DVODNEVNI OBISK PREDSEDNIKA CK ZKS FRANCETA POPITA V OBČINAH KOkOŠKE REGIJE: V središču zanimanja — uveljavljanje ustavnih novosti ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ii 28 murco 1975 - leto XI - št. 12 (271) - Ceno 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Komentar tetina • S POMLADJO JE NASTOPIL SPET ČAS IZLETOV IN VIKENDOV ... SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Na podlagi 184. člena statuta občine' Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) SKLICUJEM 7. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Velenje, ki bo v ponedeljek, dne 31. marca 1975, ob 7. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov ,za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter poročila teh komisij, 2 Odobritev zapisnika 6. skupne seje vseh treh zborov z dne 28. 2. 1975. 3. Obravnava poročila o izvršitvi sklepov 6. skupne seje vseh treh zborov z dne 28. 2. 1975. 4. Obravnava informacije o predlogu izvršitve programa vlaganj v družbene in komunalne dejavnosti iz sredstev samoprispevka in družbenega dogovora za obdobje 1970-1975 v občini Velenje in informacije o poteku priprav za referendum o krajevnem samoprispevku v krajevnih skupnostih občine Velenje za obdobje 1975-1980. 5 Obravnava predloga odloka o proračunu občine Velenje za leto 1975. 6. Obravnava predloga sklepa o soglasju k določitvi prispevnih stopenj za skupno porabo v občini Velenje v letu 1975. 7. Obravnava predloga sklepa o soglasju in določitvi prispevne stopnje za gradnjo in sanacijo domov za učence in študente. 8. Obravnava predloga odloka o prenehanju skladov občine Velenje. 9. Obravnava dogovora o financiranju dejavnosti skupnosti slovenskih občin in o obveznostih te skupnosti do skupščin občin, informacije o pregledu delovanja skupnosti slovenskih občin v letu 1974 in programa delovanja organov te skupnosti in njenih sekcij za leto 1975. 10. Obravnava predloga odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Celju. f 11. Obravnava predlogov komisije za volitve in imenovanja: - o izvolitvi predsednika in sodnikov sodišča združenega dela v Celju - o razrešitvi Jarha Otmaija dolžnosti javnega tožilca v Celju in imenovanje Planinška Bojana za javnega tožilca v Celju - o imenovanju direktorja zavoda za urbanizem Velenje -' o imenovanju vodje TOZD - ravnatelja osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj - o imenovanju vodje TOZD - ravnatelja osnovne šole Gustava Šiliha Velenje (predlog bo podan na zasedanju) - o izvolitvi sodnika občinskega sodišča Šoštanj (predlog bo podan na zasedanju). ll Obravnava predloga sklepa o razrešitvi Rudija Hudovemika dolžnosti podpredsednika in člana Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. 13. Vprašanja delegatov. 14. Razno. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE NESTL ŽGANK, s. r. Znano je, da smo se za delegatski sistem in razmerja odločili zato, da bi delovni ljudje prek svojih izvoljenih: delegatov odločilno vplivali na oblikovanje: družbene politike in znotraj nje na uresničevanje svojih interesov/ ter ustavnih pravic in dolžnostti. Pripravljenost za uresničevanja delegatskega sistema smo izrazili pri minulih volitvah, a tudi že takoj na prvih sejah delegacij. Zal pa danes ugotavljamo - poleg kopice ugodnih rezultatov - benopolitičnimi organizacijami. To seveda nikakor ne pomeni, da ne iščejo spojev z življenjem: prej bi lahko rekli, da — na primer — družbenopolitične organizacije ponekod še v nezadostni meri razumejo svojo novo ustavno vlogo. Gre namreč za to, da mora prav-socialistična zveza postati bolj dejavno sredstvo za soočanje njjraz- da marsikje delegacije še nimajo praktičnih pogojev za svoje delo, da so slabo ali neredno informirane, ali pa se celo izgubljajo v gorah papirja, od koder je največkrat težko izluščiti bistvo nekega .določenega problema. Danes prevladuje celo ugotovitev, da so delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih še vse preveč prepuščene samim sebi. Zato se v svojih razpravah nemalokrat omejujejo le na diskusije znotraj sebe, manj pa so povezane z ostalimi samoupravnimi organi, pa tudi druž- ličnejših interesov; postati mora resnični prostor dogovajanja delovnih ljudi. V krajevnih skupnostih, če gre zanje; sindikati v TOZD, če gre za delovanje delegacij v organizacijah združenega dela. Ponekod v praksi čelo opozarjajo, da delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela sploh še ne štejejo za sestavni del samoupravljanja, ampak gledajo nanje kot na nekaj, kar je zunaj TOZD, kar je ,.občinsko" oziroma „republiško". Verjetno ob takšnih ugotovitvah ne kaže izgubljati be- sed in dokazovati, da so takšna stališča in morebitna praksa napačni. Zadostno je spoznanje, da so delegacije pravzaprav bistveni pogoj za uresničitev delegatskega socialističnega samoupravljanja, da so dejavno sredstvo zelo konkretnih ljudi in za uresničitev njihovih interesov. Seveda se v problematiki prepočasnega uresničevanja dele-gatstva skriva tudi vrsta odporov ljudi in struktur, ki jim ni povšeči prepustiti „komande" delovnemu človeku. Prav tu je še posebej potrebna odločna akcija Zveze komunistov - znotraj Socialistične zvez. Akcija, ki mora dnevno razkrivati nosilce odporov, premagovati morebitno delegatsko neznanje in nerazumevanje novih odnosov ter se predvsem zavzemati, da bodo delegatska razmerja postajala vse bolj dnevna delovna praksa. O tem bo konec meseca spregovorila na svoji redni seji tudi republiška konferenca SZDL. Pričakujemo kritično besedo, a tudi še jasneje nakazano smer za teht-nejšo uveljavitev delegatstva. Slednje pa je najpomembnejše ... MILAN MEDEN • Visoki gostje v Velenju Sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja zveze -komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je v soboto, 22. marca, v vili Herberstein v Velenju sprejel predsednika senata in župana mesta Bremen Hansa Kokoschnika: Sprejema so se udeležili še predsednik izvršnega sveta skupščine socialistične republike Slovenije, dipl. inž. Andrej Marine, podpredsednik izvršnega sveta Rudi Cačinovič ter predsednik poslovnega odbora združenih podjetij Elektrokovinske industrije Ivan Atelšek. V ponedeljek, 24. marca, pa je Hans Kokoschnik s soprogo obiskal tovarno gospodinjske opreme „Go-renje" Velenje. • Ivan Atelšek prosi za razrešitev Generalni direktor združenih industrijskih podjetij ,,Gorenje" Velenje Ivan Atelšek je naslovi na delavski svet združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje 19. marca prošnjo, da ga v okviru veljavnih predpisov razrešijo dolžnosti generalnega direktorja. Na prvi seji delavskega sveta ZIP „GORENJE" naj bi imenovali vršilca dolžnosti, ki bi v času Atelškove razrešitve že prevzemal to dolžnost. V pismu, naslovljenem na delavski svet Združenih industrijskih podjetij ,,Gorenje" Velenje, Ivan Atelšek ni navedel razlogov, zakaj zahteva razrešitev. mmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmm Subotjško podjetje Fidelinka je v Velenju zgradilo novo najmodernejšo pekarno v državi. Za zdaj pečejo kruh sicer še poskusno, čez mesec dni pa bo pekarna začela redno obratovati. Ves proizvodni proces v novi pekarni je mehaniziran. Kot so nam povedali v novi pekarni, bo kruha dovolj za vso občino, vozili pa ga bodo tudi v sosednje občine, če bo treba. Na dan bodo namreč napekli kar 40.000 kilogramov kruha in 12.000 raznega peciva. Vrednost celotnega objekta znaša 26 milijonov dinarjev. (Več na zadnji strani.). ' VEČ PROSTEGA ČASA ZANJE VAM BO OSTALO TUDI ČE BOSTE MODERNIZIRALI GOSPODINJSKA OPRAVILA. VELEBLAGOVNICA nama V VELENJU vam nudi na svojih specializiranih oddelkih z raznimi aparati za gospodinjsko rabo VELIKO IZBIRO DOMAČIH IN UVOŽENIH RAZLIČNIH PRIPOMOČKOV, KI BODO IZBOLJŠALI IN POSPEŠILI RAZNA GOSPODINJSKA IN KUHINJSKA DELA. # V FIDELINK1 ŽE PEČEJO KRUH V sredo in četrtek, 19. in 20. marca je obiskal predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit tri občine koroške regije - Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Dravograd. Visokega gosta je spremljal sekretar Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško Ivan Bošnik. miteja Zveze komunistov Slovenije France Popit seje med dvodnevnim obiskom v občinah koroške regije še posebej podrobno zanimal za uresničeva- nje načel nove ustave, pohvalno pa se je izrazil tudi o razvoju tega območja v Socialistični republiki Sloveniji, doseženega v zadnjih letih. Med obiskom v občinah koroške regije se je France Popit sestal na Ravnah s predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitič- nih organizacij, obiskal je več temeljnih organizacij združenega dela Rudnikov svinca in topilnice Mežica ter se sešel z družbenopolitičnim aktivom te delovne skupnosti. V Mežici pa se je sešel tudi s člani širšega družbenopolitičnega aktiva občine Ravne na Koroškem. V Podvelki v občini Radlje ob Dravi je predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit obiskal Tovarno montažnih hiš -temeljno organizacijo združenega dela „Marles" ter sešel s člani političnega aktiva tovarne in občine Radlje ob Dravi. V Dravogradu pa je France Popit obiskal Industrijsko gradbeno montažno podjetje „Mon-ter" v Dravogradu, sešel se je s političnim aktivom občine Dravograd, ogledal si je osnovno šolo „Neznani tale?' ter novo vzgojno varstveno ustanovo v Dravogradu, mudil se je med pripadniki JLA na Libeliški gori ter obiskal osnovno šolo v Libe-ličah, kjer bodo jeseni začeli, in to prvi v občini Dravograd, s celodnevno šolo. Predsednik Centralnega ko- DŽEMAL BI JEDI C OBISKAL ZDA - Od 18 do 22. marca je bil na obisku v ZDA predsednik ZIS Džemal Bijedič. V razgovorih z najvišjimi ameriškimi funkcionarji (na sliki s predsednikom Fordom) je bila izražena želja za nadaljnje razširjanje medsebojnih'odnosov. Predsednik Ford je dejal, da je Amerika posebno zainteresirana za neodvisnost in enotnost Jugoslavije. Predsednik ZIS se je med obiskom v ZDA sestal tudi z generalnim sekretarjem Združenih narodov Wald-heimom. VELIKANSKI MOSTNI NOSILEC - Specialno izdelan šlep je potreboval 4 ure, da je prepeljal 4400 ton težak, 195 m dolg in 50 m širok mostni nosilec iz enega konca Tokijskega zaliva do ustja reke Arakave, ki se izliva v isti zaliv. Nič manjši ni bil uspeh montiranja te konstrukcije. Na sliki: transport mostnega nosilca. I i * ■ Ž s * PLINOVOD - Izvršilni odbor Lju-bljanske banke je sprejel sklep, da predlaga zboru upravljavcev^ te banke dopolnitev že sprejete poslovne politike za letošnje leto, tako da lahko v soglasju z izvršilnimi odbori podružnic prevzame obveznosti za kreditiranje izgradnje plinovodskega omrežja v SR Sloveniji s tem, da se prvo odplačilo tegaposojila prične v letu 1977. Investicijski predračun za 666 kilometrov plinovoda skozi Slovenijo s priključki na avstrijski in italijanski plinovod (vključno s srednjetlačno mrežo za Ljubljano, Celje in Maribor) sicer še ni izgotov-ljen, vendar kažejo sedanji podatki, da bi bilo iz združenih sredstev te banke treba zbrati okrog 860 milijonov dinarjev. Kapaciteta plinovoda je projektirana za 20-letne potrebe po plinu v Sloveniji. ' BERNARDIN - Kljub slabemu vremenu je gradnja Bernardina že zelo napredovala in če se bo vreme ustalilo, bo večina hotela že prihodnji mesec pod streho. Hitro se dviga iz tal tudi hotel Pristan. V zvezi z Bernar-dinom velja omeniti tudi izreden uspeh podjetja Slove- nija-les, ki je v ostri mednarodni konkurenci zmagalo v licitaciji za nabavo notranje opreme tega portoroškega hotelskega kompleksa. HIMNA - Člani glavnega odbora zveze skladateljev Jugoslavije so se odločili, da bodo skupščini SFRJ predlagali, naj bi ..Slovesna pesem" skladatelja Tahija Hrisika tudi uradno postala himna SFRJ. URAN — V Gorenji vasi bodo kmalu začeli urejati rudnik urana Žirovski vrh; prvi takšne vrste v Jugoslaviji. Rudnik bo dajal surovino za gorivo naše prve jedrske elektrarne, ki jo pri Krškem gradita Slovenija in Hrvaška. Redna proizvodnja rudnika naj bi se začela 1. januarja 1979, ko bo začela obratovati tudi jedrska elektrarna. Investitorji so že sklenili pogodbo z ameriško firmo Fluor Utah za izdelavo študije o temeljnem inženiringu in zaščiti okolja, z ljubljanskim birojem Elek-troprojekt in Metalko pa so sklenili pogodbo za uvoz opreme in uslug. Na Žirov-skem Vrhu bodo letno nakopali 300.000 ton 'uranove rude, iz katere bodo s hidro- , 00 .IN DOMOVINI metalurško predelavo dobili 194 ton uranovega oksida, ki je osnovna surovina za pridobivanje elementov za gorivo jedrskih elektrarn. GRADNJE - Slovenska gradbena operativa se je obvezala, da bo sodelovala pri graditvi 40 tisoč stanovanj v Iranu, to je pri poslu, ki ga bodo po vsej verjetnosti dobila'jugoslovanska gradbena podjetja v tej razvijajoči se deželi. Slovenski prispevek pri tem naj bi bil približno dva tisoč stanovanj v naslednjih nekaj letih. Graditev stanovanj v Iranu pa je samo ena od mnogih možnosti, ki se ponujajo slovenskim gradbincem in drugim izvajalcem investicijskih dejavnosti v deželah v razvoju in na drugih tržiščih. ŽIČNICE - V minulih dneh je posebna komisija strokovnjakov, med njimi tudi strokovnjakov za varstvo okolja, pregledala loka-' cijo bodoče vršiške sedež-nice, za katero naj bi se pričela prva gradbena dela že maja letos. Sedežnica naj bi imela spodnjo postajo pri Koči na gozdu' ter naj bi peljala na vrh Vršiča. S tem bi odprli smučišča na Vršiču ne le zaradi kandidature Kranjske gore za svetovno smučarsko prvenstvo v letu 1978 (o tem bodo odločali letos poleti na kongresu mednarodne smučarske zveze v San Franciscu), temveč tudi zaradi naraščajočih po-~~ treb zimskega turizma v Kranjski gori, kjer je število turističnih ležišč že naraslo na okrog 4000. , LEDVICE - Prihodnje leto. nam ne bo več treba izdajati deviz za uvoz približno 1000 umetnih ledvic, kolikor smo jih poprečno uvažali vsako leto. Tovarna medicinskih naprav pri EI v Nišu bo letos izdelala približno 100 takšnih naprav, prihodnje leto pa bo že začela serijsko proizvodnjo 1000 teh naprav na leto. Tovarna je začela izdelovati tudi posebne monitorje, na katerih lahko zdravnik v svoji sobi sledi dogajanju v bolniški sobi oziroma prebira podatke z naprav, ki zapisujejo dogajanje v bolnikovem organizmu. t I I Aktualno Prispevne stopnje za SIS Pred podpisom je družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Velenje. Podpisniki, to je izvršni sv.et skupščine občine, občinska konferenca socialistične zveze, občinski svet zveze sindikatov, občinska skupnost otroškega varstva, občinska izobraževalna skupnost, občinska kulturna skupnost, občinska teles-nokulturna skupnost, občinska skupnost socialnega skrbstva, samoupravna skupnost za zaposlovanje ter občinska zdravstvena skupnost, sklepajo družbeni dogovor z namenom uresničevanja načel resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju socialistične republike Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975, izvajanja smernic gospodarskega in družbenega.razvoj a občine Velenje v letu 1975 ter izvajanja določil ustreznega republiškega družbenega dogovora za leto 197 5. Prispevne stopnje in prispevki iza samoupravne interesne skupnosti v občini Velenje za leto 1975 in predvideni dohodki samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje v letu 1975 iz družbenega sektoija so sestavni del občinskega družbenega dogovora. Iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih bo šlo za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti skupaj 29,60 %, od tega za občinsko skupnost otroškega varstva 0,41 %, občinsko izobraževalno skupnost 4,80 % ( + 0,71 % za solidarnost), občinsko kulturno skupnost 0,54 %, občinsko telesnokulturno skupnost 0,38 % in občinsko skupnost socialnega skrbstva 0,58 %. Za regionalno zdravstveno skupnost bo šlo iz bruto osebnih dohodkov 8,01 %, za republiške skupnosti pa 2,37 % za zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in 11,80% za skupnost pokrajinskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Temeljne organizacije združenega dela pa bodo iz dohodka plačevale prispevek za zdravstveno skupnost, skupnost za zaposlovanje, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, izobraževalno skupnost Slovenije in raziskovalno skupnost Slovenije. V predlogu družbenega dogovora je novost. Določila naj bi se izvenbilančna sredstva za izvedbo programa celodnevne šole na območju občine Velenje, in sicer iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v višini 0,35 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih, kar bi zneslo 2,975.000 din. Ta denar bi zbirali na posebnem računu izvenbilančnih sredstev občinske izobraževalne skupnosti Velenje. Podpisniki družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Velenje bodo ustanovili posebni.koordinacijski odbor za sprem-ljanje in izvajanje dogovora, ki ga bo sestavljal po en predstavnik vsakega podpisnika. Odbor, ki mu bo predsedoval predstavnik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, bo spremljal ures-ničevanje in izvajanje družbenega dogovora, z ocenami in stališči seznanjal podpisnike sporazuma, prav tako tudi s predlaganimi ukrepi na področju osebne in skupne porabe ter uskla1 jeval akcije udeležencev. ŠVEDSKI PREMIER OBISKAL JUGOSLAVIJO - Prejšnji teden je bil na tridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji predsednik vlade kraljevine Švedske Olof Palme. V času obiska je imel predsednik švedske vlade razgovore s predsednikom ZIS Džemalom Bijedičem, sekretarjem IK CK ZKJ Stanetom Dolancem-, članom predsedstva SFRJ Edvardom Kardeljerri in drugimi visokimi funkcionarji. Sprejel^pa ga je tudi predsednik Tito. Po pogovorih s premierom Palmejemje predsednik Tito v izjavi za Švedsko televizijo poudaril enakost ali podobnost stališč do mednarodnih problemov. Obe strani pa sta se tudi zavzeli za čim večjo aktivnost neuvrščenih v reševanju številnih mednarodnih problemov. Na sliki: premier Palme, predsednik Tito in predsednik ZIS Džemal Bijedič. I I 5 ZADNjE DNI PO SVETU... • PROPAD KISSINGERJEVE MISIJE Zadnja turneja ameriškega zunanjega ministra dr. Henryja Kissingeija na Bližnjem vzhodu se je končala s popolnim neuspehom: znameniti diplomat ni uspel spraviti Egipta in Izraela, ki sta do konca njegove posredniške misije vztrajala vsak na svojih pozicijah. Egipt ni hotel skleniti sporazuma, s katerim bi priznal, da ni več v vojni z Izraelom, za kar je bil Izrael pripravljen umakniti se z dveh strateško izredno pomembnih prelazov Mitla in Gilda ter sinajskih naftnih polj. Kairo tega ni storil zato, ..ker bi se potem v arabskem svetu vzdignil val očitkov, da so Egipčani mislili samo nase (namreč: da so dobili s separatnim sporazumom nazaj svoja zasedena ozemlja), na palestinski problem pa pozabili, oziroma ga žrtvovali svojim interesom. Kissinger je doživel po- poln polom, ki ga ni mogoče ublažiti — tak je vsaj prvi vtis — prav z ničemer. Vprašanje, ki se nujno poraja, je sedaj seveda naslednje: kaj to pomeni za bliž-njevzhodno krizo in kaj za mir na svetu sploh? Po propadu Kissingeijevih mirovnih prizadevanj je ostal problem na točki, na kateri je bil že prej — ne vojna, ne~ mir - toda opazovalci se strinjajo v ugotovitvi, da tako ne bo moglo iti v nedogled. Kot eno zadnjih upanj, da se bodo razgovori vendarle obnovili (zlasti pa sedaj, ko se bliža konec mandatu sil Združenih narodov na Go-lanskem višavju in na Sinaju) ostaja ženevska konferenca, za katero so se že prej zavzemale nekatere arabske dežele (zlasti Sirija) in Sovjetska zveza. Izrael ne kaže nobenega navdušenja za ženevski sestanek, saj 'se zaveda, da bi bil na njem v manjšini. Zato bo, kot vsi pričakujejo, naslednjih nekaj tednov izredno pomembnih za nadaljnji razplet bližnjevzhod- ne krize, saj se bo jasneje pokazalo, v katero smer bo zavila. • TITO OBIŠČE FINSKO Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel povabilo', naj obišče Finsko, je rečeno ob koncu skupnega sporočila, objavljenega pred obhodom finskega predsednika Urha Kekkonena po končanem uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. Prvotno sploh ni bilo predvideno, da bodo objavili tak dokument, toda pogovori med dvema predsednikoma so bili izčrpni in obojestransko koristni, da sta obe strani čutih pripravljenost svoje pogovore zaključiti tudi z objavo skupnega sporočila. Sicer pa so pogovori zajeli predvsem vprašanja evropske varnosti in sodeilovanja (s tem v zvezi sta oba predsednika menila, da bi bilo smotrno sklicati evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju na ravni predsednikov držav in vlad) ter o medsebojnih odnosih, ki so bih ocenjeni kot dobri. Pri tem sta se obe strani zavzeli, da jih še naprej izboljšujeta na vseh področjih. • PLODEN SESTANEK V HAVANI V Havani se je končalo zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, ki je razpravljal o dejavnosti neuvrščenih držav v obdobju med dvema konferencama na vrhu ter o splošnem mednarodnem položaju in vlogi neuvrščenih držav. Koordinacijski biro je razen tega pripravil vse potrebno tudi za ministrski sestanek neuvrščenih, ki bo v Limi in na katerem se bodo dokončno dogovorih o sestanku (že petem po vrsti) na vrhu neuvrščenih držav prihodnje leto v Colombu, Sri Lanka. Kot je dejal šef jugoslovanske delegacije na zasedanju koordinacijskega biroja v Havani, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, je bil ha-vanski zbor izredna spodbuda gibanju neuvrščenosti, saj je ponovno potrdil nujo, da si tretji svet še bolj zavzeto kot doslej prizadeva za uveljavljanje svojih interesov in miru ter sodelovanja na svetu. OBKROŽILI BOMO »ZA« Prebivalci velenjske občine bomo 20. aprila na referendumu ^asovali za podaljšanje samoprispevka. Sklep o njegovem razpisu so sprejeli krajani na zborih volilcev, ki so bili v drugi polovici tega meseca, v vseh 25 krajevnih skupnostih. Prav tako so na zborih sprejeli tudi že programe, katere bodo uresničili z denarjem, zbranim s samoprispevkom. Programi so zelo bogati, zato se zavedamo, da jih bodo lahko uresničili le tedaj, če bomo prihodnji mesec vsi obkrožili besedico „ZA". Iz razpoloženja, ki je bilo na zborih, lahko sklepamo, da bodo tako tudi storili in si zagotovili še hitrejši razvoj ter boljši in lepši jutri. Tudi v naši anketi, ki smo jo napravili te dni med nekaterimi občani, so vprašani odgovorili, da pozdravljajo ponovno uvedbo samoprispevka, zato bodo seveda glasovali zanj. D0KA2IM0 LJUBEZEN DO MLADEGA RODU FRANJO ARLIČ, direktor vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje: „V Velenju so trenutno tri osnovne šole. Vse imajo dvoizmenski pouk. Kaj pomeni pouk dopoldne in popoldne za učence in starše, veijetno ni treba posebej poudarjati. Dolgoletna težnja tako staršev in učencev kot vseh nas je, da bi morali preiti ma eno-izmenski pouk. O tcem smo razmišljali še prej, preden smo začeli uvajati ceelodnev-no šolo. Težnja, dai preidemo na enoizmenski pouk, je naš imperativ. Če pa hočemo to željo uresničiti in s tem zagotoviti pogoje za celodnevno šolo, moramo do leta 1980 v dolini zgraditi najmanj dve osnovni šoli. Tudi otroško varstvo še zdaleč ni zadovoljivo. Okrog 150 mater ostane vsako leto praznih rok, ker so zmogljivosti naših vrtcev premajhne. In kakšni dmševni in fizični problemi se porajajo v družinah, ki nimajo koga, da bi jim čuval otroka, medtem ko so na delu!? Naša človeška — tako državljanska kot dolžnost krajanov je, da te probleme rešujemo tako, da bodo lahko starši bolj sproščeni na delu. S tem ko bodo rešeni skrbi glede varstva svojega otroka, bodo lahko tudi več ustvarjali.' Ko bomo imeli prihodnji mesec na dan referenduma pred sabo dve besedi — DA ali NE, se moramo zavedati, da bo žrtev morebitno obkroženega „NE" predšolski ali šolski otrok. Ce nam je mladi rod pri srcu — prepričan sem. da nam je — potem dokažimo našo ljubezen do njega tudi praktično, 20. apnla z „DA". Če je polaganje kakršnegakoli temeljnega kamna pomemben dogodek, je temeljni kamen, ki ga bomo položili prihodnji mesec z ,,DA", izjemnega pomena, saj se bomo odločili za naložbo, na kateri se bo razvijal in ra-stel sodoben koncept socialistične vzgoje in izobraževanja." NUDIMO OTROKOM BOLJŠE POGOJE LOJZE ZAVOLOVŠEK, profesor: „Na šoli je vsak dan gneča. Pouk imamo v dveh izmenah, tako da so vsi prostori zavzeti dopoldne in popoldne. Pri takem številu otrok so otežko-čene vse sodobne dejavnosti, pa tudi delo v razredu. Za telesno vzgojo bi potrebovali dve telovadnici in več drugih prostorov. Nujno je, da ustvarimo znosnejše delovne pogoje, če hočemo napredovati. Nove šole potrebujemo za potrebe celodnevne šole. Zato je potrebna solidarnost nas vseh. Prepričan sem, da bodo vsi občani prispevali za napredek šolstva, saj gre za hu- mano dejanje v želji, da nudimo našim otrokom boljše delovne pogoje, boljšo vzgojo in dosežemo boljši učni uspeh, kar je pogoj za naš boljši jutrišnji dan." NA ZBORU VSI ZA PODALJŠANJE FRANC MALUS, kmetijski tehnik: „Lahko rečem, da smo v Šmartnem ob Paki s sredstvi samoprispevka veliko naredili. Tako je šola dobila nov trakt, prostore za otroški vrtec in šolsko prehrano ter telovadnico. Tudi za prihodnjih pet let smo si zastavili obširen program, katerega pa bomo lahko uresničili le, če se bomo odločili za podaljšanje samoprispevka. Mislim pa, da na našem območju glede tega ne bo težav. Zadnjega zbora volivcev se je udeležilo več kot dvesto krajanov in vsi so menili, da moramo nadaljevati sedanji tem- po razvoja, kar bo omogočila prav ponovna uvedba plačevanja samoprispevka." VARSTVO ZA KAR NAJVEČ OTROK MARIJA KUZMAN, predsednica sveta vzgojno-varstvenega zavoda Velenje: „Kot vzgojiteljica si zelo želim, da bi referendum uspel, saj se bodo s tem povečale zmogljivosti za predšolsko vzgojo in otrokom ne bo treba več biti v prenatrpanih skupinah. Silno nam je hudo, ko moramo staršem, ki prihajajo prosit, da bi tudi njihovega otroka sprejeli v vrtec, odgovarjati, da ni prostora. To se ponavlja iz leta v leto. Kljub temu, da nam je sedanji referendum prinesel „Najdihojco", se slika v bistvu ni spremenila. Na novo smo lahko sprejeli 160 otrok oziroma 220, kar je šestdeset več kot pa bi jih lahko bilo. Če bi že sedaj stal nov vrtec, bi ga lahko v trenutku napolnili in to samo z otroki, ki jih je v skupinah preveč. Brez upoštevanja tistih, ki čakajo pred vrati. Zaradi tega si resnično zelo želimo, da bi vsi glasovali za podaljšanje samoprispevka in da nam ne bi bilo treba gledati objokanih obrazov mater, ki nimajo varstva za svoje otroke." TUDI ZDAJ ZDRUŽIMO NAŠE MOČI MANICA BLATNIK, učiteljica: „Moje življenje je potekalo ob silnem razvoju Velenja in tako sem lahko na svoje oči spremljala, kako je nastalo to naše mlado mesto. V njem je mnogo naših žuljev, znoja in udarniških ur. Razveselili smo se prvega zadružnega doma, nove šole, igrišča, parka in še vrste drugih objektov. Vedno sem bila za to, da s skupnimi močmi čimveč naredimo in ne vem zakaj ne bi tako nadaljevali tudi sedaj, ko nam je dobro. Kot učiteljico me veseli, da bo večina sredstev nadaljnjega samoprispevka namenjena za izgradnjo vzgojnovarstvenih ustanov in šol. Želim si, da bi imeli vsi otroci enake možnosti razvoja, ker bomo le tako lahko rekli, da smo prava socialistična družba. Ce bomo imeli dovolj šol, da ne bo več dvoizmenskega pouka, bomo lahko polagoma prešli na celodnevno šolo. V dosedanjem 30-let- nem pedagoškem delu mi je bilo velikokrat hudo, ko sem videla, da nekateri učenci zaradi neurejenih domačih razmer niso mogli tako napredovati kot bi lahko po svojih sposobnostih. Srečna bom, če se bo ta moja želja uresničila sedaj ob koncu službovanja. Obenem pa se moramo zavedati, da to ni le problem Velenja. Vsa naša družba bi morala bolj skrbeti za pravilen in napreden razvoj naše mladine. Ne smemo pozabljati, da bodo prav mladi nadaljevali naše delo in da na njih sloni naša bodočnost." SREDSTVA POSAMEZNIKA NE POMENIJO VELIKO LADO PLANKO, tajnik občinske kulturne skupnosti: „Velenje predstavlja enega najvitalnejah centrov najbrž ne le v jugoslovanskem, ampak tudi v širšem prostoru. Eden od razlogov za to je — poleg gospodarske ekspanzije — spoznanje, da je rast proizvodnje odvisna tudi od tako imenovanega družbenega standarda: stanovanj, šol, kulturnih in te-lesnokulturnih objektov. . . , se pravi, da se pravzaprav ne da ločevati strogo ekonomske od širše družbene (reprodukcije in rasti. Sredstva iz referenduma kot globalni znesek in kot prispevek posameznika ne pomenijo ne vem kaj, saj vemo, da se združujejo še s sredstvi iz drugih virov, pa vendar ostaja nepokritih in neuresničenih še kup potreb in želja. Gre bolj za to, da se spoznanje o nujnosti takšne politike oziroma prerazdelitve bruto dohodka potrdi in preveri pri vseh tistih, ki ta dohodek ustvarjajo, torej pri proizvajalcih." PRAVILNA ODLOČITEV TONE REP, predsednik „Svobode" Šoštanj: „Me-nim, da je popolnoma pravilna odločitev, da krajevne skupnosti razpisujejo vsaka zase referendum. S tem bodo lahko tudi same odločale o porabi zbranega denarja in to izključno na svojem območju. Denar naj bi se uporabljal predvsem za šolstvo in otroško varstvo ter nove ceste, nikakor pa ne za popravila starih komunalnih naprav. Občani že tako prispevamo denar v sklade pri občinski skupščini, zato naj se taka popravila plačujejo iz teh skladov oziroma sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. Iz sedanjega referenduma niso bili zgrajeni vsi objekti, ki smo jih pred petimi leti programirali; zato menim, da je to dolg, ki mora biti poravnan. Občani dajejo veliko pripomb, da se večina zbranega denarja porabi za center mesta Velenje. Res je, da se center mora širiti, vendar bi ga morali graditi tudi iz drugih virov." S SAMOPRISPEVKOM ZMANJŠUJEMO RAZLIKE JOŽE HOHKRAUT, predsednik delavskega sveta na RŠC - TOZD rudarski praktični pouk: „V Velenju nismo družbenega standarda nikoli zanemarjali. Kljub temu pa se moramo tudi danes sprijazniti z dejstvom, da še vedno zaostaja za osebnim. Najboljši dokaz za to so šole in vrtci, ki jih je še vedno premalo. Zato je samoprispevek eden izmed tistih virov, ki nam omogoča, da zmanjšujemo te razlike. Zdaj po petih letih, ko je program samoprispevka skoraj v celoti uresničen, smo lahko ponosni na njegove sadove. Že v preteklosti smo se odrekali marsičemu, da smo lahko gradili naše mesto, zato sem prepričan, da tudi 20. aprila ne bomo razočarali in da se bomo vsi odločili za naš boljši jutrišnji dan. Program, ki so ga sestavile krajevne skupnosti, je zelo obširen, objekti več kot potrebni. Mislim pa, da bi bilo prav, če bi v Velenju začeli razmišljati tudi o gradnji kakšne mlečne restavracije." SOLIDARNOSTNE AKCIJE NAS ZDRUŽUJEJO IVAN PUKL, tajnik občinskega sindikalnega sveta: ,,Izvedbe nalog, s katerimi želimo poleg hitrega gospodarskega razvoja občine reševati tudi družbeni standard in sploh boljše in lepše življenje našega občana, zahtevajo poleg rednih prispevkov še dodatna sredstva. To pa nam je prinesel že v letu 1970 izglasovan samoprispevek, za katerega se moramo prihodnji mesec vsekakor ponovno odločiti. Zakaj to ponavljam? Vsi dobro vemo in poznamo naše potrebe, zavedamo se, da je veliko več vredno tisto, kar zgradimo sami. Na to nam kaže akcija povezovanja v dolini, še zlasti že začeta akcija po- vezovanja sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Prav solidarnostne akcije — kot je samoprispevek - nas morajo združevati in povezovati, saj gre v tem primeru resnično le za to, da si zagotovimo še hitrejši nadaljnji razvoj." TAKO NADALJEVATI TUDI V PRIHODNJE ANTON GOLOB, predsednik konference osnovne organizacije^ sindikata v tovarni usnja Šoštanj: .Prihodnji mesec se bo izteklo petletno plačevanje samoprispevka. Sedaj že lahko ugotavljamo, da smo z združenimi močmi veliko naredili. Obenem spoznavamo, da moramo tako nadaljevati tudi v prihodnje. Značilnost novega samoprispevka, za katerega se bomo odločali aprila, je v tem, ker bo denar zbran na območju ene krajevne skupnosti ostal tej krajevni skupnosti. Tako bo lahko vsaka krajevna skupnost uresničila prav tiste naloge, katerih doslej zaradi skromnih sredstev ni mogla. Čeprav samoprispevek ni edini vir financiranja, je pa najpoglavit-nejši, zato upam, da bo sleherni občan glasoval za njegovo podaljšanje." SKLEPI IN PROGRAMI • SKLEPI IN PROGRAMI • SKLEPI IN PROGRAMI • SKLEPI IN PROGRAMI • SKLEPI IN PROGRAMI • SKLEPI IN PROGRAMI r- Na a odlagi 2. odstavka 4. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72). 2. člena Zakona o krajevnem samoprispevku (Urad. list SRS. štev. 3/73) in sklepov zborov občanov od dne 8. 3. do 18. 3. 1975 so sveti krajevnih skupnosti. Bele vode, Bevče, Cirkovce, Družmirje-Gaberke. Gorenje, konovo. Lokoviea, Podkraj-Kavče, Pleši vec.Pak a, Ravne. Skomo-Floijan. Šentilj, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Skale, Topolšica in Zavodnje sprejeli o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za spodaj navedeni program. x 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za posamezen krajevni program, ki je naveden spodaj. Referendum se izvede na območju navedenih krajevnih skupnosti. 2. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in stanujejo na območju navedenih krajevnih skupnosti. Pravico glasovanja imajo tudi mladoletne osebe, če so v rednem delovnem razmerju in vpisane v volilni imenik. 3. člen Referendum bo 20. 4. 1975 od 5.30 do 16. ure na glasovalnih mestih, kijih določijo volilne komisije navedenih krajevnih skupnosti. Referendum izvedejo in izvid glasovanja ugotovijo volilne komisije, ki jih imenujejo sveti navedenih krajevnih skupnosti. 4. člen Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST . . . GLASOVNICA za referendum, dne 20. 4. 1975 o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za gradnjo objektov po programu, ki so bili obravnavani na zborih občanov od dne 8. 3. do 19. 3. 1975. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let, t. j. od 1. 5. 1975 do 30. 4. 1980 in bi ga plačevali zavezanci v denarju takole: 2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih iz delovnega razmerja 3 % od katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč in od vrednosti poseka odkazanega lesa zavezancev od kmetijske dejavnosti 2 % od prispevne osnove obrtnih ter drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti 10 % od odmerjenega letnega zneska občinskega prispevka od opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic in 1 % od izplačanih zneskov pokojnin. Samoprispevka so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki od štipendij, vajenci od svojih nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Zavezanci, ki ne presegajo 65 % povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, so oproščeni plačevanja samoprispevka. Enak kriterij velja za občane, ki prejemajo pokojnino. GLASUJEM ZA PROTI Volivec glasuje tako, da obkroži besedo „za", če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma „proti", če se ne strinja z njegovo uvedbo. Glasovnice morajo biti opremljene s pečatom krajevnih skupnosti. 5. člen Za postopek ob referendumu se uporabljajo določbe Zakona o referendumu in smiselno določbe zakonov o oblikovanju in volitvah delegacij v skupščine družbenopolitičnih in interesnih skupnosti. 6. člen Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti na podlagi predhodnega soglasja zbora občanov navedenih krajevnih skupnosti. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so namenska in se bodo uporabila za gradnjo objektov po navedenem programu. 7. člen Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi vsaka navedena krajevna skupnost zase. 8. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan, ko je razglašen na krajevno običajen način. ..............................dne...............1975 PREDSEDNIKI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Ravne: Franc Hudomal s. r. Skorno-F: Rudi Mešič s. r. Šentilj: Stane Tajnšek s. r. Šmartno/P: Janko Kumer s. r. Šoštanj: Miloš Vovk s. r. Škale: Herman Arlič s. r. Topolšica: Tone Poljanšek s. r. Zavodnje: Franc Anželak s. r. Bele vode: Martin Lenko s. r. Bevče: Ivan Grudnik s. r. Cirkovce: Franc Novinšek s. r. Druž.-Gaberke: Rafko Blatnik s. r. Gorenje: Jože Remenih s. r. Konovo: Jože Kramer s. r. Lokoviea: Rudi Sevčnikar s. r. Podkraj-K: Jože Stropnik s. r. Plešivec: Mirko Ževart s. r. Paka: Franc Lampret s. r. Programi gradnje BELE VODE V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 544.000 dinarjev in jih porabili za: - ureditev krajevnih cest in pokopališke ograje — 269.000 din, - telefon - 120.000 din, - priprave na elektrifikacijo gornjega dela Belih vod -58.000 din. BEVCE V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 558.000 dinarjev in jih porabili za: - vodovod - 250.000 din, r» prizidavo doma družbenih organizacij - 308.000 din. CIRKOVCE V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 380.000 dinarjev in jih porabili za: LOKOVICA V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 1,262.000 dinarjev in jih porabili za: — rekonstrukcija krajevnih cest -912.000 din, — izgradnja garaže za gasilski avto - 50.000din, — centralna kurjava v domu družbenih organizacij — 150.000 din, — napeljava telefona — 150.000 din. PODKRAJ - KAVČE V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 1,814.000 dinarjev in jih porabili za: — dokončanje ceste Podkraj — pokopališče (asfalt) — 200.000 din, — modernizacija ceste v Ro-perče (makadam) - 400.000 din, -- rekonstrukcija ceste Jožev mlin-Pikov most - 1.500.000 din, - dograditev ceste v Pristavo - 50.000 din, - rezerva za manjše potrebe v kraju - 70.000 din. SKORNO-FLORJAN V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 1,826.000 dinarjev in jih porabili za: — rekonstrukcijo ceste od odcepa Pohrastniic do Petkov-nika z daljšimi odcepi — 700.000 din, — betonski most na cesti Skomo in rekonstrukcija ceste - 300.000 din, — ureditev priključka na glavne ceste (več kot 100 m) v Skornem in Florjanu — 200.000 din, Zbori volivcev, na katerih so krajani vseh petindvajsetih krajevnih skupnostih obravnavali rezultate sedanjega samoprispevka ter sestavljali programe, ki naj bi jih uresničili s samoprispevkom v naslednjih petih letih, so bili zelo dobro obiskani. - asfaltiranje makadamske površine okrog šole — 50.000 din, - vodovod - 100.000 din, - ureditev krajevnih cest -180.000 din, - elektrifikacija - 20.000 din, - rezerva - 30.00 din. DRUŽMIRJE - GABERKE V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 2,444.000 dinarjev in jih porabili za: - dom družbenih organizacij s trgovino - 1,600.000 din, - cesta Kavče—Ložnica (asfalt) - 200.000 din, - cestna povezava Kavč in Podkraja (makadam) -200.000 din, - cesta proti Klavžu (asfalt) - 250.000 din, - adaptacija doma KS v Kavčah- 100.000 din, - sofinanciranje ureditev elektro omrežja v Podkraju in Kavčah - 100.000 din, - ureditev ceste v Tajno — 80.000 din, - kanalizacija - 80.000 din, - ureditev otroškega varstva - 200.000 din. — sofinanciranje trafopostaj z daljnovodi v Zgornjem Florjanu in Skornem — 100.000 din, — skupno s KS Bele vode so-financiranje telefonskega omrežja Florjan in Skomo— Penk- 150.000 din, — asfaltiranje športnega igrišča - 50.000 din, — ureditev prostora za drui benopolitične organizacije v K - 320.000 din. ŠENTILJ V tej krajevni skupnos bodo zbrali 1,681.000 dinarje in jih porabili za: — dozidava šole, dveh uči nic in prostorov za otrošk varstvo - 900.000 din, — adaptacija in popravil doma družbenih organizacij 100.000 din, — urejanje in modernizacij krajevnih cest - 681.000 dii ŠMARTNO OB PAKI V tej krajevni skupnos bodo zbrali 4,674.000 dinarje in jih porabili za: — adaptacija doma za drui beno dejavnost - 2.700.00 din, — dograditev gasilskeg doma - 200.000 din, — kanalizacija - 400.00 din, — vodovod Mali vrh-Reči ca-Podgora - 200.000 din, — odcepi krajevnih cest -100.000 din. — športne garderobe 500.000 din, — cesta Veliki vrh 500.000 din, — ureditev spomenika NOB 20.000 din. ŠOŠTANJ V tej krajevni skupnost bodo zbrali 14,474.000 dinai jev in jih porabili za: — toplovodno ogrevanje zunanja ureditev kulturneg doma ali povečanje učilni osnovne šole „Karel Destovnik Kajuh", če se bo le-ta gradila telovadnico - 1.180.000 din — razširitev šolskih prostorov ter igrišč - 2,800.000 din," — razširitev prostorov zate-stvo otrok - 3,000.000 din, - — izgradnjo in ureditev šol skih igrišč - 250.000 din, — rekonstrukcijo in asfaltira nje cest, ulic in trgov in izgrad njo cestne razsvetljave 3.000.000 din, — izgradnjo in vzdrževanje šprotnih in rekreacijskih objektov ter kopališča - 850M din, — obnovitev doma družbe nih organizacij - 240.000 din. — sofinanciranje povečanji zmogljivosti vodovoda 1,500.000 din, Danes — za jutri - izgradnja ceste do meje KS - 600.000 din, - izgradnje rekreacijskega centra - 300.000 din. GORENJE V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 1,974.000 dinarjev in jih porabili za: - rekonstrukcija cest (asfaltiranje) 4 km - 1.000.000 din, - rekonstrukcija cest - brez asfalta - 150.000 din, - javna razsvetljava Paška vas, Gorenje - 100.000 din, - vzdrževanje komunalnih naprav — ureditev kanalizacije, nova brv - 240.000 din, - postavitev treh avtobusnih postajališč - 30.000 din, - sofinanciranje doma družbenih organizacij in nakup opreme za potrebe KS — 200.000 din, - razširitev gasilskega doma - 100.000 din, - vzdrževanje in razširitev pokopališča - 154.000 din. PLEŠIVEC V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 623.000 dinarjev in jih porabili za: — rekonstrukcija in vzdrževanje cest - 623.000 din. PAKA V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 1,040.000 dinarjev in jih porabili za: — cesta Herlah—Cirkovce -520.000 din, — cesta v Loke - 520.000 din. RAVNE V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 2,225.000 dinarjev in jih porabili za: — otroško igrišče pri novi šoli - 50.000 din, — prizidek za društveno dejavnost pri stari šoli - 400.000 din, — rekonstrukcija ceste Dvor-nik-Ober- 150.000 din, Program gradnje objektov iz »A« programa za mestne krajevne skupnosti Objekt: Združena sredstva krajevnih skupnosti 70' 1. IV. osnovna šola 2. Posebna šola 3. Vrtec Pesje / 4. Otroški vrtec KS - desni breg 5. Otroški vrtec Šmartno-Šalek 6. V. osnovna šola 7. Glasbena šola 8. Telovadnica Pesje Skupaj: 8,000.000 3,000.000 1,800.000 4,000.000 4,000.000 10,115.400 4,000.000 2,000.000 36,915.400 Za skupni program združujejo krajevne skupnosti 70 % samoprispevka in sicer: 1. KS Staro Velenje 2. KS Stara vas 3. KS Šalek 4. KS Pesje 5. KS Šmartno 6. KS Center - levi breg 7. KS Center - desni breg Skupaj: 2,550.000 2,220.700 716.000 2,424.100 3,767.400 11,325.300 13,911.900 36,915.400 SKLEPI IN PROGRAM! # SKLEPI IN PROGRAMI # SKLEPI IN PROGRAMI • SKLEPI IN PROGRAMI • SKLEPI IN PROGRAMI * SKLEPI IN PROGRAMI tov v posameznih krajevnih skupnostih — sofinanciranje izgradnje »plovodnega omrežja - 1,500.000 din, — rezerva — 154.000 din. Skale V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 3,184.000 dinarjev in jih porabili za: — izgradnjo vrtca za 40 otrok-3,154.000 din, — ureditev avtobusnih postajališč - 30.000 din. TOPOLŠICA V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 3,237.000 dinarjev in jih porabili za: . — osnovno šolo z otroškim vrtečem in telovadnico — 3,237.000 din. ZAVODNJE t V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 470.000 dinarjev in jih porabili za: — ureditev šole in šolskih prostorov za uvedbo celodnevne šole - 192.000 din, — modernizacijo ceste proti Šentvidu - 278.000 din. KONOVO V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 2,651.000 dinarjev in jih porabili za: — izgradnjo družbenih prostorov in otroškega vrtca na Ko-novem - 2,651.000 din. STARO VELENJE V tej krajevni skupnosti bodo.zbrali 1,092.000 dinarjev in jih porabili za: — dokončanje modernizacije mestnih ulic za gradom — 300.000 din, — ureditev prostorov ^a KS - 100.000 din, — rekonstrukcija Partizanske ceste (makadam) - 150.000 din, — javna razsvetljava Trebuše in Za gradom - 300.000 din, — ureditev otroškega igrišča Za gradom - 50.000 din, — ureditev Celjske ceste — 192.000 din. STARA VAS V tej krajevni skupnosti" bodo zbrali 951.300 dinarjev in jih porabili za: — ureditev cestne razsvetljave - 590.000 din, — ureditev pločnikov -360.000 din. ŠALEK V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 306.000 dinarjev in jih porabili za: — šola, vrtec, ureditev cest in gradnja rekreacijskega centra - 306.000 din. PESJE V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 1,038.900 dinarjev in jih porabili za: — komunalno ureditev -1,038.900 din. ŠMARTNO V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 1,614.000 dinarjev in jih porabili za: — sofinanciranje toplovoda za sektor 3 in sektor 4, — razširitev pločnikov pri Kajuhovi ulici, — asfaltiranje _ ceste med cesto na Selo in Šmarsko cesto ter priključek poti na Prisojno ulico, — asfaltiranje podaljška Šmarske ceste do križišča Sta-netove ceste (mimo župnišča), — ureditev bližnjic (peš poti) do centra, — ureditev cestne razsvetljave (Gubčeva, Gregorčičeva in prehod na Prisojno),. — ureditev prostorov za družbenopolitične organizacije, — razrešitev Ceste bratov Mravljak. CENTER LEVI BREG V tej krajevni skupnosti bodo zbrali 4,853.700 dinarjev in jih porabili za: — izgradnjo " treh otroških igrišč - L460.000 din, — ureditev zelenic in parkirnih prostorov - 1,170.000 din, — sofinanciranje razširitve centralnega otroškega igrišča in ureditev podhoda - 1,800.000 din, — ureditev prostorov za KD - 900.000 din. Na podlagi 2. odstavka 4. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, štev. 29/72), 2. člena Zakona o krajevnem samoprispevku (Uradni list SRS, štev. 3/73) in sklepa zborov občanov od 8. 3. do 19. 3. 1975 so sveti krajevnih skupnosti: Staro Velenje, Stara vas, Šalek, Šmartno, Pesje, Velenje-Center desni breg in Velemje-Center levi breg sprejeli o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje objektov vzgoje in izobraževanje in otroškega varstva v mestu Velenje ter naprav in objektov družbenega standarda v krajevnih skiipnostih. 1. Za območje navedenih krajevnih skupnosti se razpisuje referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje objektov v mestu Velenju A. in B. programa. II. Na referendumu bomo delovni ljudje odločali o uvedbi samoprispevka za: A. sofinanciranje izgradnje objektov za vzgojo in izobraževanje in otroško varstvo za potrebe vseh delovnih ljudi in občanov v mestu Velenje in sicer: — za izgradnjo IV. osnovne šole Velenje — za dograditev posebne osnovne šole Velenje — za izgradnjo otroškega vrtca v Pesju — za izgradnjo otroškega vrtca v KS Šalek-Šmartno — za izgradnjo V. osnovne šole v Velenju — za izgradnjo glasbene šole v Velenju — za izgradnjo telovadnice v Pesju — za izgradnjo vrtca v KS Center-desni breg Velenje B. sofinanciranje izgradnje komunalnih naprav in objektov družbenega standarda v navedenih skupnostih. III. Za izvršitev programa del na objektih otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja za potrebe vseh delovnih ljudi in občanov mesta Velenje je potrebno po predračunih skupaj 84,815.400 din. Potrebna sredstva se deloma zagotovijo v znesku 36,915.400 din na ta način, da vse krajevne skupnosti ha območju mesta Velenje združijo 70 % sredstev, ki se bodo zbrala s samoprispevkom na njihovem območju. IV. Za izvršitev B programa se bodo zagotovila sredstva na ta način, da se bo za izgradnjo teh objektov zagotovilo 30 % vseh sredstev, ki se bodo zbrala s samoprispevkom v navedenih krajevnih skupnostih. - Preostala sredstva za izgradnjo objektov B programa, se zagotovijo s: — prispevki TOZD, v katerih so zaposleni delavci posamezne KS, — prispevki SIS za komunalno dejavnost iz sredstev prispevka za uporabo mestnih zemljišč in iz sredstev, ki se po predpisih plačujejo za vzdrževanje cest, — z lastnimi dohodki KS in drugimi sredstvi. V. Krajevne skupnosti združujejo sredstva iz samoprispevka za gradnjo objektov otroškega varstva in vzgojno-izobraževalnih objektov v samoupravnih interesnih skupnostih otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja. Preostala sredstva za izgradnjo objektov otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja bodo samoupravne interesne skupnosti zagotovile s svojimi rednimi dohodki ter s sredstvi, kijih bodo zagotovile po samoupravnem sporazumu za te investicije temeljne organizacije združenega dela. VI. Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so. "vpisani v splošni volilni imenik in stanujejo na območju navedenih krajevnih skupnosti. Pravico glasovanja imajo tudi mladoletne osebe, ki so v rednem delovnem razmerju in vpisane v volilni imenik. VII. * Referendum bo 20. 4. 1975 od 5.30 do 16. ure na glasovalnem mestu, ki ga določijo volilne komisije KS. Referendum izvede in izvid glasovanja ugotovi volilna komisija, ki jo imenujejo sveti posameznih krajevnih skupnosti. VIII. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST ... GLASOVNICA Za referendum, dne 20.4. 1975 o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za programe, ki so bili obravnavani na zborih občanov od 8. 3. do 18. 3. 1975. , Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let, t. j. od 1. 5. 1975 do 30. 4. 1980 in bi ga plačevali zavezanci v denarju takole: 2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih iz delovnega razmerja 3 % od katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč in od vrednosti poseka odkazanega lesa zavezancev od kmetijske dejavnosti 2 % od prispevne osnove obrtnih ter drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti 10 % od odmerjenega letnega zneska občinskega prispevka od opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic in 1 % od izplačanih zneskov pokojnin. Samoprispevka so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev' ki .so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Zavezanci, ki ne presegajo 65 % povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. s b oproščeni plačevanja samoprispevka. Enak kriterij velja za občane, ki prejemajo pokojnino. GLASUJEM ZA PROTI Volilec glasuje tako, da obkroži besedo „za", če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma „proti". če se ne strinja z njegovo uvedbo. Glasovnice morajo biti opremljene s pečatom posameznih krajevnih skupnosti. IX. Za postopek ob referendumu se uporabljajo določbe Zakona o referendumu in smiselno določbe zakonov o obliko-' vanju in volitvah delegacij v skupščine družbenopolitičnih in interesnih skupnosti. X. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti na podlagi predhodnega soglasja zbora občanov posameznih krajevnih skupnosti. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so namenska in se bodo uporabila samo za financiranje objektov iz II. točke tega sklepa, t. j. gradnjo objektov, ki so navedeni v priloženem programu posamezne krajevne skupnosti. XI. Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost vsaka zase. XH. Ta sklep začne veljati naslednji dan, ko je razglašen na krajevno*običajnem mestu. ..............................dne...............1975 PREDSEDNIKI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI Miro Hudovernik, Roman Repnik, Mirko Melanšek, Ivan Jenko, Jože Jerič, Franc Lesnik in Bruno Trebičnik. CENTER DESNI BREG V tej krajevni skupnosti., bodo zbrali 5,961.900 dinarjev in jih porabili za: — sofinanciranje toplovodnega ogrevanja, — ureditev otroškega igrišča ob Stanetovi cesti, — ureditev avtobusne postaje pri Tržnici, — asfaltiranje dotrajanih cestnih površin, — ureditev parkirnih prostorov, — javna razsvetljava, — ureditev križišča Kidričeva—Kajuhova, — sanitarije na tržnem prostoru, — sofinanciranje telefonskega omrežja. Kako dolgo bomo še v Družmitju? ♦ Z ZBORA VOLIVCEV V DRUŽMIRJU ,_ Skrbi jih nadaljnja usoda , Med prvimi ki so v velenjski občini sklicali zbor volilcev, so bili krajani Družmirja. Na zboru, ki so ga imeli prejšnji petek v prostorih gasilskega doma, so najprej govorili o uresničevanju programa negospodarskih naložb v preteklem petletnem obdobju ter obravnavali program, katerega naj bi uresničili do leta 1980 s ponovnim samoprispevkom. V zvezi s tem so menili, da samoprispevek ne bi smel zajeti dohodka, zasluženega v družbeno potrebnih nadurah. Sicer pa so krajani Družmirja največ časa namenili razpravi, kakšna bo njihova usoda. Družmirje, pod katerim so bogate plasti premoga, se^bo namreč v prihodnjih nekaj letetih pogreznilo. Zato prebivalce že sedaj - razumljivo — skrbi, kam se bodo izselUi, ko se bo začela zemlja prefftikati pod njimi. Poudarili so, da so v velikih denarnih težavah glede tega, kako priti do drugega stanovanja. Slišati je bilo, da v minulih petnajstih letih svojih domov sploh niso smeli obnavljati, zdaj, ko se bodo morali vsak čas izseliti, pa cenilci ocenjujejo njihovo vrednost v trenutnem stanju. Na cenilce je tudi letela pripomba, češ da preveč površno opravljajo svoje delo. Saj se dogaja, daje razlika v ceni vrednotenega objekta med dvema kar stoodstotna.. Prebivalcem Družmirja se ne zdi prav, da za zemljo ne dobijo niti pet dinarjev, sami pa jo morajo plačevati tudi po 45 dinarjev. Ob nakupu morajo plačati tudi komunalni prispevek, čeprav imajo ta problem sedaj urejen. So tudi primeri, da imajo nekateri na novi parceli že urejen komunalni prispevek, vendar gradbenega dovoljenja kljub temu ne dobijo. Gre zlasti za območje Lokovice, kjer je bila - kot so povedali — še pred dvema letoma dopustna gradnja. Predlagali so, naj bi na občini ustanovili posebno, telo, s pomočjo, katerega bi lažje reševali njihove težave. Od rudnika pa bodo zahtevali, da jih mora najmanj štiri leta vnaprej obvestili, kdaj se bodo morali izseliti. Prav tako bodo na REK poslali vrsto vprašanj, na katera želijo dobiti čimprej odgovore. V BEVČAH IN NA K0N0VEM Referendum bo uspel V nedeljo so imeli krajani krajevne skupnosti Bevče zbor volivcev, ki sta se ga udeležila podpredsednika občinskega izvršnega sveta Lado Zakošek in Rudi Hudovernik. Po uvodnem poročilu o realizaciji programa negospodarskih investicij med leti 1970 do 1975 ter planu za obdobje do leta 1980 je sledila razprava, v kateri so krajani opozorili na nekatere nepravilnosti, ki so se pojavile pri izgradnji ceste do njihoveg akraja. Po sprejemu sklepa o uvedbi samoprispevka so podali plan razvoja njihove krajevne skupnosti, v kateremje zajeta izdelava zajetja in napeljava vodovodnega omrežja za vse občane, izgradnja prizidka h gasilskemu domu za družbenopolitične organizacije in razhe kulturne dejavnosti, dokončanje cest v okolici, gradnja objektov za kmetijstvo ter razvoj kmetijstva, predvsem mlekarstva. Zbrani volivci so dejali, da upajo v uspešno izvedbo referenduma. Preteklo soboto pa so se v prostorih gasilskega doma Šalek zbrali volivci krajevne skupnosti Konovo. Prisotenje bil tudi sekretar izvršnega odbora SZDL občine Velenje Jože Veber. V uvodu je tovariš Veber podal poročilo o realizaciji programa negospodarskih investicij zobdobje "zadnjih petih let. Ugotovili so, da je plan skoraj popolnoma realiziran in da je odpadlo le nekaj objektov, a še ti iz objektivnih razlogov. Veber je prikazal tudi nadaljnji program za obdobje med 1975-80. Pod tretjo točko so soglasno sprejeli sklep o uvedbi samoprispevka. V planu, ki naj bi ga realizirali do 1980. leta, predvidevajo izgradnjo doma družbenih organizacij. Dom jim bo služil za sestanke ter kulturne in družabne prireditve. V domu pa bo urejen tudi otroški vrtec. S samoprispevkom bodo zbrali okoli dva milijona 600.000, dinarjev. Računajo, da bi jim to moralo zadoščati, posebno, če bi.kje dobili kredit. Ob koncu so dejali, da bo pri njih referendum prav gotovo uspel, saj se večina zaveda, da je to eden od pogojev uspeha in nadaljnjega napredka. i. i • GOVORITA YUICHIRO MUIRA IN JEAN-CLAUDE KILLY MAŠ ROMAIM 25 „Zelo prijazno od vas," je odgovorila Yuki, „toda ostala bom z neko ameriško damo, dokler ne najdem Johnnyja. Iz Londona sem prispela z neko ameriško damo. Ima prekrasno hišo na 93. cesti." ,,Oh, vi se pa res znajdete!" „Zakaj je Johnny zapustil podjetje? Mar veste? " „Res nimam niti medle predstave. Bila sva vrsto let prijatelja. Mogoče je imel boljšo ponudbo. Ali pa je nekje prišel na svoje. Zdaj, ko sem pričel resnično razmišljati, se mi dozdeva, da se je nazadnje odpeljal na Zahodno Indijsko otočje, kjer je pc prednikih podedoval • RONALD KIRKBRIDE prositi za nasvet. Dama je plačala zanjo pot v Ameriko, torej ji je lahko dr'u-žabnica in ji pomaga v trgovini. Pri tem omenjati Johnnyja pa res ne. bi bilo primerno. Morala bo pomisliti na kaj primernejšega. Ko se je spet znašla zunaj na bleščečem soncu, je pregledala različne posetnice, ki jih je prejela v letalu. Vsi so izražali željo, da bi jo ponovno videli. Mogoče bi jo eden izmed njih lahko predstavil kateremu izmed detektivov. Izločila je vse poset-nice posadke, ker so bili sedaj vsi na Japonskem. Izbrala je gospoda Jamesa Tur-nerja. Ni bila sicer gotova, kdo bi to bil, verjetno pa gospod z rumenimi očmi, ki ji je sedel nasproti. Prav natančno si je ogledala posetnico, na kateri sta bila napisana dva naslova, eden na Park avenue in drugi Wall Street - to je bila očitno njegova služba. Najbrž je zelo verjetno, da bo ta čas v, službi. JUKI OKANO neki otoček. Julija I. ga je zapustil v dar enemu izmed njegovih davnih prednikov, a ga nihče ni nikoli prevzel. Pravil mi je, da je britanska kolonialna uprava nekaj zamešala. Mogoče se je odpeljal tja, da bi vso zadevo uredil." „Zahodna Indija? Kje pa je to? " „Nekaj tisoč milj južneje od New Yorka. Mar mislite resno? Če je za vas tako pomembno, da najdete Johnnyja Galahada, čemu ne najamete privatnega detektiva." „Detektiva? " „Mogoče bo vaša ugledna prijateljica znala izbrati pravega." „Ne, mislim, da ne bi bilo pametno vpraševati za svet gospodične Freeman." Natakar je prinesel račun in medtem, ko je Harry Wentworth plačeval, je zelo pozorno opazoval Yuki. ,,Kaj, za božjo voljo, vas je prisililo na tako dolgo pot za Galahadom? " je vprašal. „Sta bila - hm, na Japonskem le prijatelja, kajne? Kolikor vem — Johnny običajno tako post..." „Zelo dobra prijatelja," je Yuki odgovorila. „Napisal mi je garantnO pismo, da bi lahko obiskala Anglijo. Mislim, da bi se morda celo poročila." „Sveta nebesa! Pa menda ne mislite resno!" Odprla je torbico, izvlekla Johnnyjevo pismo in ga pomolila Harryju pod nos, nato pa ga pazljivo zložila in položila nazaj v torbico. „Hm, hm," je govoril ves začuden. ,,Seveda, to je povsem nekaj drugega, kajne? " „Zdaj moram iti," je. rekla in vstala. ,,Najlepša hvala za kavo." „Oh, nikar Yuki, to je res malenkost. Želel bi le, da bi vam lahko kako pomagal. In, če ne b.oste užaljeni, prepričan sem, da boste potrebovali veliko' pomoči. Zdaj veste, kje me lahko poiščete." Dolgo .in ostro jo je gledal. Nato se je naenkrat zasmejal. Na njegovem obrazu je bilo veliko naklonjenosti, pa tudi tista neizmerna, brezupna žalost v očeh. Prijel jo je za roko in trdno stisnil. ,,Draga moja, nikar si ne pomišljajte priti k meni, če me boste potrebovali." ,,Hvala, gospod Went-worth,"' je odgovorila Yuki in urno odhitela. 14. Imela je prav, gospodične Freemanove že ni mogla Ni se želela več peljati z avtobusom, kjer bi se ji spet vsi smejali, zato je poklicala taksi. „Wall Street, v Newyor-ško borzo," je rekla vozniku. „Prosim, pohitite." Po izredno dolgi vožnji, jo je zapeljal v ozko ulico, kjer se je zdelo, da bodo visoke stavbe padle druga na drugo. Yuki je vozniku pomolila zelen bankovec, toda odkimal je in pokazal na števec. ,,Sest dolarjev, petdeset centov, draga gospa — brez napitnine, seveda." Preiskala je vso torbico,' toda ostali so ji le trije ban- • kovci, pokazala jih je šoferju, toda odkimal je z gla-vo."_ ,,Šest dolarjev petdeset centov, draga dama." ,,Oprostite. Tu v uradu imam prijatelja. Takoj se vrnem." „Hej, počakajte trenutek! Saj ne morete ..." Zaspani vratar na Vratih je le bežno opazil živo pisano vzhodnjaško prikazen, ki je v svilenem kimonu in belili plutovinastih natikačih izginila skozi vrata v svete borzne prostore. Oh, kako čuden urad, je pomislila Yuki, ki si je utirala pot skozi velikansko gnečo mladih moških, vseh enako oblečenih v seržaste obleke, ki so kričali na vse grlo. Pod zlato obločenim stropom je bila soba tako polna in tako veličastna, da so njihovi visoki glasovi odmevali i^pod stropa, kot bi prihajali iz velike razdalje. Pri vsem kričanju in topotanju z nogami, kar je bilo slišati kot velikanski stroj tisočih ročic, ki so se poganjale ob strahotnem trušču, pa so leteli na tla velikanski kupi papirja. Toda nihče se ni niti dotaknil nobenega kosa. Zlezla je na enega izmed podijev, na katerem je stal neki moški, in zaklicala na ves glas ,,Gospod James Turner, prosim . . ." ,,Mar ne vidite, da sem zaseden ... za boga v nebesih, dama! V borzo je vdrlo dekle!" Njegove besede so zletele po dvorani in odmevale, kot velikanski govoreči stroj. Vsi obrazi so se obrnili k njej, oči pa razrogačile, kot bi še nikoli poprej ne videli ženske, kot jo na borzi tudi v resnici niso. „Paznik! Paznik!" ,,Oh, tukaj ste, gospod Turner!" je zaklicala Yuki, ko je zagledala debelega plešca z rumenimi očmi, sto-ječega^sredi sobe z razpftimi usti. GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA L DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ Je televizija strup za otroke Tako vsaj trdijo ugledni strokovnjaki. Doktor Bilby iz britanskega ministrstva za zdravstvo trdi, da pretirano gledanje televizije predstavlja za otroke čezmeren napor, ki škoduje zdravju. Zlasti opazno je upadanje zbranosti in zmogljivosti. Doktor Bilby pa v tem ni osamljen. Zdravniški strokovni časopis Selecta iz Združenih držav Amerike poroča, da so mo- rali v ZDA ustanoviti posebne zavode, kjer otroke odvajajo od televizije. V njih je sedaj •1200 otrok, starih osem do dvanajst let. Popolnoma preplašeni so, ne morejo spativ posnemajo brutalnosti, ki so jih videli na televiziji in sploh ne morejo več ločiti sanjskega sveta od slikovnega zaslona realnosti. V ustanovah internatskega tipa jih, tako poroča Selecta, v ,dveh letih ubranijo škodljivih vplivov in vtisov televizije. Neznane strani smučarskega opoja zabil sem, kje sem in zakaj stojim na Everestu. Nič strahu, ni-. česar. Drvel sem po strmini kot kamen. Trideset sekund pozneje me je obšlo spoznanje, kako skromne možnosti imam za preživetje. Strahu pa še vedno ni bilo, le radovednost o lastni smrti." Poslušajmo še drugega: Snemalna knjiga mi je bila všeč — pa denar me je vabil." Prvi je govoril Yuichiro Muira, gornik in smučar iz se-vernojaponske vasi Aomari, japonski jeti" kot so ga posmehljivo klicali šerpe. Muira je leta 1964 postavil svetovni rekord v hitrostnem smuku nad Cer-vinio, na italijanski strani Mat-terhorna s 172 km na uro, izmerjenimi na 100 metrih. Potem je zagrizeno, neustavljivo treniral na Mt. Cooku na Novi Zelandiji, na Mt. Kinseyu, Aljaska", na ledeniku Columbia in v Kanadi. Petega maj*a 1973 se je Yuichiro Muira na smučeh spustil z Mt. Everesta, komaj sto metrov izpod vrha najvišje gor S sveta, da bi v nepopisno tveganem smuku premeril 2500 višinskih metrov prepadnega. pobočja. Pred koncem je sicer padel in samo čudežno ostal živ, vendar trdi, da bo kmalu spet poskusil. Drugi je govoril enaintri-desetletni sin francoskega hotelirja, Jean-Claude Killy, za legendarnim Tonijem Sailerjem eno največjih imen v sodobnem smučanju, v sezoni 1966-67 olimpijski zmagovalec v smuku s poprečno hitrostjo 86,7 km na uro na progi Chamrousse v Franciji, leto dni kasneje najuspešnejši alpski smučar na tekmovanju za svetovni pokal, največji uspeh trenerja Honnoreja Bonneta,,tekmovalec, ki vozi samo na vse ali nič, zagrizen ga-rač, ki je dnevno za trening prevozil 1000 smučarskih vratec. Pred dvema letoma je Jean-Claude _ Killy med snemanjem filma „Bančni top na Monte Rosi" pred štirimi filmskimi kamerami in med brezmejno vrtoglavo vožnjo skočil 25 metrov v globino, Pa tudi sicer je smučal tako, da so mu snemalci komaj sledili. Po vsem tem je ostal živ in zdrav, sicer pa to ni bilo prvič. Kot dvojnik je smučal že v vlogi agenta 007 v filmu ,,V službi njegovega veličanstva", na Lauberhornu pod Eigerjem. Smučine vrhunskih, tekmovalcev, opremljenih z najsodobnejšo tehniko, lahko torej vodijo v nenavadne smeri, proti ciljem, ki niso vselej športno zlato in ki jih določajo na moč različni nagibi. Jean-Claude Killy • PRI Pravzaprav se začudid da se to ni zgodilo že prt Šele pred meseci je skupil ameriških raziskovalcev univerze v Michiganu poi žila pod dober rentgeni aparat vseh 29 mumij egif čanskih faraonov in kralji kolikor jih premore kairi muzej. Vsaka medalja ima dve plati . in tudi smučarska! Med njima je lahko nepričakovano velika razlika. Ena plat: od višinskega sonca in vetra temno zagoreli mladeniči in mladenke v smučarskih oblekah in s^temnimi naočniki elegantno poplesavajo po strminah, čez grebene in vdolbine. Za njimi veje perjanica razpiha-nih snežnih kristalov. Koliko tovarištva je med njimi, pred njimi svetli ideali, nasmeh prekriva leta samoodpovedi in trdega garanja, ko stopajo na oder zmagovalcev. Druga plat: enaka, do pike enaka zunanja podoba. Toda videz malce vara: mladeniči in mladenke, vsaj nekateri, igrajo pl?s med snežnimi višinami zaradi posebnih interesov, lahko jih vzpodbi|'a zlato v uporabni obliki --denar, veliko denarja -lahko kaj drugega, denimo zaverovanost v lastno veličino, uveljavljanje s podvigi, ki so lahko marsikaj, toda šport zagotovo niso. Nočemo posploševati, neupravičeno brskati po temnih plateh smučarskih dosežkov in športa, vendar ima tudi smučarsko zlato dve plati. Sicer pa poslušajmo junake: „Ko sem stal na startu, preprosto nisem mislil na nič. Po- Rentgenske slike so žile pravo senzacijo. Naj štejemo le nekaj najbolj nih ugotovitev: Doslej mnogi arheologi trdili, iz glav faraonov pred fikacijo odstranili rentgenske slike pa so zale možgane vsaj v rih izmed pregledanih Posnetki mumije II. kažejo sledi črnih Faraon Tutmosis IV, umrl leta 1420 pred štetjem, ni bil obrezan vsi drugi, najbrž je bil filitik in bi bila preveč nevarna. Pri faraonov in kraljic, učakali visoko starost, žejo slike sledi arterioskleroze*'. Največje presenečenje p. je prava množica predmetom Kateri je najlepši? Toliko izbranih portretov ne vidite niti na razstavi. Vsi so pridi v ožji izbor za natečaj lepote, ki so ga konec februarja priredili v New Yorku. Fotografi pa tudi lastniki so si prizadevali, da bi slike njihovih ljubljencev - psov, ki so pridi v ožji izbor, zagledale luč sveta tudi v newyorških časopisih. Pred fotografiranjem so jih lepo počesali, nekateri so jih celo našminkali ter jim pripovedovali lepe zgodbice, da bi bili na slikah čimbolj privlačni. Zapuščena domovina . „Ne dopustite, da bi ti neodgovorni elementi in imperialistični agenti opravljali svoje provokacije — še posebej pa v Srbiji. Uprite se vsem tistim, ki hočejo izrabiti svobodoljubna čustva ljudskih množic za vojaške cilje imperiali-stov. Nočemo imperialistične vojne, nočemo biti sužnji nemških in italijanskih imperialističnih zavojcvilccv in krvnikov mnogih podjarmljenih narodov. Hočemo mirno, svobodno in dostojanstveno življenje, ki nam ga lahko ta trenutek zagotovi samo Sovjetska zveza, in več demokratičnih pravic in nacionalnih svoboščin." Nato je proglas opozoril na reakcijo in izdajalsko vladajočo kliko na Hrvaškem, ki je pomagala pri izdaji, ki jo je zagrešila vlada Cvetkovič-Maček-Kulenovič. Ugotovil je, da ta reakcija še vedno deluje in pripravlja novo izdajo nacionalnih interesov jugoslovanskih narodov. •„Ne dovolite, da bi ti izdajalci .uresničili svoje peklenske zamjsli in porinili hrvaški narod v strašno suženjstvo nemških zavojevalcev samo zato, da bi si kapitulantska klika s pomočjo nemških okupatorjev zagotovila nemoteno izkoriščanje delovnega ljudstva v mestih in vaseh Hrvatske!" Proglas komunistične partije je imel velik odmev med množicami, novemu režimu pa kajpak ni bil všeč, zato je policija dobila nalog, naj izvede široke preiskave in zapleni čimveč letakov. Policija je opravila nekaj sto preiskav in aretirala mnoge, pri katerih je našla proglas, nekatere pa tudi samo zato, ker so bili osumljeni, da so ga brali in dali drUgim.naprej. A to ni moglo preprečiti, da ne bi mnogi zvedeli za stališča partije - še celo pa ne, da se ne bi tisto, kar je proglas napovedoval, samo malo kasneje tako tragično in neusmiljeno točno uresničilo. In na to je bilo treba čakati samo nekaj dni. Nad Jugoslavijo, ki je še vedno slavila zrušenje stare vlade, so se Ž£ zgrinjali temni oblaki - nova vlada pa je komaj kaj storila, da bi pripravila'deželo na obrambo pred grozečo nevarnostjo. SESTAV NOVE VLADE Puč je torej uspel in general Dušan Simovič je bil na oblasti, ki mu je nihče ni skušal oporekati. Komandanti posameznih armad so takoj poslali izraze-priznanja novemu režimu. Vojaško je torej udar uspel, toda to je bila komaj polovica poti, ki jd je bilo treba opraviti. Jugoslavija je bila v prvih urah po puču brez vlade - to stanje pa ni moglo trajati dolgo. Priprave na sestavo nove vlade so se zato začele že nekaj ur potem, ko je bilo jasno, daje puč uspel. (General Dušan Simovič je že 27. marca zjutraj ob 4. uri zahteval, naj ga po telefonu zvežejo z Mačkom, kasneje pa je skušal dobiti k telefonu tudi druge politike, na katere je računal.) Zarotniki, ki so pravkar prevzeli oblast, so se zbrali v poslopju generalštaba že kmalu po šesti uri zjutraj 27. marca 1941. Na sestanku naj bi zbrali srbski del vlade. Navzoči so bili predstavniki različnih meščanskih strank, za katere je bilo večinoma značilno, da so se dve desetletji neusmiljeno borili med seboj za oblast. Ta oblast je bila sedaj zopet pred njimi na stolu - bilo si jo je treba samo razdeliti. Ob imenovanju posameznih ministrov so se za mizo v poslopju generalštaba tega jutra vnemale zato ostre in žolčne razprave. Padala so imena kandidatov za posamezna ministrstva, na hitro so iskali najboljše možne kompromisne rešitve, ki bi zadovoljevale različne težnje in pri tem pazili, da so ostala razmerja med najmočnejšimi strankami približno neokrnjena. O tem, kdo bo predsednik vlade, ni bilo od vsega začetka nobenega dvoma: to je bil. lahko samo vodja uspelega puča, letalski genaral Dušan Simovič, ki se je kratko zahvalil za zaupanje in nato informiral navzoče, da je govoril z dr. Mačkom ter Kulenovičem, ki da sta oba pristala na sodelovanje v novi vladi. Sodelovanje, je rekel general Simonovič, so obljubili tudi Slovenci. „Minister za vojsko bo general Bogoljub Ilič, notranji .minister pa Srdjan Badisavljevič. Ko bomo razpravljali o drugih ministrskih položajih in njihovih namestnikih, moramo upoštevati, da mora imeti vsaka stranka po dva predstavnika na najvišjih položajih v novi vladi," je rekel odločno Dušan Simovič. Nato je dodal, da morajo novega zunanjega ministra, imenovati takoj, kajti že ot> devetih dopoldne mora novi šef jugoslovanske diplomacije sprejeli predstavnike domačega in tujega tiska in jim dati izjavo o programski usmeritvi vlade. Vnela se je mučna razprava, kdo bi bil zunanji minister, in naposled so se zedinili za že ostarelega in bolnega politika Ninčiča, ki pa se že najmanj petnajst let hi aktivno ukvarjal s politiko. Ko so ga poklicali (na seji ni bil navzoč) in mu ponudili mesto zunanjega ministra, je položaj takoj sprejel. Nato so imenovali še druge, manj pomembne ministre, vsega skupaj osemnajst. Ob deveti uri dopoldne 27. marca 1941, je radijska postaja Beograd že sporočila javnosti imena novih ministrov. Imena nisp v množicah vzbudila nobene posebne reakcije, saj je bilo že od vsega začetka jasno, da ljudstvo pri tem imenovanju ne bo imelo nikakršne vloge — kaj takega nihče tudi ni pričakoval. ■■HHI wam , Jaz sem prost. In Vi? nimni fmmimiiii —CM.J „Vdiko zakonov bi trajalo dlje, če bi možje in žene delali skupaj" , Križanka VODORAVNO: 1. dogajanje, potek razvoja; sodni postopek. 7. posoda, ki so jo uporabljali za destilacijo tekočin, 9. ustanovitelj moderne Japonske, Hirobumi, 10. britanski strokovnjak za prehrano, no-belovec 1949, John Bovd, 11. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 12. vulkan na Siciliji, 1 3. luka in kopališko mesto na vzhodni obali Italije, 15-. vrču podobna posoda, 18. znak za kemično prvino nikelj, 20. jar-čck. 21. književnik Istre Viktor Car, 23. Ludolfovo število, 24. poveljnik ladje v trgovski mornarici, 26. pesniški naziv za japonskega cesarja. ■ NAVPIČNO: 1. privoljenje, 2. kdor rete dela, 3. moško ime Otinar, 4. kratica za companv, družba, 5. ljubezensko življenje in vedenje v celoti, 6. strnina, 8. živopisana dolgo-repa papiga, 12. kar je napisano samo v enem ižvodu, 14. začetek abecede, 16. začetnik kraljevske dinastije Arpadov, 17. finski romano- pisec in dramatik, Eino, 19. predstojnik imamata, verskega področja muslimanov, 22. Mednarodni časopisni institut, International Presse institute, 25. kazalni zaimek. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 •• 10 II S 12 13 14 •• 15 Ifi 17 18 19 S 20 21 22 • • 23 24 ?5 2« Miss Robot, ki „živi in dela" na Japonskem ŠE V PROPAGANDNE NAMENE ■ - JR^^iiJ^ Ife^ ©ti ■, med nami donu, kjer je povzročila pravo senzacijo. Zgradila jo je znana' tovarna elektronskih računalnikov Honeywdl za prikazovanje računalnikov, spominskih sistemov in logičnih modulov. Miss Honeywell je mogoče voditi s komandne plošče -s pomočjo elektronskega računalnika, zmore pa skoraj grozljivo zapletene gibe. Istočasno pa poročajo iz -Velike Britanije še o enem robotu, ki ga je zgradila . firma Liberty Controls. Robot nima humanoidne zunanjosti, služil pa naj bi za prodajo raznovrstnega blaga. Brž ko se kupec približa napravi, steče magnetofonski trak z opisom izdelkov, prižgejo se svetlobni panoji in reflektorji. Prvič bodo robot menda uporabili pri prodaji garažnih vrat, ki jih bo robot kupcu odklenil in odpri, ko se bo približal avtomobil, obenem pa opisal, kako vrata delujejo in naštel prodajne pogoje: Morebiti so to samo igrač-karije, precej bolj verjetno pa imamo opravka s predhodniki nove vrste strojev, kr bodo človeku koristni preprosto zato, ker bodo v njegovem okolju prevzeli določena preprosta opravila, zlasti tista, ki so nevarna ali pa preveč enostavna, da bi zanje uporabljali ljudi. Za sedaj je vse to pač bolj propaganda, ki seveda „vleče", in dokaz, da je bil Isaac Asimov s svojimi znanimi „tremi zakoni robotike" presenedjivo blizu resnice. Knjiga „Jaz, robot", ki jo je pred leti napisal znani Isaac Asimov in ki bo z mojstrovinami Julesa Verna zagotovo preživela naše stoletje, sodi med najbolj brana dela. Vendar pa je videti, da na področju humanoidnih robotov fantastika že postaja stvarnost. O tem nam pričajo tudi naše slike. Na prvi je miss Robot, ki jo je pred nekaj leti zgradil japonski kibernetik Jiro Aizawa. Prav lepa in dekliško sveža ^icer ni, zato pa zna pisati, risati in žigosati pisma, povrh pa lahko še streže kopirnemu aparatu, ki zmore 900 kopij na dan. Miss Robot služi predvsem za zabavo in propagando, naša slika pa je nastala ob otroškem dnevu v eni izmed tokijskih veleblagovnic. Nasprotno pa je graciozna miss Honeywell anatomsko vsaj po zunanjosti in kretnjah kar najbolj popoln posnetek mladega dekleta. Prvič so jo pokazali na mednarodni razstavi elektronike in avtomatizacije v Lon- Miss Honeywell na mednarodni razstavi elektronike in avtomatizacije v Londonu » IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC 9 IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ TEDEN KOMUNISTA V MISLINJSKI DOLINI: Manifestacija ob pomembnih jubilejih s 'Ž Komite občinske konference zveze komunistov Slovenj Gradec je naslovil na vse osnovne organizacije zveze komunistov v Mislinjski dolini posebno pismo pred »Tednom komunista in pisane partijske besede", ki traja v tq občini koroške regije od 24. do 28. marca. „Letos praznujemo 50-letnico izhajanja časnika »Komunist", glasila Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije. To je nedvomno pomemben jubilej. Zato mu moramo izkazati posebno pozornost. Predvsem praznovanje tega jubileja ne bo enkratna manifestacija. Nasprotno - ta jubilej bomo praznovali vse leto, v vseh okoljih in v vseh naših organizacijah," piše med drugim v pismu. »Praz-novanje bo potekalo v znamenju nove ustvarjalnosti komunistov in organizacij zveze komunistov. Postala in ostala bo ena izmed naših velikih političnih in idejno-političnih akcij zveze komunistov. Zato moramo ta jubilej proslaviti v znamenju novih dosežkov, tako na področju informativne in propagandne dejavnosti, kakor tudi na področju utrjevanja akcijske in organizacijske pripravljenosti osnovnih organizacij zveze komunistov ter trdnejšega in monolitnega povezovanja med njimi in občinsko organizacijo zveze komunistov. Petdesetletnica časnika »Komunist" je prav v letu, ko praznujemo tudi 30-letnico zmage naše revolucije in zmage nad fašizmom in je PO SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENJ GRADEC: Proces — ne enkratna akcija Občinska konferenca Zveze komunistov Slovenj Gradec je na svoji zadnji seji, bila je v petek, 21. marca, ocenila uresničevanje ustavnih določil v združenem delu občine ter sprejela nov sklep o organiziranosti v občinski organizaciji Zveze komunistov. V tezah za razpravo o uresničevanju ustavnih določil v združenem delu občine Slovenj Gradec je bilo poudarjeno, da so dohili status temeljnih organizacij združenega dela vsi večji dislocirani obrati, temeljne organizacije združenega dela pa so ustanovili le v okviru Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec ter Tovarne usnja Slovenj Gradec. Ker pa je konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela stalni proces, ne pa enkratnaakcija, bo treba stalno spramljati ugotavljanje pogojev za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, in to spričo novih vlaganj v modernizacijo. Zato bo treba znova proučiti pogoje za ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela v okviru Tovarne meril TRISO, Tovarne kovanih izdelkov Fecro in Industrije delovnih zaščitnih sredstev Prevent. Kritično pa bo treba oceniti uresničevanje vsebine samoupravnih odnosov, ki morajo omogočiti delavcem uresničevanje neodtujlivih družbenoekonomskih in drugih pravic. Pregledati bo treba vzpostavljanje degatskih razmerij in zagotavljanje neposrednega samoupravljanja, uveljavljati pa začeti tudi novo vlogo delavskih svetov. Posebno pozornost bo treba nameniti delu organov samoupravnega delavskega nadzora, saj je mogoče ugotavljati, da prav pri uveljavljanju organov samoupravnega delavskega nadzora najpočasneje uveljavljamo ustavna načela. Naloga osnovnih organizacij Zveze komunistov bo tudi, da spodbujajo delo organov samoupravnega delavskega nadzora, sindikati pa morajo poskrbeti za izobraževanje in usposabljanje članov teh organov. zato razlog ve.č, da organiziramo "ob praznovanju obeh jubilejev delovne in ustvarjalne sestanke komunistov. „Teden komunista" mora zato postati in ostati tudi v Mislinjski dolini najbolj množična politična in idejnopolitčna manifestacija zveze komunistov v občini*ter v osnovnih organizacijah zveze komunistov." sestanki osnovnih organizacij zveze komunistov »Teden komunista" so začeli v občini Slovenj Gradec zadnji ponedeljek, 24. marca, sklenili pa ga bodo 28. marca. V tem času so se sestale vse osnovne organizacije in aktivi zveze komunistov v občini Slovenj Gradec, na katerih so člani razpravljali* o komuniciranju, obveščanju in propagandi. Dogovarjajo pa se tudi o konkretnih akcijah širjenja partijske literature. Tako so komunisti na sestankih spregovorili o 50-letnici pisane partijske besede, o 30-letnici osvoboditve, nadalje o idej-nopolitičnem usposabljanju članov zveze komunistov, volili pa so tudi poverjenike za »Komunista". dogovor o proslavljanju 30-letnice zmage nase revolu-qje Komunisti iz Mislinjske doline so na sestankih osnovnih organizacij in aktivov govorili o pomenu 30-letnice zmage naše revolucije oziroma zmage nad fašizmom, dogovaijali pa so se tudi o tem, kako bodo počastili ta pomemben jubilej v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Pregledali pa so tudi, kako v osnovnih organizacijah zveze komunistov izpolnjujejo program idejno-političnega usposabljanja v osnovnih organizacijah zveze komunistov, kakšna je idej-nopolijična in akcijska vloga osnovnih organizacij zveze komunistov, dogovarjali pa • Dijaki Ekonomskega centra v novih prostorih Napočil je dolgo pričakovani dan. Z nestrpnostjo ga je pričakovalo blizu 1.000 dijakov Ekonomskega centra Slovenj Gradec, pa seveda tudi vsi člani profesorskega zbora. Prejšnji petek, 22. marca, so se dijaki prvikrat zbrali k pouku v novih šolskih prostorih na Štibuhu. Pogoji za šolanje in delo so bili v stari šolski zgradbi resnično nevzdržni. Zdaj je 15 učilnic sprejelo dijake in dijakinje ekonomske srednje šole, šole za prodajalce in šole za zdravstvene delavce. Vsa dela še niso končana. Zgraditi bo treba še telovadnico z rekreacijskim centrom, pa učilnice za zdravstveno šolo ter urediti okolico. „Tudi to bomo opravili", zatrjujejo vsi. »Samo da smo enkrat v novih prostorih". Ob tem velja zapisati, da so dijaki in člani profesorskega zbora Ekonomskega centra Slovenj Gradec zbrali denar za začetek gradnje in tako položili teme ljni kamen za šolsko poslopje solidarnosti. se bodo za nadaljnje akcije izobraževanja in usposabljanja, in to v skladu s sklepi ii. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na sestankih so izvolili tudi poverjenike »Komunista", spregovorili pa so tudi o ustanovitvi kotičkov in knjižnic »Komunista" v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, šolah in knjižnicah. Sklenjeno je bilo, da bodo uredili kotičke »Komunista" irt' marksistične družboslovne literature v vseh krajevnih skupnostih, prav tako pa tudi' v 10 organizacijah združenega dela. 30 novih Članov zveze komunistov V sredo, 26. marca, je bila v prostorih hotela „Ko-' rotan" v Slovenj Gradcu razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov, na kateri so sprejeli v zvezo komunistov 30 novih članov, med njimi 23 dijakov ekonomskega centra Slovenj Gradec. Na seji, na kateri je bil slavnostni govornik sekretar komiteja Mitja Horvat, so podelili 10 komunistom iz Mislinjske doline »Zlato značko Zveze komunistov Jugoslavije". Prejeli so jih: Peter Bernard, Slavko Gluk, Ivan Lakovšek, Pavla Pogorevčnik, Janez Grobovšek, Franc Raz-goršek, Ivan Rev, Pavel Sušeč, Branimir Šprager in Oto Štraser. osrednja manifestacija - ustni časopis Teden Komunista in pisane partijske pesede" bodo v Mislinjski dolini sklenili v petek, 28. marca, ko bo popoldne v Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu ustni časopis. Pripravljata ga uredništvo slovenske izdaje tednika »Komunist" .ter komite občinske konference, zveze komunistov Slovenj Gradec. Ustnega časopisa se bodo udeležili gostje iz Ljubljane in Beograda. V „Tednu komunista" je obiskala Mislinjsko dolino potujoča knjižnica »Komunista", pripravili pa so več pogovorov predstavnikov založbe »Komunist" s predstavniki knjižnic, knjigarn in drugih. PREDLOG PROGRAMA DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC V LETU 1975: Številne naloge Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec razpravljajo na sejah tudi o programu dela zborov Skupščine občine Slovenj Gradec za letošnjo leto. Za razdobje april-junij je predvidena obravnava zaključnega računa proračuna občine, pregled rezultatov gospodarjenja ter programov dela organizacij združenega dela, pa obravnava osnutka družbenega razvoja občine za razdobje 1976-1980. Pregledali bodo delovanje samoupravnih interesnih skupnosti, izvajanje družbenega dogovora ter uresničevanje programov v letu 1975. Analizirali bodo prispevke in davke občanov ter obravnavali poročilo o delu inšpekcijskih služb v občini v preteklem letu, spregovorili o integracijskih procesih v šolstvu -ter o programu dela kmetijske zemljiške skupnosti in pospeševanju kmetijstva, govora pa bo še o mednarodni prireditvi „Mir 75." Za tretje trimesečje leta 1975 je predvidena v zborih Skupščine občine Slovenj Gradec razprava o analizi razvoja obrti, o delovanju samoupravne stanovanjske skupnosti ter o gradnji stanovanj, pa o izvajanju investicijskih naložb v komunalnem gospodarstvu, pregledali bodo rezultate gospodarjenja v organizacijah združenega dela v prvem polletju, spregovorili o stanju in razvoju terciarnih dejavnosti v občini (blagovnem prometu, turizmu in gostinStu) ter obravnavali še prostorski program občine Slovenj Gradec. Za razdobje oktober-decem-ber 1975. leta je predvidena v zborih Skupščine občine Slovenj Gradec razprava o delovanju zdravstvene službe v Mislinjski dolini, o problematiki socialnega varstva, pa o delovanju in razvoju samouprave v krajevnih skupnostih, pregledali bodo trošenje sredstev, zbranih s krajevnim samoprispevkom ter z združavanjem sredstev temeljnih organizacij združenega dela za gradnjo negospodarskih objektov. Ocenili bodo družbenoekonomska gibanja ter izvajanje srednjeročnega programa razvoja občine. Predviden je sprejem diužbenega plana razvoja občine za razdobje 1976-1980, pa razprava o zaposlovanju ter kadrovski in štipendijski politiki, pregled učno-vzgojnih uspehov, sprejem rebalansa občinskega proračuna za leto 1975 in sprejem izhodišč razvoja občine Slovenj Gradec za leto 1976. Seveda bodo delegati vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj. Gradec obravnavali na sejah tudi tekoče naloge, ki jih zdaj ni bilo mogoče opredeliti, pa sprejemali normativne akte, ki jih bodo predlagal v sprejem Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec. ! v * v 1 s S I I • Seja izvršilnega odbora slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke V petek, 21. marca, je spet zasedal izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice Slovenj Gradec. Sklepali so o več kratkoročnih kreditih ter o dolgoročnih posojilih Tekstilni industriji Otiški vrh (za razrešitev zmogljivosti barvarne za odpravo nočnega dela žensk), Trgovskemu podjetju ,,NAMA", Ljubljana (za gradnjo nove veleblagovnice na Ravnah na Koroškem), podjetju »IMONT" Dravograd (za osvojitev • proizvodnje kmečkih ograj), Gradbe. nemu podjetju Radlje ob Dravi (za nakup mehanizacije), INTES Maribor (za gradnjo pekarne v Slovenj Gradcu) in še nekaterim organizacijam združenega dela. Sklepali pa so še o sklicu 6. zbora podružnice Ljubljanske banke Slovenj Gradec in o predlogu dnevnega reda. • Start kurirčkove pošte na progi »K« V jubilejnem letu, ko slavimo 30-letnico osvoboditve, bo že prva akcija mladih — »Kurirčkova pošta" kar najbolj slovesna. Start »Kurirčkove pošte" bo prihodnji ponedeljek, 31. marca. Začetek te akcije na progi „K" Koroška), ki poteka tudi po aleški dolini, bo v obmejni vasici Libeliče v občini Dravograd. Za to priložnost pripravljajo mladi zanimiv kulturni program. 1 I i S t ■ *###############«# ■ PO KOROŠKI • Javna razprava o predlogu prehoda na celodnevno šolo Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Dravograd in Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Dravograd sta na zadnji skupni seji obravnavala predlog programa prehoda na celodnevno šolo. Sklenili so, da bo tekla v krajevnih konferencah Socialistične zveze in v osnovnih organizacijah sindikata javna razprava o predlogu programa prehoda na celodnevno šolo. Dogovorili pa so se tudi, da bodo v okviru Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Dravograd ustanovili koordinacijski odbor, ki bo spremljal, vodil in usmerjal priprave za prehod na celodnevno šolo. Poglavitna naloga osnovnih organizacij sindikata in osnovnih organizacij Zveze sindikatov na šolah je, da čimprej tudi učiteljski kolektivi sprejmejo celodnevno šolo kot izraz najširšega družbenopolitičnega interesa ter kot eno od predhodnih nalog pri preobrazbi našega vzgojnoizobraževalnega sistema. Ob tem pa bo treba kar najbolj podrobno seznaniti starše z namenom in prednostmi celodnevne šole. Vse prihodnje investicije v osnovno šolstvo v tej občini koroške regije pa bodo morale biti usklajene z nalogami, ki bodo izhajale iz programa prehoda na celodnevno, šolo. In še to. Prvi v občini Dravograd bodo prešli na celodnevno šolo v Libeličah, in to že z začetkom šolskega leta 1975/1976. • 50-letnica pisane partijske besede in »Komunista« v občini Ravne na Koroškem 50-letnico »Komunista" in pisane partijske besede ter 30-letnico osvoboditve so obeležili v občini Ravne na Koroškem-z vrsto javnih sestankov osnovnih organizacij Zveze komunistov, ureditvijo partijskih kotičkov (prvega so uredili v ravenski Železarni) ter z drugimi manifestacijami. Na sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov so pregledali uresničevanje pa je bila v Domu železarjev na Ravnah na Koroškem javna razprava o razvoju občine Ravne na Koroškem, položaju in industrije in rudarstva v letošnjem letu, pa o uresničevanju zvezne in republiške ustave ter o aktualnih mednarodnih v letošnjem letu, pa o uresničevanju zvezne in republiške ustanove ter o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Razprave se je udeležilo več gostov, med njimi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Nikola Miličevič, član izvršnega komiteja predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije Miran Potrč, predsednik komisije Predsedstva CK ZK z a medna rodna ekonomska in politična vprašanja ter podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, dr. Rudi Babič. Med triinpol-urno razpravo so spregovorili o več konkretnih vprašanjih, ki so v zadnjem času v središču pozornosti komunistov in delovnih ljudi Mežiške doline. Invalidi razstavljajo V počastitev mednarodnega leva invalidov — 23. marca —• v galeriji velenjske knjižnice Iprli prejšnji petek razstavo 1 članov društva invalidov ve-ljske občine. Svoje izdelke istavljajo Mišo Skornšek, Ivan irdoš in Tone Tratnik (vsi iz slenja), Martin Kumar in Vik-r Kojc iz Šoštanja, Stane Krevzel iz Šmartnega ob Paki, Fanika Hleb iz Zavodenj in Jože Ploh iz Družmirja. Ob tej priložnosti so učenci glasbene šole Frana Koruna-Ko-željskega, Velenje, pripravili pester program, o pomenu praznika pa je spregovoril vsem navzočim, ki se jih je tokrat zbralo v prostorih knjižnice otvoritvi razstave so si vsi navzoči ogledali razstavljene izdelke se zapletli v pogovor z razstavljavci. KRAJEVNA SKUPNOST ŠALEK, TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE IN RADIO VELENJE RAZPISUJEJO v sklopu prireditev »STARO SE VRAŠČA V NOVO« revijo narodno zabavne glasbe in VABIJO k sodelovanju narodno zabavne ansamble iz šaleške. Savinjske doline ter Koroške. POGOJI: i. Revija bo 14. junijja 1975 ob 19. uri v šaleku pri Velenju. 2. Sodelujejo lahko narodno zabavni ansambli iz šaleške. Savinjske doline ter Koroške. 3. Vsak ansambel bo lahko nastopil na reviji z dvema skladbama, eventualno še s tretjo. Ena skladba mora biti izvirna in na tej reviji prvič izvajana. Tematika te skladbe se naj nanaša na življenje ljudi iz krajev šaleške. Savinjske doline ter Koroške. 4. Ansambli, ki jih ne poznamo, bodo morali opraviti avdicijo. 5. Skladbe in njihovia izvajanja bo ocenjevala strokovna komisija. 6. Z nagradami po 1.500, 1.000 in 800 dinarjev bodo nagrajene tri najboljše skladbe s tematiko pod točko 3. 7. Radio Velenje pa bo podelil posebno nagrado v znesku 2.500 din za najboljšo prvič javno izvajano skladbo na tematiko o šaleku ali življenju in delu ljudi v šaleški dolini, če takšne skladbe ne bo, nagrada ne bo podeljena, oziroma bo Radio Velenje to nagrado prevrednotil in podelil pod drugimi pogoji (za ansambel, ki ga bo občinstvo najboljše sprejelo, za najbolj simpatičnega člana ali članico ansambla, za izvirna oblačila itd.). 8. Sodelujoči dobijo povrnjene potne stroške (avtobus ali vlak, spominska darila in večerjo. 9. Izvajane skladbe bo posnel Radio Velenje in jih predvajal v radijskih oddajah. 10. Ansambli morajo poslati prijave in podpisane pogodbe do 15. maja 1975 na naslov: RADIO VELENJE, 63320 Velenje, p. p. 89. blizu 150, predsednik društva invalidov Edvard Centrih. Med drugim je ponovil že večkrat izrečeno ugotovitev, da še vedno ni zadovoljiva stopnja zaposlenosti invalidov v gospodarstvu. Invalidom je treba zagotoviti zaposlitev pod posebnimi pogoji v za to primernih delavnicah. Prizadevati si je treba za hitrejši razvoj njihove poklicne rehabilitacije. Uvesti je treba takšen sistem evidence, ki bo omogočil ugotavljanje številčnega stanja invalidov, njihove dejanske stopnje zaposlenosti v delovnih organizacijah in ki bo omogočil vsakoletno spremljanje gibanj na tem področju. Dejal je, da geslo „Invalid - tvoj tovariš" ni klic po usmiljenju, ampak je to klic po ustvarjanju pogojev za enakopravno delo in življenje, to je klic po toplih medsebojnih človeških odnosih; kajti invalidi si želijo še več razumevanja širše družbene skupnosti. Ob koncu svojega priložnostnega govora pa je pozval vse občane, da invalidi želijo in hočejo enakopravno sodelovati in pomagati pri nadaljnji izgradnji samoupravnega socializma. Po končanem kulturnem programu in otvoritvi razstave je priredilo društvo invalidov Velenje v posebni sobi hotela Paka kratek sprejem za vse razstavljavce. • Srečanje žena - invalidk ob njihovem prazniku Že tretje leto zaporedje društvo invalidov občine Velenje pripravilo v hotelu Paka Velenje za svoje članice srečanje ob njihovem prazniku. Vedno so vabljene tudi žene, ki skrbe za invalidne svojce. Vsako leto je število vabljenih večje in letos se nas je zbralo že kar 85. Sprejem je bil zelo prisrčen — malčki iz vrtca Najdihojca so izvedli kratek program, z recitacijama (eno lastno) pa je nastopila tudi naša članica Katja Tuta. Člani odbora so vsaki posebej čestitali in poklonili darilo društva, ki nas je vse prijetno presenetilo. Temu je sledila zakuska, ki je potekala v prijetnem razgovoru in razpoloženju ob zvokih domačih melodij. Kot posebnost so organizirali srečolov, katerega čisti dobiček je namenjen za obdaritev težjih in gmotno nepreskrbljenih invalidov. Čeprav je bilo srečanje kratko, je bilo toliko bolj prisrčno in smo se vračale domov zadovoljne in z zavestjo, da smo enakopravni člani naše družbe. Ob tej priliki se zahvaljujemo kolektivu hotela Paka za dvorano, strežnemu osebju in godbi za prijetne melodije ter vsem, ki so kakorkoli omogočili naše srečanje. Prav posebno pa se zahvaljujemo našemu predsedniku Edvardu Cen-trihu, ki je iniciator in duhovni vodja tega srečanja, pri tem pa še sam skrbi za prijetno vzdušje. Zahvaljujemo se mu tudi za vse prizadevanje in nesebično delo v organizaciji invalidov, rekreaciji - športnih društev in vsakoletnih izletov. PEPCA KOJC hotel paka V središču trgovskega centra Velenje Kavarna slaščičarna Center že redno posluje in nudi usluge po zmernih cenah. — Kavarna slaščičarna „Center" je prijetno urejena — Kvalitetne usluge po izbiri in vašem okusu — Po vaši želji sprejemamo naročila slaščičarskih izdelkov za dom, za razne priložnosti — Letna terasa — Časopisi in revije KSC je odprta vsak dan od 8.30 do 21.30. V ponedeljek je zaprto. Želimo vam prijetno počutje v „KSC" in na svidenje! velenje naše delo rubrika komisije za informiranje Štafeta mladosti 3. aprila v Velenju Zvezna štafeta mladosti s pozdravi in čestitkami tovarišu Titu za njegov rojstni dan bo letos krenila na pot po domovini prvega aprila iz Mosta na Dragonji v Istri. Medtem ko bo obiskala vse večje kraje v naši republiki, se ji bodo pridruževale tudi lokalne štafete iz vseh krajev. V soboto, 3. aprila, ob 10.30 bodo mladi iz Šaleške doline sprejeli zvezno štafeto od mladincev žalske občine na meji občin v Vinski gori. Po slovestnosti pred kulturnim domom v Velenju, ki se je bodo udeležili tudi nosilci lokalnih štafet iz okoliških krajevnih skupnosti, bo štafeta nadaljeala pot skozi TGO Gorenje in REK, kjer jo bodo nosili najpri-zadevnejši mladi delavci obeh kolektivov. V Šoštanju se ji bo pridružila še štafeta iz Šmartnega ob Paki, v Za-vodnjah pa jo bodo mladi iz velenjske občine predali ob kulturnem programu svojim sovrstnikom iz koroške regije. • Spoznavajmo svet in domovino V soboto (jutri), dne 29. 3. 1975, ob 20. uri bo v kulturnem domu v Velenju pol-finalno srečanje ekip OK ZSMS Radovljica in Velenje. Velenjska ekipa si je vstop v pol finale priborila z zmagama nad ekipama Kopra in Kočevja. Po jutrišnjem srečanju bo znan prvi finalist oddaje ..Spoznavajmo svet in domovino". Mladim tekmovalcem želimo uspešen nastop. J. M. • Udeležba v mladinskih delovnih brigadah Komisija za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Velenje je že začela zbirati kandidate za zvezne in republiške akcije. Tako se bosta zvezne delovne akcije od 27. aprila do 18. maja udeležila dva mladinca iz velenjske občine, katerima se bo pridružilo še pet brigadiijev iz pobratene Vrnjačke Banje. V republiško delovno akcijo v Halozah od 20. julija do 10. avgusta se bo vključilo 20 mladih iz Šaleške doline, na delovni akciji v Brkinih od 10. do 31. avgusta pa bo sodelovalo dvajset brigadirjev. Poleg tega je tovarniška konferenca ZSMS Gorenje zadolžena za soorganizacijo zvezne delovne akcije Elektronske industrije Jugoslavije na Kozjanskem. • Mladi so pripravljeni V vseh OO ZSMS občine Velenje tečejo živahne priprave na referendum o krajevnem samoprispevku. Povsod so imeli zbore mladih, na katerih so se seznanjali z rezultati referenduma. Poleg tega so vključeni v aktive za pripravo in izvedbo referenduma. Prav tako v teh dneh kritično ocenjujejo delo v OO ZSMS in posameznih funkcionarjev, dokončna ocena pa bo podana na seji predsedstva OK ZSMS, ki bo v prihodnjih dneh. J. M. • Leto uspešnega dela Pred dnevi so imeli člani prosvetnega društva Bevče svoj letni občni zbor in ugotovili, daje le 21 članov, toda delo je bilo nadvse uspešno. Naštudirali so veseloigro Županova Micka, z OO ZSM Bevče so organizirali dobro obiskano prireditev „Mladi za mlada srca", pripravili so krajše programe za vse proslave državnih praznikov in za dan žena. S svojim programom so se vključili tudi v pustovanje v Vinski gori. Z veseloigro so gostovali petkrat in s tem dosegli izreden uspeh. Velike rezultate je prizadeven kolektiv dosegel ob dobri volji in delovni pripravljenosti vseh ter ob pomoči krajevne skupnosti. Gotovo gre priznanje predsedniku društva Vladu Pečečniku, režiserju Vladimiru Lipovšku, kakor tudi vsakemu posamezniku, ki je na prireditvah sodeloval. Poudariti je treba, da odbor pri delu ni imel posebnih težav. Mlad kolektiv si je utrl in utrdil pot do kulturnega ustvarjanja. Prosvetno društvo si je pridobilo mnogo simpatij med vaščani, ki so navdušeni nad tako dejavnostjo kulturnega življenja kraja. To toliko bolj, ker se je v kraju prvič pojavila kulturna organizacija, ki je bila sposobna vnesti novo življenje, ustvarjalnost in razvedrilo hvaležnim prebivalcem Bevč. V letošnji sezoni pa Je društvo naštudiralo komedijo „Snubci". Z njo so že gostovali v Vinski gori in Šentilju. Z istim delom sfc vključujejo v teden drame, ki ga organizira občinska zveza kultumo-pro-svetnih organizacij Velenje. Tudi za leto 1975 so člani prosvetnega društva sprejeli bogat program in prepričani smo, da bo tako zagnanemu kolektivu uspelo program v celoti realizirati. Najtežji problem prosvetnega društva in kraja je pomanjkanje prostorov. Prosvetno društvo lahko svojo dejavnost in prireditve organizira v tesnem gasilskem domu. Prepričani pa so, da bo problem kmalu - v nekaj letih rešen, saj je krajevna skupnost sklenila, da se iz sredstev po novem referendumu poleg vaškega vodovoda dogradijo prostori za kulturne prireditve. Prepričani smo, da bodo prebivalci Bevč glasovali za referendum in s tem pomagali rešiti lastni problem prostorov. To pa je tudi pogoj, da bi prosvetno društvo lahko povabilo v goste druge kulturne skupine in bi tako prebivalci Bevč imeli še več kulturnega življenja in razvedrila. DARINKA RAMŠAK Komunisti — študenti o problemih Aktiv ZK Šaleškega študentskega kluba se je 15. III. sestal na sestanku v Velenju. Sestanek je bil še posebej nujen zaradi evidentiranja članov ZK pa tudi drugih problemov, ki so se pojavili po zadnjem sestanku. Sekretar Slavko Korenič je ponovno opozoril, da morajo zadolženi člani s fakultet oddati sezname članov ZK, ker aktiv še vedno nima popolnega seznama. Aktiv se bo odslej sestajal v Velenju, ker vsi člani ne študirajo v Ljubljani. Zanimivo je bilo tudi poročilo predsednika kluba o ne-izvedenem seminarju, ki naj bi bil v okviru smučarskega tečaja. Klub je povabil na seminar predavatelje iz Ljubljane. Ker pa se smučanja ni udeležilo dovolj študentov, je bilo potrebno predavatelje odpovedati. Vendar pa si je klub zastavil nalogo, da v aprilu izpelje vsaj en seminar, ki bo v Velenju. Vsak udeleženec seminarja bo dobil teden dni prej gradivo, tako da bo vsak lahko aktivno sodeloval na razpravah. V nadaljevanju sestanka je sekretar poudaril, da se bo odslej neaktivnost članov ZK strožje kaznovala, Borut Vidmar pa je bil predlagan za sprejem v ZK. Klub šaleških študentov pa bo posvetil še več pozornosti zbliževanju s srednješolci. Kajti radi bi, da bi ob prihodu na fakultete bili seznanjeni z našim klubom in bi v njem tudi takoj začeli delovati. V ta namen bomo študentje kluba ŠŠK povabili na skupni piknik tudi predstavnike srednješolcev, obiskali pa jih bomo tudi na gimnaziji in se pogovorili o študiju na fakultetah. Na koncu pa je bilo treba spregovoriti tudi o neurejeni štipendijski politiki v občini Velenje. Študentje smo že na začetku leta izbrali dva predstavnika, ki bi sodelovala na sestankih TIS, vendar pa do sedaj nismo prejeli nobenega vabila, češ, tako bo, dokler se ne bo uredila štipendijska politika. Tak odgovor se nam ne zdi smiseln, saj smo ravno študentja najbolj zainteresirani za ureditev razmer. Večina občin je že začela izvajati novo štipendijsko politiko, v Velenju pa dve največji delovni organizaciji še nista podpisali sporazuma o štipendiranju. Študentje čutimo, da je za nas vedno manj posluha. Sklenili smo, da ponovni referendum podpremo, čeprav se bomo po njem najbrž zopet morali zadovoljiti le z obljubami. Sprejet pa je bil tudi sklep, da mora biti odslej tesnejša povezava med aktivom ZK ŠŠK in samim klubom Kajti le na osnovi mesebojnega sodelovanja bodo zastavljene naloge lahko tudi izpolnjene. MELJTA VOVK Žalostni dnevi na Trnovcu VISOKA ZMAGA V tekmi za jugoslovanski nogometni pokal so Šmarča-ni premagali Steklar iz Rogaške Slatine z visokim rezultatom 7:3. Gole so dosegli: Denžič in Prašnikar po 2, Vizovišek, A. Podgoršek ter Mandelc po enega. DOBRA IGRA Rokometašice Šmartnega so sodelovale na rokometnem turnirju v Sevnici. Poleg domačink so sodelovale tudi igralke iz Novega mesta. Smarčanke so v tekmi z domačinkami, ekipo Lisce, zmagale z rezultatom 10:8, z ekipo Krke pa izgubile « 6:10. 3.K. Rečani bili močnejši V drugem kolu I. zvezne lige so se v telovadnici RŠC srečali dvi-galci uteži Velenja in Reke. Gostje z Reke so imeli bolj izenačeno ekipo in so predvsem po zaslugi dveh dobrih tekmovalcev y srednji in lahko-težki kategoriji, ki sta v biatlonu dvignila 240 kg, iispeli premagati domačine z rezultatom 8:6. Zmage za Velenjčane so dosegli: Jawevec brez borbe v bantamski katesoriu, Benčina v lahki in Melan-šek v težki kategoriji. Zeloi dober je bil Sušek, ki je v srednjetežki kategoriji dosegel v biatlonu, svoj najboljši rezultat 255 kg. Rezultati Velenjčanov: Javševec 80 kg, Praznik 156, Benčina 217,5, Oder 207, Adamič 97,5, Sušek 255 in Melanšek 280 kg. Po drugem kolu so dvigalei Velenja na 5. mestu z 2 točkama, v vodstvu pa sta ekipi Olimpije in Reke s 4 točkami. 410 šahi sto v tekmovalo v Velenju V restavraciji Gorenje je bilo 21. hitropotezno člansko prvenstvo slovenskih mest in 4. tekmovanje mladincev. Nastopilo je 51 članskih in 24 mladinsldh ekip s skupno 410 šahisti. Pokrovitelj prvenstva slovenskih mest je bila TGO Gorenje. Najboljši so bili pri članih šahisti Maribora, pri mladincih pa so največ zmag zabeležili Celjani. Člani velenjskega šahovskega kluba so bili 22. med članskimi ekipami, v konkurenci mladincev pa so dosegli 7. mesto. Tekmovanje je bilo z ozirom na veliko število tekmovalcev zelo dobro organizirano. Rezultati prve finalne skupine: Člani: 1. Maribor 34, 2. Domžale 32, 3. Celje 31,5, 4. Ljubljana 31. 5. Tezno 28, 6. Novo mesto 26, 7. Slovenj Gradec 22,5, 8. Kočevje 22,5, 9. Lesce 21, 10. Murska Sobota 21. MLadinci: 1. Celje 76, 2. Maribor 71, 3. Ravne na Koroškem 68, 4. Kranj 67, 5. Stožice 63, 6. Hrastnik 62,5, 7. Velenje 56,5, 8. Kočevje 56, 9. Trbovlje 53,5, 10. Postojna 50. Zmagali strelci osnovne šole MPT Na občinskem strelskem prvenstvu za šolska športna društva osnovnih šol je nastopilo 52 mladih strelcev iz štirih osnovnih šol: Miha Pintar - Toledo, Gustava Siliha Velenje, osnovne šola Biba Roeck iz Šoštanja in bratov Letonje Šmartno ob Paki. Med ekipami so v obeh konkurencah (pionirji in pionirke) zmagali strelci osnovne šole MPT, najboljši posamezniki pa so bili: Pionirji: Vinko Trinkavs 168, 2. Hinko Petek 168, 3. Darko Jazbinšek 164,4. Milan Krk (vsi osn. šola MPT) 155, 5. Drago Šabec (B. Letonje Šmartno ob Paki) 151 krogov. Pionirke: 1. Ružica Jurovič 159,2. Marina Trinkavs 152, 3. Mojca Ramšak 150, 4. Ida Napotnik 138, 5. Zlata Veler (vse osn. šola MPT) 128 krogov. Remšak najboljši Na občinskem strelskem tekmovanju za „zlato puščico" je sodelovalo 24 najboljših strelcev velenjske občine z zračno puško. Kar 10 strelcev je doseglo rezultat 525 krogov, kar je pogoj za sodelovanje na republiškem tekmovanju za „zlato puščico", ki bo v nedeljo, 30. marca, v Domžalah. Najboljši je bil Rudi Ramšak (Gimnazija Vel.). Posebno se je izkazala 13-letna Ružica Jurovič, ki je dosegla najboljši ženski rezultat v občini 525 krogov in se uvrstila na republiško tekmovanje. Pohvaliti velja tudi pionirja Hinka Petka in Vinka Trin-kavsa iz osnovne šole MPT Velenje. Rezultati: 1. Rudi Ramšak (Gimnazija) 535, 2. Robert Bo-rovnik (RŠC) 531, 3. Dušan Per-hač (Rudar) 530, 4. Hinko Bola (Rudar) 530, 5. Franjo Žučko (Usnjar) 529, 6. Hinko Petek (osn. šola MPT) 529, 7. Jože Detlbah (Rudar) 528, 8. Vinko Trinkavs (os. šola MPT) 527, 9. Ružica Jurovič (os. šola MPT) 525 in Peter Jovanovič (Vegrad) 525 krogov. Na preglednem tekmovanju najboljših strelcev za nastop na republiškem prvenstvu so dosegli naslednje rezultate: Dušan Perhač 544, Hinko Bola 540, Franjo Žučko 531, Robert Borovnik 520 krogov itd. • Velenjčani na balkanski kros Danes je odpotovalo na balkanski kros v romunsko mesto Orodeja slovensko zastopstvo, reprezentantje: Andreja Šverc (AK Velenje), Nada Šober (KAK Ravne na Koroškem), Breda Per-ger (AK Branik Maribor), Edo Hojan (AK Velenje) in Slavko Lisec (AD Celje), trener Valter Štajner ter predsednica atletskega kluba Velenje Vera Zupančič, ki je vodja jugoslovanske reprezentance na BK. Z njimi je odšel tudi naš športni novinar Rudi Ževart. Na prvenstvu v nedeljo, 30. marca, bodo tekli Švarčeva in Šobrova v konkurenci mladink, Pergerjeva med članicami, Edo Hojan bo tekmoval v skupini mlajših članov, Stanka Lisac pa v konkurenci članov. Slovenskim predstavnikom želimo, da bi kar najbolje zastopali barve Jugoslavije na balkanskem prvenstvu. t S 4 5 S * 4 Od Nazarij se med Savinjo in Dreto razprostira več kilometrov dolg pas ravnega polja in gozda. To je Pobrežje. Prva vas tu je Tmovec. Miren, urejen kraj sestavljajo v glavnem same kmetije. Skrbno obdelano polje leži med vasico, ki je prav na robu struge Savinje, in bogatim gozdom, ki meji na Zadrečko dolino. Od tod je lep pogled na Creto. Menino planino, Savinjske Alpe, Raduho in Golte. Ljudje so tu prijazni in složni, kraj sam pa je od osvoboditve deležen le uspehov in napredka, domačini težkih trenutkov skoraj ne pomnijo. Pred kratkim je ves kraj pretresla tragedija Kobalove domačije. Nesrečnega šestega februarja ob sedemnajsti uri seje začelo iz skednja Marije Deleja - po domače Kobalove mame - močno kaditi. Preden je kdo pomislil na najhuje, so plameni zajeli senik in v hipu celoten skedenj. Ko so sosedje in domačini pritekli, se je ogenj že tako razplamtel, da je bilo reševanje živine in predmetov smrtno nevarno. Da bi bila smola še večja, je bila večina gasilcev v bolnici na obisku pri starejšem članu svojega društva. Kljub temu so požrtvovalni vaščani uspeli rešiti 13 glav živine, več pujskov in svinj, perutnino, motorno kosilnoci in obračalnik. Pred ognjem pa so požrtvovalni vaščani pod vodstvom preostalih gasilcev uspeli rešiti prizidek, skedenj in hišo. Nastalo škodo so ocenili na 21 milijonov starih dinarjev. „Samo, da ni bilo žrtev; zgradili bomo nov skedenj," so jih tolažili sosedje in jim pomagali pri odstranjevanju zoglenelih ostankov. Cez mesec dni še težji udarec -- v četrtek, 13. marca, je Franc Deleja doma obžagoval tramove za obnovitev pogorelega skednja. Z delom pri obnovitvi ni bilo odlašati, saj se poletje hitro bliža in bo kmalu potrebno vskladiščevati krmo. Hlode je obžagoval na žagi z listom velikega premera. Okrog sedemnajste ure je prišlo do hude nesreče. Fran-cev štiriinpolletni sin Alojz se je nenadoma znašel pod smrtonosnimi zobmi vrtečega se žaginega lista. Alojz se je za očetovim hrbtom približal stroju, tako da so ga zgrabili dolgi zobje krožnega lista in ga smrtno ranili po glavi in telesu. Oče Franc, je povedal, da je bil pozoren na prisotnost sina in da ga je odločno poslal v hišo, odkoder pa se je le-ta pojavil tako, da ga pred nesrečo ni opazil. Gorje pri Delejevi domačiji je tako postalo še večje. Na velikem kmetijskem posestvu ostaja pretresena družina, stara 65-letna mati Marija, katere last je še vsa zemlja, ter njen sin Franc z ženo Reziko in šc dvema otrokoma. V njiliovi bolečini in težavah jim bodo priskočili na pomoč prav gotovo vsi, ki jim kakorkoli lahko ublažijo breme usode. JOŽE MIKLAVC Na desni strani je štiriinpolletni Alojz Deleja, nekaj mesecev pred smrtjo s svojim mlajšim bratcem Družbeno priznanje poklica V soboto, 22. tega meseca, so se sešli na občni zbor člani združenja šoferjev in avtomehanikov velenjske občine. Kot že velikokrat doslej, so šoferji in avtomehaniki tudi tokrat največ časa namenili njihovemu strokovnemu izobraževanju. Poudarili so, da je nerazumljivo, ker morajo sami prek svoje organizacije dokazovati, da tudi poklicni vozniki potrebujejo strokovno izobrazbo. Tako je na primer v Sloveniji le na Ježici pri Ljubljani šola za šoferje, ki pa ni družbeno priznana. V Sloveniji namreč še vedno prevladuje mnenje, da ni razlike med šoferji amaterji in poklicnimi šoferji, in da tudi slednji ne potrebujejo strokovne izobrazbe. Na drugi strani pa imajo na Hrvatskem več takšnih šol, tako srednjo kot tudi višjo prometno šolo, torej imajo s tem tudi rešen status poklica. Zato so sprejeli sklep, da bodo zahtevali od republiške zveze šoferjev in avtomehanikov, naj se zavzema, da je treba ta problem čimprej rešiti enotno za vso Jugoslavijo kot tudi izdelati enoten učni program. , Na občnem zboru združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje so podelili tudi več priznanj oziroma odlikovanj zaslužnim članom združenja. Tako je predsednik Stane Cas podelil priznanja za 10-letno delo Stanetu Javorniku, Leopoldu Ivenčniku, Antonu Sitarju, Martinu Zagerju, Stanetu Markoviču in Francu Atelšku, za 15-letno opravljanje šoferskega oziroma avtomeha-nikarskega poklica pa Štefanu Borovniku Vidu Balogu, Vlktoiju Crepu, Ivanu Dolinšku, Marjanu Šventu, Martinu Žuntarju, Ivanu Koželjniku, Martinu Podlesniku, Ivanu Jovanu in Milanu Pačniku. Srebrno značko so prejeli Darko Miklavžina, Milan Piškur, Valentin Orozelj, Vili Malovšek, Martin Snatinšek in Alojz Grazer iz REK, Blaz Jelen, Marjan Sešelj, Edi Operčkal, Ivan Hudournik, Ivan Dobnik in Franc Javornik iz Vegrada, Stanislav Kostanšek, Mirko Vranjek in Anton Smerc iz Komunalno obrtnega centra, Jože Zapušek in Jože Lukanc (Šaleško-savinjskega zdravstvenega doma), Mirko Meža (z Gorenja) in Miha Valencj (ERA). Zlate značke so dobili Oto Mravljak in Slavko Korošec z REK, Stane Salmič teAnton Sitar (Vegrad), Martin Zuntar (Gorenje) in Avgust Ocepek (ERA). Plaketo tovarištva pa so podelili Mirku Škorjancu, Vinku Ocepku in Ludviku Jeseničniku, predsednik združenja Stane Cas pa je prejel plaketo s srebrnim vencem. UlelniL 0«li PROMETNO. GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE VABIMO VAS NA PRIJETNE IZLETE: # 19. 4. 1975 — enodnevni izlet v Trst % 26. 4. 1975 — ZEJR-MATT—CHAMONIX —-MATEJIH OiRiN— MOiNT BLANC, šest dni, cena 2.400 din O 17. 5. 1975 — LOCAR-NO, štiri dni, cena 1.350 din. Nudimo programe potovanj v Sovjetsko zvezo za leto 1975. V naših poslovalnicah si lahko priskrbite letalske in železniške vozovnice. Prijave sprejemajo poslovalnice: CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE. Sedanji predsednik Stane Cas podeljuje zlato značko Slavku Korošcu PODPISAN DRUŽBENI DOGOVOR V mozirski občini so v ponedeljek svečano podpisali družbeni dogovor o skupni porabi za letošnje leto. Predsednik izvršnega sveta Hubert Herček je v pozdravnem govoru med drugim dejal, da so v zamotanem procesu družbenega dogovarjanja o politiki splošne in skupne porabe pridobili obilo dragocenih izkušenj in vse te izkušnje bodo morali v bodoče s pridom uporabiti. S podpisom dogovora pa akcija družbenega dogovarjanja o skupni porabi ne sme biti zaključena. Dosledno bo treba analizirati proces dogovarjanja, opredeli^ konkretne naloge na tem področju in vse sile usmeriti \ dosledno uresničevanje podpisanega dogovora. Skupni odbor podpisnikov dogovora bo spremlja! njegovo izvajanje in to izvajanje bo moralo potekati v mejah dogovorjenega ter prizadevanjih za kar najbolj racionalno trošenje zbranih srec stev. Zlasti pa bo v prihodnje treba delovnim ljudem, omogočiti uresničevanje njihovih ustavnih pravic in jim zagotoviti tvorno vključitev v proces družbenega dogovarjanja, ki je doslej vse preveč tekel mimo njih. • Zvezna štafeta mladosti na Koroškem V soboto, 4. aprila, bo potovala zvezna štafeta mladosti tudi po Koroški. Mladi iz Mežiške doline bodo prevzeli štafetno palico od vrstnikov iz Šaleške doline v Zavodnjah oziroma Šentvidu. Zvezna štafeta mladosti bo potovala skozi Črno na Koroškem, Ravne (prihod ob 15.40), Dravograd (16.15), Slq-ven j Gradec (16.40) in Mislinjo (17.10) do Spodnjega Dohča, kamor bo prispela ob 17.25. Od tam bo nadaljevala pot proti Vitanju. Ton bvM^OradM TOVARNA MERIL SLOVENJ GRADEC Francetova 16 Priporočamo vam kvalitetni šolski in pisarniški pribor ter lesno galanterijo. Zaščitni znak »TRIS0« in sedemdesetletne delovne izkušnje so garancija za kvaliteto naših izdelkov. KRONIKA ZMEDENO SKOZI KRIŽIŠČE 15. marca dopoldan se je iz celjske smeri, v avtomobilu ljubljanske registracije pripeljala na semafori-zirano križišče med Foitovo in Šaleško cesto Marija Zadnikar. V kri-• žišču se je, medtem ko je že zavijala na desno proti Slovenj Gradcu, močno zmedla, zapeljala čez sredino in trčila v stoječi avtomobil Alojza Bračiča. Na obeh avtomobilih je škode za 8000 dinarjev. ZRINIL JO JE S CESTE V nedeljo, 16. marca, popoldan se je po Partizanski cesti proti Pesju peljal Franc Goličnik. Pri hiši št. 59 je zavil na levo, tako da je s ceste porinil nasproti vozečo Antonijo Sever. Goličnik na kraju nesreče ni ustavil. Na postaji milice se je javil naslednji dan in izjavil, dani opazil, da bi trčil v kakšen avtomobil. ' Škode je za okoli 900 dinarjev. VOZILA V PREPOVEDANO SMER V ponedeljek je Anton Koritnik na parkirnem prostoru TGO Gorenje s svojim avtomobilom trči v avtomobil Pratnemer Srečka. No- IŠCEMO pomoč k 81 let stari mami v dopoldanskem času (vsaj 4 ure). Ivanka Nadič, Prisojna 1, Velenje. IŠČEMO žensko za nego 6-mesečne punčke na domu. Ivanka Nagjič, Prisojna 1, Velenje. PROSIM zai anonimno vrnitev (v klet 3 vhod) vzetega rezervnega kolesa iz prtljažnika fička, parkiranega pred blokom upokojen- beden od navedenih voznikov ni upošteval puščic, ki na parkirišču označujejo obvezno smer. Koritnik je peljal naravnost proti puščicam, Pratnemer pa je pripeljal s strani.' Koritnik je trčil v desni bok Prat-nemerjevega vozila. Škoda znaša okoli 4000 dinarjev. HUJE POŠKODOVANA Ivan Šarman se je v noči od 17. na 18. marec peljal iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. Pri odcepu v peskolom GIP Vegrad ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zaneslo na desno bankino in nato v odtočni jašek ob cesti. Zaradi silovitega udarca je avtomobil prevrnilo na levi bok, po katerem je zdrsel preko ceste. Tam je udaril v zaščitno ograjo, se postavil na kolesa in ponovno zdrsnil preko ceste na desno stran cestišča, kjer je obstal. Voznik Ivan Šarman je dobil hude notranje poškodbe, njegova žena Vida pa je dobila pretres možganov. Škode je za 30.000 dinarjev. ' POŠKODBAM JE PODLEGEL V Pesju je prišlo v sredo zvečer do hude prometne nesreče s smrtnim izidom. Voznik Ignac Kranc, ki je peljal proti Velenju, je do smrti zbil pešca Adolfa Pirnata, ki je očitno šel po sredini voznega pasu. Po pripovedovanju sorodnikov je bil Pirnat zadnje čase zmeden, ker mu je umda žena. Rad je tudi popival. Poškodbam je na kraju nesreče podlegel. Škode na vozilu je za okoli 3000 dinarjev. cev, v noči od četrtka na petek (13. na 14. marec). VRATA* in dve trodelni okni (novo) poceni prodam. Pantner, Paka 3, Velenje. STANOVANJE, ki obsega sobo in kuhinjo v Paki pri Velenju, zamenjam za enako veliko v Velenju ali Šoštanju. Možnost zamenjave takoj. Naslov v upravi lista. DVOINPOLSOBNO stanovanje v stoplnici v Celju zamenjam za podobno ali manjše v Velenju. Ponudbe po§jite na uredništvo. SOBO išče v Velenju samski moški Cenejene ponudbe pošjite na uredništvo lista pod šifro „Dom". KINO ll I I I I I I I I I I ČETRTEK, 27. 3. — REDNI KINO VELENJE: ameriški barvni filmi DIAMANTI ZA SVOBODO, s s N s s s s 1» * s s s s s s * s * s Posvetovanje o težnjah družbenoekonomskega razvoja Dr. Marijan Brecelj v Mežici Svet občin koroške regije je pripravil v ponedeljek, 24. marca, v Mežici posvetovanje o težnjah družbenoekonomskega razvoja regije ter o delovanju in izkušnjah delegatskega sistema. Posvetovanja so se zraven predstavnikov občinskih skupščin ter občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij iz Dravograda, Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem in Slovenj Gradca udeležili tudi predsednik Skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, podpredsednik Skupščine SR Slovenije Vladimir Logar, predsednik Zbora združenega dela Štefan Nemec, predsednica Zbora občin Mara Žlender, generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Jože Pacek, šef kabineta predsednika Skupščine SR Slovenije Gojmir Komar in Darko Marin, sekretar za informacije Skupščine SR Slovenije. Na posvetovanju v Mežici so v razpravi dokaj podrobno navedli razloge za dosedanji prepočasni razvoj koroške regije, naglasili pa so, da tudi v občinah koroške regije že prihaja do po-družbljanja načrtovanja in da so vse občinske skup- ščine že izoblikovale izhodišča razvoja do leta 1980. Do julija letos pa bo izdelan regionalni program razvoja. Pregledali pa so tudi izkušnje, probleme in odprta vprašanja pri uveljavljanju delegatskega sistema. Med drugim so se zavzeli za to, da je treba čimprej izobli- kovati kriterije, na osnovi katerih bi v okviru dogovarjanja o splošni porabi-zagotovili denar tudi za delovanje delegatskega sistema. V razpravi je predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije dr. Marijan Brecelj opozoril na pomembnost uveljavljanja novega sistema planiranja, s katerim bomo v praksi uresničili ustavna načela s področja načrtovanja. Naloge, ki jih b9mo zapisali v razvojne načrte, pa bo treba uveljavljati skozi sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Čimprej pa moramo, kot je poudaril dr. Marijan Brecelj, zagotoviti pogoje in možnosti za delo delegatov in delegacij. Združenje borcev NOV Velenje - mesto ima skupaj s člani zveze vojaških vojnih invalidov 574 članov. Preteklo soboto so se se šli na letno konferenco, katere se je udeležilo kar 180 članov, tako da v skupščinski dvorani niti ni bilo dovolj sedežev za vse. Uvodno poročilo o delu v minulem letu je podal predsednik Ivan Kranjc. Med drugim je omenil, daje imel upravni odbor 11 sej, organizirali so dva izleta, in sicer v Mauthausen ter v Kočevski rog. Med njimi je 18 upravičencev,- ki prejemajo priznavalnino v višini od 250 do 500 dinaijev, iz sklada za zadeve borcev so podelili lani 46 članom enkratno pomoč za ozimnico oziroma druge oblike pomoči v višini 20.600 dinarjev! Deset članov je dobilo stanovanje, štirinajst pa kredite za gradnjo stanovanjskih hiš v-višini 8000 do 30.000 dinaijev. V obširni razpravi so borci opozorili na vrsto težav, ki jih tarejo. Menili so, da je skrb za borce še vedno premajhna, pa čeprav se je v primeijavi z letom poprej izboljšala. Veliko finančnih težav nastaja, ko je treba borce pošiljati na klimatsko zdravljenja, saj je število le-teh vsako leto večje. Zaradi pomanjkanja denarja nimajo možnosti za prepotrebno rekreacijo. Zavzeli so se za to, da bi letos sicer zasilno rešili problem letovanja borcev, dolgoročno pa bi v okviru sredstev, kijih združujejo mestne krajevne skupnosti, in kreditov tudi zanje zgradili dom za prepotreben oddih. Ob vsem tem pa se bodo člani združenja borcev NOV še naprej aktivno vključevali v delo družbenopolitičnih organizacij, še. zlasti socialistične zveze in v delo kra-. jevnih skupnosti. S svojimi izkušnjami lahko veliko pomagajo v pripravah na splošni ljudski odpor. Vključevali se bodo v vse akcije, ki jih bodo organizirali mladi, in si prizadevali, da bodo tradicije iz narodnoosvobodilne vojne čimbolj živo prisotne med mladim rodom. Skrbeli bodo za čimboljše stanje spominskih obeležij iz NOV. Letos, ko poteka 30. obletnica osvoboditve, pa se bodo udeležili vseh srečanj oziroma prireditev, s katerimi bomo pjoslavili s krvijo pribor-jeno svobodo. Na letni konferenci združenja borcev NOV Velenje - mesto so za predsednika" ponovno izvolili Ivana Krajnca, za tajnico Anico Verhovnik, za blagajnika.pa Ota Blatnika. Preostali člani upravnega odbora so: Ivan Malenšek, Adolf Oštir, Pavla Zakšek, Martin Hajsinger, Zdenka Slomšek, Jurij Šket, Franc Lesnik in Ven-česlav Kristavčnik. ». Tričlanski nadzorni odbor sestavljajo: Jože. Vivod, Anica Krofi in Cilka Novinšek. Poleg tega so imenovali tudi osemnajst povegenikov. Le-ti so: Štefka Hojan, Jakob Javornik, Slavko Kristavčnik, Rafael Koren, Marija Krajnc, Anica Kroti, Pavla Lahovnik, Marija Lipnikar, Martin Dolenc, Cilka Novinšek, Adolf Oštir, Matilda' Oblišar, Miha Povh, Mijo Slivar, Sidonija Škrabar, Jurij Šket, Franc Vaz-ner in Pavla Zakšek. Je dni razstavlja svoje izdelke v galeriji velenjske knjižnice tudi Fanika Hleb iz Zavodenj. Petkove otvoritve razstave se ni udeležila, čeprav bi bila rada prišla nanjo, kot nam je dejala v nedeljo, ko smo jo obiskali. Fanika živi pod isto streho s svojo sestro in njenim možem. Čeprav je hiša zelo stara, je v njeni sobi zelo prijetno. Soba je zelo velika in svetla. Ko sem vstopil je bila Fanika ravno pri kosilu. Omenil sem ji, da bi rad zapisal njeno življenjsko zgodbo. Sprva ni niti privolila, pa tudi ne ni rekla. Čez čas pa je le dejala: ,,Pa naj bo!" „Sedaj prvič sodelujem na kakšni razstavi. (Fanika se namreč ukvarja z vezenjem.) Verjetno pa tudi tokrat ne bi razstavila svojih izdelkov, če ne bi bila prišla — ni še dolgo tega — k meni neka tovarišica iz. Velenja, ne vem, kako se piše, in me povabila, naj se včlanim v velenjsko društvo invalidov. K temu me je nato spodbudil tudi predsednik društva. Lani na morju sem bila v družbi z dvema, ki sta še večji invalidkinji, kot- sem jaz. Zelo lepo sta vezli in rekla sem si: ,Ce lahko delajo to onidve, bom poskusila tudi jaz.' In tako sem začela." Fanika je po poklicu šivilja. Vendar že dolgo ne šiva več. „Tudi, če bi imela električni stroj, ne bi bila mogla šivati. Strah me je, ker so moje roke prepočasne. Predlani mi je zdravnik rekel, da bi se zaposlila. V samem kraju ni kakšnega dela zame, v dolino pa ne morem. Pa saj ne bi zmogla, na primer, šivanja na domu za kakšno tovarno konfekcije. Norme so previsoke." V sobo je vstopil desetleten fantič in jo vprašal, če bo pila kavo. „Ni naš," je povedala, „ampak smo ga posvojifi. Že tri leta je pri nas. Zelo se je navezal, pa tudi mi ga ne bi več pustili nazaj domov." Fanika ni imela lepe, srečne in svobodne mladosti. Odraščala je v letih, ko je v naši deželi divjala vojna vihra. Bila je enajst, dvanajsletno dekletce, ko je sovražnik začel teptati našo domovino. Hudi dnevi so bili tisti čas in med njimi se ji je eden za vse življenje zajedel v njeno življenje. Bilo je jeseni 1944, leta. Oče in sestri so sodelovali s paT-tizani. Tudi Fanika ni hotela stati ob strani. Bila je pravi kurir, saj je kot petnajstletno dekle nosila pošto iz Zavodenj do Šoštanja, vstopila tam na vlak in nadaljevala pot v -Celje. Tam je oddala pomembne podatke o sovražniku in se spet vračala nazaj domov z važnimi novicami za partizane, ki so delovali v njenem domačem kraju. Vendar so se jim Nemci za vse to maščevali. Avgusta, niti leto dni pred koncem vojne, so jim požgali hlev. „Nas so zaprli v hišo in skozi, okno smo morali gledati zublje, ki so bili vse večji. ,Zdaj par imate to, kar ste želeli,' so nam govorili!" Faniko je ta dogodek zelo živčno pretresel. Posledice ji je pustil za vse življenje. „Nekako spremenila sem se po tistem dnevu. Domači so mi začeli govoriti, da drugače hodim. Postajala sem okorna. Moje noge so bile vse bolj trde." Z osemrpastimi leti se je izučila za šiviljo, čeprav je ta poklic ni nikoli veselil. Zelo rada bi bila postala frizerka, vendar so ji-to vsi odsvetovali, češ da bo prenaporen zanjo. Tako je tudi sama vzljubila poklic šivilje. Vendar se ni nikoli zaposlila, ampak je ostala doma in pomagala sestri pri delu. Seveda je zanjo tudi vse pošila. Fanika Hleb „Leta 1958 sem spet hudo zbolela. Odšla sem v bolnišnico v Celje. Mislili so, da imam ralizo, vendar so pozneje ugotovili, da gre za vnetje živcev. Vendar zdravljenje ni bilo več uspešno. Štiri leta zatem so mi noge dokončno odpovedale in tako sem že trinajst let-privezana na voziček." Kot žrtev fašističnega nasilja in kot stoodstoten invalid dobiva zdaj Fanika okrog 1300 dinaijev. S prihranjenim de i narjem si je kupila pralni stroj, televizor in peč, ki je tudi v času najinega pogovora zelo prijetno grela. Fanika ni nikoli sama. Skoraj ni nedelje, da je ne bi obiskali mladi iz Zavodenj. Potem skupaj gledajo televizijo. Tudi sorodniki jo pogosto obiskujejo. Vendar je Fanika dejala, da je najbolj srečna, ko je skupaj z invalidi. „Bolj drug drugega razumemo," je pristavila. In zakaj se čuti zapostavljeno? Morda zato, ker je že pred nekaj leti posodila enemu izmed bogatih sosedov, kot je dejala, sto starih tisočakov za dva meseca, toda sedaj ga sploh ni blizu. Dela se, kot da je ne pozna. „Zelo bi potrebovala denar. Gradimo novo hišo in v njej bom tudi jaz dobila lepo sobo, ki pa jo bo seveda treba še opremiti." Ta denar bi Faniki resnično prav prišel. Pa čeprav je danes veliko manj vreden kot takrat, ko ga je posodila. Skupščinska dvorana že dolgo ni bila tako polna kot v soboto, ko so se zbrali člani ZZB NOV Velenje - mesto na letno konferenco. Borci še naprej aktivni Javke, ki jih je sedemnajst, skrbijo le za to, da naprave v redu delujejo. Kruha se dotaknejo šele na koncu, ko je že pečen in ga je treba zložiti v gajbice; pa še tedaj le s posebnimi higienskimi rokavicami. Na uro lahko spe-čejo dve toni kruha — blizu 40.000 kilogramov na dan in 600 kilogramov krušnega peciva ali 12.000 kosov na dan. Opremo za novo pekarno (razen silosov za 600 ton moke) je dobavilo podjetje Gostol iz Nove Gorice. Povpraševanje po kruhu iz „velenjske" Fidelinke je že sedaj zelo. veiiko, saj niso redki primeri, ko občani kiičejo tovarno in sprašujejo, kako da ga ni mogoče vedno dobiti. Kruh iz velenjske pekarne bodo lahko jedli tudi občani Moziija in Slovenj Gradca, saj v tovarni razmišljajo, da bi v teh mestih in seveda tudi v Velenju odprli svojo prodajalno. Če pa bo povpraševanje, ga bodo vozili tudi v druge kraje. Značilno za knih, ki ga pečejo v novi pekarni je, da ima posebne dodatke, zaradi katerih je veliko bolj kakoVosten, pa tudi njegova trajnost je daljša. Pa še eno pomembnost je treba navesti. Ves kruh, ki bo morda ostal trgovinam, bo tovarna vzela nazaj. To porjieni, da bomo lahko potrošniki jedli vselej svež kruh, trgovcem pa se ne bo treba več izgovarjati — na primer v dnevih pred prazniki, da kruha niso naročili dovolj zato, ker so se bali, da bi jim ostal ter se posušil. ■ f- . j V novi pekarni, ki je trenutno najlepša in najmodernejša v državi, sO poskrbeli tudi za družbeno prehrano zaposlenih. Vsak dan dobijo delavci brezplačno tople malice. Raznovrstne konzervirane mesne izdelke, ki jih je treba le pogreti, Fidelinka dobavlja iz su-botiške tovarne „29. november". bodo tudi krušno pecivo, ple-tenke, sladke in maslene rog-ljičke, maslene blazinice, ku-minove paličke, makove potočke in sirove rezine. Pa tudi burek, in to sirov ter jabolčni. Na tržišču se bodo pojavili tudi s p'osameznimi vrstami keksov. V pekarni je trenutno zaposlenih 41 delavcev. Pozneje, ko bodo asortiment še razširili, bodo število zaposlenih povečali približno za petnajst delavcev. Peka kruha je v celoti modernizirana. Delavci oziroma de- Želja, da bi v Velenju dobili sodobno pekarno, v kateri bo moč speči toliko kmha, da ga ne bo treba več voziti iz drugih občin, je izpolnjena. 10. marca je namreč v Velenju prvič zadišalo po kruhu, ki ga pečejo v novi pekarni, katero je zgradilo na prostora med Celjsko cesto, reko Pako in kolodvorsko restavracijo subotiško podjetje Fidelinka. Za zdaj sicer pečejo le še poskusno, uradna otvoritev te najsodobnejše pekarne v naši državi pa bo med praznovanjem letošnjega mednarodnega praznika dela, združena s praznovanjem 30. obletnice osvoboditve. Pred nedavnim smo obiskali ta moderen objekt v Šaleški dolini ter med pogovorom z upravnikom Ivanom Povhom, tehnologinjo dipl. inž. Mileno Vrečar in vodjem elektrostroj-nega vzdrževanja Benom Stro- zakom zapisali nekaj podatkov. V novi subotiški pekarni bo mogoče dobiti poleg že običajnega belega in črnega kruha tudi druge vrste kruha, kot na primer graham, rižev, francoski, kasneje pa tudi toast. Pekli