GEOGRAFSKI OBZORNIK RAST ŠTEVILA IN NARODNOSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA HRVAŠKE, BOSNE IN HERCEGOVINE TER VOJVODINE MED LETOMA 1981 in 1991 Mirko Pak in Andreja Slavec UDK 314.17(497.13/. 15)" 1981/1992" RAST ŠTEVILA IN NARODNOSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA HRVAŠKE, BOSNE IN HERCE- GOVINE TER VOJVODINE MED LETOMA 1981 in 1991 Mirko Pak, dr., Andreja Slavec, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Aškerčeva 12, 61000 LJubljana, Slovenija Rast števila prebivalstva In narodnostna ses- tava prebivalstva v treh republikah sta po- sledica ekonomskih in družbenopolitičnih raz- lik in sprememb, hkrati pa dejavnik bodoče- ga prebivalstvenega in regionalnega razvoja. Najnovejši razvoj prebivalstva v Jugoslaviji je bil soodvisen od njegove narodnostne sestave, ki se po letu 1950 ni nikoli tako močno spremenila, kot v zadnjem obdobju (2, 3, 4, 5 in 6). Rezul- tati popisa prebivalstva leta 1991 ne- dvomno dajejo možnost za boljše spozna- vanje te problematike, kolikor nam to odmerjeni prostor dopušča. Zaradi silne narodnostne pestrosti, spremenljivosti in pomembnosti za tekoča in bodoča družbe- nopolitična dogajanja, so bili za Hrvaško, BiH in Vojvodino na voljo podatki o na- rodnostni sestavi prebivalstva že sredi lanskega leta. Te smo pri vajah iz Geo- grafije Jugoslavije pod vodstvom avtorjev prispevka s slušatelji 4. letnika geografije v študijskem letu 1991/92, ko je bila na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v LJubljani obravnava bivše Jugoslavije vključena v predmet Geografija Evrope, analizirali in kartografsko prikazali. Med letoma 1981 in 1911 je prebivalstvo Jugoslavije naraščalo dva- krat počasneje kot desetletje poprej, ko je naravni prirastek še močno presegel nega- tivni migracijski saldo. Zaradi omejitev ekonomske emigracije v zadnjem obdobju je bila rast števila prebivalcev odvisna v glavnem od naravnega prirastka. Ta pa se je zmanjšal od 6,8 promil leta 1983 na 4,6 promil leta 1989, kar odgovarja desetletnemu povprečju rasti števila prebi- valstva (slika 1). UDC 314.17(497.13/. 15)" 1981 /1992" GROWTH OF NUMBER AND CHANGES IN NATIONAL STRUCTURE OF POPULATION OF CROATIA, BOSNIA AND HERCEGOVINA AND VOJVODINA DURING 1981 AND 1991 Mirko Pak, Dr., Andreja Slavec, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, Slovenia Growth of number and changes in national structure of population in three republics are due to economical and social - political diffe- rences and changes and they are also the factor of futural population and regional development. Preglednica 1: Rast števila prebivalcev med letoma 1961 in 1991. Naravni 1961 1971 1981 prirastek 1971 1981 1991 1983-1989 % % % promile Jugoslavija 10.6 9.2 4,7 6,1 BiH 12,1 10,8 5,9 9.7 Črna Gora 12,3 10,2 5,5 10,4 Hrvaška 6,4 3,9 3,5 1,7 Makedonija 17,1 15,9 6,6 11,8 Slovenija 8,4 9,5 4,4 3,4 Srbija 10,5 10,2 4,4 6,3 Ožja Srbija 8.8 8,4 1,1 2.8 Kosovo 29,0 27,2 23,4 24,2 Vojvodina 5,4 3,2 -1,9 0,4 Neugoden gospodarski razvoj je bil glavni vzrok močnemu zmanjšanju naravnega prirastka prebivalstva. Ker se je že dotlej močna gospodarska polariza- cija še povečala, so se že tradicionalno gospodarsko depresivna in demografsko ogrožena območja močno razširila (kras, vzhodna Srbija, gorata Črna Gora), obmo- čjem z nizkim naravnim prirastkom (pa- nonski svet) pa so se pridružile še Bos- na, srednja Srbija in druga, od večjih razvojnih polov bolj oddaljena območja. Močno so se okrepile migracije proti tis- tim razvojnim polom, ki so še omogočali zaposlitev, še zlasti pa proti obali in pro- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Gibanje števila prebivalcev na območju nekdanje Jugoslavije med letoma 1981 in 1991. ti severozahodu države. Obenem so stop- njevane politične napetosti povzročale nove in pospeševale obstoječe migracijske tokove, ki so bili največkrat ekonomsko pogojeni (Kosovo, BiH, Vojvodina, Make- donija). Tako imenovane medrepubliške migracije, ki so že v preteklosti močno pomešale prebivalstvo, saj je bilo leta 1981 kar 8,9% jugoslovanskega prebi- valstva rojenega v drugih republikah, so se še pomnožile. In ker so najnovejše se- litve močno politično pogojene, se je naro- dnostna sestava posameznih območij še dodatno spremenila. Med letoma 1971 in 1981 so se povečale razlike v razvoju števila prebi- valcev različnih narodnosti. Zmanjšala sta se število ter delež Srbov in Hrvatov, najbolj pa so nazadovali Madžari, Romu- ni, Rusini in drugi, z negativno naravno rastjo prebivalstva. Obraten je bil razvoj pri Albancih, Muslimanih in Romih. V regionalnem pogledu to ni vodilo le k spremembam v naravni rasti in številu prebivalcev na sploh, temveč tudi k spre- minjanju njegove narodnostne sestave. Narodnostno obarvane migracije so regio- nalne razlike v narodnostni sestavi še povečale. Glavni dejavniki razvoja narod- nostne sestave prebivalstva so bili nasled- nji: občutne razlike v naravnem prirast- 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 2: Narodnostna sestava prebi- valstva Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine. Hr- Musli- Mad- Jugo- Srbi vati mani žari slov. % % % % % Hrvatska 1961 15,0 80,2 1971 14,2 79,4 1981 11,5 75,1 1991 12,2 77,9 BiH 1961 42,9 21,7 25,7 8,4 1971 37,2 20,6 39,6 7,9 1981 32,1 18,4 39,5 5,7 1991 31,3 17,3 43,7 5,5 Vojvodina 1961 54,9 7,8 23,8 0,2 1971 55,8 7,1 21,7 2,4 1981 54,4 5,4 18,9 8.2 1991 57,2 3,7 16,2 8,4 ku prebivalstva posameznih narodnosti; razlike v gospodarski razvitosti območij, ki so povzročile narodnostno sila pestre in selektivne selitve; tradicionalna prostor- ska mobilnost (Madžari, Romuni, Čehi, Rusini, Vlahi itd.); urbanizacija podeželja, ki je zlasti v južnih predelih spremenila tradicionalno narodnostno homogenost posameznih območij in naselij; gospodar- sko nazadovanje obsežnih območij in pove- čane razlike v gospodarski razvitosti povzročajo pospešene odselitve posamez- nih narodnosti, ter priseljevanje v imigra- cijska območja in središča; litoralizacija je nekatere narodnostne skupine še pose- bej pritegnila (Srbi); politično varnostni razlogi; omejena emigracija v tujino; pra- znjenje podeželja v naravno ugodnih pre- delih (v panonskem svetu). Od popisa do popisa so se pojavljale nove kategorije, iste kategorije pa so bile ob posameznih popisih različno definirane, zaradi česar se je spreminjalo predvsem število Musli- manov, Turkov, Albancev in Romov; med letoma 1971 in 1981 se je na račun drugih močno povečalo število "Jugoslo- vanov" in neopredeljenih sploh (1). Na Hrvaškem sta emigracija in stalno zmanjševanje prebivalcev, kar je zlasti v preteklih tridesetih letih zajelo vse narodnosti, še „posebej prizadela manj 0,00 do 0,99 l 1 ,00 do 4,99 Z 5,00 do 9,99 l 10,00 do ¡ 4 , 9 9 1 25,00 do 49,99 l 50,00 do 74,99 l 75,00 l i n ve t VSCBIHB: n. PflK. H. SLAVEC, Mftflft« OBDgLHVfl: D. PERKO Slika 2: Delež Srbov na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Vojvodini leta 1991. 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK I VSEBIHfl: H. PflK. H. SLHVEC, GHHflČHfl OBOELBVfl: O. PERMO | Slika 3: Delež Hrvatov na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Vojvodini leta 1991. Slika 4: Delež Muslimanov v Bosni in Hercegovini in delež Madžarov v Vojvodini. VSEBIHfl: H. PflK, H. SLAVEC, GRBFlCHH DBDCLHVH: D. PEHKO 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Rast števila Srbov na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Vojvodini v obdobja med letoma 1981 in 1991. razvita območja. Priseljevanje je bilo usmerjeno zlasti v makro in mezoregio- nalna središča ter k obali. Ta proces se Preglednica 3: Rast števila prebivalcev Hrvaške med letoma 1981 in 1991 (1 - šte- vilo občin v katerih prebivalstvo narašča, 2 - število občin v katerih prebivalstvo nazaduje, 3 - % rasti števila prebivalcev). Hrvati Srbi Ostali Skupaj 1 2 3 1 2 3 1 2 3 rast % ZG r. 12 28 11,1 22 18 8,1 8 23 -26,4 6,6 ST r. 15 7 12,3 14 8 10,0 2 20 -40,1 6,5 RI r. 8 11 -0,6 13 6 21,0 10 9 18,3 5,0 OS r. 14 - 11,0 10 4 10,6 1 13 -37,0 2,2 Lika - 5 -4,3 4 1 1,2 - 5 -60,0 -7,1 HRVA- ŠKA 63 37 49 51 26 74 3,5 je v zadnjem desetletju pri Hrvatih in Srbih ustavil, pri ostalih narodnostih pa se je nadaljeval. Selitveni tokovi Hrvatov in Srbov v gospodarsko razvitejše predele in središča so si bili podobni, s to razli- ko, da so se Srbi v večji meri selili na obalo. Srbi so v Zagrebški makroregiji naraščali hitreje od Hrvatov, še bolj v prid Srbom pa je število občin, v katerih je srbsko prebivalstvo naraščalo. Hrvati so nazadovali v vseh liških občinah. Splo- šen proces vodi k povečanju števila in deleža večinskega prebivalstva. Slednje velja še posebej za BiH, kjer sta se močno povečala število in delež Muslimanov ter zmanjšala delež ter število Srbov in Hrvatov. Pri Muslimanih je to zaradi manjšega odseljevanja in zaradi mnogo višjega naravnega prirast- ka. To velja za več kot tri četrtine občin v BiH brez večjih regionalnih razlik. Srbi naraščajo predvsem v severovzhodni Bos- ni, vsa ostala območja pa beležijo celo do štirikrat nižjo rast srbskega prebivalstva in prevlado občin z njihovim nazadova- njem. Najbolj neugodne razvojne trende beležijo Hrvati, ki so nazadovali skoraj v dveh tretjinah občin, še zlasti v Banjaluš- ki in Tuzlanski makroregiji, pa tudi v Srednji Bosni. Pozitiven razvoj je bil ve- zan v celoti na tista območja, kjer so bili Hrvati v večini. Močno pa so Hrvati Padec: 0 .0 do 4.9 l 5 .0 do 9 .9 7. 10.0 do 14.9 7. 15.0 7. i n več VSEBIHH: M. PRH. R. 5LRVEC. GRRFlCtiR OBDELAVA: 0. PERK0 30 GEOGRAFSKI OBZORNIK Padec: 0 .0 Do 4 ,9 Z 1 | 0 ,0 do 4.9 Z 5 ,0 do 9,9 Z 1 j 5 .0 do 9 ,9 Z | 1 0 , 0 do 14,9 Z j 1 10.0 do 14.9 Z | 1 5 . 0 Z i n več f 2 S B ' 5 . 0 Z i n več VSEBIHA: H. PAK. A. SLAVEC. GRflFlCHB OBDELAV»: 0. PERKO Slika 6: Rast• števila Hrvatov na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Vojvodini v obdobju med letoma 1881 in 1991. Preglednica 4: Rast števila prebivalcev Bosne in Hercegovine med letoma 1981 in 1991 (1 - število občin v katerih prebi- valstvo narašča, 2 - število občin v kate- rih prebivalstvo nazaduje, 3 - % rasti števila prebivalcev). Muslimani Srbi Hrvati Skupaj 1 2 3 1 2 3 1 2 3 rast v% BL r. 22 1 16 12 11 3 6 17 3 0,6 Herc.r. 10 3 20 6 7 5 6 7 5 5,4 Vis.p. 8 3 15 5 6 2 3 8 16 10,1 TZ r. 21 - 21 12 9 11 7 14 -5 6,2 SA r. 30 8 15 21 17 14 15 23 0 8,8 BiH 91 15 56 50 37 69 5,9 nazadovali v Sandžaku. V narodnostno najbolj pestri Vojvodini je bil razvoj prebivalstva najbolj diferenciran. Vsestransko sta se povečala število in delež Srbov. Vse ostale narod- nosti so imele negativne razvojne trende, Hrvati so nazadovali v vseh in tudi Madžari v vseh razen v eni občini. Ob Preglednica 5: Rast števila prebivalcev Vojvodine med letoma 1981 in 1991 (1 - število občin v katerih prebivalstvo narašča, 2 - število občin v katerih pre- bivalstvo nazaduje, 3 - % rasti števila prebivalcev). Srbi Hrvati Madžari Skupaj 1 2 3 1 2 3 1 2 3 r. v% Srem 8 1 5,9 - 9 -14,3 - 9 -18,4 -0,3 Banat 3 13-0,3 - 16-28,0 - 16-15,5 -3,6 Bačka 16 4 1 1,5 1 19 -48,9 - 20 -25,3 1,6 Vojv. 27 18 1 44 45 1,9 negativnem naravnem prirastku in gospo- darski emigraciji so močne tudi migracije na politični osnovi. To je bil močan raz- log za zmanjšanje števila Hrvatov, še posebej v Bački, od koder so se množič- no selili na zahod. Zlasti številne so bile migracije v sosednje somestje Osijek-Vin- kovci-Vukovar. Tja so se množično selili tudi Srbi. Vpliv gospodarske nerazvitosti 31 Slika 7: Prevladujoči narodi po občinah Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Vojvodine leta 1991. na specifični razvoj narodnostne sestave prebivalstva se nazorno kaže v Vojvodini. V prometno obrobnem Banatu je prebival- stvo, razen v občini Pančevo, v vseh drugih občinah nazadovalo. V vseh obči- nah je močno nazadovalo število Madža- rov in Hrvatov in v večini občin tudi število Srbov. Selitveni tokovi slednjih so bili iz Srbije usmerjeni v prometno in gospodarsko ugodnejši Srem in Bačko. V večini banatskih občin se je zato povečal delež prebivalstva drugih narodnosti. Prikazani procesi so spreminjali število in gostoto prebivalstva ter število in delež prebivalstva posameznih narod- nosti in etničnih skupin, kar ima nepo- sredne družbenoekonomske in politične posledice. Prebivalstvene spremembe so bile v veliki meri vzrok negativnim doga- janjem s katastrofalnimi posledicami v letu 1991. Nesporno bodo to po "turškem obdobju" največje prebivalstvene spre- membe na območju Jugoslavije, ki bodo povzročile tudi velike splošne in regional- ne spremembe. V kratkih desetih letih so se spremenila tudi območja, poseljena s pre- vladujočimi narodnostmi, ki jih kaže karta za leto 1991 (slika 7). Na Hrvaš- kem se je povečalo število občin z večin- skim srbskim prebivalstvom od 12 leta 1981 na 13, v Vojvodini je število občin s prevlado Madžarov ostalo enako 7, v BiH pa se je povečalo število občin s prevladujočim deležem Muslimanov od 48 na 53 in število občin s prevladujočin srbskim prebivalstvom zmanjšalo od 39 na 37 in hrvaškim od 19 na 16. 1. Cenorio, R„ Klemenčič, V„ Stergar., A. 1983: Vprašanja okrog interpretacije re- zultatov jugoslovanskega popisa po na- rodnosti za leto 1981. Razprave in gradi- vo 16. Ljubljana. 2. Hrvatska izmedžu rata i samostal- nosti, Zagreb, 1991. 3. Političko-geografska i demografska pitanja Hrvatske, Posebno izdanje SGDH 8. Zagreb, 1991. 4. Socialistička republika Bosna i Herce- govina, Enciklopedija Jugoslavije (Sepa- rat). Zagreb, 1983. 5. Statistički godišnjak 1990. Beograd. 6. Žubljič, S. 1989: Narodnostna struk- tura Jugoslavije i tokovi promena. Za- greb. 32