje se loti sedaj učenja. Naenkrat se spomni, da se mora sniti z Radivojem v mestnem logu. "Ne pojdem," je dejal krepko; a pride mu na misel, da ga utegne Radivoj poiskati v stanovat ju. "Ne sme me dobiti," si je dejal, vzel klobuk in palico, da odide na vseučilišče v knjižnico, zakaj nobenega dne, nobene ure ni hotel več zapraviti. Oločnost daje človeškemu obrazu poseben, važen izraz, in tako se je držal Lorro na potu v knjižnico; gledal ni ne na desno, ne na levo, ampak srepo prese. "Kam tako zamišljen?" ga je ustavil prijatelj Radivoj Čuk, doktorant, ki se je pripravljal tretje leto na drugi pratfdslovni izpit Lovro se je začel opravičevati, • da ne u-tegne iti z njim, ker se gre u-čit v knjižnico. "Naj te Spremim," reče nato Radivoj ter se obrne. 'Toda vraga, kaj tako hitiš! Saj knjižnica ti ne odide. Hočeš smotko?" ''Hvala! Sedaj ne." "Pa mi daj ti eno! Človek je tako navajen tega strupa,, da se mu kar grlo suši- -brez kaje." "Nimam ne ene pri sebi, ne ene. Razumeš?" "Nič ne de, brate. Ali ga vidiš Turka, ki moli roko ven. Daj, kupi še meni eno viržinko!" , "Ne zameri! Res ne utegnem. Zdrav!" , "Trdovraten si. No, pa dir-jajva; bo mislil kak filister, da sva dva blagajnika na potu v Ameriko. Kdaj pa imaš Izkušnjo, da se ti tako mudi?" "V začetku julija." "Bratec, preloži, kakor sem preložil jaz svoj rigoroz. faz ga bom delal fletno tja v oktobru. Lepo te prosim: med počitnicami tako ne ve Slovek, kaj bi počel od dolgega časa. Jaz se bom učil." Lovru se je zazdelo, da ni slaba ta misel; jel je počasneje korakati in pozorneje poslušati Radivojeve razloge. "Daj daj," je ta silil. "Na mah pridobiš pet mesecev, in če ne naučiš z odliko, ti bomo postavili varuha." Teh pet mesecev, ki jih pridobi človek na tak lahek način, je Lovru jako ugajalo. Zagiišljen je zavil v trafiko in Radivoj za njim. "Čakaj, naj ti jih jaz izberem," je dejal Radivoj oblastno, vzel prijatelju škatljo iz rok, jo potresel in učil, kakšne da morajo biti viržinke, da so kaj prida. Strokovnjaš-ki je potem prižgal izbrano smotko, skrbno jo vrteč v ognju. "Jaz sem vzel tri," je dejal skozi zobe, si zapel suknjo in se obrnil. Lovro je plačal pol nevoljen, pol hvaležen prijatelju, ki mu je bil vdeh-nil dobro misel. "Viržinke so že tudi za nič," je godrnjal Radivoj. "Naši deželni in državni mameluki pa še vedno podpirajo vlado. — Toda Lovro," je dejal z nagubančenim čelom in si brisal ščipalnik, "ti si menjal petak. Kdo bi si mislil, da spremljam jaz takega Kreza. Tega zaklada pa menda vendar ne zagrebeš! Čakaj, kako bi ga obrnila —" Lovra so ujezile prevzetne besede, a se je premagoval "Najprej greva v kavarno," je razvijal svoj načrt Radivoj. "Gospoda Gavro KipariC in Niko Bugarin, pristna Hrvata, najslavnejša karambo-lista sedanjega veka, se izku-šata danes na biljardu. Ta dva morava videti. To sta ti genialna moža," — nateknil si je ščipalnik in pogledal je smelo na desno in levo. — "Nemci nam ju zavidajo ir neki vražji židovski listič je že pisal, da sta nemška akademika. Ne boš kaše pihal Dalj* prihodnjič, v štiri milijone vojakov. Washington, 2. julija. A merika bo imela do 1. januarja štiri milijone vojako\ na razpolago. Sedaj jih ims dva milijorta in pol.'Vsak vojak stane Ameriko $130, ds se ga opravi in preskrbi z o-rožjem. Delajo se priprave, da bc Amerika vzdrževala najman; 1.250.000 ameriških vojakov v Franciji v prihodnjih šestih mesecih. Front soba s posebnim vhodom se odda za. dve osebi Vprašajte na 5920 Prose* ave spodaj. Išče se porter za salon, mora znati nekoliko angleško. Izveste na 6631 St. Clair ave Na stanovanje se sprejmejc štirje fantje, dva se vzame na hrano. Vprašajte na 1315 E 55th St. (78) Hiša naprodaj za eno družino. Plin, elektrika, voda ir kopališče. Proda se poceni radi odhoda iz mesta. Vprašajte na 15700 Trafalgar a-ve. Collinood. Dobra perica se priporoča za pranje na dom. Delo točno in snažno. Vprašajte na 5622 Bonna ave. — Pozivlje se Člane društva Z. M. B„ da se polnoštevilno udeleže korakanja dne 4. julija pri paradi lojalnosti. Zbirališče v Knausovi dvorani ob 12 uri opoldne. Vsak naj bo gotovo navzoč brez izjeme in sicer v civilni obleki. And. Sadar, tajnik. ■ Izgubila se je kuverta, ki je vsebovala Liberty bond, registracijsko karto, moulder-ske knjige ter druge spise, med Stop 126 in pol Shore Line, pa do Jerenkove farme. Najditelj je prošen, da odda lastniku, ali pa izroči na u-redništvu tega lista. (78). Na stanovanje se sprejme 4 fante s hrano. Vprašajte na 1138 E. 63th St.- (79). Soba za enega ali dva moška se odda. Vprašajte na 14019 Hali ave._(79). Motorno kolo Harley Davidson modela, dobro ohranjeno se proda po nizki ceni. Poiz-ve se na 990 E. 63th St. (78) Soba za enega ali dva fanta se odda s hrano ali brez. Poi-zve se na 1262 East 55th St. _(79) Oddhjo se dve sobi za eno ali dve osebi, brez hrane. Vprašajte na 1453 E. 53rd St. (79) Hiša naprodaj z 8 sobami. Plin, elektrika in voda. Cena $2300, plača se takoj $800, drugo na obroke. Vprašajte na 1049 E. 185. St. (79). Poziv bratom dr. 'Srca Jezusa/ Poziva se vas tem potom, da se polnoštevilno vdeležite korakanja 'Parade jojalno-sti* dne 4. julija popoldne. Mestni vojni urad poživlja vsa društva brez izjeme, in naša dolžnost je, da se vdele-žimo tega korakanja in s tem izrazimo svojo lojalnost. Zatorej bratje, vsi v vrsto dne 4. julija. Zbiramo se ob 12. uri v navadni društveni dvorani. Z bratskftn pozdravom: Odbor. Poziv! Vsi člani društva 'Glas Cle-velandskih Delavcev, št. 9 SDZ, so tem potom prošeni, da se polnoštevilno udeleže Parade lojalnosti, ki se vrši dne 4. julija popoldne. S tem bomo pokazali svojo lojalnost napram Zdr. državam. Zbiramo se v društveni dvorani ob 12. uri, nakar odkorakamo na prostor, kjer *se bo vršila parada. Na svidenje vsi dne 4. julija! Odbor. Poziv! Društvo Slovenec št. 1. SDZ., se korporativno udeleži patrijotičnega obhoda dne 4. julija. Bodite točno ob 12:30 popoldne v društveni dvorani. Ne društveni odbor, temveč vlada vas poziva, da pokažete ta dan lojalnost Združenim državam. Opravičuje vas edino bolezen in nujno delo v tovarni. Vsi na svoje mesto! * I. Smuk, tajnik. članom dr. Janeza Krstnika . št. 37. JSKJ. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37, JSKJ., se udeleži jutri, na dan 4. julija, korporativno parade in se v ta namen člani zbirajo ob 12:30 v svojih društvenih prostorih. Anton Branisel 8001 St. Clair ave. ~ Poziv! Članstvo društva Lunder in Adamič se obvešča, da se korporativno udeleži patrijotičnega obhoda dne 4. julija. Bodite točno ob 12:30 popoldne v Birkovi dvorani. Dolžnost slehernega člana in članice je, da s svojo navzočnostjo izkaže lojalnost Zdr. državam. Odzovite se! Odbor. POROČNE fine svilene obleke* vence, tančice in vse drugo <*>bfte pri meni vedno po nižji ceni kol drugje. Oe«io B. I*u*tig, 6424 St. Clair »ve (*3p) Kranjsko Kat. pod. društvo Presv. Srca Jezusa je na svoji seji <|ne 9. {junija oklenilo, da sprejema prihodnje tri mesece, t. j. jujjj^ avgust in september, kandidate v društvo Od 16. do 35. leta brez vstopnine. Cenjenim rojaikom, kateri niso še v nobenem društvu, ali kateri želijo stopiti še v «ino, se tu nudi prilika, da lahko brezplačno vstopijo v naše društvo. Dr. Srca Jezusa j«e danes največe samostojno društvo v Cleveland«, šteje nad 350 članov in ima mad $10.000-v gotovini. £lan plača mesečno $1.00, za kar ije zavarovan za $300 smrtnine in v slučaju ibolezmi rez vprašanja koliko časa ste bili iboflni in kdo vas je zdravil Mfoogo žensk je (bolnih Iker se zanemarjajo in- ne vedo srvo-jega pravega položaja in ne yedo 'kaj je narobe. Ne odlašajte Idlokler se vam ne more ireč poipagati. Vsa zdravila in laj'botlj moderne električne naprave imam za v^išo ipomoč v svojem uradu, kjer se pogovorimo v 'vašem jeziku, torej ni treba pripeljati tolmačev s seboj Ce se vas ne more ozdraviti, vam takoj povem. Preiskava s X žarki, kadar je »potrebno. Uraldhe ure: od zjutraj do 8. zvečer. Ob tiediei'jah od 9 do 12 ure. Dr. Cowdrick 2209 Ontario St. — en blok od marketa. Naznanilo. Sledeča posestva imamo naprodaj: Eno posestvo na vogalu, za več trgovin. Posestvo za dve trgovini. Hiša s7 sobami, hiša s 12 sobami, hiša s 7 sobami in kopališče, hiša z 8 sobami ,kopališče in garaža, hiša 9 sob, kopališ* Ce in garaža, 2 hiši z 8 sobami, kopališče, ena hiša z 10 sobami in kopališče, ena hiša 4 sobe, kopališče in približno] en aker sveta zraven na Bulevardu. Vsa zgorej navedena posestva so v dobrem redu in zelo poceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Torej bo v vašo lastno korist, če se oglasite pri nas predno kupite drugje. Imamo tudi zelo veliko lotov v raznih krajih po zelo nizki ceni. St. Clair flealty Co. 6313 St. Clair ave. (72) National Drug Store! Slovenska lekarna. ' Vogal St. Clair ave. in 61, cesta. S poseibno skrbnostjo izdelujemo zdravniške (predpise. V zalogi imamo vs