DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 5. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 7th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXI1. Indijci so začeli s pasivno šest rezistenco in zahtevajo popolno' svobodo ev ih med zavode in Smitha Lahore, Indija, 5. jan. Na-i New York, 5. jan. Bivši rodni indijski kongres je da- predsednik Zedinjenih držav nes sklenil, da pozove vse čla- Calvin Coolidge, bivši gover-ne indijskega rodu, ki se na- ner Al Smith in Julius Rosen-hajajo v postavodajnih zbor- wald iz Chicage, so danes raz-nicah posameznih držav v In- delili raznim dobrodelnim za-diji, da se odpovedo svojemu vodom lepo svoto šest milijo-uradu. To je prvi korak, ki ga nov dolarjev. Omenjeno svoje zavzel Indijski narodni to je zapustil milijonar Con-kongres v svojem prizadeva -j rad Hubert, da se razdeli med nju, da postane Indija popol- i dobrodelne zavode. Kot ekse-noma samostojna. NadaJje je kutorje tega premoženja je bilo sklenjeno, da Indijci ne imenoval omenjene tri može. bodo več poslušali angleških Hubert, ki je bil iznajditelj postav, da bodo odrekli davke žepne žarnice, je umrl leta angleški vladi in da bodo boj-! 1928 na Francoskem. Pred kotirali angleško blago. Zna-1 smrtjo je naredil testament, v čilno pri vseh teh dogodkih i katerem je zahteval, da razde-je, da angleška vlada popolno- lijo njegovo premoženje en ma molči tozadevno. katolik, en protestant in en -o---j žid. Mr. Coolidge, kot prote- Pisma je vračala, in fant sta nt, je bil načelnik odbora, je hipno ponorel Jd ie razdelj! d,enar- šest mj" Elyria, Ohio, 5. jan. George h'0I?0V >e b 11 o razdeljenih Lenko, star 22 let, stanujoč v enakomerno med katoliške, tem mestu, je bil prijatelj z Protestantovske in židovske nekim dekletom, ki je studi- zavode za siromake. ralo na Oberlin univerzi. Zad- „ . ° nje čase mu je pa dekle zače- Predsednik Hoover je za lo vračati pisma. Včeraj ob prohibicijo 4. uri zjutraj je mladi Lenko Washington, 5. jan. Pred-dobil policista na cesti in sednik Hoover je dal vedeti zahteval od njega, da telefo- javnosti danes, da je on za nira do dekleta in vpraša, za- strogo izpolnjevanje prohibi-kaj mu pisma vrača. Fant ni; cije, da bodo zvezni prohibi-bil pijan. Policist je prijel cijski uradi v bodoče še bolj fanta, obenem pa je poklical natančno in strožje izpolnje-policijsko postajo za paffdlni vali postave glede prohibicije, voz. Medtem pa je fant iz- i in da nikakor ne namerava maknil policistu revolver in začel -streljati na njega, toda ni zadel. Pravočasno sta dospela dva druga policista, ki sta v družbi s svojim napadenim tovarišem komaj premagala ponorelega fanta, ki je priporočiti kongresu, da se prohibicijska postava oblaži. Medtem se pa pripravlja v kongresu samem silna debata glede prohibicije. 11 senatorjev in 72 kongresmanov je pripravljenih govoriti proti in odgovorna • za večino zločinov, ki se pri Obljube se lahko delajo, toda navadno jih nihče ne drži bil odpeljan na policijsko po- prohibiciji v kongresu stajo. j Prohibicija je kriva rano- Preveč zakurjena peč po- ,v/ 2^°činov vzmčila smrt otroka Washington, 6. jan. Velika vzrocila smrt otroka ; ota v tem mestu . danes . Conneaut, Ohio, 6. januar-jže drugi5 tekom kratkega ča- ta- r V, stanovanIu M:.i- i sa podala poročilo, da je pro-Scnbner, ki je mati petih! hifc^jja krjva malih otrok zbruhnu ogenj Borila se je z nadelo- petijo v tem mestu. Dočim je veško silo da b, rešila svo- ve,jka ta izjavjl da >se jih pet otrok iz goreče hise. zločjni si ne ino2iJo yen. Posrečilo se j, j,e spravit, štiri dar je d ,a preisJkava v otroke na varno, doč.m je pe-1 skoro vsakem sl£čaj da je ti, hčerka Florence, stara pet; bil zločin povzročen radi pro-let, zgorela v hiši. Sicer sta ; hibicije Ljudje kršijo *hJ_ bila dva otroka v ognju nevar- bicij ne da b/se zavJec4 da no opečena, vendar upajo kršijo postavo. Kadar bo pro-zdravniki, da ju ohranijo pri hjbjcija pri narodu prilju£lje_ življenju. n3) tedaj se bo tud; gpolnova- 25.000 oseb na grobu h- . , žrtev gledališča Ah dovoljeno nositi Paisley, Škotska, 6. jan. Na žganje v žepu tukajšnje pokopališče je pri- Milwaukee, Wis., 55. jan. šlo danes skoiO 25.000 oseb, Benjamin G a y 1 o r d, prote- ki so si ogledale grobove 70 stantovski škof v tem mestu, otrok, ki so .zgubili svoje živ- je začel pobirati prostovoljne ljenje pretekli teden v gleda- doneske, da najame par do- lišču, kjer'je začelo goreti, brih odvetnikov, ki naj zago- Močan dež je poškodoval šte- varjajo osem mladih fantov vilne cvetlice na grobovih, to- ki so bili prijeti od zvezne sod- da ko se je zjasnilo, so ljudje nije in obtoženi, da so imeli takoj prinesli sveže cvetlice, žganje v svojih žepih. Je to u . .. , , . prvi slučaj, ko skuša prohibi- Koparji odnesli blagajno cijski urad tožiti osebe, ki no- m $4000.00 sijo žganje v žepih. Prohibi- Minco, Okla., 6. januarja, cijski urad trdi, da so osebe, — Roparji so udrli v prostore ki prenašajo žganje, krive kr-First National banke v tem šenja prohibicije. Za obrav-mestu, in potem, ko so zaman navo vlada veliko zanimanje. tri ure poskušali, da bi vlomi- - li v veliko blagajno, so konč- * General Weygand je bil no slednjo naložili na ramena imenovan za načelnika gene-in jo odnesli iz prostorov. Ve- ralnega štaba francoske ar-liko ljudi je bilo navzočih pri made, tem, toda slednje so roparji z! * Ogenj je uničil v Chicagi revolverji ustrahovali!. V bla-; največjo zamorsko cerkev v gajni se je nahajalo okoli 4 i Ameriki, škoda znaša $200. tisoč dolarjev. lOOO. Sin je zahteval od očeta, da moli, potem pa je ustrelil lastnega očeta St. Louis, Mo., 5. jan. Alan R. Schumm, 17 let star fant, je danes zbudil iz postelje svoje starše, potegnil revolver in ustrelil svojega očeta in nevarno ranil svojo mater. Takoj po tem činu se je prijavil policiji, kateri je povedal, kaj je naredil, ne da bi naznanil vzrok umora. Policija je mnenja, da je fant začasno blazen. Poslali so ga v mestno bolnico na opazovanje. Ustreljeni oče, William Schumm, star 42 let, je ravnatelj pisarne za neko odvetniško tvrdko. Sin, ki se je nahajal doma na počitnicah za praznike, je prišel domov ob 2. uri zjutraj, potem ko se je nahajal prej ves večer pri neki prijateljici. Namesto, da bi šel v postelj, je čital še nekaj časa, nakar se je podal v spalnico, v kateri sta spala oče in mati. Oba je pozval, da sta prišla navzdol. V sprednji sobi je najprvo vprašal očeta, ako veruje v Boga. "Gotovo," je odgovoril oče. "Potem opravite svojo molitev!" je zapovedal sin. Oče in mati | sta začudena pogledala sina, vala za 1 milijon dolarjev Pred nami se nahaja poročilo prve slovenske banke v Zedinjenih državah, The North American Trust Co., iz katerega je razvidno, da je ta odlični slovenski denarni zavod napredoval v preteče-nem letu za par tisočakov manj kot miljon dolarjev. Kapital banke znaša danes $200. 000, preostanek in nerazdeljen dobiček pa $272.790, dočim znašajo uloge ogromno svoto $4.749.621.4i. Banka ima poleg tega še drugo premoženje. Z veseljem se opaža, kako se naši ljudje vedno bolj poslužujejo slovenskega denarnega zavoda, ki je v finančnem oziru storil že toli-do -dobrega med Slovenci. Ravno sedaj se vrši kampanja za nove uloge, in rojakom priporočamo zastopnike, ki se oglasijo pri njih v hišah, da jih prijazno sprejmejo ter jim izroče denar za nove uloge. ----o---- Brat je ubil lastno sestro v spanju Cincinnati, O h i o, 5. jan. Tekom noči je ubil 60 letni ... .?■■■-, , godbenik Albert Wiegand v ki je potegnil revolver, ker i svoji svojo s t a r e j g 0 | oče ni hotel moliti na njegovo Lestr0) ko je soaIa y posteljL zapoved. Oce je bil ranjen Ubil jo je s sekiro Nevarno (tako, da je v par minutah ptf je ranil tudi svojo mlajgo se_ streljanju umrl, dočim je ma-!sfro. Ko je izvršil to krvavo ti pobegnila v kuhinjo kamor | del0, se je ustrelil. Starcu se | ji je sledil sin, ki je dvakrat je najbrž, zmešalo. Slovenski radio klub v Cleveland« namerava dobiti ljubljansko postajo in izmenjati godbe ter pesmi. Pogajanja so sedaj v teku, da se priredi za vse Slovence v Ameriki "slovenska radio ura" v pravem pomenu besede. Dočim še ne vemo, kdaj pride dotični dan, ko bomo dobili slovensko pese m in godbo direktno iz Ljubljane, oziroma Domžal, kjer imajo močno radio postajo, pa povemo lahko, da se bo to uresničilo. Slovenski radio klub v Clevelandu je sedaj na delu, da to idejo uresniči. Načrt je sledeč: Potom WTAM postaje v Clevelandu, ki je ena najmočnejših v Clevelandu, in potom National Broadcasting Co. v New Yorku bi se zvezala radio postaja CUCU,, kot se imenuje ljubljanska postaja, in na ta način bi imeli vsi ameriški Slovenci priliko slišati slovenski radio program direktno iz Ljubljane. Poleg tega je namen Slovenskega radio kluba v Clevelandu podati pol ure slovenskega programa Slovencem v stari domovini, namreč, da bi slovenski pevci v Clevelandu s pomočjo prej omenjenih postaj peli za Slovenijo, in bi se ta program, podan v Clevelandu, slišal po vsej Jugoslaviji, a potem pa bi po Ameriki slišali izbran slovenski program iz Ljubljane. Seveda so^ združeni s tem ogromni stroški in nepopisno mnogo dela. Zato bo vzelo več mesecev, da se pride do cilja. Stroški so proračunani na približno $10.000, toda bo mogoče še več. Denar bi se dobil potom narodne kolekte med Slovenci po,širni Ameri- ki, v čemur je treba dobiti sodelovanje slovenskega časopisja. V Ameriki je 250.000 Slovencev, in če vsak deseti daruje en dolar, imamo lahko dve uri slovenskega preko navzočnost vsakega direktorja absolutno potrebna. " Zora Ropasova V pondeljek nas je obiskala v našem uradu gospodična atlantskega radio programa. Zora Ropasova, ki priredi v Kako se bo stvar razvijala, bo- nedeljo, 12. januarja, pod av ustrelil na mater, nakar je planila mati nad sina in mu izvila revolver v strahu, da se sin sam ne bi ustrelil. Potem je poklicala sosede, nakar je padla v omedlevico, dočim je sin tekel na policijsko postajo, kjer je povedal vso zgodbo. mo od časa do časa poročali. Za enkrat je vsa stvar ideja, ki se pa lahko uresniči, ako bomo vsi sodelovali. Delo za uresničenje je sedaj v teku. Klub Pipa Slovenski Klub Pipa je izvolil sledeči odbor za 1930: Louis Gliha, predsednik, Jos. Blatnik, podpredsednik, Rudolf Novak, tajnik, Anton Boldin, blagajnik, Anton Pel-ko, zapisnikar. Nadzorniki: Jos. Zaletel, John Peskar in John Cvet. Na glavni seji se je sklenilo, da priredi Klub Pipa veselico v soboto, 18 spicijami društva "Anton Ve-rovšek" svoj prvi koncert v Clevelandu. N a t a n čneje o tem koncertu lahko čitate v dopisu, ki bo priobčen jutri. Reorganizacija policije Direktor Barry je zapovedal, da se mora policija v C 1 e v elandu reorganizirati. Mesto se mora temeljito pre Mestna zbornica je preložila za en teden odslovi-tev Hopkinsa V pondeljek zvečer je Dih mestna zbornica natlačeno polna. Vsakdo je pričakoval, da bo republikanska večina v zbornici takoj predlagala, da se odslovi sedajni mestni ravnatelj Hopkins, kar se pa ni zgodilo. Vodja republikancev v mestni zbornici je pa razglasil, da bodo prihodnji teden gotovo predlagali, da se | Hopkinsa odslovi. Demokrati so začeli boj v pondeljek jan. v S. N. Domu na 80. cesti, zrl policijskega n a č e 1 n ika iskati in očistiti zločincev. ln-jz večer. Councilman Sulz-spektorju Mattowitzu je dal mann je imenoval neprijate-polno moč tozadevno. Vsak I lje Hopkinsa "politične mos-ooiicist mora delati 12 ur. kite." Za njim je vstal naš Nihče ne dobi dopusta. Pri j councilman Mihelich, ki je tem je Barry popolnoma pre-; glasno povedal, da ravno ona Igral bo Šulnov duet. Podzemeljska cesta Prvo podzemeljsko cesto v Clevelandu so te dni izročili prometu. Pot vodi južno od Euclid Ave. pod železniško postajo na Public Square, do Graula, ko je Matowitza imenoval za voditelja reorganizacije. Otroci morajo v postelj politična skupina, ki je hote la zvišati ceno plinu, se sedaj trudi, da prežene Hopkinsa iz urada, ker ji je dobro znano, da se Hopkins bori, ne samo, da se cene plinu zvišajo, pač pa da se znižajo. Interesi, ki so nasprotni mestu, so so- Predsednik Hoover za "osušenje" jezer Washington, 6. jan. Predsednik Hoover je danes poslal kongresu nujen predlog, da mu kongres takoj dovoli $302.000 in 30 novih obrežnih stražnih ladij, s katerimi bo skušal popolnoma ustaliti tihotapstvo z žganjem preko velikih jezer. Hoover pravi v svojem poročilu, da je položaj na jezerih obupen, in da mora dobiti ladje in moštvo ter denar, ako želi kongres, da se ustavi na velikih jezerih očitno kršenje prohibicije. Dosedajni stražniki nikakor neizadostujejo. 5000 krojaeev in šivilj na štrajk Danes ob 10. uri bo izdan klic za generalni štrajk šivilj v Clevelandu. Da se štrajk začne, se je odobrilo pri posebnem ljudskem shodu, ki se je vršil v pondeljek zvečer v mestnem avditoriju. 2000 članov unije je bilo navzočih, in štrajk je bil enoglasno odobren. V mnogih delavnicah v 1 a d ajo neznosne razmere, kar je glavni vzrok, da je bil napovedan štrajk. Iz Colum-busa se poroča, da je governer •Cooper pripravljen posredovati med štrajkarji ia med lastniki delavnic. Mnogo učiteljic se pritožuje, da so otroci v javnih šolah Prospect Ave. Cesta je bila j zelo zaspani. To izvira odtod, vražniki Hopkinsa. Dočim z g r a j e na, da se preprečijo j ker se ponoči klatijo okoli do 1 Hopkins čuva mestne intere-pešcem nevarna križišča, ki: polnoči ali dalj, ali sede v gle- j se, bi republikanci radi te se nahajajo v okolici, še več dališčih. Zveza starišev in uči-1 mestne interese obrnili v svoj teljev je preiskala to in do- prid. Ker jim Hopkins tega gnala, da je resnica. Sedaj ne dovoli, ga hočejo sedaj od-nameravajo stariši in učitelji enakih podzemeljskih potov bodo zgradili. S. N. Dom Direktorjem družbe "Slovenski Narodni Dom" se naznanja, da se vrši seja danes zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih. Ker je ta seja zadnja in ker so na dnevnem redu važne zadeve za rešiti, je zahteyati, da policija začne spolnovati neko postavo iz leta 1924, ki je še pravomo-čna, in ki pravi, da otroci,, stari do 14 let, ne smejo biti po 9. uri zvečer na cesti, razven v spremstvu odrasle osebe. sloviti. Smrt rojaka Danes ob 6:30 zjutraj je preminul Frank Pavlovič, star 55 let, oženjen, stanujoč na 5909 Prosser Ave. Več po ročamo jutri. Državljanska šola Kot že naznanjeno, se je odprl nov razred državljanske šole. Pouk se vrši vsak četrtek ob 7. uri zvečer v veliki dvorani na 55. cesti in St. Clair Ave., kjer se nahaja javna knjižnica. Novi učenci se še sprejemajo. O Dr. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. priredi v nedeljo 2. febr. plesno veselico v Grdinovi dvorani. * Zbolela je Mrs. Hoover, soproga predsednika Zedinjenih držav. i < AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: 7.a Ameriko, celo leto ----------t5.B01 Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 E* Ameriko, pol leta------«3.001 Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.50 £» Cleveland do rasmašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po poŠti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0828. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 5. Tue. Jan. 7th, 1930. Radio v Ameriki in domovini Naša stara domovina nam je od časa do časa pošiljala svoje umetniške sinove, ki so prihajali med nas, da nam prinesejo besedo pozdrava, lepo pesmico in navodila k boljšemu sporazumu. Ti medsebojni obiski so se pričeli že tekom svetovne vojne. Pred svetovno vojno nismo imeli nobenih takih obiskov, ker avstrijska vlada se ni pečala z idejo, da bi se naš narod medsebojno razumel. Toda med vojno so začeli prihajati sem zastopniki našega naroda iz domovine, začeli pridigati idejo sporazuma in bratskega sodelovanja. Pozneje, ko so se razmere ublažile, ko so se ljudje pomirili, ko so se od vojnih poslov zopet lahko obrnili k delu za kulturo in umetnost, smo dobili tudi naše odlične ljudi iz domovine. Prišel je Jakac, Šubelj, Pavla Lovšetova, Banovec, prišli so odlični duhovniki, dospel je sem ljubljanski vladika Jeglič, skratka prihajali so eden za drugim, da prineso med nas, ameriške Slovence pozdrave iz domovine in iskreno željo sodelovanja. Resnica je, da smo bili prej precej osamljeni. Kot mladi naseljenci v Ameriki, smo imeli Slovenci toliko problemov v Zedinjenih državah, da smo trenutno pozabili na staro domovino, dokler nismo uredili svoje lastne hiše v ameriški novi domovini. Ameriški Slovenci so zadnjih petnajst napredovali 7. ogromnimi koraki. Svoje bratske podporne organizacije smo postavili na solidno podlago, zgradili smo si svoje narodne domove, ki naj služijo zbiranju in prosveti naroda, ustanovili smo svoje narodne zavode, uredili marsikatero gospodarsko zadevo. Dočim so svoje dni Slovenci v Ameriki ostajali tu dve leti, tri leta, potem se pa zopet za stalno vračali v domovino je položaj danes spremenjen. Naseljevanje je izostalo, toda toliko več Slovencev iz Amerike pa sedaj obiskuje staro domovino, kamor prinaša pozdrave ameriških Slovencev Ti Slovenci se vračajo v Ameriko po obisku v domovini, prinašajo s seboj pozdrave in dobro voljo naših ljudi v do movini. Vse to pomaga k boljšemu sporazumu. Prepiri v časopisju so ponehali, strast in nevoščljivost je zginila. Nič več ne poznamo one napihnjenosti in sovražnosti, ki je bil tako slab činitelj med nami pred mnogimi leti. Svet se je zbližal medseboj.no. Sredstva za zbližanje med narodi so postala boljša, obširnejša. Eno sredstvo za zbližanje in boljše prijateljstvo med narodi je gotovo radio Ne vemo, kako je v tem oziru po ostali slovenski Ame-riki, toda v Clevelandu ima danes skoro gotovo vsaka dru-ga slovenska hiša svoj radio aparat. In če imajo Slovenci radio aparate je seveda bilo pametno in koristno, da so do-bili v te radio aparate tudi nekaj slovenske glasbe in zabave Ideja je bila sprožena in se je kmalu potem v Clevelandu tudi uresničila. Danes dobivajo stotisočeri Slovenci in Hrvati v Clevelandu, v Ohio in v sosednjih državah vsako nedeljo eno uro slovenskega programa. Da jim to ugaja, o tem pričajo številni dopisi in pohvale. Saj je danes slovenski radio program predmet splošne govorice med narodom. In poskusili bomo še nekaj, nekaj, kar bi marsikdo mislil, da je sanja, da je npmogoče, neizvedljivo. Toda, ako je sploh mogoče, "Ameriška Domovina" bo s pomočjo ostalega slovenskega časopisja v Ameriki in v domovini izvedla to idejo. Ukrenili smo prve korake, da dobimo^ slovenski radio program direktno iz Ljubljane v Ameriko." In ne samo to. Podvzeli so se tudi koraki, da bo slovenska pesem iz Amerike dospela tudi direktno v Ljubljano in v vso Jugoslavijo. Seveda, zahteva vse to ogromnega dela, nastavljajo se nam silne težave, toda kakor krasna je ideja, ko bo slovenska pesem iz Amerike prvič dospela po zraku v Slovenijo, ko bodo prvič, odkar se nahajajo izseljeni sinovi naroda v Ameriki, poslali svoj slovenski pozdrav milijon in pol Slovencem v domovini, in ko nas bodo naši bratje prvič onstran oceana pozdravili direktno v našim domovih. Da se to uresniči, bo treba ko-operacije, narodnih prispevkov in izvrstnega vodstva. O vsem tem bomo seveda od časa do časa poročali. kakšno je bilo slovensko življenje v Clevelandu, kako smo se zanimali za politiko, ko sta bila predsedniška kandidata McKinley in Bryan. Čitatelje bi gotovo zanimalo, če bi povedal, da so bili akrat štirje slovenski fantje od fare, ki so jih imenovali 'ta židane." Kako so ti fant-e nekoč napravili po fantovsko in je bila razpisana $2000 nagrada onemu, ki jih naznani. Pa so bili 3. drugi dan pri-eti, četrti se je pa sam javil Va obravnavi so imeli ti "ta židani" fantje vsak rdeč nagelj v gumbnici, kar se je sodniku tako dopadlo, da jih je vprašal, če so zadovoljni vsak plačat po $25.00 in- stroške. Fantje so rekli: Šur majk!'' pa so bili prosti. In potem, če se spominjate, kako in kedaj smo se začeli Slovenci prvič zanimati za državljanstvo, ko nas je navduševal zato ranjki Louis Lau-sche. In kako smo bili demo-kratje veseli, ko je bil izvoljen za predsednika Zedinjenih držav Grover Cleveland. O tem nekoliko napišite, Mr. Smolič, ki se vsega tako natanko spominjate. Pa čc boste kaj pozabili, pa vam ne bom metal polen pod noge. Pozdravljeni! John Prince, Sr Cleveland, O. — Rad bi bil že prej odgovoril nad pritožbo Mr. Smoliča, pa sem bil bolan. Bom pa sedaj povedal, kar»mislim. V tistem mojem dopisu, ko sem opisal, kako smo se mi fantje vrtili, ko smo bili še "ledik pa frej," sem omenil, da je bil takrat zraven ranjki Polončič, Mr, Smolič je pa rekel, da ni bil. da je bil on, Smolič. No, pa naj bo po njegovem, fletno je pa le bilo.' Mr. Smolič je omenil, da se spominja tistih časov prav tako dobro, kakor bi se bilo to včeraj zgodilo. Čitatelji Ameriške Domovine radi čitajo take stvari iz prejšnjih let. Dokaz temu je, da je dosti ljudi reklo, da so s zanimanjem brali tisti m o j dopis, Zato bi prosil tudi Mr. Smoli ča, naj kaj napiše iz tistih časov. Na primer iz let 1890, 1891, 1892 in 1893. Pove naj. kakšen je bil takrat St. Clair, Zelena jama, Ljubljana -Euclid, O. — Staro leto se je poslovilo. Škoda, ga je bilo ker je bil tako lep, osobito zadnji dan. Zdelo se mi je prav tako, kot v stari domovini, kjer je po deželi v nava di, da hlapci in dekle služijo po celo leto enega gospodarja. Marsikaj jim med letom pride v navskrižje. Ko pa pride zadnji dan, je vse pozabljeno in najrajši vidijo gospodar, kot uslužbenci, da ostane vse pri starem. Enako mislim bo tudi z našimi obljubami. Zares lep je bil zadnji dan leta. Vse se je mrzlično pripravljalo; da se na en ali drugi način poslovi od starega leta, ter kar najbolj slovesne sprejme novega. Jaz pa sem bila tako utru jena, da sem se kmalu podala k počitku in sem tudi prav sladko zaspala. Toda joj.— hipoma me prebudi grozen pok, nato pa še blisk. Seveda, ako pa se človek prebudi tako nenadoma iz sladkega spanja, je križ. Popolnoma nič nisem vedela, kje sem in kaj se godi z menoj. V prvem hipu sem mislila, da se pripravlja nevihta. Po lepi stari navadi se pokri-žam, stopim do okna hoteč se prepričati, kje se pripravlja za dež. Na, tu ga imaš, — pa jo primaha luka matija s svojo grozno veliko svetilko, jaz pa sem mislia, da se bliska. Naša hiša stoji namreč blizu železniške proge. Da bi te — mu voščim, ter se zopet vležem. Toda ako ima človek smolo, pa jo ima. Komaj zopet zatisnem trudne oči, me zopet zbudi, toda sedaj pa hujše pokanje. Seveda, zopet nisem vedela, kje se nahajam. Streljanje hujše in hujše. Končno se domislim,' da je bil včeraj napovedan napad. La hi obstreljujejo Sveto goro, Prokleti Italijani in ravno takrat, kadar bi človek najraj-še počival. Pričnem klicati, seveda najprvo očeta, morda bodemo morali bežati. V tem pa se že nekoliko zavem kje da sem, toda kaj pomeni streljanje se domislim, ko oče nažge luč in mi vošči srečno novo leto. Streljanje pa se je čulo od našega Tabora, kjer so se Ljubljančanje prav dobro zabavali. Jaz pa sem bila kar jezna, češ, čemu "streljanje, ker čula sem ga vse preveč v domovini ob času svetovne vojne. Ako bi bilo po mojem okusu, nihče ne bi smel sprožiti puške drugače, kot dobri lovci na divjo zver, Pravim dobri lovci. S tem tu- di mislim da oni, ki niso dobri lovci, tudi streljati ne bi smeli. Gotova sem, da jih je še več tega mišljenja. Kajti dobro vem, da vsi, ki smo prišli v našo novo domo vino po vojni ne ljubimo po kanja. Toda kaj hočemo, ko smo pa ljudje vsaki po svoje neumni. Ko sem' se docela predramila iz spanja, pa je že tudi streljanje ponehalo. Po-kesala sem se, da ne privoščim ljudem malo zabave, ako ga sama ne morem biti deležna. Sram me je. Toda tolažila me je misel, da me ni nihče onih slišal. Vas g. urednik pa prosim, da nikomur ne povejte tega. Ako mi obljubtie da boste molčali, pa vam eno povem iz vojnih časov, pa če verjamete ali pa ne. Pomankanje smo trpeli vsi v vseh ozirih. Posebno .za mleko je bilo hudo v mestih, kakor na deželi. Pa je prosil učitelj Tončka, naj mu prinese en liter mleka. Tonček pove mamici, kaj bi g. učitelj rad. "Ga imamo premalo,'' pravi mati. Še za stalne odje malce ga primankuje." Seveda saj se je za mleko dobilo v zameno vse: sladkor, kava. beli kruh in drugo. Ubogi g učitelj pa ni imel nič takega; toraj zanj ni mleka. Tri dni potem pa pravi mati. Tonček, danes bodeš pa nesel učitelju kar celo steklenico t. j. liter in pol mleka, miš je padla v mleko, toda če se ne ve, nič ne de." Čudno se je zdelo učitelju, od kje naenkrat tolika rado-darnost. Pa vpraša Tončka, kako, da imate sedaj, kar naenkrat toliko od več mleka?'" "Ja, pravi Tonček, preveč ga ravno nimamo, toda miš je padla v mleko, pa pravi naša mama, ako se ne ve, nič ne de." Kaj je napravil učitelj na to mi ni mogoče povedati, ker bi se morda moj dopis preveč zavlekel. 1 iKončno vam voščim srečno in veselo novo leto, ako prav sem že bolj pozna. Saj leto je šele pričelo toraj ne velja samo prvi dan, ampak tristo-petinšestdeset dni in ravno toliko vam želim veselih in zadovoljnih. Vaša Ivka. -rO- Lov na srnjake (Piše Louis H of fart) (Dalje.) Jože se pa tudi ni dal pregovoriti in je kričal: "Če ste taki strahopetci, pa bodite. Ampak le pripravite se, da bom povedal Jakatu, kakšni korajžni fantje da ste." Pa je začel lomiti veje in je napravil mal ogenj. Mi smo le silili vanj in tako dolgo, da se je res dal omehčati, da je ogenj pogasil in se napotil dalje. V to je privolil le s pogojem, da bo on za kažipota. Včasih je Jože prižgal žveplenko, da je posveti! malo naokrog, da nismo padli v kak globok jarek. Toda samo on je imel žveplenke in končno sta mu ostali samo dve. "Fantje!" je rekel, "sedaj pa kar pozabite na cigarete. Jaz imam samo še dve žvep-lenki in te hočem porabiti, da posvetim po poti. Kdor misli kaditi, naj si ukreše ogenj s svojo butico, ki je takoxneum-na, da gre brez žveplenk v hosto." Hodimo že debelo uro in Jožetu je ostala samo še ena žveplenka. "Naj bo v božjem imenu," je rekel Jože. "Ta-le fajercajh bom še prižgal, potem pa naj se zgodi, kar hoče." Res, prižge in posveti. Kar zavpije: "Sedaj pa že vem, kje da smo. Ravno tukaj-le sem stal zjutraj, ko sem čakal srnjaka, in od tu- kaj se gre pa naravnost dob po hribu v kempo." Stopimo bližje in res vidimo ves sneg razmetan, kot bi se bil kak medved valjal. Koželj je imel namreč vedno navado, kadar je čakal srnjaka, da je najprej odstranil sneg s tal, da je potem stal na listju in ga ni tako zelo zeblo. — Brihtna glava ta Jože Koželj in le njemu se imamo zahvaliti, da smo se znašli na pravi poti. Tako smo srečno prišli ob kaki deseti uri zvečer v kempo. Ko pridemo vsi zmučeni domov v kempo, sleče Koželj lovski jopič, pri tem pa zadene z roko ob žep in začuti notri nekaj trdega. Seže z roko v žen, in v svoje veliko začudenje privleče ven velikega zajca, ki ga je bil zjutraj ustrelil in del v žep, potem pa pozabil nanj. "O, tristo milijonov kosmatih medvedov!" vpije Jože po kempi. "Sedaj šele vem, .zakaj me je tako križ bolel! Pa sem tega zajca prenašal ves dan v aržetu. Pa da mi ni prišlo na misel, da bi ga bi! treščil v kak jarek. Bi bil vsaj ložje hodil!" Samo tega ni Koželj povedal, da je pomeril na zajca, ker je mislil, da je bil to kak mlad srnjak ali mladi medvedek. Tako je minil prvi dan našega lova. Vsi smo bili izmučeni do smrti od neprestane hoje — pa. smo bili še vedno brez srnjaka. Kaj pa sedaj? Ali naj gremo domov brez srnjaka? Kaj bodo pa fantje pri klubu rekli? To bi bila prevelika sramota za vse slo venske lovce v državi Ohio. Staknili smo glave skupaj in sklicali mitengo, da se po svetujemo, kaj je za storiti. Mr. Plut nam je povedal, da živi v bližini naše kempe Indijanec, z imenom Čarli, ki ne dela drugega, kot da vodi na lov take greenhorne, kol smo mi. Še isti večer, bila je "sobota, smo se napotili k njemu. Prijazni Čarli nas je podprl z dobrim kanadčanom, nakar smo mu razložili svoje križe in težave. "Fantje," je rekel Čarli. "le korajžo. Le ostanite tukaj še par dni in jaz vam garantiram (seve, če ste res dobri strelci), da ne boste šli domov brez srnjaka." Ej, to je bilo veselje tisti večer v kempi, ko smo videli, da ne bomo šli praznih rok do mov. Poklicali smo vsak svojo ženo v Cleveland po telefonu, da niso bile v skrbeh radi nas, dobili smo novo za logo kanadčana, nato smo pa napravili veselico v kempi. kot jo znajo narediti le jagri V pondeljek zjutraj ob 6. uri smo bili pa že pri našem Čarlitu. Ta nas je že čakal s štirimi 'mrdlji." Beseda "mr-delj" je bila za nas nova in jo moram pojasniti. To besedo je pogruntal hraber gozdar Joe Vidmar, ki je bil svoje-časno na ruski fronti. K "mrdljem" spadajo vse narodnosti, je rekel Joe, ki ne znajo slovenskega jezika, to so: Nemci, Angleži, 'Kitajci, Ja ponci in drugi. Torej s štirimi takimi 'mrdlji" nas je čakal Čarli. V soboto sem pisal predsedniku našega kluba, Jakatu, da srnjakov sicer še nimamo, da so nam pa zrasle jako dolge brade. Sklenili smo bili nam reč, da se noben ne obrije, dokler ne pridemo nazaj v Cleveland. Iz Čarlijeve kempe se odpeljemo v hribe. Tukaj se je zopet izkazal Koželov lintvern. Vozili smo se namreč v tak strm klanec, da smo se mora-ii vsi privezati k sedežem, da nismo zdrsnili pri zadnjem koncu avtomobila ven. Pred nami so se vozili "mrdlji" v neki stari škatlji in so lezb kot polž navkreber. "Zakaj si ti "mrdlji" ne kupijo Forda?" je kričal Koželj, ki je komaj krotil svojo lizo, da ni preskočila tiste šajtrge. "Kar zaletel se bom, pa preskočil bom tisto-le korjolo.' Komaj smo mu ubranili, da ni res izpolnil svoje grožnje, Končno smo vendarle prilezli na vrh hriba. Tukaj je prevzel komando Indijanec Čarli Postavil nas je v vrsto in re kek "Sedaj bo pa moja beseda veljala in vsak se ji mora pokoriti, če hočete, da boste vi deli kakega srnjaka!" "No, tako je!" je rekel Baraga. "Do sedaj smo itak delal; vsak po svoji glavi." Vseh skupaj nas je bilo devet: Indijanec Čarli, štirje "mrdlji" in pa mi štirje slovenski lovci. Čarli odbere mene in Maksa ter 2 "mrdlja," ki naj bi bili za gonjače. Postavi nas v "švarmlinijo," ali bojno črto, ki naj bi šli in gonili skupaj divjačino proti lovcem, ki so čakali na gotovih mestih. Biti smo morali za nekake pse in dajati smo morali vsakojake glasove, tudi lajati smo morali, da smo plašili zverjad, ki je bežala proti lovcem. Jaz sem se izgovarjal, češ, da me boli noga. Maks se je pa izgovarjal, da se je tako najedel pri zajtrku, da še hoditi ne more. Toda vsi izgovori niso pomagali pri strogem Čarlitu. "Noga gori, ali doli: Želodec sem, ali tje! Tako se bo zgodilo, kot sem ukazal: zavpije Čarli. Pa sva stisnila rep med noge in šla lajat po gošči. To je bilo lajanje! Jaz bolj na debelo, Maks bolj natanko, oba "mrdlja" sta pa vzela ton nekako med najinima. Gonja je trajala več kot eno uro, predno smo se združili z lovci, ki so čakali zverjad na drugi strani hriba. Eden gonja-čev se je bil zamudil, pa smo ga morali čakati. Lovci so nam povedali, da niso videli nobene divjačine. Ravno smo se malo odpočili in vzeli nekaj k sebi, ko poči strel. Streljal je zaostali gonjač, toda zadel ni nič, kot smo po-znejfc videli. Toda strel nas je opozoril, da smo hitro stopili v vrsto in čakali s pripravljenimi puškami. Ni preteklo pol minute, ko se naenkrat prikaže i.z gošče mogočen srnjak, ki jo briše nekako 70 milj na uro kakih 400 čevljev od nas. Prvi sem bil jaz, ki sem ga vzel na muho in dvakrat sprožil vanj, potem so pa streljali še drugi in sicer so izstrelili vse, kar je bilo v puški municije. Srnjak je drvel še kakih 200 čevljev, ko se naenkrat zgrudi na tla. .Vsi hitimo do njega in vidimo, da ga je zadela samo ena kroglja. ravno en palec pod srcem. N Sedaj je pa nastalo vprašanje, kdo ga je zadel. Streljali smo vsi, zadel ga je samo eden. Vsak je rekel: Prise-žem, da sem ga imel na muhi, kot bi streljal doma v tarčo! Koželj je celo rekel: "Videl sem, ko sem sprožil, kako je srnjak pobesil rep, kar je znamenje/ da je bil zadet." Toda naj bo že kakor hoče, glavno je, da je padel pred svinče.nko članov Euclid Rifle kluba. Hitro ga rešimo dro* bovja, na roge pa privežemo listek, znamenje da je naš, in kateri listek dobi vsak, ko vzame lovsko licenco. Potem ga pa slovesno vlečemo po snegu do avtomobila, ki je bil oddaljen kake pol milje. Takrat nas bi morali videti, kako smo se obnašali. Bili smo kakor otroci: skakali smo, vriskali, v a 1 j a 1 i se po snegu, prepevali in ne'vem, kaj še vse. Kdo bi pa ne bil vesel takega srnjaka! Tehtal je preko 200 funtov in je imel deset odrastkov v rogovju. Toda s tem pa še ni-bil lov (Dalje na 3. strani). Rožnik, O. — Ker že dolgo časa ni bilo čitati nobenega dopisa iz naše naselbine, ne kaže drugega, kot da jaz vzamem pero! v svojo desno roko in nekoliko opišem, kako in kaj se imamo pri nas. Delavske razmere so bolj slabe, ker je razneslo kotel pri edini izdelovalnici jakata in je s tem izgubilo mnogo ljudi svoj kruh in pijačo. Upamo, da bo kotliček v nekaj tednih popravljen in da se bo začelo zopet obratovati s polno paro. Pri Jakatovih so dobili za praznike prav majekino punčko na rejo. Kar na lepem so se zmislili pri Jakatovih in so rekli, da hočejo punčko, pa glih za božične praznike. Ja-katova žena je šla nekam na Woodland, otroke je dal Jaka k stari materi čez praznike v rejo, on in pa Minus sta pa ostala sama doma. Ves teden sta bila sama in si kuhala sama. To bi ji morali videti! En dan sem bil šel v vas, pa sem videl, kako je dal Jaka kuhati vinarce. Minusu je ukazal, da je pazil na pi-sker, da vidi, kedaj bo zavrelo, Jaka je šel pa v ledenico po hren. Ko pa je v piskru zavrelo, je rekel Minus —• how, how in Jaka je hitro odstavil pisker, da ni šlo čez. Potem sta pa jedla, vsak z enega krožnika. Minus je jedel vinarce brez hrena, Jaka pa s hrenom. Potem je dal Jaka kuhati jajca. Je rekel, da jih hoče skuhati na mehko. Pa jih je kuhal tri ure, pa so bila jajca ravno tako trda, kot takrat, ko jih je dal v pisker. Jaka je otipaval jajca in skakal po kuhinji, ker ga je vrela voda pekla, in je končno obupano rekel: "Naj vzame vrag še jajca! Čim dlje jih kuham, bolj trda so!" Po mizi, po štelažah, po sinku sem videl vsepolno ne-pomite kuhinjske posode. Pa sem vprašal Jakata, zakaj je ne pomije. Pa je rekel: "Kaj misliš, da sem zato prišel v Ameriko, da bom piskre pomival? Jaz jih že ne bom. Toliko časa si bova kuhala z, Minusom, dokler bo kaj čiste posode, potem bova šla pa v. restavrant, če se naju ne bo usmilil kak dober prijatelj in naju povabil na kosilo." Tudi kokoši so šle na Rožniku na štrajk. Zadnje jajce je znesla Jakova ta grahasta, tjč koncem novembra enkrat. Pri Plevnikovih so imeli pred kratkim zaročno slav-nost gospodične Pavle. Napravili so kar na kratko: od sedmih zvečer, pa do drugega dne popoldne. Sosed Tone Prijatelj se je bil odpeljal zadnji četrtek v Cleveland, Ohio. Imel je nekaj opravka v uredništvu A. D., kjer se je pritožil, da ne dobiva lista redno: Prišel je še isti dan domov. Suhadolnikov France je na novega leta dan ves dan gledal skozi okno in čakal, kedaj se bo kak avtomobil na klancu pripeljal z zadnjim koncem naprej, doli v dolino. Frank ima lep razgled iz svoje vile po klancu v tem oziru. Kadar zapade sveži sneg, imamo na našem klancu lep cirkus. Marsikateri avtomobil se sredi klanca skesa, se obrne in jo vdari nazaj, od koder je prišel, ob energičnem protestu voznika. Zato je dal župan z Rožnika razglas, da morajo biti vsi vozniki avtomobilov, ki vozijo po tem klancu pozimi, v treznem stanja - A .. SVETLOBA IN SENCA Povest "Hrbtenico ima zlomljeno," je razlagal Miha, ki je bil med prvimi na mestu. — "Najbrž ga je kdo s kakšnim polenom ali cepcem udaril." 'O najbrž," se je razsrdil Tone, "in to si bil najbrž ti, Miha. Ti si hudoben človek in jaz te bom tožil." "Kadar hočeš," je dejal Miha in mu stopil mirno nasproti; "ampak dokazati boš moral." Ljudje so začeli pogovarjati, in Tetrev, ki je bil seveda tudi zraven, je dejal, da Miha tega ni storil, kar on lahko izpriča. "Oh, Tetrev, ali nisi ti priča, za kar kdo hoče?" je zavrnil Tone sitnega moža. "Baraba je, kdor je psa ubil." "To je že druga beseda," je dejal Miha. "To potrdim jaz tudi. Sicer pa, ali ni škoda vsake besede za tako mr-ho?" Tone je pogledal še enkrat nesrečnega psa in šel svojo pot, proč od ljudi, ki so se mu zdeli brez srca. Toda kam? Ali domov, da bi ga izpraše-vali, zakaj da je tako potrt? Ali k Bricu, da bi mu potožil svojo žalost in poslušal tolažbo, ko mu je presedala vsaka tuja, vsaka lastna beseda? Oh, ljudje tolažijo in svetujejo, da jim pomagati ni treba. Noč je ležala na zemlji, noč na zamorjenem srcu. Tone je stopal po samotni cesti, ne da bi vedel, kam da gre. Iz Temenice se je vzdigala lahna megla in zastirala medle zvezde na nebu. Vse tiho, vse temno. Cesta se je raztezala pred njim kakor umazano bela oroga na mrtvaškem prtu. Žalost, jeza, kesanje' obup, najtežja čuvstva so stiskala ubogo srce, ki se je tolikanj navezalo na eno edino nado, da si ni moglo misliti nobene druge sreče več na svetu. Zdelo se je Tonetu, da bi najrajši umrl; morebiti bi porosila vendar kaka solza usmiljenja neusmiljeno lice. Oh, kako zadovoljen in miren je živel pred nedavnim časom! Na Bricovi svattbi, pred pustom je bilo, in on je bil Bricu drug, Jerica družica nevesti. In ko je bilo veselega Brica razgrelo vino, je začel govoriti tako, da je spravil v zadrego njega in družico, in nevesta je pomagala Jerici, se je nasmihala, gledala v tla in zardevala, in ko je on pol v šali, in pol,v zadregi omenil, da je takoj pripravljen, ga je pogledala s takimi očmi in se mu nasmehnila tako sladko, da mu je za-plala kri po vseh žjlah, da so mu ostale oči in nasmeh v večnem spominu. In to je bil zanj začetek največje sreče, osnutek njegove nesreče. Oh, nesrečne besede Bricove, ki so njega prebudile iz mirnega spanja v burno istinitost. Kaj je bilo treba te.bridko-- sti! In zdaj je vse prešlo, vse izgubljeno, pusta in prazna se odpira pred njim bodočnost kakor zapuščena cesta v temni noči. 'Kaj se hoče! Nositi je treba, kar nam življenje naloži. Truden od hoje, od žalosti in jeze se je vrnil Tone pozno ponoči domov. Drugega jutra ga je takoj oče vprašal, kako da je. Tone,ga je gledal nekaj časa, se obrnil proč in dejal tiho: "Konec." Oče se je prijel za glavo in šel, ker je vedel, da njegov jezik ne premore besede, ki bi mogla Potolažiti ubogega sina. In kako potreben je bil sam tolažbe- Saj je delil vso srečo, vse nade s sinom, in zdaj vso nesrečo. Da bi sinu prigovarjal, naj si izbere drugo nevesto, mu še na misel ni pri- šlo, ko je vendar slišal tolikokrat iz Tonetovih ust, da če mu sedaj izpodleti, ne poskusi nikdar več. Čas in delo sta morala celiti rano. Čez dva dni po teh dogodkih pa je prišel Bric k Tonetu. Stisnil mu je roko in ga tiho gledal nekaj časa. "Upadel si, Tone," je dejal, "in postaral si se. Že vem, kaj ti je; ali pa veš ti, kaj da govore ljudje? Gašper se ženi pri Jerici." Tone je prebledel in se prijel za stružnico. "Jaz nisem hotel verjeti," je nadaljeval Bric; "a izvedel sem, da je res. Da je Jerica tako neumna, nisem nikoli mislil. Boga zahvali, da nista vidva že poročena! Zakaj neumne žene te'Bog varuj! Da se je na tega človeka obesila, tega postopača in pretepača, ki krade Bogu čas, materi denar in ženskam pamet, je nezaslišano.'Zaradi takih žensk moški tako neradi ženijo se in se jih toliko skesa pred po-roko; marsikateri bi še še pred oltarjem skesal, če bi ga ne bilo sram in če bi se ne bal svatov. Tone, nič naj ti ne bo žal, da se je tako zgodilo. Meni pa je hudo, ker se mi zdi, da sem nekoliko jaz napeljal to reč. A kako sem mogel misliti jaz, da je Jerica tako noroglava!" "Molči, Bric," ga je ustavil Tone, "in nikar si ne prizade vaj! Jerica je dobra in pošte na; ampak jaz sem za njo pre-star. Na to nisva mislila ne' ti, ne jaz, in da je ona to zdaj izprevidela, ji1 jaz ne morem zameriti. Boljše sedaj ko po poroki. Torej prisrčna hvala, Bric, in zdrav! Pozneje se bova še kaj videla." Mana pa se je vse glasneje jezila, ko je slišala neprijetno novico; a jezila se ni tolikanj na Gašperja kolikor na Jeri co. "Taka vešča," je dejala, "enega je imela in drugega lovila." "Ej, Mana," je pogovarjal Tone, "ti sodiš prehudo. Jerica ni lovila ne mene, ne Gašperja. Njo je Gašper preslepil." "Ti jo še zagovarjaš, Tone? Njo da bi bil kdo preslepil? Ti ne poznaš ženskih nič. Proti svoji volji se še nobena ni dala preslepiti. Oh, ta hi-navka! Kako se je lizala me ni in koliko mi je vedela vedno povedati o Gašperju! Mene je dražila, na sebe je mislila." "Ja£ se le bojim," je dejal Tone, "da Gašper ne bo lepo ravnal z njo. Meni se prav smili Jerica." "Meni pa nič. Sama si bo vsega kriva," je dejala sestra, in posilile so jo solze jeze in žalosti. IV. Pri Kržanu pa se je zbirala nova nevihta, ko je stopil Gašper na plan. Najprej se ga je naveličal Miha. Da je bil ta njegov prijatelj odpravil Toneta, to mu je bilo prav in rad je plačal izgubljeno stavo; a da Gašper ni zdaj miroval, mu je bilo odveč. Le prevečkrat mu je srečal Jerico', in ne samo srečaval, tudi ustavljal jo je, nagovarjal, prijemal za roko in se šalil ž njo. Miha je gubančil čelo, in kadar je mogel, je izkazil druščino. Zdaj je iskal Gaš' perja, zdaj Jerico, da je povedal dekletu, da jo oče ali mati kliče, ali vprašal fanta, če nima doma nič dela. Polagoma je začel zabavljati. "Vidva sta vendar najboljša prijatelja," se je čudila Jerica. "Seveda sva," je dejal Miha; "ampak tebe naj pusti pri miru. Če bi imel ta človek tudi poštene namene, bi ti jaz rekel, da se ga varuj; zakaj tebe je preveč škoda. To je bil pa Tone vendar drug mož." "Tebi pa tudi ni bil všeč." "To je zopet druga reč. Glej, Jerica, jaz imam tebe rad." "Bom pa tebe vzela," se je zasmejala Jerica in ga udarila po plečih. "Nikar si norca ne delaj!" je dejal Miha. "Meni se tako zdi, da se tebi nikoli nikjer ne bo tako dobro godilo kakor doma. Zakaj bi si torej prebirala!" "Ali misliš ti, da bo pri nas vedno tako, kakor je zdaj? Kadar dorastejo otroci, se iz-premeni vsa hiša. Saj si boš ti tudi prebral, če dobiš boljšo službo." "Dokler boš ti pri hiši, Jerica, ne. Ostani ti doma za teto in jaz za hlapca. Pridno teto, ki pusti doto pri hiši, imajo povsod radi. Nikar ne poslušaj sirovega pretepača Gašperja!" (Dalie prihodnjič) -—O- LOV NA SRNJAKE (Nadaljevanje iz 2. strani) končan za ta dan. Čarli nas je zopet postavil v vrsto na drugem hribu, samo da so sedaj drugi lajali, med lovci sva bila pa sedaj tudi midva z Maksom. Toda ne vem, ali so bili sedaj slabši gonjači, ali kaj, ker priskakale so iz gošče samo tri srne, počasi, kot bi vedele, da jih ne smemo streljati. In vendar je Tone Ba raga, ki je bil sedaj za gonjača tako lepo lajal, da bi ga lahko zavidal vsak lovski pes Še enkrat smo premenili pro stor tisti dan, toda brez uspe ha, nakar smo se podali do mov v kempo. Prišli smo domov vriskajoč in pevajoč, kjer so nas sprejeli z vso slavo in veličan stvom. Tisti večer smo se pa gostili! Mrs. Plut nam je pogrnila mi.zo z najboljšo jedjo, mi smo jo pa zalivali, da je kar od mize teklo. To je bilo vse na čast in račun prvega srnjaka. Pa tudi takrat je posegel s svojo mogočno besedo vmes naš starosta, Jože Koželj, ki je menil, da je treba dati tudi telesu počitka, če hočemo dobiti še enega srnjaka. Po hribih laziti za srnjaki, ni šala, zato moramo biti spočiti. In prav je imel. Drugi dan, v torek, je bil pa dan, katerega ne bomo tako kmalu pozabili. Vsega, kar smo doživeli ta dan, ne morem popisati, vzelo bi preveč prostora. Hodili smo čez drn in strn, da je Koželj mislil, da. nosi sto zajcev v lovskem jopiču. Baraga bi bil kmalu izgubil hlače, Maksu se je bila vnela koža na glavi in jaz sem se skrival za grmovjem, da me ne bi Čarli poslal lajati. Toda Čarli me je vsakikrat izvohal : tisyj 'A* JJ LVJy,1 LXS/: I.VSVJ WSAJ UV«iJ Lisi J tvjfc;-; "vs^-! WS.y J ; Ni POD MORJEM V AFRIKO Na evropski- strani severo-zapadno od Tarife so že začeli s.kopanjem tunela; na afriški strani pa bodo .začeli še letos. Tunel grade po načrtih adjutanta španskega kralja, podpolkovnika Pedra Jeve-ncisa. Ideja gradnje tega tunela ni nova; že pred sedemdesetimi leti je francoski in-ženjer Charles August Lau-reul de Villedeuil' predložil prvi načrt. Pomen tega tunela je ogromen. Ko bo načrt gotov, bo mogoče prepotovati po železnici vso Evropo in Afriko do Kaplanda. Po mnenju geologov se je pred več stotisoč leti udrla zemlja, kjer VABILO NA PLESNO VESELICO ki jo priredijo ZDRUŽENA DRUŠTVA FARE SV. VIDA v nedeljo, 12. januarja, 1930, V S. N. DOMU Tem potom vljudno vabimo vse cenjene farane in ostalo občinstvo, da se udeleži te naše prireditve v polnem številu. Pripravili smo se v vseh ozirih. Najeli smo obe dvorani Doma, svirali boste dve godbi tako, da bo gotovo vsem po volji. Igrala bo Grebene Radio Broadcasters orkestra in Kalister Trio. Pomnite, da gv& ves dobiček za korist nove cerkve sv. Vida. In v čim večjem številu se boste udeležili, tem večja, lepša in hitreje bo postavljena naša nova cerkev. Ne pozabite tega dneva! Upamo, da se vsi skupaj vidimo na zabavi. Začetek ob 7:30 zvečer. Vstopnina samo 50c. j? Nadaljevanje romana DVAJSET LET POZNEJE Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. SABEC. Pozdravil je dame v kočiji, nakar je obstal ob njih strani, dokler ni sprevod mahoma obstal. iKo je vprašal po vzroku^ je izvedel, da je ukazala ustaviti lady Henri-!jeta, ki želi peš iti dalje. Družba se je nahajala zdaj sredi gozda, baš pred križiščem, kjer so se cepili trije krasni, senčnati drevoredi. Marija Terezija, Ludvikova soproga, je izstopila, kar je bilo vsem znamenje, naj izstopijo. Kraljica je prijela za roko neko svojo častno damo, vrgla ozlovoljen pogled na kralja, •nato pa odšetala po stranski poti, ki je bila od obeh strani zasenčena. Za kraljico je izstopila madame, kateri je ponudil roko grof Guiche, ki se je z globokim poklonom pojavil ob vratih kočije. Vojvode Orleanskega ni bilo poleg, ker je odšel rajši v kopališče kakor pa na šetnjo. Kralj je ostal ob strani gospodične Luize. Ko so se odprla vrata kočije, v kateri se je ona vozila, je kralj razjahal ter ponudil deklici svojo roko. Obe častni dami, Aura in Charente, sta se z globokimi pokloni odstranili ter se zadovoljili z družbo kavalir-jev Saint-Aignana in Malicor-na. Nevihta se je vedno bolj bližala, toda ker je kralj ni opazil, je ni hotel opaziti tudi nihče drugi. Kralj je odšetal z gospodično Lavalliere po * gozdnem drevoredu, ko pa je videl, da mu misli večina družbe slediti, je brez odlašanja ubral neko stransko pot, kamor si ni upal nihče za njim. Nedaleč od te dvojice sta , korakala po gozdu dva moža. Kako je bilo videti, se tudi ta dva nista brigala za bližajočo se nevihto, kajti zatopljena sta bila v važen pogovor. Naenkrat je nebo pretrgal blisk, nakar je votlo zagrme-lo preko gozda. — Nevihta je tu, ljubi d' Herblay, —^e vzkliknil eden izmed obeh mož. — Naj-li od-hitiva nazaj h kočijam? Aramis se je ozrl na nebo: — Hm, menda ne bo hudega, — je rekel. — V bližini vem za neko duplino, kjer bova varna pred nevihto. Sledite mi. Fouquet je odhitel za njim. Pravkar so pričele padati izpod neba prve težke kaplje. — Pred odhodom ste govorili s kraljem, kaj ne? — je vprašal škof. — Kakšen je bil napram vam? — Zelo milosten. Povabil me je na mojo lastno slavnost, in sicer s tako vsiljivostjo, da sem takoj uvidel, da je to Col-bertovo maslo. Ta slavnost > se ima vršiti v enem mesecu. Stvar me bo stala več milijonov. Torej recimo, devet, — je rekel Aramis. — Šest sem vam jih obljubil, tri pa morate sami preskrbeti. — Nerazumljivo mi je, — je rekel Fouquet. — Pred nekaj dnevi niste mogli dati Bai-semauxu niti 50.000 lir iz svojega žepa, danes pa mi ponujate šest milijonov. — To je zato, ker sem bil pred nekoliko dnevi še ubo-žen kakor Job, danes pa sem bogatejši od kralja. — Vem, da boste držali svojo besedo in ne boste izdali svoje tajnosti, — je odgovoril minister, — tak ne govoriva več o tem. V tem trenotku je grozovito zagrmelo. — Saj sem že rekel, da morava brž nazaj h kočijam — je rekel Fouquet. — Za to je zdaj prepozno, — je odvrnil Aramis. — Še nekoliko korakov in pri duplini sva, o kateri sem vam govoril. Takrat se je ulil dež, ki je kmalu prodrl krone gozdnega drevja. — Tukaj je duplina, — je rekel Aramis. — Toda, tiho, glasove čujem. — Le naglo notri! — je silil Fouquet, ki se je pripog-nil ter stopil v skalno duplino, katere vhod je bil deloma zakrit z grmovjem. — Kdor prej pride, prej melje. — Resnično, — je zamr-mral Aramis, — tamkaj prihajate gospod in dama, toda, kakor je videti, ne vesta za to skalno duplino, kajti gospod še ozira po košatem drevesu, ki bi jima nudilo zavetja. Pri moji veri, gospod Fouquet, to je kralj in gospodična Lavalliere. — Skrijte se, — je zašepe-tal minister, — morda je ho tel slučaj, da bosta ostala v najini bližini. Na vsak na čin bi bilo interesantno sliša ti, kaj ima povedati kralj gospodični. Kralj se je resnično ustavil pod košatim hrastom, ki je stal v bližini dupline, kjer sta si Aramis in minister poiska la zavetja pred neurjem. Kralj le držal gospodično Lavalliere za roko ter ji varoval glavo in obraz pred deževnimi kaplja mi s svojim širokim klobu kom. — Gospodična, — je rekel kraij, — V resnici mi je žal, da sem vas odvedel od ostale družbe. Skoro premočeni ste že. Ali vam je mraz? Trese te se. . . — Da, iz strahu, sire, da bi mejo odsotnost napačno tolmačili. .— Predlagal bi vam, da se vrneva nazaj h kočijam, gospodična, toda sodite sami, če je možno v takem vremenu storiti samo korak iz zavetja In kako naj si vašo odsotnosi napačno tolmačijo, ko ste vendar pri meni? AJi nisem morda jaz francoski kralj in prvi kavalir v kraljestvu? — Gotovo, sire, in to je velika čast zame, — je odvrnila gospodična Lavalliere.*— Saj jaz se tudi ne bojim opravljanja radi same sebe, temveč mi je za vas. — Ne razumem vas, — je rekel kralj smehljaje. — Saj veste, da hudobni jeziki nikoli ne počivajo. — Ne brigajva se zanje. — Sire, — se je nasmehlja-la gospodična, — glejte, dežuje, kakor bi lilo iz škafa, vi pa stojite tu gologlavi. — Pustite to, gospodična, in govorite rajši o sebi, je odvrnil Ludvik. — O, jaz sem preprosta deklica z dežele in vajena sem vsakega vremena, — je odgovorila Luiza. — Pa tudi moji obleki ne more dež mnogo škodovati, kar mora veličanstvo samo uvideti. — Resnično, opazil sem že, — je rekel kralj, — da se za svojo ljubkost in lepoto *ni-mate zahvaliti svojim . oblekam, marveč svoji osebi. Pa tudi nič koketni niste, in to mi predvsem ugaja. ' — Nisem bogata, —je odvrnila Luiza odkritosrčno. — Pa vendar ljubite vse, kar je lepega, — je rekel Ludvik. — Jaz vidim samo ono, kar je dosegljivo zame, — je odgovorila mladenka preprosto. — Vse, kar pa je zame previsoko -- — Za vas ne sme biti nič previsoko, — je rekel kralj. — Skrbel bom za to, da dobite na mojem dvoru mesto, ki vam pristoja. —O, sire, prosim vas, pustite vse tako, kakor je sedaj, — je rekla Luiza. — Mojim željam je bilo zadoščeno, ko sem bila sprejeta v službo njene visokosti, vojvodinje Orleanske. Zato vas prosim, pustite me tu. Ne vzemite mojemu občutju vesele zavesti nesebičnosti. - O, kako lepo, plemenito govorite!— je vzkliknil kralj. Luiza je vzdihnila. — Gospodična, čemu težke misli? Kaj vas žalosti? — je vprašal kralj, — ko stojite vendar pod mojim varstvom? - Povedati vam hočem, veličanstvo, — je rekla ter ga pogledala s svojimi krasnimi modrimi očmi. —r Vi niste sam svoj; vi ste poročeni, sire. Vsak občutek, ki mi ga podarite, odvzamete kraljici, ki vas zelo ljubi, kar je pač prav lahko razumljivo. Ker je imela to srečo, da je dobila takega soproga, sedaj prav gotovo prosi Boga, da ji tega soproga samo njej ohrani. O, velika krivica bi bila, dati kraljici vzrok za ljubosumje. Oprostite mi to besedo, veličanstvo. Moj Bog, vem, da je nemogoče, in vendar, če bi kljub temu postala tako velika kraljica ljubosumna na ubogo deklico, kakršna, sem jaz. Toda pomisliti je treba, da ima kraljica žensko srce, in hudobni jeziki bi ji utegnili zastrupiti dušo. Sire,.mislite na kraljico, ne name! — Gospodična, radi teh vaših besed vas samo še bolj spoštujem in občudujem, — je rekel kralj. — Veličanstvo prilaga mojim besedam zmisel, ki ga ni v njih, — je rekla Luiza. — Smatrate me zA boljšo, kakor sem. Delate me večjo, kakor me je naredil Bog. Usmilite se, veličanstvo! Če ne bi smatrala svojega kralja za nsjplemenitejšega človeka,, bi bila prisiljena misliti, da se mi roga in da se šali z menoj. — Jaz sem zelo nesrečen knez, — je rekel Ludvik, resnično žalosten. — Niti toliko moči nimam, da bi osebo, ki mi je najdražja na svetu, mogel prepričati o odkritosrčnosti svojih besed. '— Sire, — je rekla Luiza ter rahlo odrinila kralja, — dež oojenjuje, nevihta se je unesla. Premislite, sire, — je pripomnila ter potegnila kralja za seboj, — kakšnim neprilikam se izpostavljate radi mene! Vem, da vas sedaj že iščejo. Kraljica bo v skrbeh. Pa tudi madame. — Ob teh besedah je umolknila, kakor da se je prestrašila svojih lastnih besed. — Kralj je osupnil: — Kai pa je z madame? — je vpra šal. Luiza je pogledala kralja v oči ter rekla: — Tudi madame je ljubosumna. — Madame nima nobene pravice do ljubosumnosti, — je rekel kralj. — Saj ona je takorekoč moja sestra. — Sire, — je odvrnila Luiza, —meni se ne spodobi brskati po tajnah vašega srca. — Tak tudi vi mislite. . .? — je vprašal kralj. — Mislim, da je madame ljubosumna, da, — je odvrnila Luiza. — Kaj vam je dala madame to občutiti? — je vzklik nil Ludvik. — O, nikakor ne, za to sem ji preneznatna, — je odvrnila Luiza. — Toda pojdiva, sire; zdaj ne dežuje več. Takrat se je pojavilo v drevoredu nekaj radovednih obrazov. Mladi kralj in gospodična Lavalliere sta bila opažena; kavalirji so se odkrili, kar je bilo znamenje, da so spoznali svojega kralja. Lud- vik se ni niti najmanj brigal za spremstvo, temveč je odvedel Luizo skozi obdajajočo ga skupino k njeni kočiji. Ker so še vedno kapale posamezne kaplje, je celo še zmerom držal svoj klobuk nad njeno glavo, in vsi so opazili, da so njegovi lastni lasje popolnoma zlepljeni od mokrote. Tudi kraljica in madame Henri-jeta sta opazili to pretirano etiketo, in madame je lahno dregnila s komolcem svojo svakinjo, kraljico, ter ji za-šepetala: — Samo poglejte! — Kraljica je zaprla oči, si pokrila z roko obraz ter naglo vstopila v kočijo. Kralj je stal ob kočiji častnih gospodičen, dokler ni tudi Luiza vstopila, nato se je zavihtel na konja ter odjezdil poleg njene kočije naprej. Zdaj. šele sta zapustila minister Fouquet in Aramis svojo votlino. — Ona ga strastno ljubi, — je rekel Aramis. — In kar je še slabše, tudi on ljubi njo. Prav gotovo je, da bo zavzela ta mala deklica prvo mesto v njegovem srcu, i;n midva sva naredila veliko napako, moj ljubi Fouquet. — Vi mislite glede onega ljubavnega pisma, ki sem je pisal gospodični Lavalliere? — je vprašal minister. — Da, in to pismo morate za vsako ceno dobiti nazaj, — je odvrnil škof. Fouquet je prikimal. Čim so dospeli nazaj v grad, je p o i s k, al gospod Fouquet gospodično Lavalliere, in ko ji je stavil nekaj na videz brezpomembnih vprašanj, je bil prepričan, da dotičnega pisma še ni prejela. To ga je dokaj pomirilo, toda v ospredje pa se je začelo zdaj vsiljevati vprašanje, kam je prišlo tisto pismo, če ga gospodična ni prejela, Ko je prišel domov, je povedal Aramisu o rezultatu svojega razgovora z gospodično Luizo. Tudi d'Herblaya je zaskrbelo; nič ni dvomil o Luizini odkritosrčnosti. Poklicala sta služabnika, ki je imel nalog oddati pismo na določen naslov. Služabnik, pretkano izgleda-joč človek, s tenkimi ustqa-mi in skrivljenim hrbtiščem, je zatrdil, da je položil pismo na gotovo mesto v Luizini sobi. Rekel je, da je pripravljen, prinesti .pismo na zaj, in ker je Fouquet staremu zaupal, mu je pokimal z glavo. Fouquet in Aramis ste potem čakala, toda sluge ni bilo nazaj. Ko sta pričela po tem po izvedovati za njim, ste ugotovila, da je pobegnil. — Nu, nesreča se je zgodila, — je rekel Aramis; — torej čakajva sedaj, kaj se bo izkuhalo iz te moke. Še vedno imamo na razpolago do volj obrambnih sredstev. Najfatalnejše je to, ker pismo ni bilo datirano. — Predvsem morava najti tega izdajalskega slugo, — je rekel Fouquet. — O, tega ne najdete niko li več, — je rekel Aramis. 7. POGLAVJE. Novo božanstvo dvora. Ana Avstrijska je že nekaj dni bolehala in njena lepota je pričela ugašati z ono rapine naglico, kakor ugaša pri vseh ženah, ki imajo za seboj burno življenje. Resne izjave njenih zdravnikov so jo mnogo manj bolele, kakoi hladnost dvorjanov, ki so se pričeli zdaj počasi oddaljevati od nje, prav kakor podgane, ki prične zapuščati ladjo, ko jo prične razbijati in razkrajati vihar. Tudi njen sin, kralj jo je pričel zanemarjati; prej je bil redno vsako jutro po eno uro pri njej, nato je to uro skrčil na pol ure, zdaj pa je pričel popolnoma opuščati te svoje obiske. Kraljico se je videlo poslej samo pri maši ali pa na zabavah v salonu madame Henrijete. Ana Avstrijska je poizkušala te zaba- ve premestiti v svoje lastne salone, toda kmalu je bila prisiljena položiti orožje pred mlado, lepo in svežo voj^odi-njo. Zdaj je pričela Ana Avstrijska z obupnimi prizadevanji, da bi se obdržala na višini, in nekaj časa je uporab ljala mlado kraljico kot posredovalko, toda otožna soproga kralja Ludvika, ki se je čutila zapuščeno kakor vdova, ni imela ne volje, ne energije, za kljubovanje dvornim intrigam. Kraljica-mati je morala torej pričeti misliti na drugačna sredstva. Svoje čase je imela Ana Avstrijska prijateljico, ki je bila skoro še bolj PETI DEL. Med prijatelji in sovražniki 1. POGLAVJE Porthos na dvoru. Vitez d'Artagnan se je za-državal dva dni v Fontaine-bleau, nato pa je izprevidel, da tako življenje ne prija njegovemu vojaškemu značaju. Skoro vsak trenotek je bil vpraševan od dvorjanov: — Gospod vitez, kako mi pristoja moj novi frak? — nakar je on odgovarjal s porogljivim usmevom: — O, sijajno! In če ga je kdo vprašal: — Vitez, kaj boste oblekli nocoj? — tedaj je navadno odgovoril: — Nič, še to bom slekel, kar imam na sebi. Ko je potem temperamentna, vročekrvna videl, da je kralj sredi teh ne in sladostrašna od nje same; I prestanih zabav pozabil na bila je to gospa Chevreuse, I Lepi otok, da se sučejo vse mojsterica intrige. In zdelo se ji je, da ji svetuje ta njena prijateljica: Vsi ti ljudje na dvoru so pohlepni po denarju. Samo z denarjem jih morete prikleniti nase. — In Ana Avstrijska je pričela podarjati darila osebam, katerih vpliv si je hotela zagotoviti. Kakor znano, je imela ona najlepše dragulje v Franciji, in zlasti njeni biseri so bili tako krasni, da je kralj vselej globoko vzdihnil, kadarkoli jih je videl, ker se dragulji Golbertove misli samo okoli umetnega ognja in da Fouquet radevoljno nasiplje denar za te neumnosti* se je odločil ter poprosil za dopust, in sicer je navedel kot vzrok svoje — rodbinske zadeve.'" Ko mu je bil dopust dovoljen, se je začasno spet preselil k svojemu zvestemu Planchetu v Lombardsko ulico. Plan chet se je čudil, ko je videl, da je d'Artagnan tako slabo razpoložen, da nima nobenega veselja, da ponoči slabo spi njegove krone niso dali niti podnevi pa hodi raztresen izdaleka primerjati njenim. — Gospod vitez, — mu je rekel Planchet, — vi se dolgočasite. Kaj ni nobenega kralja več, kateremu bi mogli pomagati na prestol, nobenega monka, ki bi ga v zaboju prepeljali čez morje? — Ne, prijatelj, — je odgovoril Gaskonec, — vsi kralji sede zdaj na svojih prestolih, sicer ne vsi tako udobno, kakor jaz na tem-Ie stolu, toda se$e pa vendarle. — Gospod vitez, zdi se mi, da ste pričeli hujšati, — je rekel trgovec. — Pa baš v moji hiši se mora to zgoditi! Tega ne trpim! Poiskal bom onega, ki je kriv vaše žalosti in mu bom rekel:1— Gospod d'Herblay, prerezal vam bom vrat! — Strela božja! — je vzkliknil d'Artagnan, — kakšen opravek pa ima d'Herblay s tem? — On vam povzroča težke sanje, — je odvrnil Planchet. — Že tri noči kličete v sanjah njegovo ime. (Dalje prihodnjič.) DNE 13. JANUARJA SE VRŠI PLESNA VESELICA združenih društev FARE SV. VIDA v Slovenskem Narodnem Domu 'okrog. Ob priliki 50 letnice, ko je postal papež Pij XI. duhovnik, je papež zapustil Vatikan in se podal v baziliko sv. Ivana Lateranskega, v kateri je bil posvečen za duhovna. Na sliki vidim'o zgorej papeža v molitvi. Spodaj je pa slika šestih kardinalov, katere je papež imenoval ob priliki svojega jubileja. V sredo 8. januarja se vrši v Rimu poroka laškega prestolonaslednika z belgijsko princezinjo Marie Jose. Na sliki vidimo osebe, ki igrajo pri tem vlogo, in sicer zgorej na levi belgijski kralj Albert, zraven njegova hči Marie Jose, poleg laški prestolonaslednik ■ in loončno laški kralj. V spodnji vrsti sq prva na levi belgijska kraljica, v sredi papež, v /deshem kotu pa žena laškega kralja.