splošnoizobraževalne KNJIŽNICE V LETU 1995 (Posnetek po vprašalniku) Silva Novljan avgust 1996 4 n ipH&fo 471870 x ^ -Bi- «9& Ih-UH^ZU SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1995 Silva Novljan 1. Organiziranost knjižnic • 60 območnih knjižnic ima 147 občin - 231 stalnih izposojevališč, krajevnih knjižnic - 8 bibliobusov z 663 izposojevališči in izposojevališča kolekcij potujoče knjižnice; 108 krajev je brez stalnega izposojevališča oz. krajevne knjižnice. • 41 knjižnic je samostojnih, 19 združenih z drugimi dejavnostmi. • Odprtost: normativ 10 sek. na prebivalca tedensko dosega 37 knjižnic. 2, Pogoji dela 2.1 Prostor: • 52.500 m 2 ali 26,45 m 2 na 1000 prebivalcev. Osnovni normativ m 2 na število prebivalcev dosega 8 knjižnic; sicer pa je razpon v doseganju tega normativa od 13% do 165%. • Površina se je povečala le za 677 m 2 v primerjavi z letom 1994. Večina prostorov je še zmeraj nefunkcionalnih. 7 knjižnic še nima ločenega oddelka za mladino. 2.2 Oprema: Vse knjižnice imajo ustrezno mehanografsko opremo, večina tudi reprografsko in projekcijsko opremo. Vse knjižnice pa še niso v celoti računalniško in komunikacijsko opremljene oz. ne uporabljajo še vseh zmogljivosti te opreme. 1 2.3 Knjižnično gradivo 2.3.1 Temeljna zaloga 10% knjig je v tujem jeziku in 12% časopisja. Samo 39 knjižnic beleži temeljno knjižno zalogo za mladino (te navajajo 1.045.384 enot) in 52 knjižnic neknjižno gradivo (navajajo 50.586 enot neknjižnega gradiva za mladino). 3,18 enote knjižničnega gradiva je povprečno v knjižnicah na prebivalca. Normativ 3 knjige na prebivalca dosega 15 knjižnic; povprečno 2,88 knjig. Na člana knjižnice je 14,8 enot knjižničnega gradiva oz. 13,37 knjig. 2.3.2 Prirast - Od skupnega priprasta knjig je 34% za mladino (98.795 izvodov) in 14% enot od skupnega števila časopisja (2.487 izvodov). - 168 enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev oz. 0,17 enote na prebivalca, na člana 0,78 enote. 2 - Normativ 200 knjig na 1000 prebivalcev dosega 5 knjižnic (ena je izjema po podatkih zaradi lokacije v centru glavnega mesta). Razpon sega od 31% doseganja normativa do 132%. - Normativ 5 naslovov časopisja na 1000 prebivalcev dosega 29 knjižnic. - Razpon med knjižnicami v razmerju naslov : izvod v prirastu knjig sega od 1,16 do 8,63. • Temeljna zaloga se bo s takim številom prirasta obnavljala 19 let! • Ocena prirasta po vsebini: - 22 % leposlovja za mladino - 26 % leposlovja za odrasle - 53 % strokovnega knjižničnega gradiva, kjer si po količni izvodov sledijo od največjega do najmanjšega števila skupine UDK: 6, 7, 3, 9, 5, 1, 0, 80, 2, 82 P. • Način prirasta: - nakup 81,81 - obvezni izvod (8 knjižnic) 9,39 - zamena (32 knjižnic) 0,78 - dar (57 knjižnic) 9,02 2.3.3 Odpis 71.211 enot knjižničnega gradiva (77% knjig, 14% serijskih publikacij, 9% neknjižnega gradiva) oz. 1,13% temeljne zaloge knjižničnega gradiva. 2.4 Knjižnični delavci • 606 strokovnih delavcev. 150,4 si je strokovno znanje pridobilo s formalnim šolanjem knjižničarstva. 486,6 ima opravljen strokovni izpit oz. 80% strokovnih delavcev. • 148,5 upravno-tehničnih delavcev in manipulantov. • SKUPAJ: 754,5 vseh redno zaposlenih knjižničnih delavcev in 34,1 zunanjih sodelavcev. • Izobrazbena struktura 606 strokovnih delavcev: visoka 27%, višja 41, srednja 32%. • Na 2000 prebivalcev je 0,6 strokovnega delavca. Normativ IFLA, na 2000 prebivalcev 1 strokovni delavec, dosega 1 knjižnica (pa še ta je izjema kot knjižnica v centru glavnega mesta). • Slovenski normativ na 10.000 prebivalcev 2 knjižnična delavca, dosega 42 knjižnic, v povprečju pa so 3 strokovni knjižnični delavci na 10.000 prebivalcev. 1 delavec (strokovnim delavcem smo prišteli tudi manipulante, skupaj 620,2 delavcev) je izposodil 20.303 enote knjižničnega gradiva. • Na 1 knjižničarskega delavca (vsi redno in honorarno zaposleni) je 2.631 prebivalcev oz. 566 članov. 3 2.5 Prihodek • Knjižnice so pridobile povprečno 1.470 SIT na prebivalca, na člana 6.830 SIT. • Strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 250 SIT. • Ena kupljena enota knjižničnega gradiva je stala 2.576 SIT. • Od skupnega dohodka je bilo porabljenih 28,6% za nakup knjižničnega gradiva, 27,3% za materialne stroške, 41,5% za plače in 14,3% za investicije. • Lastni dohodek knjižnic znaša 8,9% celotnega prihodka. 1 3. Uporabniki 3.1 Člani • Standard 20% včlanjenih prebivalcev svojega območja dosega 24 knjižnic (razpon doseganja standarda je od 47% do 230%) in samo 7 knjižnic je zajelo več kot 50% mladih prebivalcev do 15. leta starosti od 58, ki te podatke zbirajo. • Med člani 52 knjižnic, ki so vodile strukturo članstva, je vrstni red: osnovnošolci 34%, zaposleni 28%, dijaki 20%, študenti 8%, nezaposleni (upokojenci, brezposelni, gospodinje, i.p.) 7% in predšolski otroci 4%. 1 Tu niso zajeti vsi stroški delovanja knjižnic. Mankajo podatki Ministrstva za kulturo o sredstvih, ki jih namenja za to dejavnost, poleg teh, ki so prikazani v teh zneskih za nakup gradiva. 4 3.2 Obisk % Število obiskovalcev 93% 7% 100% 4.968.585 obiskovalcev knjižnice 383.514 obiskovalcev prireditev 5.352.099 obiskovalcev SKUPAJ (od tega 1.918.432 mladih oz. 39%) (od tega 247,287 mladih oz. 64%) Od 93% obiskovalcev knjižnice je 3.783.274 obiskovalcev zaradi izposoje na dom oz. 76%; 905.894 obiskovalcev za uporabo gradiva v knjižnici oz. 18%; 6% (279.417 obiskovalcev) pa obišče knjižnico zaradi podaljšanja, rezervacije i.p. 3.3 Izposoja knjižničnega gradiva • Član si je izposodil 30 enot, ob vsakem obisku povprečno 2,4 enote knjižničnega gradiva. • Obrat temeljne zaloge knjižničnega gradiva je bil 2-kraten. • V knjižnicah je bilo izdelanih 615.625 fotokopij. • Knjižnice ocenjujejo, da so posredovale 246.388 informacij o gradivu in iz gradiva. • Na dom so knjižnice izposodile 64% leposlovnih knjig, 27% neleposlovnih knjig, 2% serijskih publikacij in 7% neknjižnega gradiva. 5 3.4 Prireditve Knjižnica je imela povprečno 154 prireditev v letu. Na 1 prireditvi je bilo 37 obiskovalcev. POJASNILO: - Poročilo je nastalo na osnovi podatkov, ki jih je z izpolnjenim vprašalnikom posredovalo 60 območnih splošnoizobraževalnih knjižnic in s primerjanjem rezultatov z določili Normativov in standardov za splošnoizobraževalne knjižnice (Poročevalec KSS 1987, št.28). - Podatki se ne ujemajo zmeraj natančno s podatki posamezne knjižnice oz. s tabelarnimi prikazi, ki jih imajo knjižnice. - Za tabelo Prireditve (te podatke imajo knjižnice) navajamo popravek, in sicer Nova Gorica ima 45 ogledov, drugih prireditev 5; skupaj 148 prireditev. V tabeli XII je pravi podatek za Trbovlje v rubriki Plače 10.359.091, za Ribnico pa 4.568.594. 6 PRIMERJAVA RAZVOJA S PODATKI OD LETA 1990 DO 1995 1. Povprečje nekaterih značilnosti splošnoizobraževalnih knjižnic 7 . Neusklajena rast TABELA I: Organizacijske enDte ffi -»«($' TABELA II: Prostor TABELA lil: Odprtostkatalagi TABELA IV: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva TABELA IV: Temeljna zalega knjižničnega gradiva (nadaljevanje: neknjižna gradiva! TABELA IV: Temeljna zalega knjižničnega gradiva Inadaljevanje: neknj. gradiva ll.j TABELA V: Prirast izvodov knjižničnega gradiva TABELA VI: Prirast naslovov knjižničnega gradiva TABELA VII: Prirast po UDK TABELA VII: Prirast po UDK Inadaljavanja) TABELA Vlil: Prirast pa načinu nabave TABELA Vlil: Prirast po načinu nabave TABELA IX: Odpis knjižničnega gradiva TABELA X: Kader TABELA X:Kader (nadaljevanje! TABELA XI: Dohodki knjižnice TABELA XII: Poraba sredstev TABELA XIII: Članstvo TABELA XIII: Članstvu (nadaljevanje: struktura odraslih članovi TABELA XIII: Članstvo (nadaljevanje: struktura mladih članovi TABELA XIV: Obiskovalci TABELA XIV: Obiskovalci [nadaljevanje) TABELA XV: Izposoja TABELA XV: Izposoja (nadaljevanje) TABELA XVI: Prireditve SKUPAJ: —j&sssr"" 00000104112