List slovenskih delavcev v Ameriki

3Si erw- Xorki, 14, j-o_liga 1900.
HiO±JO VTTT
Namenjena csveta Goebeljevega umora.
Radi porotne obravnave, se je bati prelivanju krvi.
(Jeorg-b vvii. Ky., 10; julija. Razprava proti republikancem, ki s< umorili govtrnerja G<>ebHa, bod»-najbrž'' izzvala z< >p-»tno proiivaujn krvi, kajti razpravi i">d<■ pris st-»-vali /.(Ht- puiki c.lieh stravtk, Uteri i d'lg'. vrsto let s puškami in revolverji medn' b.»jno zasledujejo; vsi so izhorno oho r ženi in naj-raunja žalitev z:un re izzvati več umorov.
•Sodnik Cantrili in bivši governer Br .\vn skrajno Bovražita, med torn ko umorjenčev brat, Artur Goebel j'd- a pričakuje trenotka, da 8»' mu nudi prilika s protivnikom Wm. G >ebla, Feodorom Hal luni se spoprijeti.
Bratje Golden iz Barboursville prišli so z njihovim bratom Whar-tonom, ki bode državna priča proti republikancem, da na obvarujejo napadov slednjih. Mod brati j«1 tudi kapitan II. 1>. Golden, zagrizeni sovražnik bivšega Mana kongresa, I>. G. Colsona. ki je bil v junuarju v dvoboju ranjen, on bode vp.-rabil vsako priliko, da zatože-
Policaji lopovi.
Ni se dalo prikriti.
Chicago, 11. julija. Proti policajema Patrik J. Sheehan in John D. Mosher, ktera sta pri nekem pie-nicu v parku strelišča oropala nekega moža po imenu Hugh McDuii-galia za S16U, je sedaj vendar višj-s sodišče vložilo zatnžbo. Predpostavljena tolovajskih policajev, nadzornik Heidelnv ver in policijski načel 11 ik Kipley gta se na vso moč trudila stvar zadušiti in oropauega moža tako oplašila, da se ni upal (»roti roparjema eodnijsko postopati.
Policaji roparji.
Chicago, K), julija. Pri nekem picnicu v parku streljišča sta mi-nolo nedeljo dva p« licaja v službeni opravi napadla nekega Šveda in mu vzela vso gotovino v znesku $155 kakor tudi njegovo uro. Nek drugi policaj, kteremu je Šved tožil tolovajski napad, je aretoval lopovska redarja, toda na poti v zapor ju je oprostil nek policijski poročnik. Načelniku iti nadzorniku so predložili polnoveljavne dokaze o krivdi obeh lopovov, toda storila nista nič, le t<-liko sta skrbela. da je Sved dobil nazaj svojo uro in denar.
nega bivšega državi m ga tajnika
Caleb T« \v»jrsa ustreli	Na parniku ,,Saale" našli
Med danes iz gorovja d. šlimi	24 trupel,
svedoki je tudi š->ril" White iz Clay	Te dni He je posrečilo bremereki
Countyja in „oče Jim" Howards,	parnik ,,Saale", kteri j" m davno
ktt-ri je baje tudi morilec Goebelja	postal žrtev grozovitega požara, de-
in več drnzih, kteri sejavno hvalijo, da je vsakdo iz med njih najmanje tri ali štiri demokrate umeril.
Roparji so se zaračunali.
Kkspr.'Mii vlak iz Washington a namenjen N \v York, Baltimore iV Oliio železnice je dne 11. julija ob o. uri zjutraj bbzu Holmes .Inaction 11 milj južno od Philadel[ hije skočil m tira. Pozneje so našli, <la je hilo izogibal išče napačno postavljeno in jed na šina odtrgana.
Kakor pravijo je bilo na vlaku $0,000 000 v zlatu, namenjenih za podružnico zaklada v New Yorku in roparji so nameravali s-> polastiti zlata. Uradniki zaklada pa trdijo, da na vlaku ni bilo nikakega zlata, kajti iz NVashii.gtoua ne pošilja ^ vlada nikdar zlata v Xew York, ampak samo iz Philadelphia, oni vlak na še ni dospei v to mesto, ko je ta skočil iz tira.
V lak ju obstal iz 5 ekspresnih, ti potniških in ^ spalnih vozov. Ko je lokomotiva dospela do napačno postavljenega izogibališca, nagnila se jo na stran in Štirje ekspresni vozovi s > skočili iz tira. Nihče ni poskusil oropati vozove. Roparji so najbrže računali, da se bodo vozovi zdrobili in ker se to ni zgodilo, ee niso upali blizu. Strojevodja in kurihc sta pravočasno skočila dolu. Nili»'» ni bil poškodovan.
loma izprazniti in zopet splaviti. V ladji ni h prostorih, iz kt>*rih so izsezali vodo, so našli nadaljnih 2-4 trupel. 1) sedaj so našli toraj na ,,Saale" skupno 60 mrtvih.
Med sedaj najdenimi trupli so tri ženskega spola. Le maloktero truplo je mogoče spoznati po obrazu. tako zelo so spremenjena. Y ka-jiti ladijnih strežajev so našli na jednem kupu 15 trupel. Vrata ka-jite so bila zaprta, tudi ni prišel ogeuj do *ja, zato mislijo, da so ljudj • vtouili v vodi, ktera je drla skozi okno.
Z^leznična druži a je razpisala 80UU nagrade onemu, kdor bi ovadil xlofcindWTo je bil v štirih tednih drugi n^ad na • kgpreBiu vlak pri Holzueg jnnction.
^^j0""	s kačo.
fTpneva, X. Y., 8 julija. G iepa Jam s Bastade iz Svrakuse obiskala je s sv' jim soprog .m bi žnjo farmo Stephen Parkerja; ko je v zabavo na vrtu nabirala jagode napade jo velika kača. Ko s > prihiteli gospej na pomoč, našli so krog njenega
Naseljevanje Fincev.
Topeka, Kans., 12. julija. Več ato Fincev, kterim bode sledilo tisoče druzih, je na poti v Arkansas alley v Kausasu, kjer se hočejo naseliti po nasvetu zemljiških agentov v New Yorku. »Slednji 90 rekli naseljencem, da je ta mošnja dežela izvrstna za pridelovanje pšenice. Kakor hitro dospejo na-seljenci v New York, odpeljali se bodo po ž-leznici v Kansas Fiuci s-> zapustili svojo domovino, vsled preganjanja od ruske vlade, in ker se uočejo učiti ruskega jezika, kte-rega jim skušajo vsiljevati.
Oblasti v Kausasu so zelo ves-le naseljevanja, kajti isto bode bogastvo države izdatno pomnožilo, i* ter o se je v slednjih letih tako hitro povečalo. ,,State Hoard of Equalizative" je dokazal danes, da seje vrednost obdačenega posestva v Kansasu minolo leto za 815,000,-IH)0 pomnožila. Ist<~itako se je pomnožilo blagostanje farmerjev, kar je med drugim razvidno tudi iz tega, da so se vloge bank pomnožile za 20 odstotkov, in da so v minolem letu v farmerskih pokrajinah prodali 2000 glasovirov več, ufgo prejšnje leto.
štirje gasilci usmrteni.
PittBburg, Pa., 8. julija. Pri nekem požaru, kteri je nastal včeraj
trupla ovito veliko kačo ; vendar je	popoludne v prodajalnici tvrdke
imela gospa toliko samozavesti, da	P. G. Evans & Co. na 5 Ave. Be je
je z vso močjo prijela kačo za vrat	udri strop iu šfrje gasilci so bili
t< r je na b d"či žici vrtne ograje	usmrteni in sedem druzih je hilo
odrezala glav > kače, p. tem seje	poškodovanih. Materijelna škoda,
oiimsv. Stila. Kača bila je 13 čav	ktero je provzročil požar znaša
ljev iu V palcev dolga. ( ?)	1 $150,000.
Iz delavskih krogov.
Štrajk na Great Northern.
Great Falls, Mont., 11. julija. Na Montana Central diviziji, Great Northern zeleznicy so vprizovili drugi štrajk, vsled čeBar je promet železnice hudo oviran. Ljudje niso zadovoljni radi novih pravil, ktera so stopila v veljavo, ko se je pomiril štrajk mes-ca maja. Prvi mesec po štrajku je bilo videti kakor bi bili plačo zvišali, toda že drugi mesec se je pokazalo, da so z vpeljavo novih pravil le plačo znižali.
Štrajk v St. Louisu se bode ponovil.
St. I jiuis, 10. julija. Služabniki poulične železnice, kteri so minoli teden ustavili štrajk, so pri včerajšnjem zborovanju Bkle-nili štrajk in boycott ponoviti, ker je Transit Co. prelomila svojo obljubo zanaprej samo unijske ljudi jemati v delo. Družba je skušala to v nekem spisu tajiti, toda bilo je toliko s prisego potrjenih izjav proti nji, da so spis vrgli pod mizo. Pri zborovanju je bil navzoč tudi odvetnik Transit Co., kteri je proBil za besedo, da bi zagovarjal družbo, toda nas-al je tak hrup, da ni mog-1 nihče umeti besidice. Štrajk in boycott se toraj danes na novo pričneta. Omnibuai štrajkarjev so že zopet v službi.
Skabe bombardirali z g n j i I i m i jajci.
Dayton, O., 11. julija. Štrajku-joči izdelovalci smodk in perice, postavajo sedaj v bližiui tovarn in poskušajo skabe pregovoriti, da bi se k njim pridružili. Tudi gnjila jajca igrajo pri štrajku glavno vlogo, ker z istimi bombardirajo skabe, ko gredo domu. Danes so zaprli 16 osob, ker so rm tale jajca ; tudi je policija ugrabila velike množine gnjilih jajc, ktere bo imeli štrajkarji skrite. Zvečer bo ljudje metali kamenje na skabe in iste varujoče policaje. Jeden slednjih, kteri je bil baje zadet, je potegnil revolver in gognal štrajkarje v beg.
Snaženje ulic v Chicagi — vstavljeno.
Chicago, iO. julija. Ker je mestna uprava pod vodstvom Harrisona vse mestne blagajne takorekoč izpraznila, pomagala si je v stiski s tem, da je za snaženje mestnih ulic namenjene svote za poluvico zmanjšala, vsled česar čiščenje mestnih ulic popolnoma preneha. Na vseh cestah in stranskih ulicah izvan prvega mestnega okraja bode snaženje prenehalo. Cestni superintendent Dougherty odslovil je 1000 pometačev ter o tej priliki dopo-slal mestnemu zastopstvu sledečo izjavo: „Jaz si drugače ne vem pomagati, kakor da pustim vse odpadke in smeti na ulicah ležati, iu sicer toiiko Časa, da bode mesto razpolagalo s tolikom denarjem, da bode zamoglo plačati snaženje ulic. Pomanjšal sem vse oddelke mojega urada, vstavil sem snaženje iu popravo cest, toda kljub temu nikakor ne morem shajati. O tej zadevi sem se z nadzornikom Meti annom posvetoval; ako mestnej upravi na nikakoršen način ni mogoče dobiti denarja, sem potem takem prisiljen snaženje ulic popolnoma opustiti.
Zadnje dejanje krvne osvete.
San Francisco, Cal., 8. julija. Danes eo našli pastirji ženo iu sina živinorejca, kreola William Mit-chella ustreljena; s tem je dovršeno zadnje dejanje 61etnega neprestanega zasledovauja med rod-bi 110 Mitchell in sosedi v Colma, mali koloniji švedskih iu švicarskih naselmkov.
Raztrelba v rudniku.
Štirje ranjeni.
W ilkesbarre, Pa., 10. julija. V Coxey rudniku pripetila seje danes radi nepazneBti delavtea Pertoniča razstrelba, vsled ktere so delavci PertoniČ, Scranton, UIib in Lavič t"žko poškodovani iz je dvomljivo ako bodo ostali pri življenju.
Razstrelba v luki.
Newport R. I., 10. julija. Na krovu vojne ladije ,,New York" se je pripetila te dni razstrelba parnega kotla, ktera je gorenji del ladije popolno razdjala in tri može budo poškodovala. Velika sreča je, da v ist^m času ni bilo nič obiskovalcev na ladiji. Navadno prihaja na vojne ladije v luki veliko obiskovalcev, posebuo ženskega spola.
Trupla bodo morda še izkopali.
Zdravstveni urad Bergen countya bode najbrže ukrenil izkopavanje na Flower Hill pokopanih žrtev strašnega požara v Hobokenu. V bližini mirodvora Btanujoči meščani bo se namreč pritožili, da trupla niso pokopali kakor določujejo do-tični zakoni. Ti zakoni med drugim določujejo, da mora biti med vsako krsto najmanj 20 palcev prostora, in ako polože jedno krsto nad drugo, mora biti med njima najmanj 9 palcev debela plast zemlje. Na ta določila se pri pogrebu niso ozirali, ampak v velikemu grobu položili jedno krsto tik poleg druge, ne da bi pustili vmas kaj prostora.
Nadzornik mirodvora je moral priznati, da se pogreb žrtev požara ni vršil po dotičuih zakonih. Vre-dili so preiskavo, in ako se zgoraj omenjeno preziranje zakonov dokaže, bode najbrže zdravniška oblast dala trupla izkopati iu po predpisih pokopati. Na vsak način pa ne bodo več dopustili, da bi toliko trupel pokopavali v takošne velikanske grobe.
Pobegnil iz ječe.
George Miller je te dni pobegnil iz jetnišuice v New Brunwicku, R. I. Bil je že več tednov v ječi pod zatožbo, da je zapalil tovarno Consolidated Fruit Jar Co. Ko je prinesel jetnišničar večerjo, čakal je Miller za vratmi in ko so se ista odprla, skočil mimo paznika, tekel po mostovžu skozi pisarno mimo šerifa in njegove žene na prosto. Vse to se je zgodilo tako hitro in drzno, da uiti jetuišuičarju, uiti šerifu ni prišlo takoj na um ga zadržati. Akoravno so takoj poslali može na vse kraje ga iskat, se je begunu vendar posrečilo skočiti na ravno odhajajoči tovorni vlak in uiti.
Poslopje omenjene tovarne so že dvakrat zapalili in radi tega j«3 družba razpisala §1000 nagrade za prijetje zločinca. Sum je padel na Millerja, kteri je preje delal v tovarni, toda bil odslovljeu, detektivi bo ga našli kouečuo v nekem malem selu v Pensylvaniji, ga aretirali iu pripeljali v New Brunswick. Prihodnji teden bi se imela pričati proti njemu porotna obravnava.
Odkar je minolega novembra nastopil službo šerif Barclay, je že več jetuikov pobegnilo iz ječe. Šest mož je ueko noč našlo skozi streho pot k prostosti in drugi jetuiki so pobegnili iz dvorišča jetuišnice, kjer so bili na delu.
Vas pozabili.
New London, Couu , 12. julija. Selo Poquonoc Bridge, 6 milj od tod je uradnik za ljudsko štetje pri številjeuju pozabil. Town klerk je radi tega poslal ugovor v Washington. V ima kakih 500 prebi« valcev, kteri pri letošnjem številjeuju niso bili šteti.
Nesreče.
Voz Trolley železnice
je ušel nekemu motorovodju v New \orku po klancu nazvdol naravnost v dva druga vozova. Jjtera je popolnoma razruši!. Pet osob, tri ženske in dva moška so bili poškodovani in le velik čudež je, da ni bil nihče usmrteu.
Na vozu, kteri je provztročil nesrečo, ni bil nihče poškodovan ra-zun sprevodnika in mot' rovodja. Se le ko je šlo po klancu navzdol, je motorovodja zapazil, dt. niti navadna, uiti zračna zavora ne deluje, skočil je toraj dolu s sprevod-nikoir vred, da r^ši življenje Z velikansko hitrostjo je drvi i voz navzdol. Zdolaj sta staia dva 6 potniki napolnjena voza. Ljudje na pr -dujem vozu so zapazili pretečo nevarnost in hitro poskakali dol i. Neka ženska je v razburjenosti vrgla celo svoje dete r:iz voz in potem tudi sama skočila za njim. \ oz je pridrvil po bregu z velikan« sko silo ob zdolaj stoječega, kter- ga je treščil iz tira iu se potem zapičil v temu sledeči voz, čigar potniki preje nieo vedeli za nesrečo, dokler uiso slišali treska. Omenjeni po škodovani so bili toraj m<-d potniki tega voza.
20 ranjenih.
Boston, Mass., 12. junija. V Somerville se je razletel veliki kntel petrolja, ki je bil ua tovornem vozu Boston & Maine železnice. Dvajset osob, ktere so prišle gledati požar je ranjenih, nekt^ri celo smrtno. Štirinajst raujencev od ve! i so v bol uico v Somerville.
Nesreča na železnici.
Stradsburg, Pa., 12. julija. V Paradise Valley, ne daleč od postaje Cresco zadela sta danes 7.večer dva vlaka Delaware, Lackawanna in Western železnice skupaj. Dva železniška služabnika bila sta na meBtu usmrtena, dočim se domneva sta dva druga služabnika ostala pod razvalinami razbitih vozov.
Požar pri Crampsu.
Philadelphia, 8. julija. Danes zjutraj je na stavbišču ladij v Cramps pogorelo veliko poslopje, v kterem so se nahajali modeli vojne ladije ,,Maine", ruske kri-žarke ,,Retziver" iu več aruzih ladij društva Pacitic Mail Steamship Co. ter Ward Line. Razdejanje modelov bode jako oviralo gradenje parnikov. Škodo cenijo 8150,000
Zlati demokrati proti Bryanu.
Springfield, Ills., 11. julija. General John M. Palmer, kterega so zlati demokratje pred štirimi leti imenovali Bvojim kandidatom za predsedništvo, je rekel danes: „ZIati demokratje bodo letos na novo ime-uovali svoj tiket. Da bi zadovolili države, ktere pridelujejo srebro je Mr. Bryan svojo stranko primoral zloglasno „16 to 1" zopet sprejeti v demokratično platformo, ker trgovci b srebrom upajo na ta način zvišati cene svojemu blagu. Za to-košuo bedarijo se samoumevno ne more noben pameten človek potegovati. Sklicali bodemo shod in imenovali svojega kandidata za predsedništvo."
Občinska lastnina in razsodišče
Chicago, 111., 12. julija. Železniški odsek mestnega odbora je priporočal naj bi mesto vzelo poulične železnice v svojo last namreč samo železnice ne pa materijal prometa. iBti naj bi ostal laBt družb, ktere bi imele železnice v uajemu od mesta. Da bi se preprečili štrajki, imenovali bi posilno razsodišče čigar odloku bi se morale i udati železnifiue družbe in njih slu-' žabuiki.
McKinley zaščitnik sleparjev.
Washington, 9. julija. Radi zlo-rabljenja urada, odstavljenega čolnarja H. K. Chernowitch je imenoval McKinley uradnikom pri zveznem zakladu, vkljub energičnemu ugovoru komisarjev za civilne službe. Slednji sc. Chernowitcha odstavili, ker je uganjal sleparstva, da hi omogočil sorodnikom napraviti izpit za civilne službe. Odgovore na vprašanja izpraševalcev je Chernowitch poSnel j* tajnih navodil od merodajnega mesta in naznanil svojim sorodnikom. Komisarji trdijo, da je Chernowitch služboval v politiki, radi česar ga je predsednik na novo poplačal s podelenjem uradne službe.
Prodaja poštnih znamk.
Washington, 8, julija. Do konca meseca junija prodalo se.je v Zje-di njen i h državah za .$70,270,804 poštnih znamk, toraj za ^10,317,001 več nego^v minolem letu.
Priporociicu
Rojakom dospevšim v New York
toplo priporočamo
,Wahrenberger hotel'
130 Greenwich Street.
Dobra, tečna jed in čedno stano vanje je po nizkej ceni. Potujoči Slovenci se tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne.
Kako je ob severnem tečaju!
lo vprašanje gotovo /anima vsacega in milijone ljudi je radovedno, kaj je videt lan. tz zrakoplova Andre, kteri se, kakor pravijo srečno vrača. Tu imamo bolj važne reči, t.xla /al tako splošna pozornost se ne obrača na nje. V prvi vrsti je nase zdrayje bolj v nevarnosti v tem vročem vremena, nego Andrejev.. življenje v ledenih pustinjah in edina ■ "brambn. proti nevarnosti tukaj, je zanesljivo zdravilo, ktero ne okrepča samo telo ampak tudi dušo, kakor je
TRINERJEV0 AMERIKANSK0 GRENKO VINO

ktero razvedri duh, čisti kri, pospešuje apebt in prov/roči zdravo spanje. Njegov izdelovalec
JOS. TR1NER,
437 iS Street,	Chicago, Illinois,
nam podaja v tem vinu neprecenljivo zdravilo za ta kritični letni čas in istočasno izvrstno pijačo, ktera se prileze malemu otroku, slab. »tni ženski in boleiinim starim ljudem, kteri dosežejo od nje neprimerljivo krepilo, frinerjevo amerikansko grenko vino bi moralo iiiti v vsaki hiši ker ni samo dobro sredstvo proti ljoleznim v poletnem času, ampak splošno proti vsim boleznim želodca, jeter in ledvic, ktere ozdravi popolno in hitro. Kdor pije to zdravilo pri temu izgubi severni tečaj, kakor tudi tropična vročina svojo grozo. j
Seveda...
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi . . ...
TOD*...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAZE LINDEN. • • - MICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH.
.....
g^? w- "is
Entered as second claBS matter at the New York, N. Y. Poet office October 2 1893.
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki
Izdajatelj in urednic: Published by
F. SAKSER. lt»9 Greenwich St. New York City.
ti a. leto velja list za Ameriko $3.—,
u pol leta..............$1.60,
Za Evropo za vse leto .. . gld. 7.—,
., ,, H P«! leta----- 3.60,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.76
4 Evropo pošiljamo list skupne ^ m____dve Številki
,Glas Naroda" izhaja vsako sredo
in soboto.
GLAS NARODA
(„Voice of the People44)
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yeariy S3.
ska ne bode zmanjšana. V naših
novih kolonijah treba bode i v naprej dovolj uo število vojaštva vzdrževati, a i doma ne moremo biti vedno brez vojakov. V ostalem bodo pa že naši Imperijalisti skrbeli, da se bodemo morali i v bodeče udeleževati „kitajski pacilikaciji"sličnih mej narodnih bojev. Naša vojska se ne bode zmanjšala, temveč vedno ie rasia dokler bode pohlepnost po tujih deželah smer naše vlade. Konično mora se vendar ijudstvu zjasniti, da nam ni mog« če na stra ni imperijalizma vstrajati, brez da mu ne dona^amo denarnih in krvnih žrtev, kojiui je edini vzrok ranogobrojuo in vedno oboroženo vojaštvo.
Kdor bi pred petimi leti javno zatrjeval, da bede vojaško vpraša-ije, ta osodepolni sad imperialističnega šovinizma, tekom časa postalo najvažnejše vprašanje v po i litičneui življenju našega ljudstva, i ičitali bi dutičniku vsakdo po vsej pravici, da je zblaznel.
Toda kako so se '-asi spremenili,
_____1 in v njih ljudje! Po špansko-ame-
Za oglase do 10 vrstic se plača rikanski v ,ski dosegla je ošabnost
Advertisements on agreement.
SO centov.
Dopisi brez podpisa m osebnosti ■e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon >y Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov jorostmo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite uaslovom:
„Glas Naroda ',
109 Greenwich St. New York City. Telefon 3796 Cortland.
rnnozih na-ih državljanov sv<_>j vrhunec in ,,miles gloriosus'* — kteri hoče v svoji domišliji podjarmiti <*eli svet — zavzel je moč in silo junaka, kojemu se mora i nehote vsakdo klanjati.
Pridno jHzauioglo ameriško ljudstvo o militarizmu svoje mnenje /. glasovnicami izreči, naj li blažene Zjedinjene države i v bodoče ■stanejorepublika, ali naj se preleve v m gočno svetovno državo, že je zavzela državna ladija krmilo, ki vodi naravnost domilitarizma, ako tega noveixil'trske volitve ne preprečijo ter opravijo državno ladijo
v mirneje vedje.
Med tem časom se bode seveda oboroževanje in pornnož-vanje vo-uitva na k pnem in na morju neprestano nadaljevalo, kakor da se pripravljamo na kako pretičo veliko vojno. Vsa ta dejstva nam potrjuje zakonski načrt, ktorega je izdelal vojni tajnik v Washingtonu, in ki se pri pri h iujem zasedanju kongresa pre.i ži v obobritev. Vlada zahteva namreč 75 000 mož stalne vojske in je mogoče, da se poleg stalne, še prostovoljna vojska skl lče v času potrebe in nevarnosti.
(1 iasoui poročila stavbinskega oddelka vojne mornarice gradi se baš ■j^daj za Zjedinjene države nič manj uego sedemdeset vojnih ladij, in dicer 12 oklopiiic, 6 velicih in D matijih križark, 4 monitorje, 1 topčarka, 31 top -dnih ladij prve in druge vrste, ter 7 podvodnih tor-pednih čolnov z najnovejšo konstrukcijo. Kaj tacega niti bojeviti cesar Viljem ni v stanu napraviti!
Rear admiral Highborn, ravnatelj stavi enega oddelka vojue mornarice, pridejal se v svojemu poročilu na vlado s kojim javlja da bodo Zjedinjene države v kratkem imele 1 v vojnih ladij prvega razreda in 9 v likih križark, še besede: ,.Konečuo imamo vendar ladjevje, ktorega se mora vsakdo bati!"
Po ysej pravici je naše ljudstvo ponosno radi novega ladjevja, toda previdni državljani uvažujejo že sedaj nevarnosti, koje zamorejo na-
Zjedinjene države -vojaška država.
Kakor se je zadnje dni iz vojnega oddelka naše vlade poročalo, mora se 6000 mož broječa vojska nemudoma odpraviti na pot v Mauilo, toda v obče je znano, da odpljujeju imenovane čete na Kitajsko, ako bodo tam potrebne o času ko pridejo v Nagazaki. Potrebne bodo na vsaki način, in potemtakem setiii-pinski prostovoljci nikakor ne morejo vrniti v domovimo. 35.000 prostovoljcev, kteri so sedaj na filipinskem otočju, mora vojna uprava do prihodnjega junija odpustiti, kakor tudi regularno na Filipinah se nahajajočo vojsko, kte-ra šteje 65.000 mož na 30.000 znižati.
Kako bode vse to mogoče urediti nam ni znano, in vlada v Wash-ingtouu o tem najbrže tudi sama ničesar ne ve. Da se zadostno število vojaštva odpošlje na Kitajsko, treba bode poseči po vseh posadkah Zjedinjenih držav in na ta način nam bode doma primanjkovalo vojaštva. Da« i ravno od zvuuaj Zj-*d. državam nikaka nevarnost ne preti, je vendar jasno, da brez vojaštva nikakor ne moremo ostati, osobito v slučaju domačih nemirov. Ako vlada po zakonu postopa ter do prihodnjega poletja vojsko zmanjša, morajo Be vse ostale kubanske po-posadke razpustiti, vojaštvo naoto- stat'	Povečanja vojne mor-
dobra imenovati. L. 1895. smo namreč pridelali samo 467 in 1. 1896. samo 428 bušljev pšenice. Res, da je bilo v naposled imenovanih letih kakih devet milijouov akrov zemlje manj obdelane, nego sedaj, tado to pride še le v drugi vrsti v poštev.
Ni pa samo farmer, kteri je dc ležen blagra, kteri izhaja iz cene pšenice, ampak tudi delavec sploh se za to vprašanje zelo zanima. Ko se je pred nekterimi leti kupčija in obrtnija zopet oživela, je bilo lahko prenašati visoke žitne cene, sedaj pa, koje prosperiteta že tako vidno igiuola, ko zapirajo tovarne in znižujejo cene, bi bile visoke cene pšenici zelo občutne. V republikanskih krogih so baje predlagali ceno pšenici umetno kviško gnati, da bi bili farmerji s Hannovo vlado zadovoljni in jim ne prišlo na misel demokratično glasovati. Ako bi se pa ona uradna cenitev uresničila, potem hi znala biti taka poskušnja konečno zviševalcem cene še na kvar.
Samoumevno je, da po letošui cenitvi, naši deželi ne ostane toliko pšenice za izvoz kakor v slednjih treh letih. Toda pridelek koruze ob ta biti Zelo dober, in kakor so d- sedajue izkušnje pokazale, ee v takem slučaju namesto pšenice izvaža toliko več koruze.
Precej prizadeti bodo letos bržkone samo pridelovalci bomhaža. Pridelek bombaža skoraj po vseh južnih državah zelo slabo kaže. K temu pa pridejo še homatije na Kitajskem, ktere bodo najbrže neugodno upljivale na ceno glavnega pridelka teh držav. Izvoz bom' baževiue na Kitajsko se pom.ka večinoma proti severnimi pokrajinami in se je sedaj skoraj popolnoma ustavil. Sicer so pa vsled
ku Puerto Rico do skrajne manjšine zmanjšati ter doma le toliko vojakov vzdrževati, koliko je zahteva služba na naših trdnjavah. Vsa ostala vojska mora se poslati na Filipine, in dasiravno general McArthnr in njegov cenzor iz Manile vedno le jako ugodna poročila pošilja, je vendar jako dvomljivo bodeii mogla na 20.CXJ0-25.0O0 zmanjšaua filipinska armda na otočju vzdrževati mir. Sedaj je na otočju nad 60.000 vojakov, kteri le za Bilo vzdržujejo red v ne-kterih krajih otočja, pričakovati je toraj, da se nemiri na Filipinih s podvojeno silo ponove, čim se posadke pomanjšajo. Poleg tega pa nismo odšteli na Kitajsko odposlanih vojakov, kteri bodo, kar je samo po sebi umevno, dalj časa na Kitajskem ostali.
V vojnem oddelku ai radi tega ne belijo glave, temveč mirno čakajo, da po McKinleyjevi zmagi, kongres brez vjacega truda čas za po manjšanje vojske jed.nostavno podaljša
Homatije na Kitajskem.
Tien Tsin v nevarnosti.
London, 11. julija. Glasom brzojavnih poročil iz Tien Tsina napadlo je dne 4. julija kitajsko vojaštvo, topništvo in pešači zajedno mesto Tien Tsin. Združenemu vojaštvu se je posrečilo napad odbiti. Kitajske bombe prouzročile so v mestih mnogo škode. Dne 5. julija dobile so združene Čete še ppt angleških topov. 6. julija bil je boj najljuteji, samo od ruskih vojakov je 200 usmrtenih. Admiral Seymour, ki je bil ranjen je zopet okreval ter prevzel poveljništvo angleških čet Rešitev Tien Tsinske posadke in obrambo mesta imajo inozemci izključno le izvrstnemu bojevanju Kozakov zahvaliti.
Berolin, 11. julija. Iz Tien Tsina brzojavlja nemški konzul, da so Kitajci od 5. do 8. julija neprestano streljali na inozemske naselbine. Dne 6. julija naskočilo je 2000 bo-xerjev francosko naselbino, toda Itusi so prepodili napadalce. Japonsko in angleško vojaštvo je dne i. julija bombardiralo kitajske vtrdbe. Proti večeru razletela ee je v poslopju nemškega konzulata granata, ktero se je takoj vnelo, toda na srečo so takoj pogasili ogenj. Skoro vse rodbine v Tien Tsinu se nahajajočih inozemcev so dne 4. julija odpotovale v Taku.
Washington, 11. julija. Admiral Remey brzujavlja iz CheFu: „Včeraj smo dogpeli v Che Fu. Dva bataljona 0 pešpolka in bataljon mornarjev pod poveljništvom polkovnika Meada smo danes izkrcali, vojaštvo nemudoma odrine proti Tien Tsinu. Združeno inozemsko
vojaštvo ima vse polno opravila v novejših poročil tamošnji trgi še obrambo mesta. Ladijo „Sol8ee" prenapolnjeni s takošnim blagom, odposlal sem z ranjenci v Yoko-Manjša vporaba izdelanega blaga hamo Ladijo .,Oregon'" odvede
zmanjša samoumevno tudi povpraševanje po surovini.
Iz našli novlli kolonij
nartce.
Mnogobrojna stalna vojska in v primeri premočno vojno ladjevje so nasledki irriperijalizma, ktere Be mera v demokratičnem smislu za bodočnost republike uvaževati, kajti imp rijalizem je glavna nevarnost, koja preti naši slobodni ustavi.
Naša letina.
Na poročilo poljedelskega oddelka o letini so borze odgovorile s zvišanjem cene pšenici za jeden do dva centa pri bušlju. Ze več tednov trajajoča suša je v več krajih delala farmerjem hude skrbi in še le mi-noli teden jim je pričelo dajati vreme boljše upanje. Uradno poročilo kaže sicer, da se je stanje meseca junija precej poslabšalo; toda ako zjediuimo cenitev pridelka pomladanske in zimske pšenice vidimo, da isto nikakor še ni vznemirljivo. Vsaj vendar smemo pričakovati, da
neka najeta ladija pod nadzorstvom „Nashvilleli v Kure, da se popravi. Admiral Seymour mi ravnokar poroča, da so inozemci v Tien Tsinu v velikih stiskah."
New Ohwsng, 11. julija. Skoro vse cerkve Evropejcev v Lia Syang in Kin Chow so boxerji, kteri m so Ttidi kitajski vojaki pomagali, raz-djali.
razglas brez vspehn. K"it«»i«*Vi uradniki še vedno trdijo, da so v kitajski stolici še vse nnebe tujezniibkih poslanstev pri življenju. Tega jim seveda sedaj nihče vt-č ue v rja me.
Tujezemski admirali v Taku pravijo, da hode treba 80 000 m -ž za osvf.jenje Pekinga. Od t armade bi pustili 20 000 vojakov za posadko v Taku in Tien Tsinu kak. t tudi i a vezno črto.
V slednjih dletih dnevih e Ru si.,u več neg., 40.000 vojakov pitala iz Moskve v Khabnr< wsk. Kak- r Čuje, namerava ruska vlada ^viSali armad > v Amur pokrajini v ogred-nji Aziji na 200.000 mož. Nemčija namerava baje poleg pomorska brigade poslati na Kitajsko osem bataljonov pešcev po »00 mož, štiri bateriji topničarstva močan oddelek pijonirjev in popolno vojno divizijo.
Položaj zelo kritičen.
London, 12. julija. Položaj v Tien Tsinu je brez dvoma zelo kritičen. Kakor admiral Rem* v wash ingtonski vladi poroča, s - od 3. ju lija vršu neprestani boji, vsled cesar je zvezno vojaštvo zelo utrujeno. Število Tien Tsin napadajočih Kitajcev je ogromno.
Vest, da so Kitajci dne 6. julija zvezno vojaštvo pri Tien Tsinu hudo pretepli se potrjuje. Tudi so Kitajci iztočno orožnico zopet osvojili in njeno posadko usmrtili. Boj je trajal 6 ur; na obeh straneh so se bojevali z največjo hrabrostjo, toda tujezemski armadi j^ manjkalo topov in konjiče. Japonski poveljDik je poslal v Taku po nujno pomoč. Mnogo upanja struvijo na prihod 9. zveznega p-dka Zjed. držav, kajti 10.000 mož br ječi tujezemski armadi je nemogoče s » trajno braniti štirikrat večji armadi oblegalcev, tembolj ker jiui manjka jednotiuega poveljuištva.
Poročila iz H a w a j a.
Sau Francisco, 19. julija. Go-verner Dole je sklenil, da podaniki tujih oblastij ne smejo opravljati nikake uradniške službe pod vlado Anglija odpošlje 100.000 mož indij-teritorija Hawai. Radi te vredbei skega vojaštva na Kitajsko, bode več zmožnih in priljubje- London, 11. julija. V vojaških nih uradnikov zgubilo svojo službo, in političnih krogih se zatrjuje, da
Iz Honolulu dospelih poročil je razvidno, da se posestniki nasadov nečejo še nadalje pogajati s štraj-kujočimi kuliji. Zvišali so. plačo japonskim kulijem, toda i6ti še vedno niso zadovoljni. Nekteri posestniki nasadov so sklenili, da morajo Japonci nasade zapustiti, ako nečejo delati. Oblasti na otoku so upone Japonce opomnili, da s? morajo<ukloniti postavi.
Kuliji na Hawaijskem otočju.
Ameriški zamorci mesto
Kitajcev in Japoncev.
II tiiolulu, čez San Francipco 10. julija. Posestniki velikih nasadov na Hawaijskem otočju skušajo priti perečemu delavskemu vpraia iju z duvozoua zamorcev iz južnih krajev Zjedinjenih držav priti v skoru. Odkar je otočje v posesti Zjedinjenih držav je naseljevanje Ja-poucev iu Kitaje-iv precej ponehalo in bode popolnoma jenjalo, Čl ui zadobi zakon pr<>ti t aseljevaojn Kitajcev in Japoncev pravomoč. Radi tega so posestniki nasadov primorani iskati za obdelovanje nasadov sposobuih delavskih meči. V to vrho prišla sta dva odposlan ca Kohala nabada v New Orleans z nalogo, da nabereta 400 zamorcev.
Stroške potovanja plačajo posest niki nasadov, vsaki zamorec dobi 30 dolarjev mesečne plače. Čim bode na stočju Hawaii dovolj zamorcev, hočejo posestniki vse Japonce in Kitajcu, kterih veliko število je že nevarno za javni mir, odpustiti, ter v njihovo domovinoodposlati
VTEmm	2A PAROBROD AU
: : II II I	ŽELEZNICO je najbolje
■ I jI Ij ■	kupiti pri FRANK SA-
,	■■ *	KSERJU, 109 Greenwich
Str., New York. Na kolodvor te pride iskat, spremi na parnik ; preskrbi CENO in SNAŽ' NO BIVAI-ISCE. Vse prednosti so dubiti uri
prednosu 501100111 pri
in sicer za jedno ali dve leti, in bode letošui pridelek pšenfbe znašal'
uverjeni smo, da tudi po preteku 1510 milijonov bušljev kar se sme v j EK^SJ^^Upet na krmilu nib^ n*7r£Z\
stalna voj- primeri z letino minolih let, precej dansko govorne/'95	p tem'zato je bil baje od cesarja izdani
namerava britiška vlada letošnjo jesen 100.000 mož indijskega vojaštva na Kitajsko odposlati. Neki uradnik zunanjega miniaterstva se je proti nekemu poročevalcu izrazil, da toliko vojaštva Indija nikakor ne more pogrešati; sicer namerava Anglija koncem septembra le svoje kithj-ke posadke pomnožiti, nikakor pa tolike vojgfep na Kitajsko poslati.
London, 11. julija. Iz Pekinga kakor iz ostalih mest prihajajo vedno nejasna poročila, kt^ra so oči-vidno pretirana. Takti se n. pr. iz Shat-ghaja poro«1«, da je dne 7. julija podkralj v Nankingu Liu Kun Yi poslal ruski, jsponski in angleški vladi dopis, v k tereni obžaluje Evropejcem prizadejaue gro-zovito*ti ter zatrjuj?, da kitajska viaria nf podpira boxerjev, nadalje pozivi a imeuovaiie tri vlade, da podpirajo kitajsko vlado pri lioje-vanju z boxerji. Japonski vladi do-poslal je c<>sar svojeročno^pismo, v kterem obžaluje umor japonskega poslanika Sugiyama Akira.
Kako se potemtakem tolmači brzojav z dne 2. t. m., kteri poroča o ces^rjHvi smrti?
Istotako so vesti, da se pripravlja Japonsko na 3 leta trajajočo vojsko, ter da je v to svrho že 63 000 voja kov mobiliziranih, dalje da koraka 30.000 RusOv proti železnici v Ki Ri Tsit Lihau, popolnoma 1 e-osnovane.
80.000 mož bode treba.
Loudon, 12. julija. Tudi današnja poročila iz Kitaja ne po-jasnujejo položaja inozemske naselbine v Pekingu. Iz Shanghaja se poroča, da vkljuh vsem naporom ni mogoče izvedeti besedice od tujcev v Pekingu, in akoravno so ponujali ogromne svote. Tudi vest, da sta cesarica vdova iu mladi cesar
Bati se je najhujšega.
London, 14. julija. Danns zjutraj 30 baje dospela iz Pekinga olicijel-na poročila, da so v kitajski stolici dne 6. ali 7. julija poklali vse tuje-zemce. Vest prihaja iz japonskega poslanstva iu akoravno isto ni dobilo nikakega brzojavnega poročila, vendar vlada pplošno mnenje, da s«-je bati najhu.šega Več nego l^OO je bilo pek lan' h. n: 1 njimi v^bko število ž*ii!«k n- trok, posebno amerikanskih ž nsk, ktere so §« odlikovale vsd--d uj;!iove lepot in družbenega stališea. l inorjeni so bili deloma prebivalci niesfa, ženske in hčere tujezamskih uradnikov, deloma na obisku pri prijateljih. Kakor pravi poročilo, so bila poslanstva dne G. julija razdjana in poslanci, varstveni vojaki in i>e-guui pri t^j priliki umTjeni. Samo britiško in rusko p« slanstvo je šn ostalo. Tudi ista je napadlo zvečer kitajsko vojaštvo. Streljanje s topovi je trajalo do prihodnjega jutra. O tem času so bila poslauiška poslopja razdjana in vsi njihovi prebivalci usmrteni. Na cestah okolo poslanstev so ležala trupla tuje-z^mcev in Kitajcev. Ko sta prir■ Chiug in general Waug \Veu Siiao slišalao napadu, hitela sta s svojimi vojaki tujcem na pomoč, toda velika množiua ju je premagala in general Waug \Veu Shoa jo padel v boju. Samo dva tujezc*mca st *baje ušla, jeden njiju z veliko rano na glavi. Kitajci so potem praznovali zmago in pri tej priliki je princ Tuan razdelil med boxerje lOO.OOo taelov.
življenje. Pričakuje <>e, da bode general Botha prišel k mirovnemu poganjanju, čim izve o porazu njegovih tovarišev.
'/-e s- daj se kaže, da jn potrebno v bivših b( erskih državah vpeljati civilno vpravo. oziroma več civilnih uradnikov nastaviti. Predvsem morajo se nastaviti uradniki, kt^-rim je dežela in ljudstv< > popolnotiia znano, osobito sedaj, ko se uind Boerci samimi opaža, da so pri-pra\ !j-ni p dvreči g^ bntiškemu L' spodstvn, kajti narod, ki s« je tako junaško bi>ril za svojo slobodo in nezavisno-t, je oči vidno radi dolgotrajne vojske utrujen.
Roberts poroča o porazu.
London, 12. julija. Vojni urad je dobil daneg sledeči brzojav od vojnega maršala Robertsa:
„ Pre tori j a, 12. julija SoVr»žnik je zaman preskušal umb prijeti v ozadju, včeraj pa je drzno napadel naše desno krilo. Obžalovaje moram poročati, da s«1 mu je posrečilo osvojiti Nitrals Neck, kterega je zasedala švadrona škotske konjiče. dva topova kr. vojnega topničarstva in p^t str-tnij Lincolnshire polka. Savražnik je zasedal ob svitu v veliki množini sosednje višave in prič-d hudo streljati na malo posadko. Xitral N*»ck je kakih 18 milj od tod, blizu knžpota ob Krokcdils reki. Oni kraj smo zasedli zaradi pota in telegraflčne zveze s Rustenburgom. Boj je trajal skora^ ves dan. Kakor hitro sem zvedel o moči r ivrhžuika, poslal sem našim p m-č pod poveljništvom polkovnika U dfreyn. Toda predno je ta dospel na bojišče, je •ula posadka že premagana, oba topa in večji del škutske konjiče, k ter i m j-- s-vražuik postrelll konje kak r tudi 90 Lincolnshircev je padlo Boercem v roke. Kolikri znašajo naše zgube mi še ni znano, toda bojim se, da bodo velike. I-to-časno je sovražnik napadel naše preduje btraže blizu Derdedorpa severno od m> sta. S^dmi polk garde dragoncev se je postavil v bran in j jih konečno p< gnal nazaj. Ime-! li bi bili morda manjše zgube, a';o ne bi bili smatrali v gojzdiču I skriti oddelek Boercev za naše ljudi.
„Smith-Dorrien s^ je včeraj po-ipoiudne blizu Kriigersdorpa uspeš no bojeval proti oddelku Boercev. kterim je prizadel ol>čutne zgui»e.
,,Duller poroča, da je včeraj Boerce, kteri so razdjali železnico blizu Paard^ Kraala, po kratkem boju pognal nazaj.
..Ilart poroča iz Heidelberg^, da v tej pokrajini še vedno traja od-danje orožja in streljiva."
Manchester, li'julija. .Guardian' pravi, da bi Chamberlain rad razpustil parlament predno se zavleCe boerska vojska. Zved^nci so naznanili vladi, da vojska zamore trajati še dobre dve Mi. Dežela pri Lvden-burgu v severnem Transvaalu ima veliko zalogo živine in drugih po-tr^l-š^in. Ivazun i»-g:i imajo iioerci še velike množine Mariiiiy-Henry pušk in naboj. kterih dosedaj š« potrebovali niso. Tudi jim kakor videti še ni prišlo na misel se upog-niti pod angleški jarem.
Kretanje parnikov.
N t? »v
omenjenega časa število
Vojna med Boerci ia Anglijo.
V kratkem sklenjen mir med Boerci in Anglijo.
Pretorija, 11. julija. Ker so An gleži dne 7. julija zavzeli mesto Bethlehem, nadejati se je, da s^ kmalu sklene mir med boerskimi državami in Anglijo. Boerski držav-ui uradniki, ktere so Angleži vjeli, dobili so dovoljenje, predsednika Steijna o nevapešnem uporu diplo-matičnim potom obvestiti. Tudi general De Wettovo vojaštvo je od dne do dne manje. Ljudje v Preto-riji zatrjujejo, da je vojaštvo generala De Wetta priseglo nikoli se vdati, toda isti vojaki so uvideli, da na tak način brez vsacega vzroka žrtvujejo svoje in drugih
„Kaisc:i Iireme „Deats-.:h!an«J 444 jv,tmki
V>rli d
Maria fhoresia s M>5 ]«i:niki.
I-*. julija
I>ospeti i m a ] j
..L ntiiria" i/ Liverponla. -,St. 1'aul" \/ Soathanipti ..I-a Itretagnc" i/ Ilavro.
O il p I j u 1 i si
,,I.a Gxscngne", 12. julija v ] IavT ..Columbia", 12. julija v Hamburg. „Iiarl»ari»ssa4% 12. julija v Kremen. ,,Campania", 14. julija v l.ivt-rpttol ,,Stalcndam", 14. julija v Rotterdam
O d p I j u 1 i bodo.
,,Kaiserin Maria Theresia'% 17. julija Hremena.
,,l»eut-oh!and", iS. julija v Hamburg. .,St. Paul", IS. julija v Southampton. „Kriesland", iS. julija v Antwerpen. „K<inigin l^mise", 19. julija v |!rc-men.
I'»retain ". 19. julija v Havre. ,,1'reion'a", 21. jtilija v Hamburg. „Spaarudam-\ 21. julija v Rotterdam.

Parnimi listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO • 109 liieenmch Su, New York.
___
_____
___
__________________________
__,___
_
________


Jugoslovanska Katoliška Jednofci, I £
I
II
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik : John Harjan, Box 303, Ely, Minnesota;
P dpr.*ds «dnik: Josip PtzniKC, 1024 South 13th St., Omaha, Neh.
1. tajnik: Jožkk Af.m^, Box	Ely, Minnesota;
XI. ,f Siki \n Hanovkc, lit x 1033 Ely, Minnesota;
E.a^ajuik Ivan (jovžk, Bt x 105, Ely, Miunesota;
NADZORNIKI:
Ivan Pakiž, Box Ely, Minnesota;
John (iI.obi»kak, Box 371, Ely, Minnesota;
lii <»i:iii: Stki'.vn, Box 113o, Soudan; Minnbsota.
uaj h Mag-.volijo pošiljati na I. tajnika: J o e A g n i č, B"X L'iti, Ky, Mi .;> b«'Ui, p- »v«>j^m zastopniku iu uol>euem drugem.
D-uurn.- p s.ljatve naj «e p »Pijejo blagajniku: Ivan Uovže, Box I»>5, Kly, Minnesota, in P" svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"'
Dopisi.
Butte City, Mont. julija.
(rospod urednik, pr< siui za malo pr>>stor» v cenjenem nam listu. Tukaj j.- kakih K» Slovencev, kuri delajo v rudnikih m rudotopil-nicah. 1) la laliK. > vsak, kd. r 1-ho*-e poeebuo sedaj pr>*d volitvijo. Dve drukbi U iuz Co. in \V. A. Clark C >. sti dovolili celo osemur-lii delavni <%as pri >3 ">0 plače na dan ; oui kt< ri delajo 10 ur dobe S4 na dan. Anaconda Co, Boston Montana Co. in Butt*'A: l> >ston Co. pa hh s* vedno trdovratno drže deg.-turiifga d"la, p'a^nj'jo po $3 .">0 nadan in nikakor nočejo skrajšati delavnega časa na S ur radi ČHHarse j.< hati še rasnih ho m»tij. Tukaj je samo rudarjev okoli 7<XM> in par tisoč delavcev v rud »topiInicah. Vsi spadajo k uniji, h kt^ri mora pristopiti vsak, kdor ho6e delati; kdor bisn upiral pristopiti k uniji, ga izženejo iz liutta. Sedaj pred volitvami bodo imeli uekteri postopači štelo dobro žetev. l'o*n a ui več tacih, kteri ob volilnem ^asu nočejo delati za nobeno plačo, po volitvi pa doma lež«ali pa se vlačijo od solona do
•	»Iona, njihovim družinam pa se dom« mliiiH cen<', iti posledica temu je, da ima še sodnija z njimi opraviti. T uiiam tuke, kt^ri hodijo
•	»kolo kakor krivi preroki in nagovarjajo mešftnue S"daj nato, sedaj na ono etran, najlepši pa je, da dostikrat še sami ne vedo h kteri stranki spadajo. Zato je treba delavcem, da se zjediuimo in oddamo nnr. 'glasove za delavsko Ktran-ko, n« pa za naše zat i ra Ice. Pomr Sloveneil posebno v Hutte, dovolj imate že izkušenj pri volitvah, bodite previdni, ravnajte se po do-sedujuih izkušnjah, oddajte N aše glasov*- za može, ne pa za ,,l'ady" ali ,, Moike", kajti volilni	ete pri njih najb >ljši prijatelji, po volitvi pa Vas še ne pogledajo. Drugikrat kaj več, ako bode treba Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, tebi cenjeni delavski list pa obilo vsp> ha, tvoj noročnik. O-n.
Mož sovraži telefon.
Hartford,Conn.t 10. julija. Chas J. II iadley že precej prileten gospod je državni knjižničar v Cute nerticutu in neka avtoriteta na polju pravoinanstveiif ga književ-ništva Toda kakor ima vsak učenjak svoje muhe, tako tudi ta, kajti noben«« stvari ne sovraži tako kakor telefon. Charles J. Hoadley, državni bibliotekar v Connecticutu goji mneuje, da je telefon veliko zlo. Nedavno je nek višji sodnik po sovraženein telefouu vprašal za važno pojasnilo, toda pomožni knjižničar mu ui mogel druzega odgovoriti, nego da je z njegovim predstojnikom možno govoriti le od ust do ust. In pri tem je tudi ostalo, od kod izvira If >adleyevo sovraštvo proti telefouu ne ve nihče Obrekljivi jeziki trdijo, da mu js enkrat njegova tašča po telefonu povedala par tacih, da ima Se dandanes dovolj.
Tašča vzela v zakon zeta.
Milwaukee, Wis., II. julija. Mirovni sodnik Dulleloa je te dni poročil gospo Albcrtino Abrahams z
njenim zet -ui Louis Hirschem. Nevesta je btara 00, ženin pa 30 let. Slednji je še le tri mesece vdovec. Ko mu je umrla njegova prva žena, g ktero je bil poročen komaj leto dni, vodila mu je njegova tašča gospodinstvo in se mu znala v tem f-asu tako prikupiti, da |e je ponudil zakon, kar je samo umevno takoj sprejela. Pastorju cerkvene občine, h kteri spada gospa Abrahams ni pripustila vest. da bi bil poročil tako nejeduak par, zato sta se podala ženin in nevesta k mirovnemu sodniku, kteri ima i- nekoliko širjo vest in se dal za denar in dobre besed^ lahko pregovoriti.
Bolnika kuhali do smrti.
San Jos»\ Cal , 10. julija. V Agnews zav. du za blazne so včeraj večer < ieo. A. Morseta, nekega starega in popolno nezmožnega bol nika v kop.-li moškega oddelka v zavodu počasi kuhali do smrti. Ubozega moža so nesli v kopel in spustili v vročo vodo. Paznik je zapustil celico, da bi prinesel bri-salko, in pozabil na bolnika. Ko je pozneje zopet stopil v celico, je bil nesrečnik že mrtev.
Lepa okolica.
Cuernavaca, Mex., 11. julija. Blizu Iguale je toliko tarantel in škorpijonov, da je železnični tir več palcev na debelo ž njimi pokrit in vlaki dostikrat obtiče v mozgi. Oblasti so razpisale nagrade za uničenje nadležne golazni.
Evropejske in druge vesti.
Le Havre, 7. julija. Štrajk polja',• ih delavcev je dan na dan bolj nevaren. Delavci so se zbrali pred delavsko brzo na kar se unel boj med delavci in redarji. Strjkarji so se branili z raznim orodjem in uožmi ter ranili več redarjev. Konečno so policaji pregnali delavce, •<d kterih je več ranjenih in 20 zaprtih.
Pariz 7. julija. V poslanski zbornici prišlo je včeraj do burnih priborov. Nacionalistični poslanec Lasies je namreč zatrjeval, da so s >dišča preveč jednostranaka. V dok as je navedel pravdo majorja Fritricha radi ža!j"nja časti proti (iohieru zaradi necega članka v listu „Aurore." Fritsch je oni častnik, kterega je vojno ministerstvo izkjučilo iz generalnega štaba, ker je objavil neko pismo policjske-ga agenta Tompsa. Pravda se je na nedoločen čas na povelje vlade ustavila, ker bi razprava odkrila mnogo vladi neljube istine. Lasieaa je predsednik večkrat pozval k dostojnemu govorjenju, ker pa konečno ni jenjal, se na predlog predsednika njegov govor ui uva-ževal. Kljub temu Lazies ni hotel ostaviti govorniškega odra, kar je v dvorani pr. uzročilo velik ropot, vsled česar je bil predsednik prisiljen sejo zaključiti. Minister Waldeck-Rousseau psoval je Meli uiste z izdajicami. Socialisti so kričali: „Vun z Židje!" na kar je Lasies pokazal na ministra rekoč: ,,Ta je žid." Lasies hotel je ministra napasti, kar so mu pa drudgi poslauci zabranili. Poslanci so si medsebojno napovedali nebroj dvobojev.
lierlin, 10. julija. Poskuševalne vožnje novega Zeppelinovega zrako-
plova so dokazale, da bo vsi Btroji
pomaujkljivi. Krmilo prav nie ne služi v kretanje balona, več delov 9tr. ja je premajnih iu preslabi, ter se krivijo. V visočiui 200 metrov bil je balon popolnoma od vetra odvisen in tudi plin vedno vhaja. Do sedaj veljal je balon $200.000.
Washington, 10. julija. Glavni konzul Guenther poroča iz Frank-furta: „Radi visoke cene mesa na Nemškem ne rabijo samo konjsko, ampak tudi .pasje meso kot živež Z'i ubožno ljudstvo. Nora postava glede ogledovanja mesa, nikakor ne varuje bu;)o\a'c- pred slabim mesom, temveč izključi min go živil prve vrste iz deželo. Iz letnega statističnega poročila je razvidno, da v mestih rabijo vedno več konjskega mesa iu v več mestih rabijo celo pasje meso za živež ljudi.
Drobnosti.
Ivan Toma/ic, župnik v Skofji Loki, je umrl 25. junija proti večeru. Da si precej osornega žnačaja, pripadal je vender mej tako imeno vane mirnejše duhovnike. Svojim duhovnim pomočnikom ui nikdar pripusti', da bi se vdi leževali pri gospodarski organizaciji dr. Suster-Siča. in temu se je zahvaliti, da Šk< fja Loka še dandaueB nima kon-
^urnnega društva.
* #
*
Dolenjske železnice. Pod predsedstvom barona Sveglja se je vršila 23. m. m. na Dunaju VI. redna avna skupščina delničarjev dolenjskih železnic. Skupni dohodki so znašili 024 503 gld., torej za 37.851 gld. več ko lani. Stroški pa so znašali 100 7S7 gld. Čist- ga dohodka je 223 713 gld. Za obresto-vanje in amortizovanje prioritetnih obligacij je potreba 219.240 gld., tako da znaša primajkljaj 25 527 gld., za fvgar delno pokritje se je vzelo iz reservnega fonda 3r>40 gld. ostalih 21.989 gld. plača dežela. Predsednik baron Švegelj in pregledniki bo bili izvoljeni izuova. * *
*
Obesil se je 20. junija v gozdu ,,Podvrati" 701etni Janes Rus-Pe-rovec, rodom iz Vrvišča, pristojen v Trebnje. Posestnik Prelogar iz Vrat, občina Sv. Martin, gaje našel visečega na smreki. Ker je izgubil neko pravdo, se je Rus iz obupa obesil.
* * *
Košnja. V ljubljanski okolici in v nekaterih krajih po Dolenjskem se je košnja pričela zadnji teden meseca junija Povsod jesena obilo iu lepega kakor že nekaj let ne tako. Gorenci in Notranjci prično pozneje kositi. Koder se je uporabljalo umetno gnojilo* bo sena obilo lepega, zato tudi cena nekaj višja. * » *
Otvoritev mestnega kopališča v Ljubljani. Povodom petdesetletni ce vladanja cesarja Franca Josipa I. sklenil je bil občinski svet ljubljanski, da se v trajen spomin tega jubileja razven nove mestne ubož-uice zgradi tudi mestno ljudsko kopališče, namenjeno v prvi vrst1 ueimovitim slojem ljubljanskega prebivalstva. Due 23. junija se je to kopališče slovesno otvorilo ter svojemu namenu izročilo. Župnik Št- Peterski č. g. Malenšek blagoslovil je novo poslopje, potem pa je g. župan Hribar s primernim ogovorom proglasil kopališče otvo-renim. V svojem ogovoru naglašal je župan, da se z ljudskim kopališčem spopolnjuje vrsto onih za zdravstvo v našem mestu prevažuih naprav, katere je meBtui zastop oživotvoril tekom zadnjih desetletij. Govornik koučal je a trikratnem alava-klicem cesarju, kateri klic je našel med navzočimi navdušen odziv. Deželni predsednik baron Hein čestital je županu in občinskemu svetu na srečno izvršenem ljudskem kopališču ter iz-
delovanje v letošnjem tečaju za mojstre iz stroke stavbnih mizarjev na tehnoh giškem muzeju na Dunaju, ter mu izročilo leto izdelano diplomo.
* •
*
Po 22 letili so mu vzeli iz telesa krojijo — Josip Brak se je udeležil leta 1S7S. OKupacije Bosne, kjer je bil ranjen, ali mu je ostala kroglja v telesu. Ko je ozdravil, ni čutil nikakih bolečin in kr- glja je tičala na svojem mestu. Sele v zadnjem času je občutil bolečine, ki so izvirale od kr< glje, r.idi čeear je šel v b dnišnico, kjer sn mu vseli iz telega krogljo po preteku 22 let. Sedaj je zopet zdrav.
* * *
Izstralm pred smrtjo. Košeniuov vol jo je nedavno popihal iz klavnice v Ljuldjaui. Imeli so ga že privezanega in so ga že vzdignili, da bi mu dali smrtni udarec, a vtrgal je vrv, vzdiguil rep in glavo in jo odkuril iz klavnice po najkrajši poti domov v hlev. Dva mesarska pomočnika sta drvila za njim, pa ga nista mogla dohiteti. Ljudje so se lepo rejenemu voju s krasnimi dolgimi rogovi izogibali na vse strani, potem pa, ko so videli za volom sopihati meHarja, so se smejali iu delali dobre in slabe dovtipe. Vol pa ni ušel svoji oBodi. Mesarska pomočnika sta ga v hlevu prijela
in peljala nazaj v klavnico.
» *
*
Linčao »deroh. Iz LetenyjaZala komitat poročajo: Oderuh Josip Stolz je spravil že več ubožuih lju-dij na beraško palico. Minoli teden je prodal kočo vdovi Loriuez, ter jo pahnil s 6 otroci na cesto. Jokaje je šla vdova s svojemi otroci v bližnjo gostilno ter je pripovedovala oudi, kaj se je zgodilo. S svojimi so zami je razburila pris- tne goste do skrajnosti. Sklicem ,,Ubiti ga moramo!" je drla množica pred kočo, kjer je Stolz metal vdovino pohištvo na ulico ter ga na mestu ubila. In potem so hodili kmetje v velikih trumah gledat, ali je veliki oderuh res mrtev.
* *
m
Konferenca deželnih glavarjev.
Finančno ministerstvo je povabilo vse dež. maršale iu dež. glavarje ua dan 25. junija na posvetovanje glede nameravane uredbe dež. do-
klad k davku na žganje.
* *
*
Oče morilec — obsojen na vislice. Pred graškimi porotuiki je stal 40 letni kovač in bivši posestnik Mat. Uhl iz Sv. Nikolaja nad Drasslin-gom, ker je 6. maja t. 1. z nožem zabodel svojega osemletnega sina Nikolaja. Matej Uhl je pijači strastno vdan t^r je zapravil vse Bvoje premoženje. Delati ni hotel ničesar iu pretepal brez uzroka ženo in Bvoja otroka, Nikolaja iu Josipina. Končno ga je žeua zapustila, hči je šla na službo, sin pa seje zatekel k stricu. Matej Ulh si je kupil ueko siromaško kovačuico ter silil vedno svojo ženo naj se vrne. A ta Be ga je bala, saj ji je grozil že večkrat, da jo zakolje. 6. maja pa je poiskal sina Nikolaja, ki se ga vedno tako bal, daje trepetal po vsem životu, ako ga je le zagledal. Oče se je priplazil k sinu v hlev, kjer je deček spal v družbi s siuom strijca. Nekaj časa se je z njima pogovarjal, potem pa je sina zabodel iu zbežal.
Porotniki so ga obsodili na vislice. * *
Potovanje v Italijo peša. Italijansko kmetijsko ministerstvo je izdalo BtatiBtične podatke o tujcih, ki so došli 1. 1898 in 1899 v Italijo. Iz teh odatkov je posneti, da je prišlo 1.1899 celih 80.00 ljudij manj kot 1. 1898. Vzroka sta baje južnoafričau8ka vojna in inHuenca. L. 1899 so pustili tujci 300 milijonov v Italiji.
* *
*
Vročina v Londonu. Minoli mesec je bila v Londonu silna vročina. Termometer je kazal 30 5" C v senci. Pripetilo se je več sto slučajev soln-
RBD STAT? LINB
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
New York* v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
..VATEBLAND ', na dva vijaka.
(>ie £ra,ii).......IZOOOt TI.
,-^EELANE". na iiva vijaka. 12000 t. . M KENSINGTON", na <lva v ijaka. S' <h, t . .
.,SCUTHW£EK", ti uva vijaka, seoj t..n
......7110 t«>n.
..WSSTEErLAND". - . . . 5736 t.»n mNCCEDLaNI",.....5712 t.m.
Pri cenah za medkrovje so vpošt-t- vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših ii najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opni ud ne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PI1ILADELPI11.JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih list<ov s< je obrniti na:
International Navigation Company
73 ll^^JSS^ro^T A3 I* S*11' St" CHICAGO. 30 Mont-ornery St., SAN 1KANU1SU0. — Third & Pine St.. ST. LOUIS. ali 11a n jene zastopnike.
— Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
razil željo, naj bi se izpolnile nade, 1 '^rice. Več ljudij je umrlo. Za
katere B^ opravičeno stavijo v ta blagotvorui zavod. Končno ogledali so si navzoči ljudsko kopališči in
njega naprave.
* « *
Priznanje. Trgovinsko ministrstvo je g. Adolfu Petrinu, delovodji pri firmi Matijau v Ljubljani priznalo 20 K v zlatu za izborno
konje je Bkrbelo društvo za obrambo živalij. Tudi v Parizu je bilo te dni jako vroče. Več konj je poce palo.
Poverjenika
za Ely, Minn sta sjt;. John GLOBOKAR SCMARABON, tem dvema gosptxloma lah-kt> izročajo naši rojaki naročnino za ,,Glas Naroda4', ali za pošiljanje v staro domovino kokor tudi glede vožnjih listkov.
X
.vi
iJfežlSlESn
POTSDAM, parnik z dvojnim_vijakom,	ROTTERDAM, para k / ivojnini vijakom,
12500 ton.	S300 ton
STATENDAM, parnik ■/ dvojnim vijakom,	i'arniki: MAASDAM, SPAABNDAtt ">
10500 ton.	WEEKEND AM.
fca?" Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. &A Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarnev
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratcing 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako b o b o t o ob 10 uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAK3ER. 109 Greenwich St., New York.
PAUL 8CHNELLEK.
Notary Public
v Calumetu, - - Mich.,
uazuama, da j^ pričt-l poslovanj*-, t'*r s*4 Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini.
Pisarna: -j-J 1 Pine Street.
Listnica uredništva.
i
Rojakom odpošljemo a^daj za ; 820.38 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Zapisnik zborovanja Jugoslov. kat. Jednote na Ely, Minn., priobčimo prihodnjo sredo kot priloga listu in na ta način ne škodujemo čast naročnikom, kteri niso pri tej Jeifnoti.
G. J. V. v J., Pa. Kaj o na* piše kak italijanski žurnal baraba se kaj malo brigamo, oni Fal-oti je tako na slatiene gla-u kakor ponarejen denar; nevoSljivi >st ia pohlepnost po tujem blagu ga je popolnoma oslepila, ali varujejo naj se Slovenci, tla ne IkkIc kedaj jokali in upili : Fal-oti kje -■> naše moneti !"/ato je preje biti previdnim. < > kakem vožnjem listku pri njem ni govora, ko nema nič druzega nego strupen je/ik Ako nam kilo prinese <»d njega originalni parniški vožnji listek {»odpisan od njega, mu damo S25 ea vsacega. t.agati /na kakor jk-s teči. ali pregovor pravi kdor la/e tudi - krade. Pa zapomnite si to Slovenci.
Zahvala.
P< dpisaua se srčno zahvalujeva rojakom na Ely, Minn., za sprejem iu gostoljubno postrežbo, posebno pa: g. Anton Kočevarju in ujegovej prijazni soprogi, Ryv Smekarju in g. Smuku; v West Superior, Wis., pa g. J.. N S t a r i h i, kteri se je skazal izvrstnega gostoljnbnpga Slovenca. daBi je že nad 30 let v tej deželi. Vsem kličeva: NA SVIDANJE l
Frank Sakser,
Joe Pezdirc.
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet Mich.
Med postom so pri meni dobiti
vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od o centov naprej. Polencvka (štokž) po loceiit. funt.
Za velikoročne praznike pa kupit-; pri uiem prekajeno meso. Kaša posebnost go
z^T kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Rratuui Slovencem priporočam svoj lepo urejen saloon
German ^Austrian Headquarters
Točim izvrstna vina iu raznovrstne druge pijače m imam na raznolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča
Daniel Radatovich Pikes Pnak Ave.. Florence, Colo
BODI
previden na potovanju! Kupi tvoj parobrodni listek pri FK. SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parnikom. preskrbi ceno, dobro stanovanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in na« pokliče 3795 Cortland in slovensko se /-nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za telefon prihrani dolarje!
Knjigovodja
iu dopisovalec v hrvatskem in slovenskem jeziku, zmožeu angleščine se Bprejme v službo. Taki s izkušnjo imajo prednost. Obrni se na
JOSEPH TRINER,
437 West 18th Str., Chicago, 111.

Ijistek-. Pariški prosjaki.
(Kouec.)
Skoro vsi p« ulični pevci pojo jedno in isto pesem, ktero na jed-liem mestu prekinejo, kakor da bi ee radi duševnih bolesti ne mogli ▼»A posluževati svojega glasu. To ■ledi iz tega, ker bo se umetnost progjaštva učili vsi pri jeduem in istem učitelju. Vseučelišče, v ko-jem se take iu slične umetnosti podučujejo, se nahaja se vedno na istem prostoru, toda večinoma jt take šole iskati v bližini večjih tržifič, kjer je tudi več dvomljivih gostilu iu zbirališč prosjakov. Tukaj j>oduČuje učitelj proejaško pesem, !>esede, melodijo in kje je jenjati s petjem ; za pet lekcij zahteva jeden frank.
Cerkveni prosjaki so najbolje organizirani ter v najkrajšem času iu z najmanjim trudom zaslužij največ denarja. Tem proBjakom ni neobhodno potrebno, da sgiuhi, slepi, nemi ali kakorkoli pohabljeni, temveč zadostuje jim sla!;a obleka, upadlo lice in rožni venec, čigar krogljice se neprestano gibajo med prsti. Vsaki cerkveni prosjak in prosjakinja ima pred vratmi svoj odkazani prostor in čas, ko'iko ur mora pri vratih stati. Vsakogar, kdor ne pripada k organizaciji .,redni gostje" navadno zapode, ali pa
—	kar se je i Paulianu dogodilo — izroče policiji. Ker prostor pri cerkvenih vratih mnogo dobička nese, kterega morajo biti vsi prosjaki deležni, stoji vsaki le po par ur pred vratmi, na kar zavzame novodošli prosjak mesto prejšnjega. Tako na primer je najti kojnga prosjaka danes zjutraj ob šesti uri, jutri ob deseti, pojutraujem popo-ludne, pri cerkvenih vratih.
Koliko dobička to proejačenj* donaša, zadostuje nam popolnoma sledeči slučaj :
Leta 1892 umrje nenadoma star proBjak, znan pod imenom „Oče Anton" s kojim je vsakdo radi njegove velike grbe imel usmiljenje. Ko preiščejo njegovo borno stanovanje iu obleko, našli eo v suknji umetuo grbo, v ktere ni bilo mesa ni kosti, temveč narejena je bila iz ogromne svote 96.000 frankov v bankovcih iu zlatu. ,,Oče Anton" ni bil navadni berač, temveč glavar proBjaštva treh cerkva, namreč sv. Auguštiua, sv. Sulpicija in sv. Etienna. Vsi prosjaki imenovanih cerkva bili so njemu podložni, morali so mu plačevati odstotke, za kar jim je odkazova! proBtore i prepodil vsakega, koji ni spadal k organizaciji.
V Franciji, Španiji in Italiji je prosjaštvo najbolj razvito. Toda tudi v Angliji in drugih evrop^jskih državah, kjer je plemstvo na krmilu, uiso razmere muogo bolje, kajti v gospodsko zbornico imajo pristop izključno le ,,plemiči", a da kedo drugi kojo vplivno državno službo dobi, mora biti isto ,,plemeniti"
—	ako ne po krvi, pa vsaj po imetju.
Dasezboljša stanje revnih dažav-ljmuov treba je i praktično izvršiti ljudska pravo, ktere se glasom fraucozke razlage teoretično glasi: „Država mora svojim revnim državljanom pripomoči do obstanka, bodisi, da jim preskrbi delo, ali pa za delo nesposobnim daruje, kar je v življenju neobhodno potrebno".
Dokler se pa imenovane beseda povBodi ne bodo točuo izvrševale, ne bode uiti prosjaštva konca. Omenjeui stavek moral bi biti vsem delavcem znan, koji se nikakor ne bi smeli v slučaju sile sramovati, temveč zaprositi državno pomoč. Toda večini delavcev zdi se sramotno iu poniževalno, ako zahte-Tajo pomoči, ter na tak način omogočijo dejstvo, da se premetenim lopovom posreči napraviti s prosjaštvom sijajne dobičke. Da so dolžuosti države proti njenim državljanom v obče znane ter se uatauč-no izvrSujejo, izvestuo nikomur niti tift pamet prišlo, dajati ua ulici miloftčine.
Toda ua žalcst izvršuje se na celem svetu samo v jednej deželi ljuduko pravo v pravem pomenu besede, ca kar sem iz lastue skušnje prepričan.
Ko sem so pred trinajstimi leti v ve&ji družbi srečolovcev podal v vzhodno Avstralijo, da na daljnih zlat h poljih najdem svojo srečo — o kojej ni bilo ni duha ni sluha — prišel Bem z več sto tovariši v Pal-meston, slavno mesto sevreruegi: teritorija južne Avstralije. Palme-ston je malo mestece, v kojem prebiva kacih tisoč Kitajcev in pri bližnotrideset Evropejcev. Naravno nismo v m^stu dobili dela. Ker pa nismo imeli uiti kaj jesti niti denarja, nismo dolgo pomišljali, temveč podali smo se skupno k tako-zvanemu deželnemu predsedniku, koji je v imenovani pokrajini kralj, minister zunanjih, notranjih, srednjih in vseh druzih državnih poslov. Predsednik nas sprejme z isto gostoljubnostjo, kakcr da so naši žepi polui zlata, in njegova prva skrb je bila, da ugodi našim željam. Im< li nismo denarja, niti	ni
bilo mogoče najti delo, toraj bila je dolžnost države za nas skrbeti.
I u vendar je bilo vzroka dovolj, la ee nam vsaka pripomoč odreče, kajti vsi stn • bili iz tujih pokrajin, ;akor je tudi tuja pokrajina pro-•jzročila našo bedo. Lahko bi se predsednik izgovoril, da nam ni v -.tanu dati nikake podpore, ker nismo .Jugoavstralci, ter nam svetoval, naj iščemo pomoč v pokrajinah icj>-r stalno stanujemo, ali pa v pokrajini zapadne Avstralije, koja je l>rouzročila našo bedo.
Toda tega uzorni mož ni storil, temveč dal je vsakemu, kdor ga je je prosil nakaznico, s ktero smo dobili za tri dni živil. Z temi nakaznicami podali smo se v na njih označeno prodajalnico, kjer smo dobili meso, moko, čaj in sladkor. Vsaki tretji dan obiskali smo pred-s> dnika ter dobili nove nakaznice, in samo Bog ve, koliko časa so Irugi izkoriščali državno dobroto, ktere Bem i jaz bil cele tri tedne d?ležen, ne da bi si zamogel nemastno postopanje očitati.
Smešnice.
Moderna služkinja. Soproga (svojemu možu): „Oton, ti mi moraš kupiti kolo, kajti jaz se moram pred našo služkinjo sramovati ; ona ima kolo, a jaz ga še ved uo nimam".
Dobro došlo. Zdravnik : ,,Na vsaki način morate Vaše vlažno stanovanje ostaviti!" — Bolnik: .,Ako Vi svetujete gospod zdravnik, potem pa že lahko danes po noči utečeni, vsaj itak že šest mesecev nisem plačal stauariue".
B r e z v s p e š e n trud. Gospo-iinja: Ivanka, daneB zjutraj sem «opet videla kako vas je mlekar poljubil. V naprej bodem jaz sama 'sako jutro prevzela mleko". — Kuharica: „Oh milostiva, radi tega se Vam ni treba prav nič truditi, iajti mlekar je prisegel, da razun nene, ne bode nikogar poljubil!"
V sodni dvorani. Sodnik: ,,Ste li bili kedaj kaznovani?" — 1'riča : ,,Sicer sodnijsko 6« nisem bil kaznovan, toda s taščo moram ■»kupno stanovati!"
To je za njo. „Ljubi prijatelj. nikogar nimam na svetu. Ne očeta, ne matere, ne sestre, ne brata, ne tete — edino kar mi je ostalo je pol milijona dedščine."
- Vidi to cenjena gngpodifcina, k taki družini se priženiti je bila vedno moja najsrčne.ša želja p'
Kakor stariši tako otroci: M arina šetala je po vrtu s svojo punčiko, ktero jej je mati kupila, ter ž njo govorila kakor da je živa. Na to pride mati na vrt, in mala deklica se takoj pritoži rekoč: „Ma-tna, daneg je moja puučika jako neuljudna." — ,,A kaj je zakrivila?" — , .Tel i ko ima za govoriti, da me že glava boli."
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu. ill.,
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste iu sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cen« 2 glas1
nim je..............S18 do 40;
cena 3 glasnim........§25 d > 80:
cena 4 glasnim .... od $55 do 100; cena 5 glasnim.. . . od SS'.. do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali , flit": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi:
Nova spričevala.
Spoštovani prijatelj! — 1'rijel sem vaše harmonike in se vam /a nje lepo zahvaljujem; prav i«i volji si > mi in tudi liruyini dopadejo, ko jih slišijo.
IS<i\ 113, VValkerville, Mont., 1'cter Spehar.
1 >ragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem. da se nisem nadejal tacili. Kes me stanejo če/. S50, a sc<laj jih ne dam /a S100. — Zato se ti tako lej>r zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posehnov glasovih, ki se prav uohro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam tmbro ]M>stre/e. — Večkrat sem /e vi <lel tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, <latu<li mojega uvrstil med nječe te jt- volja, ?a4<aj tacega moža moramo ceniti.
1 .eadville, Colo., A. Kiižuian.
Sptsloyani l;. iohn Golob! — Y;;še har monike sem dolul in Sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno i/delane.
llienville, I .a , Jakob Skrbic.
I >ragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem /a-dovljen l njimi in da se nu glasovi pra\ dopadejo- Crated Unite, Colo., M. Sodja.
John IVIaurin
slovenski
(Untertaker)
se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje iu vse v
mojo Btroko spadajoče opravke.
JOHN MAURIN, Laurium, Mich.
Slovenske knjige.
Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih znložnikov in eo zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro ročila. Cenik penijem poštnini presto.
Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovol-
naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
5102 Butler Street,
Pittsburg, Pa.
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grooerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za r.icžke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE iu KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
V srečni hiši ljubijo godbo.
Glasovi r za $500 ali orgije za $250 si
le malokdo od nas more omisliti. Še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico jia, ktera nadomestuje oboje, lahko omisli vsakdo. Z njo zamnre vsakdo pravilno i^rr»ti razne komaae. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otolne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvurkami itd. I>aje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad looo komadov, kteresi izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko boljše nego smo se na>k:,p.': % ta!:o pravi-.>. To nt igrača. Tehta s zat»ojeni vred 16 funtov. Lepa godbena skrinj n v * EaniO $6 00. Jsto Vam ]»>šljemo po sprejsmu $-5-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo devnr, k r se lah'.o pr->da. Pošljite 2 ct znanko za cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesev Si., Xew York, P- <->. Kox 2S53. liept. Gl. N.
..........................I,,.1.1.1,,,1,1,1,.,I,M. i- .»•*.». .1 ■ •■ .!•« ■ .1	.i.i.i .•-»-*- .1.1-1. r*-1-' -il^^-ji*;
' 'V' T"5 'TP" T
Otvor| e nj e.
ALI
pošiljaš cenjeni č i talec tvoje v staro domovino namenjene novce po Fit. SAKSEK, 109 Greenwich St., New-York? Ta pošilja najceneje, najhitreje in n a j z a n e s 1 j i veje!
Francoska paroDrodna dražba
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avetri*)
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišč? štv. 42 North River, ob Mortoi Street:
La Bretagne	15). julija 1000.
La Champagne 26. ,, 1900. L'Aquiiaine	2. avg. 1900.
La Touraiue	9. „ 1900
Le Bretagne	16. „ 1900
La Lorraine	23. „ 1900.
L'Aquitaine	30. ,, 1900
gjtF* Prostori v hotelih v Parizu so pripravljeni potnikom, ako ei to naročfe pri družbi.
Glavna agencija: 32 BROADWAY. NEW YORK
Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, lll.rin okolici svoj
saloon 9
kterega odprem dne 1. rnaja t. 1. v obilen obisk. Vedno bodem toči)
izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in druge likere, ter prodajal dobre smouke. Slovenci, obiščite me po-g^ito.
S spoštovanjem
MATH. K0MP,
1003 Main St., La Salle, 111.
Grahek in Sunigh,
CALUMET, - - - - Michigan
j priporočata rojakom svojo
grocerijo,
v kter^j prodajata vedno vse sveže 1 blago po najnižjih cenah.
Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbite potne listke.
V obilen obisk se priporočata
i. GRAHEK in M. SUNICH,
Cai.umlt, Mich.
KNAUTH, NAGH08 4 KUEHNE
No. 11 VViJIian- Street Prodaja in pošilja na vse dtde «iveta denarnf	a:ei>iice
iu dolžna pisma.
Isposlaje in ister ;nj« iapnšt-in^ in C? ii-
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
IDit?. Gr. TST^JST POHBK,
sedaj nastanjeni zdravnik na So. li.ist<'"r. iotii \ Walnut Str., in N. \V. Central & 1'arkSt.,
Kansas City, U. S. a. llivsi pretlse<]nik velikega nemšk«-;;a vseučilišča n-r pre<lse<]tiik zdravniškega društva in jedeu najpriljul>ljent:j.ših y.dravnikuv zaradi svojih zmožnosti] pri tam usnjem ljudstvu.
FRANC CTJ PEN,

trgovina z urami, srebrnino in zlatenino	fi
LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža LJUBLJANA g.

Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo V8ak< vrsti:;h švicai^kili steus - .> žepnih ur, ^ verižic. uIu.t>i;> in drugih /iatih iu siflniiih predme-g tov po. iiajni/iih cenah.
Prs nar- eilih naj s 1 detiar naprej pošlje in eden ijC gold, več zi\ f! tin . Ceniki pošlijaj> ;-^ s: i .1 p stuino prosto.
, r -I t-' ' ■ ■ if 1'i't ' i ' i ,-'1 ■ l-i' ■l i-i-'-i i'I-' • i-V i'i'f
M
i? P
glares i^hl stoolkzi
Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen,
-/i ~

jediua slovanska tvrdka, ktera potnike \z
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki p zmernih cenah odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje l "pu^ . jt«- pri Vašem potovanju v Kvropo sm •;glasiti dospevši v Brem^i v na: pTsarui, kj^r si denar najbolje zine-njati zamorete, ter bodet*1 ua na; >o jši način v domoviuo odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ab znane: radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se sani na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zaht va, da ne hodejo vrnjeni in 8 tem denar zastonj zavozili.
Oglasila in vprašanja dg^ »varji'jo v ve« h jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.

jasgb Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
J- ika predstavlja uro za dame z /a d^oji im pokrovr.m ( Kosa (Jane) m
so najboljši pokrovi se zlatom pre- Jj t-	('T.'ldlieltl) m jamčim za- 5)
t; k«»h-si»vje Elgin ali \V'a■ tham ter velja samo

% I
$	1977 8
G-lasoviti in proslavljeni zdravnik,
ki st: je Izučil in preji*l diplomo na slovečih zd .ivnKkih v- -u. i!i-rih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je !>il rojen v Sanaoboru na Hrvatske.n : iin;i 23letno zdravniško sktisnjo. /ilr;tvi najtežje in najopasnejse ili»veške l»>l,-.ni.	j.- mlail v t-> ileželo, z žulji in l«»ija-
tiru znanjem in skušnjami je listal ]>re«lse<l!iik dveh najvi .' ji:> medicinskih zavodov in dobil je ylas svetovnega zdravnika. Zaradi U-^a naj st* vsakdo, k. boleha, olirne na yosjxnia
DE. G. IVANA FOHEKA.
y>
t
I>. 111 kt>'ie žole uro kupiti se § V ji-n b-j ponuja lopa priložnost, $ >1( Ta cena je le za nekaj časa.	j)
^ Na zahtevanj" pošljem c 1 ■ i k • poštnine p p »sto. Dobra postrežba I iu jamstvo za blago, jn moje g-slo.
$ Za obilo naročb se pripor« čam z vsem spoštovanjem
f	Jacob Stonich,
f	89 EAST M a o I SON STRKKT, Chicaoo, III.
ii ________________ Jw
-fT* ryrr\ ■ -iTr .-rrr '-rn- ^—^	-cL^- -	'—<c-jj
S trajnim vspehom ozdravi: P-'lezni 11a prsih, v gr'u. |>lju£ah, glavni in no>ni katar, krvne in kožne lnilezni, revmatizem, slalwi ]>rebavljanje, tK>lezni v mehurju, živčne bole/ni, kronično onemoglost, tajne liolezni, vsakovrstne rane, izri.šcanj-* itd.
OI'AZKA. Ako se je kdo zdravil brez vsjx;ha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na tvojega rojaka 11 kt<-rja iv ANA POHEKA. On je na STOTINE in S'1'OTI N E nev:yrno bolnih os. !> oz-i i vil, {osebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in hr. !u jio t<k1u in krvi.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenja žensk in otrok.
- VSI ONI--
Kateri nemoreio osebno priti, naj opišejo natnnko svojo bolezen, koliko je stara Intlezrn, in on dojKišlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, «Ia vitli, tla je lw»lezen neozdravljiva, jx>ve to dotični ose-hi, ker neče, da Iti k'lo trošil nejio-trebnem svoj k \ avo zasluženi ilenar.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA : VSAKEMU* KATEREMU 1'KIDE V ROKE.
Sved očim, da sem osehno znan z tir. G. I. Pohekom in vem. da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo prijioročati.
Flios. P. Whiti:. sodnik sodišča v Kansas City, Kas.
S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spati a v njegov zdravniški jx>klic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najU>ljšega zdravnika \ Kansas City. Martin Stkwakt, ot>činski blagajnik v Kansas City, Mo., U.S.A.
I>ragi g. dr. Pohek: — 7. Vašim zilrayljenjem je bilo storjenega večstalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lepo zahvaljujem.	C. G. F« »sTER, sodnik y Topeka, Kas.
Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje j«>pitno ozdravljenje, Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. I.ii-ovac, Rulville, Miss.
Spoštovani zdravnik: — Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-nom ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem bilehal 23 let na želodcu in črevih 111 sem mislil, da ni več pemoČi za mojo bolezen. Vaš uda ni	Jos. Z GANtč, I iastings, Pa.
Spoštovani dr. Pohek: — I-epa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let.	JakuB Kf.llkk, Helena, Mont.
I>ragi g. dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje.	Steve Makak, Cameron, Texas.
Dragi zdravnik: — S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na ol>a očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje.
Ben Henderson, Kansas City.
Spoštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke l»oIezni.
Thom. Jdrkovič, Iron Mountain, Mich.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
JOHN VENZEL,
izd^lovale-c
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
priporoča rojakom za izdelo-vanje iu popravo. Cene so primarno liizk«1, dHodohro ii: trpež-U'».	ceua trovrstnih bar-
m> , ik jo > IS do $35 in naprej, i/.vršu em tudi na l> m S glasov. Razpošilja m jih b pravico, da bi jih lahko vsak oglnda na Express OHice. Gl^de natančnejih pojasnil st,- je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 Xing St.. Cleveland, Ohio.
>0.
'-" 1. C C II J » Mt i t 0303030C-0.1 * ' t ' 3 ^ ^ _> c - ^ OOO^JJ 5J3 - •
^t '-iy^ r:
•">'" Oflcijelni zastopnik	j
w raznih parobrodnih	}
druzl).	(
* - ■
• • •~
i*o>Uja najceneje iu najhitreje Uenarje v f ' 'W Btaro domovino.
Gr« IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, M0. U.S.
FR.SAKSER
109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
..... 'f
I J'.^-tV'^^t" r.....
rVaf " Proaaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah.
......t 3s-
• ■ ->0- * O- • i-VVWi^ --
Edino slovensko pod- |- -V" jetje v New Yorku. I- •
»IjfS^sr.