Sopotja 
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ junij 2021, {tevilka 2, letnik 10 ISSN 1848–4360 Reka, junij 2021 
Uredništvo: 
Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni 
glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka 
Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Zvonimir Stipeti} 
www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica 
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec 
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ 
Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 
Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Anita Hromin Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov 
Glasilo finan~no podpirajo: 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike hrvaške 
iz vsebine 
Uvodnik 3 
Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem 5 Iz društva 11 Literarni koti~ek 18 Iz pouka DPS 19 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 
Foto koti~ek 24 

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman 
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 
slovenskidom@bazovica.hr 
Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si 
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 
Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr 

K
ulturni utrip je po dolgem ~asu ob izteku kulturne sezone vendarle nekoliko oživel, tudi s pra­znovanjem in napovedjo pomembnih letošnjih obletnic v društvih in obeh državah, medtem ko je Zveza slovenskih društev na hrvaškem (ZSDh) dejavnosti nadaljevala tudi prek spleta, vodstvo pa se je udeležilo ve~ dogodkov v živo. Med drugim spremljamo virtualni obisk ministrice, pristojne za Slovence v sosednjih državah Slovenije in po svetu, dr. helene Jaklitsch rojakov na hrvaškem, nastop predsednice ZSDh Barbare Riman v slovenskem parlamentu in predstavitev zbornika Mla­di v slovenskem zamejstvu ter sre~anje o slovenskem jeziku. Po spletu je ob dobri udeležbi poteka-la tudi redna skupš~ina ZSDh, ki je sprejela novo društvo iz Lokev in bo letno sre~anje vseh društev letos organizirala v goranskem parku Golubinjak. Desetletnico delovanja je z likovno razstavo v Umagu napovedalo tudi tamkašnje SKD Ajda, ~estitke z najboljšimi željami je v imenu ZSDh prenesla Barbara Riman, zanimiv program po spletu pa je prinesel literarni ve~er z udeležen­ci in u~iteljicami pouka slovenš~ine in se kon~al z željo, da bi to postalo tradicija – prispevke dela sodelujo~ih objavljamo v rubriki Iz dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS). Omenjamo tudi priporo~ila, ki jih je Republiki hrvaški (Rh) poslal Svetovalni odbor (SO) za Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin (OKVNM), ki deluje pri Svetu Evrope (SE), a znova se ponavlja stara zgodba o neuresni~evanju tega dokumenta. Rubrika Iz društva med drugim omenja izjemen ve~er, na katerem je KPD Bazovica gostilo Goranovo pomlad, najpomembnejše pesniško sre~anje na hr-vaškem, z dobrim obiskom in mednarodno udeležbo. Vodja folklorne skupine (FS) Nataša Grlica je nova spoznanja na tem podro~ju pridobila na spletnem seminarju, u~iteljica DPS v KPD Bazovica in SKD Istra v Pulju Vida Srdo~ pa je z obiskom slednjih na Reki povezala obe skupini. Omenjamo tudi razstavo fotografij Maria Beganovi}a v društvu, sre~anje na U~ki, ki ga od leta 2015 organizi­ra SKPD Snežnik iz Lovrana, in praznovanje rojstnega dne desetletnega Erona, ki je darila namenil živalim v zavetiš~u. Spremljamo tudi izlete planinske skupine (PS), v rubriki Si-T pa del dejavnosti Sveta za narodne manjšine, zaklju~ek projekta Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020, reško razstavo v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije (TMS) in dejavnost Pal~ave šiše. Dragica Jakseti~ se tokrat sprašuje, zakaj ukrepi na meji v sezoni ob množici turistov niso prilago­jeni doma~inom, mi pa v rubriki Sre~anja objavljamo pogovor z dolgoletnim predsednikom ZSDh Darkom Šoncem in njegov pogled na minula tri desetletja. Želimo vam prijetno poletje in ostanite zdravi. y Uredništvo 
Obvestilo 
Popis prebivalstva na Hrvaškem 2021 
V
lada Rh je zaradi epidemiološke situacije preložila ljudsko štetje na jesen. Popis bo obse-
gal zbiranje podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanju, potekal pa bo v dveh 
etapah, predvidoma od 13. septembra do 17. oktobra. Prva etapa, ki bo potekala od 13. do 26. 
septembra, bo namenjena samoizpolnjevanju obrazca po elektronski poti, prek storitve 
"e-Gra|ani", drugo pa bodo od 27. septembra do 17. oktobra opravili popisovalci z obiski vseh 
preostalih popisnih enot na terenu, s so~asnim nadzorom podatkov, zbranih v prvem delu 
popisa. ^e v predvidenem obdobju ne bodo popisane vse enote, se bo lahko potek popisa izje­
moma podaljšal do 29. oktobra 2021. V primeru, da bi pojav posebnih okoliš~in prepre~il 
potek popisa v na~rtovanih rokih, bo vlada Rh dolo~ila nove. 
Državni zavod za statistiko (DZS) bo prve rezultate popisa objavil najpozneje v roku dveh 
mesecev po kon~anem popisu na terenu, kon~ne rezultate pa v skladu s programi in koledar­
skimi objavami svojih statisti~nih podatkov. y Marjana Mirkovi} 
Uvodnik 

Informacije o prebivalstvu bodo na popisu vsebovale tudi vprašanja o narodnostni pripadnosti in maternem jeziku. O narodnostni pripadnosti se vsakdo lahko svobodno izre~e, pripadniki narodnih manjšin pa imajo pravico do vpogleda v vzor~ni izvod popisnega vprašalnika tudi v svojem jeziku in pisavi. Na spletni strani so tako poleg hrvaškega in angleškega jezika objavljeni še vprašalniki v albanskem, bosanskem/~rnogorskem/ srbskem, bolgarskem, ~eškem, hebrejskem, madžarskem, makedonskem, nemškem, poljskem, romskem, romunskem, rusinskem, ruskem, slovaškem, italijanskem, turškem, ukrajinskem, vlaškem in slovenskem jeziku (https://popis2021.hr). Vprašalnik se izpolnjuje v hrvaš~ini in latinici. 
Pomembno je poudariti, da so na Hrvaškem podatki o narodnosti navedeni na dveh seznamih, eno je popis prebivalstva, drugo pa volilni imenik. Številke med obema pa se nekoliko razlikujejo: volilni imenik se posodablja v skladu z aktualnimi razmerami in je uradna podlaga za vse volitve, tudi manjšin­ske. Podatek o narodnosti je v pristojnem uradu državne uprave za volilni imenik mogo~e preveriti (tudi po spletu) in ga osebno tudi spremeniti. K razli~nemu številu dolo~ene narodne skupnosti, navedenemu na popisu in v volilnem imeniku, prispeva tudi dejstvo, da se oseba na pristojnem uradu za volilni imenik lahko opredeli za eno narodnostno pripadnost, v popisu pa navede drugo. 
Rojake v popisu 2021 zato pozivamo k narodnostni in jezikovni opredelitvi, da bi slovenska sku­pnost na Hrvaškem ohranila vsaj sedanjo raven in prenehala tako drasti~no upadati po številu kot upada zadnja desetletja: iz 22.376 prebivalcev leta 1991 na 13.173 deset let pozneje in po podatkih zadnjega popisa na samo še 10.517 leta 2011. Števil~nost dolo~ene narodne manjšine je namre~ izjemno pomembna in pogosto glavna podlaga za zagotavljanje ve~ pravic, uveljavitev in ohranitev že pridobljenih, klju~na pa je tudi za razpis manjšinskih volitev, za svete in predstavni­ke narodnih manjšin, ki se razpišejo na podlagi števil~ne navzo~nosti prebivalstva dolo~ene na­rodne skupnosti v županijah, mestih in ob~inah. Število pripadnikov, denimo slovenske narodne manjšine, ponuja tudi ve~ zakonskih možnosti in razlogov za uresni~itev razli~nih pobud in pra­vic na drugih podro~jih, kot so izobraževanje (u~enje slovenš~ine v vrtcih, šolah in na fakultetah), mediji (publikacije ali programi tudi v slovenskem jeziku na HRT-ju) in gospodarstvo (~ezmejne povezave na razli~nih podro~jih, od varstva okolja, zdravstva in prometa do turizma in kulturne dediš~ine). Ne nazadnje pa nam ve~je število ali vsaj ohranitev sedanjega jutri omogo~a tudi ve~ 
možnosti za poslanski sedež v saboru. 
y Uredništvo 

12. april, Državni zbor (DZ) Republike Slovenije (RS), Ljubljana 



Komisija za odnose s Slovenci v sosednjih državah in po svetu 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
P
redsednica ZSDh Barbara Riman se je udeležila 14. seje Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v sosednjih državah in po svetu. 
Na dnevnem redu je bil predlog resolucije 
o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025, objavljen marca le­tos na spletnih straneh DZ RS. Enako kot navzo~a vodilna predstavnika krovnih organizacij iz Italije, Ksenija Dobrila iz Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Walter Bandelj iz Sveta sloven-skih organizacij (SSO), je tudi Barbara Riman izrazila zadovoljstvo nad doku­mentom in opozorila na ve~ dejavnikov, ki na hrvaškem niso v podporo ohranitvi in uveljavitvi slovenskega jezika: boja-zen zaradi ve~ desetletij trajajo~ega upa­
14. april 



Ministrica dr. Helena Jaklitsch virtualno z rojaki na Hrvaškem 
S
estanek je potekal na pobudo dr. hele­ne Jaklitsch, poleg vodstva ZSDh, predsednice Barbare Riman in podpredse­dnice Jasmine Dla~i} pa so se ga udeležili vodilni predstavniki trinajstih društev – odzvati se nista mogli le društvi SKD Lipa iz Zadra in SKD Oljka iz Pore~a. 
Predsednica ZSDh Barbara Riman je poz­dravila ministrico in njena sodelavca z Urada Vlade Republike Slovenije (RS) za Slovence v sosednjih državah in po svetu (USZS), državnega sekretarja dr. Dejana Valentin~i~a in vodjo Sektorja za sosednje države Rudija Merljaka ter vse sodelujo~e. 
Ministrica je izrazila zadovoljstvo nad udeležbo in zanimanje za društveno ži­vljenje v ~asu pandemije, priprave na obletnice in letos napovedano ljudsko šte­tje prebivalstva na hrvaškem, pri ~emer je ponudila vso podporo USZS. Zatem so ministrico sodelujo~i na kratko seznanili z delovanjem v epidemiološko omejenih okoliš~inah in aktualno problematiko društev, od prostorske stiske in priprav na popis do razli~nih težav. Napovedali so tudi ve~ dogodkov in obletnic ter še pose-bej opozorili na ovirano prehajanje meje. 
Kar zadeva prostore, je predsednik KPD Slovenski dom iz Zagreba Darko Šonc med drugim izrazil mnenje, da bi za uspe­šen zaklju~ek postopka pri pridobivanju lastništva za to najstarejše društvo na hr-vaškem zdaj moral slediti korak na med-državni ravni. 
da števila govorcev in opozorilo, da ni medgeneracijskega pre­nosa jezika in možnosti za izobraževanje v slovenš~ini na vseh ravneh. Pohvalila pa je sodelovanje krovne organizacije z razli~nimi ustanovami v Sloveniji na podro~ju jezika v upanju po nadaljnji podpori, tudi v obliki u~nega gradiva, ki ga na hrvaškem primanjkuje, ter štipendij za izobraževanje in biva­nje za mlade rojake, ki se šolajo v Sloveniji. Ve~: www.dz-rs.si. 
y Marjana Mirkovi} 
Glede popisa, ki bo potekal v ~asu od 13. septembra do 17. okto-bra, sta obe strani poudarili njegov pomen, ker bi nadaljnji upad števila prebivalstva slovenske skupnosti zmanjšal njene pravice. Društva se zato z razli~nimi pozivi pripravljajo k spodbujanju rojakov k narodnostni opredelitvi in ohranitvi sedanjih pravic. 
Ozrli so se tudi na letošnje lokalne volitve, napovedane za 16. maj, in v tem okviru opozorili na prezrtost manjšin nasploh, tudi na regionalni in lokalni ravni. 
Med letošnjimi obletnicami so omenili ve~ letošnjih jubilejev: društvi v Pulju in Dubrovniku junija praznujeta dvajseto obletni-co delovanja, rojaki v Labinu in Osijeku petnajsto ter rojaki v Umagu deseto. Napovedali so tudi po~astitev tridesetletnice sa­mostojnosti Slovenije v Varaždinu in Istri, društvo Slovenski dom v Zagrebu pa bo izvedlo dva pomembna dogodka: postavi­tev doprsnega kipa Bojana Stupice v hrvaškem narodnem gledališ~u in postavitev spomenika Franceta Prešerna v parku Bundek. 
Ve~ društev je omenilo tudi težave pri prehajanju meje in mini-strico zaprosilo za pomo~ v tej smeri, pri tem pa je dr. helena Jaklitsch ponudila predvsem upanje v ~imprejšnjo ukinitev stro­gih ukrepov. Vsi sodelujo~i so sre~anje ocenili za koristno in iz­razili upanje po ~imprejšnjem snidenju v živo. y Marjana Mirkovi} 
Poslopje DZ RS, foto: www.dz-rs.si 
Tudi virtualno sre~anje koristno, arhiv ZSDH 


IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
14. april, INV, Ljubljana 


Virtualna predstavitev 4. zvezka raziskave Mladi v slovenskem zamejstvu 
I
NV je predstavil znanstveno monografijo Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi: Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu (zvezek 4), ki jo je uredila Sonja Novak Lukanovi}. Delo je rezultat projekta, ki so ga v letih 2013–2016 izvajali sodelavci INV-ja v Ljubljani in na Reki, Slovenskega znanstvenega inštituta in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu ter Slovenske­ga raziskovalnega inštituta v Trstu. 
Knjigo so predstavili avtorji prispevkov: dr. Sonja Novak Luka­novi}, dr. Vera Kržišnik - Buki}, dr. Katalin Munda hirnök, dr. Barbara Riman, dr. Martina Piko - Rustia in dr. Devan Jagodic, posnetek je dostopen na spletni strani INV-ja (www.inv.si). 
V uvodu je dr. Vera Kržišnik - Buki} kot vodja projekta in pri­prav na knjižne izdaje predstavila zadnji zvezek (2019), ome­nila sodelujo~e in poudarila, da gre za veliko vloženega truda v raziskovanje in delo na terenu, obsežno delo pa je objavljeno na skupno kar 1300 straneh. Med drugim je izpostavila pomen jezika, ki je osrednji nosilni steber družbenega fenomena, ki ga imenujemo narod. Opozorila je na globalni razvoj, ki ni naklo­njen obstanku malih narodov, še manj njihovih manjšin, in da bo sedanja mlada generacija s svojimi potomci v prihodnje odlo~ala o usodi slovenstva v zamejstvu. Njen splošni položaj je v vseh štirih državah ocenila kot dober, izrazila pa je svoje razo~aranje, ker se tako pomemben projekt ne nadaljuje. 
Dr. Barbara Riman z reške enote INV-ja, ki je v sodelovanju z dr. Mojco Medvešek raziskovala mlade na hrvaškem, je med drugim povedala, da je govorcev slovenš~ine vse manj, saj v prejšnji državi ni bilo zadostnega medgeneracijskega prenosa in tudi ne veliko možnosti za izobraževanje, jezik je ostal priso-ten le v družinah in društvih. Danes pou~evanje poteka v druš­tvih in izobraževalnih ustanovah – po modelu C v sedmih osnovnih in dveh srednjih šolah ter treh lektoratih, a kljub pri­zadevanju ZSDh (še) ni vzpostavljena izobraževalna vertikala od predšolske do visokošolske ravni. Osemdeset odstotkov mladih je za svoj materni jezik navedlo hrvaš~ino, le osem od­stotkov pa oba jezika, kar kaže tudi na nenaklonjeno družbeno ozra~je. Ve~ kot šestdeset odstotkov mladih meni, da se bo jezik ohranil in je zanje funkcionalen, ponuja ve~ priložnosti za šo­lanje in zaposlitev. Poudarila je, da bi veljalo starše bolje sezna­niti z možnostmi za u~enje jezika nasploh, za revitalizacijo pa bi bilo treba za~eti z aktivnim delovanjem v izobraževalnem 
14. april, Ministrstvo za znanost in izobraževanje RH 

Objava rezultatov nate~aja 

sistemu, od državne do lokalnih oblasti. Te nimajo povsod posluha za uvedbo slovenš~ine in ne prepoznavajo njenega pomena kot jezika sosede. Dr. Barbara Riman je še omenila napredek v drugih oblikah pou~evanja in opozorila na skro­mno ponudbo medijskih in kulturnih vsebin nasploh v slovenskem jeziku na hrvaškem. Izpostavila je še izražen pozi­tiven odnos mladih do slovenskega jezi­ka kot pomembnega dejavnika za razvoj narodne skupnosti, a pri tem poudarila še nujno vlogo obeh držav za ohranitev slovenš~ine in ve~je število govorcev. 
y Marjana Mirkovi} 
M
inistrstvo za znanost in izobraževanje (MZO) Rh je objavilo rezultate nate~aja za sofinanciranje po­sebnih programov in oblik pouka narodnih manjšin v Rh v letu 2021, na katerega se je tudi za letos uspešno prijavila ZSDh. Posebna komisija je odobrila in za sofinanciranje predlagala programe štirinajstih prijavljenih organizacij v skupnem znesku 300.000 kun. Tako je ZSDh odbrila prijavo za program Literarna ustvarjalnost otrok pripadnikov slovenske narodne skupnosti in pripravo u~nega gradiva za pouk slovenš~ine v nižjih razredih osnovne šole, imenovanega Slovenš~ina na dlani. Ve~: www.mzo.hr. y Marjana Mirkovi} 
29. april, Projekt Mreža Alpe Jadran (M. A. J.) 

Webinar, digitalni nomad Jan Glogovi~ 
Z
SDh nadaljuje sodelovanje v okviru projekta M. A. J., ki združuje proak­tivne mlade v Sloveniji in sosednjih drža­vah, željne povezovanja in sodelovanja v tej regiji. Že tretjo leto je M. A. J. aktivna platforma za kreiranje skupnih projek­tov, izmenjavo idej in priložnosti. Mladi pridobijo vpogled v delovanje slovenskih organizacij v Italiji, Avstriji, na Madžar­skem in hrvaškem ter v tamkajšnje izo­braževalne možnosti in gospodarsko delovanje. Projekt vodijo organizacije iz vseh štirih sosednjih držav Slovenije. Na hrvaškem je to ZSDh, v sodelovanju s šolami, financiran pa je s strani RS, je med drugim zapisano na spletni strani Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ), ki ima v projektu M. A. J. klju~no vlogo. Ve~: www.sgz.at. 
Prvi letošnji webinar je potekal na temo digitalnega nomadstva. O tem, kdo sploh 
13. maj 


je digitalni nomad, kako to postati in v katerih poklicih je to mogo~e, in o razlogih za to svojo odlo~itev je na zanimiv na~in spregovoril mladi koroški Slovenec Jan Glogovi~. Predstavil je tudi svoje izkušnje, kako z Balija, kjer trenutno živi, upravlja svoje globalno podjetje YDWYA (You Decide Who You Are), in med drugim pojasnil, kaj predstavlja ta znamka. Webinar je na ogled na Facebook straneh ZSDh in SGZ.  
y Po poro~ilu ZSDH Marjana Mirkovi} 

Strokovni seminar o jeziku na spletu 

I
NV je v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) RS organiziral strokovno znanstveno sre~anje z naslovom Pou~evanje sloven-skega jezika na Hrvaškem in v Porabju na Madžarskem v ~asu epidemije COVID-19. Namenjeno je bilo vsem, ki pou~ujejo slovenš~ino v izobraževalnih ustanovah in kulturnih društvih, potekalo je po sple­tu, moderirala pa ga je vodja reške enote INV-ja dr. Barbara Riman. 
Uvodno predavanje Nadgrajevanje jezi­kovnega znanja pri pouku slovenš~ine je 
predstavila dr. Tatjana Vu~ajnk, ki pou~uje v Gradcu (Avstrija). Lektor slovenskega jezika na univerzah v Zadru in na Reki dr. Klemen Lah je sodeloval s prispevkom Po~asno popoldne sloven-š~ine na Reki, u~iteljica dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS) na Reki, v Pulju in Umagu Vida Srdo~ pa je spregovorila o Dopol­nilnem pouku slovenskega jezika in kulture v ~asu epidemije. Vo­dja predmetnega strokovnega aktiva slovenš~ine na Osnovni šoli (OŠ) Videm pri Ptuju in ve~letna u~iteljica na obmejnih OŠ Varaždinske županije na hrvaškem Damjana hliš je namenila pozornost projektu Slovenš~ina na dlani, ki je namenjen izdelavi interaktivnega u~nega e-okolja za u~enje slovenš~ine (2017– 2021, ve~: http://projekt.slo-na-dlani.si/sl/). V prvem delu sta svoje delo predstavila še Miroslav Grade~ak s prispevkom Pouk slovenskega jezika v Varaždinu in ^akovcu in Eva Ciglar na temo DPS v Buzetu spet na internetu – izzivi udeležencev in u~itelja. 
V drugem delu sre~anja, namenjenem pou~evanju v Porabju, je Valentina Novak, u~iteljica na dvojezi~ni OŠ Jožefa Koši~a na Gornjem Seniku, razmišljala, Kako se prikloniti kulturi, ki stoji na uri?, pred potekom sre~anja pa je udeležencem posredovala video z naslovom Ne pozabi! Slovenec sem!. Metoda Perger z OŠ Kuzma v Sloveniji je predstavila Izkušnje pouka na daljavo v ~asu epidemije, Laci Domjan s porabske dvojezi~ne OŠ v Števa­novcih Izkušnje med poukom na daljavo (2020–2021) in dr. Katalin Munda hirnök z INV-ja Vpliv COVID-19 na aktivnosti slovenskih organizacij in institucij v podporo slovenskemu jezi­ku pri otrocih v Porabju. 
V razpravi so sodelovali še dolgoletna u~iteljica DPS v SKD Tri­glav v Splitu Vera hrga, u~iteljica DPS v ^abru, Prezidu in Trš}u Mirjana Žagar ter Roman Gruden (MIZŠ RS). 
y Povzeto po zapisu Barbare Riman 

15. maj–15. junij, Odprta ljudska univerza Ante Babi}, Umag 

Mojca & Lea, likovna razstava 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 

Lea Berneti~ Zelenko, 
Mojca Cerjak, Danica 
Bojkovi}, Rok Zelenko 
in Barbara Riman, foto: Marjana Mirkovi} 
P
redsednica ZSDh Barbara Riman se je udeležila razstave z naslovom Mojca & Lea, na kateri sta se predstavili Mojca Cerjak iz Slovenskih Konjic z ilustracijami in Leonida Berneti~ Zelenko iz Grožnjana s keramiko. 
Dogodek je v okviru desetletnice delovanja organiziralo SKD Aj­da, predsednica Danica Bojkovi} pa je v nagovoru ob odprtju poleg hrvaš~ine še v slovenš~ini in italijanš~ini izrazila zadovolj­stvo in upanje, da se po~asi vra~ajo kulturne dejavnosti in da bodo oktobra proslavili pomemben jubilej društva. Povedala je, da so razstavo posvetili tudi Dnevu mesta Umag, in ob tej prilož­nosti posebej pozdravila župana Vilija Bassaneseja in Barbaro Riman ter navzo~e predstavnike mestnih oblasti in ~lanstvo SKD Ajda. Besedo je zatem predala akademskemu slikarju Roku Ze­lenku, ki je na kratko predstavil obe umetnici in njuna dela, na­pisal pa je tudi predgovor v katalogu ob razstavi. 
Mojca Cerjak in Lea Berneti~ Zelenko sta dolgoletni prijateljici, v letih šolanja tudi sostanovalki, potem pa sta krenili vsaka po svoji umetniški poti. Pri~ujo~a razstava je bila postavljena že lani v galeriji Porton v Grožnjanu. Kot je med drugim poudaril Rok Zelenko, Mojca Cerjak nadaljuje tradicijo slovenske ilustracije, pomembne in uveljavljene na svetovni ravni. Ko je v ~asu po drugi svetovni vojni tehnologija omogo~ila tiskanje v barvah, se je uveljavila cela nova generacija predvsem ilustratork, katerih tradicijo nadaljuje in jim pripada tudi Mojca Cerjak. 
Mojca Cerjak se je rodila v Mariboru, ma-turirala na ljubljanski šoli za umetnostno oblikovanje, smer grafika, in po diplomi na Visoki šoli za uporabno umetnost na Dunaju tam tudi magistrirala leta 1983. Ilustrira pravljice, poezijo in prozo, mla­dinsko periodiko, slikanice, opremlja in oblikuje tudi knjige, berila in u~benike za pouk književnosti ter vseskozi deluje kot grafi~na oblikovalka. Od leta 1994 je sa­mostojna umetnica z okoli tridesetimi av-torskimi naslovi, nagradami in razsta­vami, med drugim tudi na Dunaju in v Marburgu, s svojimi deli pa je na skupin­skih razstavah gostovala v Tokiu, New Yorku in Bratislavi. 
Lea Berneti~ Zelenko je odrasla v Izoli, med izobraževanjem na ljubljanski sred­nji šoli za umetnostno oblikovanje, smer grafi~no oblikovanje, pa se je zainteresi­rala za keramiko ter znanje pridobivala in pozneje izpopolnjevala v kerami~nem ateljeju Sonje Rautar Zelenko in Karla Zelenka. Šolanje je nadaljevala s študi­jem likovne pedagogike na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Pedagoško delo je prva leta opravljala v Piranu, zatem pa je vse do upokojitve pou~evala na italijan­skih osnovnih šolah v Bujah in Novigra­du. Za seboj ima vrsto razstav na hrvaš­kem, v Sloveniji in tujini, med drugim v Benetkah, Rimu, Trstu, Beogradu in Ber-linu. Od leta 1980 živi in ustvarja v Gro­žnjanu, kjer vodi tudi galerijo Studio Porton. y Marjana Mirkovi} 
stavljeni so bili tudi na~ini nadzora in kazenski okvir, razli~ne pasti v poslova­nju ter na~rtovana reforma zakonodaje o napotitvi delavcev. Temo, pripravljeno v sodelovanju z odvetnico dr. Tamaro Škof, je v hrvaš~ini in na zanimiv na~in, iz~rp-no in nazorno predstavila Tamara Ron~e-vi}, sodelavka v odvetniški pisarni Grilc, Vouk, Škof. Pisarna deluje že štirideset let in je specializirana za ~ezmejne dejav­nosti in vse vrste pravnih zadev med Av-strijo in državami nekdanje Socialisti~ne federativne republike Jugoslavije (SFRJ), svoje urade pa ima v Gradcu, Celovcu, Dunaju in Ljubljani. Posnetek webinarja je na ogled tudi na Facebook straneh ZSDh, SGZ in OZIŽ. y Marjana Mirkovi} 

18. maj, Poslovanje z Avstrijo, webinar 

Slovenska gospodarska zveza, Celovec 
V 
okviru sodelovanja ZSDh s SGZ in po navezavi stikov z Obrtno zbornico Istrske županije (OZIŽ) je bil organiziran seminar z naslovom Ponudba storitev in napotitev delavcev na za~asno delo v Avstrijo. Po 1. juliju 2020 so namre~ prenehale veljati omejitve za hrvaško glede zaposlovanja delovne sile in vstopa podjetij na avstrijski trg. Webinar je moderirala vodja projektov na SGZ Vesna hodnik Nikoli} (od 1. junija tudi nova vodja te organizacije). Za predstavitev aktualne problematike se je organizacijama SGZ in ZSDh zahvalil tajnik OZIŽ Eros Sori}, ki je s sodelavci spremljal predstavitev. 

Webinar je tako vseboval vrsto koristnih informacij: o prijavi ponujenih storitev, pogojih, dokumentaciji ter registriranih in neregistriranih dejavnostih, zatem o napotitvi in opozorilu, na kaj velja biti posebej pozoren pri tem, pa tudi o na~inu, kako prijaviti delavce in pridobiti potrdilo o napotitvi ter dokumenta­cijo o delovnem mestu, kakšne so pravice zaposlenih ipd. Pred­


20. maj 


Slovenska bakla za olimpijske igre (OI) v Tokiu, Ilirska Bistrica 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
S
lovenska bakla je na svoji enaino­semdeset dni dolgi poti, predvideni skozi vseh 212 ob~in v Sloveniji do slav­nostne otvoritve OI 23. julija, obiskala tudi Ilirsko Bistrico. Na tamkajšnjem do-godku je sodelovala tudi mlada ~lanica KPD Bazovica Anita Bistri~i} kot pred­stavnica iz hrvaške, in sicer na nedavno pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije in v dogovoru z ZSDh. 
Anita Bistri~i} z baklo, osebni arhiv 
28. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 

Skupš~ina ZSDH 
Z
aradi izrednih razmer v Rh je redna letna skupš~ina potekala v treh obli­kah, v živo na sedežu krovne organizaci­je, prek platforme Zoom in v obliki dopisne seje. Skupno je sodelovalo dvaintrideset delegatov, na Reki iz društev SKD Gorski kotar, SKD Istra iz Pulja, SKD Lipa iz Bu-zeta, SKD Oljka iz Pore~a, SKD Triglav iz Splita, SKPD Snežnik iz Lovrana, KPD Ba-zovica z Reke ter vodstvo ZSDh, Barbara Riman in Jasmina Dla~i}. Prek spleta so se vklju~ila društva SKD Slovenski dom iz Karlovca, KPD Slovenski dom iz Zagreba, SKD Ajda iz Umaga, SKD Lipa iz Dubrov­nika, SKD Nagelj iz Varaždina, SKD Stan-ko Vraz iz Osijeka in Društvo Slovencev iz Labina. Dopisno je poleg posameznih ~la­nov puljskega in buzetskega društva so-delovalo SKD Lipa iz Zadra. 
Skupš~ino je vodila predsednica ZSDh Barbara Riman, na dnevnem redu pa sta Na Premu so baklo najprej prevzeli ~lani Kolesarske sekcije pri Košarkarskem klubu Plama-pur in jo mimo gradu Prem ponesli v Park Nade Žagar v Ilirski Bistrici, kjer so jo predali županu Emilu Rojcu, ki jo je po krajšem spodbudnem nagovoru predal Aniti Bistri~i}, predstavnici rojakov iz hrvaške. Skupaj z ekipo je odtekla prvi krog skozi mestno jedro, po drugem krogu so baklo prevzeli ~lani Gorskokolesarskega društva Borovci in jo odpeljali proti Snežniku, na vrh pa so jo ponesli Danijela ^eli­goj, Gorska reševalna ekipa in Andrej Barovi~, upravljavec tam-kajšnje ko~e. 
Anita Bistri~i} je pohvalila dogodek in ob tem med drugim za­pisala, da je bil to resni~no poseben dan tudi zanjo: V Ilirsko Bistrico sem prenesla pozdrave in jih izrekla županu Emilu Roj-cu, pozdrave tesnega in dolgoletnega prijateljstva z Zvezo slo­venskih društev na Hrvaškem in KPD Bazovica, katerega ~lanica sem. Bilo mi je v veliko ~ast, nositi ta simbol mo~i, volje, modro­sti, povezovanja in upanja... Vsi, ki smo nosili baklo, smo v spomin prejeli tudi koš~ek jekla, enega najbolj recikliranih in vsestransko navzo~ih materialov na svetu. 
S slovensko baklo za OI Tokio 2020 se skupina SIJ – Slovenska industrija jekla priklanja Raven~anom in vsem jeklarjem za do-prinos k ve~stoletni tradiciji. In tudi vsem športnikom, ki bodo barve Slovenije zastopali na OI v daljnem Tokiu. Bakla je izde­lana iz nerjavnega jekla kot simbola trdnosti in trajnosti ter bukovega lesa kot simbola modrosti in samozavesti. Plamenico zaklju~uje krona v silhueti Triglava, ro~aj pa objema pet olim­pijskih krogov, simbolov povezovanja. Plamen v kroni širi sve­tlobo, simbol upanja, so med drugim zapisali na spletni strani Olimpijskega komiteja Slovenije www.olympic.si. 
y Marjana Mirkovi} 
bila poro~ilo nadzornega odbora (NO) in vsebinsko poro~ilo za leto 2020, obe sprejeti. Lanske dejavnosti je okrnila pandemija, odpovedano je bilo tudi tradicionalno sre~anje vseh društev, a vse za~ete pobude se nadaljujejo, podane so nove, okrepila pa sta se povezovanje z rojaki v sosednjih državah Slovenije in samo delovanje ZSDh. Predstavila je še program delovanja in finan~ni na~rt za letos, v nadaljevanju oba sprejeta, enako po­zneje tudi predlog, da bi letno sre~anje potekalo 4. septembra v parku Golubinjak pri Delnicah. 
Posebna pozornost bo tudi v prihodnje namenjena jeziku in mladim: prizadevanju za uvedbo slovenš~ine v vrtce in šole ter u~nemu gradiva, znova bo tudi literarni nate~aj za osnovnošol­ce in dijake, zanje pa so na~rtovani tudi dogodki, povezani s športom. Predvidena je še ustanovitev gospodarskega društva, ki naj bi okrepilo dejavnosti na tem podro~ju, v povezavi s so-rodnimi organizacijami v sosednjih državah Slovenije, pred­vsem celovško SGZ. Obravnavali so tudi prošnjo in v krovno organizacijo kot šestnajstega ~lana sprejeli novo društvo, SKD Prešeren iz Lokev v Gorskem kotarju. 
y Povzeto po zapisniku tajnice ZSDH Saše Kernjak Zubovi} 
8. junij, Dan Primoža Trubarja 

Spletni ve~er poezije, proze in vina 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 

10. junij, Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin 

Priporo~ila za RH 
S
vetovalni odbor (SO) za uresni~evanje Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (OKVNM), enega izmed klju~nih dokumentov za spoštovanje manjšinskih pravic, je objavil Peto mnenje (https://rm.coe.int/5th) in med drugim navedel priporo~ila za nujno delovanje na hrvaškem. Mnenje temelji na vladnem poro~ilu Rh in terenskih sre~anjih delegacije SO s številnimi so-govorniki, predvsem z organizacijami narodnih manjšin, tudi ZSDh. 
Mnenje vsebuje tudi priporo~ila za takojšnje delovanje in poziva Rh: naj se zavzame, da bosta pri popisu prebivalstva postopek in vprašalnik skladna z mednarodnimi standardi, pri razvrš~anju ali izrekanju o ve~plastni pripadnosti pa se ne bi smelo uporabiti kategorije "ostalo"; naj izdela celovito strategijo za razvoj me-detni~nega dialoga in vklju~evalne družbe; naj odlo~no rešuje in javno obsodi vse primere javnega spodbujanja k nasilju in so-vražnosti ter iz njih izhajajo~e zlo~ine, pa tudi radikalni naciona­lizem, revizijo zgodovine, poveli~evanje oseb, obsojenih za vojne zlo~ine, ter protimanjšinsko retoriko v javnem in politi~nem go-voru; naj zagotovi, da se zlo~ini, storjeni iz sovražnosti nad pri­padniki narodnih manjšin, prepre~ijo, u~inkovito preiš~ejo in ustrezno sankcionirajo; posebej pa SO poziva Rh k razvoju vklju~evalnega in kakovostnega izobraževanja. 

Še eno uspešno virtualno druženje, arhiv ZSDH 
V 
po~astitev praznika, ki od leta 2010 obeležuje rojstvo osrednje osebnosti protestantizma na Slovenskem, Primo­ža Trubarja (rodil naj bi se 8. junija), je ZSDh organizirala spletni ve~er poezije in proze. Sodelovali so udeleženci DPS v društvih in ve~inoma predstavili svoje ustvarjalne dosežke. 
Zanimiva pobuda je bila uspešna: navzo~e je v imenu ZSDh pozdravila podpredsednica Jasmina Dla~i}, povezovala tajnica Saša Kernjak Zubovi}, prvi nastop pa je bil namenjen pouku, ki ga v SKD Istra v Pulju vodi Vida Srdo~. Izrazila je upanje, da bo ta pobuda postala tradicija, zatem so se predstavili Diana Maji} in Damir Deumi} z avtorsko prozo ter Božena Bukovnik, vtise s poti po Afriki z naslovom Pozdravljena, Tanzanija! pa je pre­brala še Nadia Likar. Udeleženka pouka v KPD Slovenski dom v Zagrebu, pri u~iteljici Marji Crnkovi}, Zrinka Jerkovi}, se je odlo~ila za interpretacijo Prešernovega Sonetnega venca in par-tizanske pesmi Po~iva jezero v tihoti. V SKD Triglav v Splitu pouk vsa leta prav zanesenjaško in zelo uspešno vodi u~iteljica Vera hrga. O tem pri~a tudi pisanje poe­zije njenih u~enk, pouku zvestih že dol­gih osemindvajset let, v slovenš~ini: Ana Šušmelj in Vera Raguž pišeta v obeh jezi­kih, tako sta se tudi predstavili, Vera hr-ga pa je ob tej priložnosti napovedala tudi predstavitev pesniške zbirke Nedo­sanjane sanje Ane Šušmelj na predve~er dneva državnosti RS in na dogodek po­vabila Romana Grudna z MIZŠ RS, ki je literarni ve~er spremljal iz Ljubljane. Pro­gram se je znova vrnil v Istro, od koder se je iz Buzeta oglasila u~iteljica DPS v SKD Lipa, Eva Ciglar in pohvalila svoje u~ence in napovedala predstavitev petih del, ka­terih avtorji so Sanda Jerman, Zdenka Majcan, Ivana hrobat, Tea hrvatin, Mari-nela Rumin in Tomislav jelenkovi}. 
Roman Gruden je ob koncu vsem sode­lujo~im in u~iteljicam iskreno ~estital, izrazil zadovoljstvo in upanje, da se bo dogodek nadaljeval tudi v prihodnje, s to željo pa so ve~er sklenili tudi vsi navzo~i. 
Del predstavljenega objavljamo v rubri­kah DPS in Literarni koti~ek. Zahvaljuje-mo se avtorjem in jim želimo še veliko uspeha pri u~enju slovenš~ine in literar­nem ustvarjanju. Marjana Mirkovi} 
SO je sprejel še priporo~ila, naj Rh: zago­tovi ve~jo navzo~nost narodnih manjšin v vsebinah javnih medijev in uresni~evanje medkulturnega izobraževanja ter v šolski kurikul zgodovine vklju~i vsebine o dopri­nosu narodnih manjšin k družbenemu razvoju v Rh; naj v enotah lokalne in re-gionalne samouprave preverja izpolnjeva­nje obveznosti do manjšinskih svetov in predstavnikov, kajti dolžnost državnih oblasti je poskrbeti za zadostna sredstva za njihovo u~inkovito delovanje. 
Marjana Mirkovi} 


IZ DRU[TVA 
15.–30. april, Dvorana Istrskega sabora, Pore~ 

Profutura, likovna razstava 
V 
dvorani Istrskega sabora v Pore~u je bila na ogled skupna razstava ljubi­teljskega likovnega ustvarjanja s podro~ja slikarstva, grafike, kiparstva in fotografi­je. Na podlagi nate~aja je žirija pod pred­sedstvom rojakinje, umetnostne zgodovi­narke Tine Širec Džodan, na podlagi kakovosti in ne glede na tehniko ali temo izbrala devetindvajset del, med njimi tudi avtorice Željke Podobnik, sicer nove ~lani­ce likovne skupine KPD Bazovica. 
Organizator 14. razstave Profutura je bilo Odprto narodno vseu~iliš~e v Pore~u, na­
24.–25. april, Hrvaški sabor kulture (HSK) 

Tradicijski plesi Dalmacije, folklorni seminar 
V
odja folklorne skupine KPD Bazovica Nataša Grlica se udeležila spletnega folklornega seminarja z naslovom Tradi­cijski plesi Dalmacije. V po~astitev med-narodnega dneva plesa, ki se praznuje 29. aprila, ga je organiziral hSK, ustano­va, ki povezuje organizacije ljubiteljske­ga kulturnega delovanja na hrvaškem. Seminar je vodila Marica Tadin s podpo­ro Ton~ija Tadina, moderirala pa strokov­na sodelavka hSK-ja Valentina Da~nik. 
Seminar je obsegal predavanja, video po­snetke, predstavitve in tudi samostojno delo udeležencev, poudarek pa je bil na plesni kulturi Dalmacije v obdobju preho­da iz 19. v 20. stoletje. Petindvajset so-delujo~ih iz vse hrvaške je dobilo naloge, ki so jih morali izvesti, analizirati in nato na skupni konzultaciji odgovarjati na 
29. april 
vprašanja. Tako so pridobivali nova znanja o meš~anskih ple­sih in njihovih zna~ilnostih, spoznavali razli~ne vrste plesov ter tudi tradicijska obla~ila krajev in obi~aje iz preteklosti. hkrati so se seznanili tudi z razli~no glasbo in se nau~ili ve~ novih korakov razli~nih plesov. 
Po oceni Nataše Grlica je bil seminar zelo pou~en in zanimiv ter dobrodošel pri nadgradnji obstoje~ega znanja, ki bo vtkano v nastope folklorne skupine našega društva v prihodnje. 
y Povzeto po zapisu tajnice KPD Bazovica Sandre Grudeni} 

gradi pa sta prejela Radovan Putnik iz Pulja, in sicer po oceni strokovne žirije, medtem ko je nagrado ob~instva organizator do-delil ljubiteljski slikarki Ireni Greblo iz Pore~a. Ve~: www.poup.hr 
y Marjana Mirkovi} 


Razstava v dvorani z bogato kulturno zgodovino, foto: www.myporec.com 
Marica in Ton~i Tadin, osebni arhiv 

Meddruštveni odbor (MDO) planinskih društev (PD) Primorske, novo vodstvo 
V
odja PS KPD Bazovica Darko Mohar je prejel pismo, ki ga je kot svojo krajšo predstavitev poslala nova koordinatorica za ~ezmejno sodelovanje v Planinski zvezi Slovenije (PZS) Marija Kuhar, predsednica MDO PD Primorske, katerega ~lan je tudi planinska skupina (PS) KPD Bazovica. Ob tej priložnosti je med drugim zapisala: Sem vodnica kategorij A, B in D, ~lanica PD Postojna in predsednica MDO PD Pri­morske. Od za~etka predsedovanja MDO PD Primorske sem bila prisotna tudi na nekaj sre~anjih zamejskih društev in sem od leta 2020 ~lanica Alpskega foruma Ju­lius Kugy. 

V minulem obdobju so nas zaznamovale epidemija in omejitve gibanja, kar je prizadelo predvsem sodelovanje med društvi to-stran in onkraj meja Slovenije, saj se nismo mogli prosto druži-ti, oteženo je bilo predvsem prehajanje meja. Trenutno stvari kažejo na bolje in upam, da bo lahko kmalu izpeljan kakšen na~rtovani dogodek. 
V nadaljevanju je posamezna društva zaprosila za na~rtovane aktivnosti v okviru sodelovanja z obmejnimi društvi in predla-gala sre~anje v živo z željo prisluhniti njihovemu pogledu, predlogom in pri~akovanjem od PZS ter vsem zaželela trden in varen korak na planinskih poteh v prihodnje. 
Darko Mohar je novi koordinatorici ~estital v osebnem imenu in imenu društva ter ji iskreno zaželel veliko uspeha pri tej novi dolžnosti. y Darko Mohar 



IZ DRU[TVA 
6.–8. maj 


Mednarodno glasbeno tekmovanje Sirmium music fest 2021 
M
ladi ~lan KPD Bazovica Mihael Plazibat, ki obiskuje tudi Glasbeno šolo Ivana Mateti}a Ronjgova na Reki, je uspeš-no sodeloval na V. mednarodnem glasbenem tekmovanju Sir-mium Music Fest. Nastopil je v predkategoriji (juniorji) na klarinetu in osvojil drugo mesto. 
Sirmium Music Fest organizirata mestni oddelek za kulturo v Sremski Mitrovici in društvo Sirmium Gradus ad Parnassum, tekmovanje pa je letos potekalo tudi "online", na podlagi video posnetkov. Sodelovali so u~enci in u~enke glasbenih šol iz doma~e Srbije ter hrvaške, ^rne gore, Slovenije ter Bosne in hercegovine. y Barbara Riman 
22. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 

Obisk udeležencev DPS iz Pulja 
Reka navdušila skupino iz Pulja, arhiv Vide Srdo~ 


U
~iteljica Vida Srdo~ je z obiskom Reke povezala skupini DPS v SKD Istra v Pulju in KPD Bazovica. Vtise je strnila Nadia Likar. 
Letošnji izlet – Reka 
Ko sem do sedaj pomislila na Reko, so mi prišli na misel slika avtobusne postaje na prostem, utrujeni in zaspani potniki in študenti, umazana ~akalnica in vonj izpušnih plinov avtobusa. Druge slike Reke so bile ~akalnice v bolnišnicah in zaskrbljenost zaradi rezultatov zdravstvenih pregledov. Letošnji izlet pa mi je popolnoma spremenil vtis o Reki, tudi zaradi navdihujo~ih zgodb naše vodnice Zvjezdane. 
Reka ima bogato zgodovino in je najve~je hrvaško pristaniš~e. V zadnjih stotih letih se je razvijala znotraj sedmih razli~nih držav, in to je pustilo globok pe~at ter pomembne posledice v arhitekturi, kulturi in na~inu življenja. Številne ostanke znamenite industrij­ske preteklosti danes umetniki skupaj s prebivalci spreminjajo v kulturne to~ke. V letu 2020 je Reka nosila prestižni naslov evrop­ske prestolnice kulture. Na štiriurnem sprehodu po mestu smo videli ve~ pomembnih kulturnozgodovinskih spomenikov. 
Name je naredila velik vtis katedrala sv. Vida, ki je edina baro~na rotunda monumentalnih razmerij na Hrvaškem. Stoji na mestu starejše in manjše cerkve, znane po lesenem križu, ki da je za~el krvaveti, ko je neki ~lovek vanj zalu~al kamen, jezen, ker je izgubil denar pri kockanju. Zgodnjegotsko razpelo je vklju~eno v baro~ni, glavni oltar katedrale. Gradnja se je za~ela v prvi polovici 17. stoletja in s prekinitvami trajala skoraj stoletje. V prvi polovici 
18. 
stoletja je bil projekt spremenjen in dodana je bila galerija. Legenda pravi, da se je to zgodilo, ker jezuiti niso želeli, da se verski noviciat med liturgijo meša s preprostim ljudstvom, še po­sebej ne z lepimi dekleti z Reke. 

Guvernerjeva pala~a je ~udovita neorenesan~na stavba, ki jo je v 

19. 
stoletju projektiral madžarski arhitekt. Obrnjena je proti 


Mihael Plazibat, foto: Barbara Riman 
pristaniš~u in obdana z urejenim par-kom. Bila je rezidenca številnih guverner­jev in mesto usodnih dogodkov v zgodovini Reke. Posebej izstopa ~udovito marmorno stopniš~e v stavbi. Danes je v njej Pomor-ski in zgodovinski muzej. V bližini je lapi­darij s trinajstimi kamnitimi skulpturami, ki predstavljajo portrete meš~anov Reke. Dal jih je izdelati reški podjetnik Adami} ob koncu 18. stoletja. Na podlagi pri~anja meš~anov je bil obsojen in zaprt. Izkazalo se je, da so bile njihove izjave napa~ne. Prvotno so skulpture stale pred hišo Ada-mi} ob Rje~ini, zdaj Mrtvem kanalu. 
Trsat je del, kjer se nahaja Cerkev Blažene Device Marije. To je najstarejše hrvaško marijansko svetiš~e in cilj številnih ro­marjev iz države in tujine. Pred cerkvijo je kip papeža Janeza Pavla II., ki je obiskal Reko leta 2003. Trsatska utrdba je ena najstarejših utrdb na hrvaški obali, ki ohranja zna~ilnosti zgodnjesrednjeveške­ga urbanisti~nega na~rtovanja. Utrdbo Trsat velja obiskati zaradi ~udovitega razgleda na Reko in Reški zaliv. Trsatske stopnice vodijo iz mesta do cerkve in sa­mostana. Pravijo, da jih je 561, vendar je to število treba preveriti, ko drugi~ gremo na Reko. 
Tržnico sestavljajo dva paviljona, zgraje­na na koncu 19. stoletja, in stavba ribar-nice. Paviljona sta bila zgrajena v duhu ~asa – konstrukcija je železna, fasade pa zelene z okraski iz terakote. 
Naš ogled Reke se je kon~al v Sloven-skem domu Bazovica, kjer so nas pogo-stili z zelo okusno hrano, pija~o in raz-li~nimi sladicami. In da ne pozabim, pili smo zelo dobro kavo, ki jo je skuhala na­ša vedno vesela, delavna in marljiva u~i­teljica Vida. 
2. junij 


Pobuda za zgled: Eronov rojstni dan 
IZ DRU[TVA 

M
ala ~lanica KPD Bazovica Aria hu­njadi, u~enka 3. a razreda na reški OŠ Dolac, nam je poslala svoje vtise z ne­davnega in, kot pravi, zelo nenavadnega rojstnega dne pri prijatelju Eronu, ker da jih mora povedati ve~ ljudem, tako jo je do-živetje navdušilo. Zapis v celoti objavljamo in se zanj Arii najlepše zahvaljujemo ter upamo na sodelovanje tudi v prihodnje. 
Ko se je pojavil koronavirus, nam je bilo težko, ker nismo ve~ smeli v šolo. Pouk na daljavo se mi je sprva zdel zanimiv, toda to ni dolgo trajalo. Nimam besed, s katerimi bi opisala, kako smo bili vsi sre~ni, ko smo se znova znašli v šolskih klopeh. ^eprav smo morali paziti na medsebojno oddaljenost, so vse dneve polnili smeh in šale. Ko nam je Eron dal vabila za svoj deseti rojstni dan, smo se vsi v razredu veselili. Z velikim presene~enjem pa smo na vabilu prebrali Eronovo željo, naj mu namesto igra~ podarimo hrano za zapuš~ene pse v zavetiš~u. Takoj sem se spomnila moje lajavke Lune. Tudi ona je bila kot mladi~ek zapuš~ena. Tako smo na zabavo vsi prinesli vre~ko hrane ali konzervo, tako da se je kup~ek hrane hitro pove~al. Med praznovanjem in v igri smo izvedeli tudi, da je Eron vege­tarijanec, da ima zelo rad živali in da obožuje pse. 
Kdo ve, morda pa bo naš humanitarec Eron nekega dne postal veterinar in tudi tako skrbel za živali? 
Velja dodati, da je Eron iz zavetiš~a udomil psi~ko Kiro, mešan­ko, ki se je tam znašla skupaj s tridesetimi psi po potresu na obmo~ju Petrinje. Postala sta velika prijatelja. Tudi sicer ima Eron velik posluh za pomo~ drugim nasploh, nam je v prija­znem odzivu povedala njegova mati Mateja. Med drugim je tudi izrazila željo po vklju~itvi v KPD Bazovica in dogodke za naj­mlajše ter se hkrati pohvalila, da Eron in njegova šestletna se­strica Tashi dobro govorita slovensko. Zahvaljujemo se ji za fotografijo in na svidenje v društvu! y Marjana Mirkovi} 

4.–6. junij, Slovenski dom KPD Bazovica 

58. Goranova pomlad (Goranovo prolje}e), literarni ve~er 
K
PD Bazovica je 5. junija na vrtu kot prvo letošnjo javno prireditev gostila literarno sre~anje, tokrat Goranovo po­mlad (https://igk.hr), in sicer drugega od treh ve~erov, sicer organiziranih v Zagre-bu. Goranova pomlad je najpomembnej­ša in najstarejša pesniška manifestacija na hrvaškem in ena najstarejših tudi v Evropi. Poteka od leta 1963, imenuje pa se po pesniku in partizanskem borcu, an-tifašistu Ivanu Goranu Kova~i}u. Priredi­tev podeljuje tudi nagrade, nagrado Ivan Goran Kova~i} za najboljšo pesniško zbirko, ki jo je letos prejela Evelina Ru-dan za zbirko Smiljko i ja si mahnemo (balada na mahove), in nagrado Goran za mlade pesnike, letos dodeljeno Vidi Sever, medtem ko bo nagrada Goranov venec, namenjena za celoten, izjemen pe­sniški opus, kot bienalna podeljena pri­hodnje leto. Obe letošnji nagrajenki sta se predstavili tudi na pesniškem branju na Reki, poleg njiju so svoja dela v nada­ljevanju interpretirali še Dejan Aleksi} (Srbija), helen Mort (Združeno kralje­stvo), Stanka hrastelj (Slovenija), Robert Periši} in Davor Mandi} (hrvaška), Alen Beši} (Srbija), Peter Šulej (Slovaška) in Roland Orcsik (Madžarska), ki je s soprogo Margit hkrati pri­
pravil tudi glasbeni nastop. Prireditev je potekala v sodelovanju z Evropsko platformo Ver­sopolis (www.versopolis.com) – med njenimi pobudniki je tudi Goranova pomlad – projektom, ki pod okriljem programa Ustvarjalna Evropa poteka od leta 2014, namenjen pa je pro-mociji in mobilnosti mladih pesnikov. V založbi Versopolis so izdane tudi zbirke Golo srce Alena Beši}a, Vznožje Stanke hra­stelj, Beli album Sandre hubinger (Avstrija), Težke ženske helen Mort ter Smeti in svetinja Rolanda Orcsika. Vse te knjige, napi-sane v izvirnem jeziku in s prevodom v hrvaš~ino in angleš~ino, so bile na voljo tudi obiskovalcem, organizator pa jih je podaril tudi KPD Bazovica in tako obogatil knjižne police društva. 
Program je napovedal in povezoval predsednik programskega odbora Goranove pomladi Marko Poga~ar, eden najpomembnej­ših sodobnih literarnih ustvarjalcev na hrvaškem, tudi naše gore list. Je izjemno in vsestransko plodovit avtor, s številnimi nagra­dami in prevodi svojih knjig v ve~ kot deset jezikov, drugih bese­dil pa tudi v ve~ kot štirideset jezikov. y Marjana Mirkovi} 




IZ DRU[TVA 
5. junij, Poklon, U~ka 


Sre~anje slovenskih društev iz Istre 

Izlet na U~ko prinesel nove, lepe spomine, foto: Milivoj Filipovi} 
8. junij, Slovenski dom KPD Bazovica 
L
etno sre~anje slovenskih kulturnih društev iz Istre z dobro udeležbo sedmi~ zapored postaja že tradicionalno, pravi pobudnik in predsednik organizatorja in gostitelja, SKPD Snež­nik iz Lovrana, Vasja Simoni~. V lepem in son~nem vremenu se je na Poklonu zbralo ve~ kot sto udeležencev, poleg lovranske­ga še ~lani društev iz Labina, Pulja, Po­
re~a in Buzeta. Na voljo so bili manjši in ve~ji planinski podvigi, tudi na vrh Vojak, kamor je ude­ležence vodil izkušeni Milivoj Filipovi} Fi}o, sicer prizadevni vodja planinske skupine v SKPD Snežnik. Znova pa so se društva pomerila tudi v kuhanju golaža. Pri tem je bilo za najboljšo kuho tokrat ocenjeno in nagrajeno društvo Istra iz Pulja oziroma kuharica Štefanija Sliško, katere pridne in ~arobne roke so se izka­zale že ve~krat, tudi pri vrsti razli~nih ro~nih del v ustvarjalnih delavnicah. Se-veda je organizator tudi letos skupaj s Triom Lipa iz istoimenskega društva iz Buzeta poskrbel za vedro razpoloženje z glasbo in plesom za lep zaklju~ek dneva. 
Posebno zanimivost je sre~anju dodalo tudi nedavno odprto, lepo preurejeno nekdanje gospodarsko poslopje s stalno razstavo o naravni in kulturni dediš~ini U~ke in ]i}arije ter drugimi vsebinami za obiskovalce. y Marjana Mirkovi} 

Mario Beganovi}: Life in mono, razstava fotografij 

Mario Beganovi}, arhiv KPD Bazovica 
K
PD Bazovica je Maria Beganovi}a gostila že ve~krat, in si­cer kot novinarja hRT-ja ter avtorja prispevkov in doku­mentarnih filmov s podro~ja delovanja organizacij narodnih manjšin, številnih tudi o slovenskih društvih na hrvaškem. 
Tokrat se je v drugi vlogi, kor fotograf, predstavil že drugi~, in sicer z razstavo ~rno-belih fotografij z naslovom Life in mono. Izbor dvajsetih fotografij je pripravil reški umetniški fotograf in mentor fotografske skupine v KPD Bazovica Istog Duško Žorž. Imel je težko delo, so zapisali v društvu, kajti vse Mariove foto­grafije so odli~ne in vsaka pripoveduje svojo zgodbo. 
Mario Beganovi} (1974) prihaja iz Zagreba. Zadnjih ~etrt stole-tja je zaposlen na hRT-ju kot novinar in avtor dokumentarcev. Prejel je ve~ nagrad, med drugim za najboljšo reportažo, ki mu jo je podelilo hrvaško novinarsko društvo. Je ~lan foto kluba Rijeka in ima do zdaj za seboj tri samo­stojne razstave (AKC Attack v Zagrebu, KPD Bazovica na in galerija Korzo 26C na Reki). Tematika njegovih fotografij je raz­li~na, pravi, da skuša skozi objektiv po­nazarjati možne mostove do zapuš~enih življenj in prostorov. Jedro vsakega ka­dra pa je želja povedati zgodbo in skozi to izraziti svoj odnos do življenja okrog sebe. Z opazovanjem sveta okrog sebe lah­ko, ~e želite, vidite tudi same sebe, je med drugim zapisal v katalogu ob razstavi. 
y Marjana Mirkovi} 


IZ DRU[TVA 
IZ PLANINSKE SKUPINE 

10. april, Izpeljan še en izlet, tokrat na Žbevnico 
P
o velikono~nih praznikih naj bi PS nadaljevala z organizacijo izletov, prilagojeno epidemiološkim raz­meram. Za prvi izlet v aprilu je bil na~rtovan vzpon na Žbevnico, najzahodnejši tiso~ak na hrvaškem. Na Žbevnici so ~lani PS bili nekje na za~etku svojega delovanja. Pozneje so obiskali še druge vrhove v ^i~ariji. No, med vsemi ~i~arijskimi vrhovi je Žbevnica zagotovo najlepša, saj ima dolg travnat hrbet s šir­nimi razgledi od Alp na severu do U~ke na jugu. 
Žal se je za vzpon odlo~ilo samo devet ~lanov, ki so lahko uživali v prelepem dnevu, razgledih in številnih rožicah na travnikih pod vrhom. Najimpresivnejši je bil gorski kosmatinec, no, bilo je tudi veliko spomla­danskega jegli~a, tomazinijevega petoprstnika in številnega drugega zgodnjepomladanskega cvetja. Planin­ce je na drugi strani, pri spustu proti ko~i na Žbevnici, ki so jo lepo uredili planinci iz Umaga, presenetilo krajše snežiš~e na najstrmejšem delu. To je zahtevalo kar nekaj previdnosti in pazljivosti. 
Žbevnica, foto: Prelep dan v naravi bo treba ~im prej ponoviti. y Darko Mohar Darko Mohar 
9. maj, Kljub pandemiji v Grobniške Alpe, na Crni vrh in Primorski Klek 
P
andemija je spet vpletla svoje prste v delovanje planincev. Najprej je bil od­povedan izlet na Zagradski vrh, ki naj bi bil izpeljan v sodelovanju s hrvaškim pla­ninskim društvom (hPD) Platak z Reke. To je bil najtežji ~as v Primorsko-goranski županiji, z velikimi številkami okuženih in umrlih. Naslednji izlet na gorskokotar-ski Snježnik je bil izpeljan 25. aprila, in sicer neuradno, brez vabila in programa. Na startno mesto na Platku je prišlo samo deset najpogumnejših, ki so se kljub nekaj snega povzpeli na 1506 metrov visok vrh. Snježnik je obvezna to~ka planinske ob-hodnice bazoviških planincev, imenovane "20 vrhov za 20 let". 
Kon~no je v maju epidemija za~ela malo popuš~ati, tako da je odlo~eno, da se pro­gram planinskih izletov nadaljuje. Grob­niške Alpe so eno najlepših gorovij na hrvaškem, z ene strani bogatih z gozdo-vi, na drugi s krasnimi razgledi od Vele­bita ~ez Gorski kotar, kvarnerske otoke, U~ko in Snežnik vse do Julijskih in Ka­mniških Alp. Dolga in ~udna zima ni do-volila, da se razcvetijo vse rožice, ki jih je ob tem ~asu na tem kraju ogromno. Kljub vsemu je enajst ~lanov uživalo v prele­pem dnevu, lepih razgledih in druženju, ki vsem manjka. 

Za cilj sta bila izbrana malo odro~na Crni vrh in Klek, pod kate­ra so se udeleženci pripeljali po precej slabi gozdni cesti s Plat-ka. Lepota obeh vrhov in razgledov je odtehtala slabo in prašno cesto. 
Posebna ~estitka gre najmlajši udeleženki, leto in pol stari Kaji Pipan, za katero je bil Crni vrh prvi, na katerega se je povzpela v življenju. Za za~etek so ji starši izbrali kar zahteven vrh, ki ga je premagala z užitkom in brez težav. Kaji želimo še veliko vr­hov, kot ~lanici PS KPD Bazovica ali tudi druga~e. 
y Darko Mohar 
Grobniške Alpe vedno zanimive, foto: Darko Mohar 




IZ DRU[TVA 

22. maj, Spomladanski pohod na Zagradski vrh v goranskih gozdovih 
N
a sestanek v Bribir ni prišlo veliko ~lanov PS. Nekako se zadnje ~ase izletov udeležuje od deset do petnajst ~lanov. Jutro se je za~elo slabo. Najprej vodja skupine ni mogel najti hribovske jakne. Potem je na pot odšel brez goriva v avtomobilu. Na koncu je še cesta iz Bribirja za Lukovo bila zaprta zaradi del, tako da so do cilja morali ~ez Novi Vinodolski in Bater. A vremenska napoved je obetala malce dežja. V Bribirju je sledilo pri­jetno presene~enje, po zelo dolgem ~asu sta se izletu PS priklju~ila Mirjana in Dionis, in to je bilo tisto, kar je sprevrglo jutranje nevše~nosti v pozitivno smer. 
Na koncu se je vse lepo izteklo. V pomlad oble~eni gozdovi, veliko cvetja, predvsem orhidej po travnikih, kratek, a strm vzpon in spolzki spust so popestrili izlet. Sledila je analiza prehojene ture v Fužinah in lep dan se je prelevil proti svojemu koncu. y Darko Mohar 
Razgled z Zagradskega vrha, foto: Darko Mohar 

22. maj, Urejanje planinskih poti na U~ki 
V
e~ ~lanov PS KPD Bazovica je vklju~enih tudi v druga PD v okolici Reke, med drugim tudi v PD Opatija. To je maja pripravilo že dolgo napovedano delovno akcijo, namenjeno iz­boljšanju razmer za planinske izlete. Zbralo se je dvajset ~lanic in ~lanov, ki so se v treh skupinah lotili ve~ nalog: ženski ekipi sta ~istili poti na Orljak iz zaselka Kožuli in lovskega doma Brdo (Tumpi}i, Veprinac), moški ekipi pa sta postavljali kažipo­te. Ena izmed njiju se je povzpela tudi na Orljak in kažipot po­stavila na tamkajšnji razgledni to~ki, druga pa pet smerokazov v zaselkih Kožuli, Bregi, pri vrtcu in nad pokopališ~em Vepri­nac. Moja naloga je bila posneti mesta, kjer so postavljeni kaži­poti, poleg tega tudi od~itati koordinate vsakega izmed na novo postavljenih in obstoje~ih kažipotov z naprave GPS. Te fotogra­fije in koordinate sem poslal pooblaš~encu markacistov v Istr-ski planinski zvezi, pristojni za vnos teh podatkov v bazo, ki jih bo posredovala tudi Komisiji za planinske poti pri hrvaški pla­ninski zvezi. 
Po opravljenem delu smo se odpravili na skupno kosilo v pla­ninski dom Poklon. Imeli smo tudi sre~o z vremenom, ves ~as akcije ni bilo niti kapljice dežja! y Milivoj Filipovi} 
Hvalevredna akcija, foto: Milivoj Filipovi} 



29. maj, Neznana Istra nas pripeljala na Pot Stjepana Hauserja 
IZ DRU[TVA 

6. junij, V~asih stvari ne uspejo in namesto na Zavižan, tokrat v staro 
P
rvo nedeljo v januarju je pandemija ustavila planince Bazovice in njihov tradicionalni izlet v neznano Istro. Izlet ni bil odpovedan, bil je preložen na boljše ~ase. Ti so prišli v poznopomladanskem ~asu, skoraj že v poletni vro~ini. Po tolikih letih obiskov Istre je tam še vedno možno najti kakšen skrivnosten koti~ek. Tokrat so se planinci odlo~ili za Rakalj, mestece jugovzhodne Istre. Za za~etek so si ogle-dali rojstno hišo in skromen muzej najve~jega istrskega pisatelja, ekonomista in akademika Mije Mirkovi}a, ki se je pod svoja dela podpisoval kot Mate Balota. Šolal se je v ve~ državah, preživel obe sve­tovni vojni, zamenjal ve~ kot deset pokli­cev, zapore, izseljeništvo, da bi bil do konca svojega življenja priljubljen preda­vatelj na številnih visokih šolah po svetu. 
Na hrib~ku visoko nad obalo stojijo os­tanki Starega Raklja, gradu, od koder so nadzirali plovbo po Raškem zalivu, a na za~etku 16. stoletja so ga popolnoma uni~ili beneški vojaki. Prebivalstvo se je takrat preselilo v današnji Rakalj, ob os­tankih gradu pa je ostala samo skromna cerkvica svete Agneze. 
Namesto zimske sivine je udeležence to-krat pri~akal pravi razcveteni Mediteran, 

naselje Ledenice 
O
b koroni v~asih ~lanom PS zagode še vreme. Na~rtovani izlet na Veliki Zavižan zaradi slabega vremena in na­povedi velikih koli~in dežja ni mogel biti izpeljan. Škoda je namre~ tako lep izlet izpeljati v tako slabem vremenu. 
Najmanjša skupina najpogumnejših se je odlo~ila za rezervno možnost. Na koncu so izbrali vzpon od Povil do starega fran­kopanskega gradu Ledenice, ki že nekaj stoletij sameva 379 metrov nad morjem. Po smrtni obsodbi Petra Zrinskega in Frana Krsta Frankopana leta 1671 je ce­sarska oblast odvzela vse posesti teh zna­menitih družin. Pred prevzemom so bile posesti oropane in kmalu zatem opuš~ene. 
Manjšo skupino so na poti pri~akale me-diteranske dišave smilja in žajblja, oblaki so napovedovali dež, ki se je kmalu po­kazal nad morjem v Vinodolskem kana­lu. Kljub dežju so izletniki uživali v lepih razgledih in dihu zgodovine nad sabo. 
Na kratko so še obiskali eno od šestih lepih razglednih to~k v Vinodolu in staro opuš~eno, okroglo zasnovano pokopališ~e z ostanki cerkvice svetega Jurija. 
Analizo ture so naredili v ^rišnjevi. Takrat je izza oblakov že pokukalo sonce, zato se vodja skupine ni mogel upreti kopanju v bistrem in toplem morju. 
Zavižan bo tako po~akal na enega od naslednjih lepih dni. 
y Darko Mohar 

poln toplega sonca, živih barv in dišav. Modro morje, prelepi zalivi ter plaži Luka in Kalavojna, prijazni doma~ini in voda, dovolj topla za prvo morsko kopanje v teko~em letu. No, v vsa­kem raju se najde tudi kakšna ka~a, tako je to že od za~etka sveta. 
Stjepan hauser je znani hrvaški violon~elist, z Luko Štuli}em ~lan svetovno znane skupine 2Cellos. Ob~asno živi v tem kraju in je veliko prispeval h gradnji sprehajalne poti, ki ob morju povezuje rt Sveti Nikola in zaliv Kalavojna ter je po njem dobila ime. y Darko Mohar 

LITERARNI KOTI^EK 

Stare navade 
Velikono~ni prazniki so za nami, mnogi so na žalost praznovali sami. Kriva je korona, da nenormalno živimo, a vseeno se starih navad držimo. 
Sami ali ne, pirhov in potic mora biti, velikono~ne praznike moramo slaviti. To smo od svojih staršev se nau~ili, upam, da naši otroci tega ne bodo pozabili. 
Še vedno v strahu in skrbeh živimo, ve~ kot eno leto korono trpimo. Bodimo odgovorni, da zmagamo, cepimo se, tako zdravju pomagamo. 
^e nam ni~ ne diši, mogo~e tudi ne smrdi, ne ob~utimo okusa v hrani, korona se poigrava z nami. 
y Marija Šenk Reka, 11. aprila 2021 

Poletna no~ 
Poletna no~. Vonj diše~e smole. Zbor ~ri~kov prepeva. Na oknu slonim, zvezde štejem in luno lovim, da podari mi mir. Potim se, ne spim. Povsod svojo zvezdo iš~em, da pokaže mi pot in razburjeno dušo umiri. Zakaj v o~arljivi no~i, polni izzivov, ~lovek ne bi dobil še ene priložnosti? Da srce spet širom odpre, dobroto odkrije in podari jo vsem, ki veliko trpe. ^ri~ki še naprej pojo, ne spim, vro~e je, luno še vedno lovim in se z vonjem smole pojim. 
y Ana Šušmelj, SKD Triglav, Split 

Ne sre~anje 
Vzdignem pogled. Znani korak. Premik z glavo. Je? Pohitim. Rama ob rami. Vzdignem pogled. Ne. Nadaljujem. Puš~am metulj~ke na svobodo. Za neko drugo sre~anje. 
y Vera Raguž, SKD Triglav, Split 

Pesnik siromah 
Tam, kjer duša se mi ~isti, tam, kjer pti~ek lepo poje, tam umirijo se misli, tam sem vzela si vse svoje. 
Pravi pesnik je bera~, ki tradicijo spoštuje: ~udovitih pesmi vra~, ki nih~e jih ne kupuje. 
y Sanda Jerman, SKD Lipa, Buzet 

Ljubezen v tebi 
^e si sama, nisi sama. Ko pogledaš vase in zapreš o~i, bo{ videla, kaj te tiš~i. Mogo~e te strah obiš~e, mogo~e si jezna, ampak ~e ~utiš svoje telo, bodi nežna. ^e si sama, nisi sama. Prijateljica je tvoja tukaj za vedno, in ti pove vse, kar ti je dedno. Poslušaj ta glas, ki je poln modrosti, umiri se, vztrajaj in reci oprosti. 
y Zdenka Majcan, SKD Lipa, Buzet 

Pravljica 
Neko~ je majhen de~ek šel v gozd iskat gozdne sadeže. Ko se je bližal koncu gozda, je videl, da se nekaj bleš~i. Prišel je bliže in videl zlat cekin. Vprašal se je, kdo je izgubil cekin, in iskal oko­li, ~e je kje še kakšen. Ni jih bilo ve~. Vrnil se je domov in poza­bil na to. 
Naslednji teden se je vrnil na isti kraj. Našel je še en cekin. V tem trenutku je slišal šum. Ko se je ozrl, je videl škrata s polno skrinjo cekinov. Škrat mu je povedal zgodovino o skrinji in mu rekel, da bo pozabil, kako je našel cekin in njega, ko vzame tudi ta cekin. 
De~ek se je vrnil še ve~krat, a škrat in cekini so izginili in se nikoli ve~ niso pojavili. Ostal mu je samo prvi cekin. 
y Damir Deumi}, DPS SKD Istra, Pulj 

Majhen vilenjak 
Neko~ sta v gradu na vrhu hriba živela kralj in kraljica. Vsega v njunem kraljestvu je bilo na pretek. Toda njun najve~ji zaklad je bila majhna kralji~na. Dolgo sta si želela otroka in pun~ka je bila pametna, pridna in lepa. Ko je dopolnila osemnajst let, sta kralj in kraljica pripravila veliko praznovanje. Vsi fantje so gle­dali kralji~no in želeli plesati z njo. Ko so se gostje razšli, je kralji~na odšla na sprehod po gozdu in tam sre~ala majhnega vilenjaka. Bil je neizmerno lep. Ko se ga je poskušala dotakniti, je izginil in v njeni roki je ostala samo njegova rokavica. Kralji~na ga je od takrat vsako no~ iskala in vsako no~ sta se sprehajala in pogovarjala. Vilenjak je vsako no~ rasel, dokler ni prerasel kralji~ne. Potem ji je rekel, da bo ostal tako velik, do-kler bo ljubila samo njega. Vilenjak in kralji~na sta se kmalu poro~ila. Kmalu zatem, na praznovanju, je kralji~na sre~ala no-vega fanta in zapustila vilenjaka. Vilenjak je bil vsak dan ma-njši in manjši. hkrati je bila kralji~na vsak dan vedno bolj nezadovoljna s svojim novim fantom. Nekega dne se je odlo~ila, da bo poiskala vilenjaka, vendar je ta izginil in se ni nikoli ve~ vrnil k njej. 
y Diana Maji}, DPS SKD Istra, Pulj 
IZ POUKA DPS 
Si-T 
3. april, Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 

Hiša otrok 


Svet za narodne manjšine RH 
S
vet za narodne manjšine Rh je sprejel sklep o razporeditvi prora~unskih sredstev za narodne manjšine v letu 2021. Znesek v vrednosti 47.594.500,00 kun bodo prejela društva in ustanove narodnih manjšin, ki so se prijavile na javni razpis za programe kulturne avtonomije s podro~ja informiranja in za­ložništva ter ljubiteljske kulture in prireditev, pa tudi progra­mov na podlagi bilateralnih sporazumov in pogodb. 
Zveza slovenskih društev na hrvaškem je tako prejela skupno 947.500,00 kun za vsa prijavljena društva: KPD Slovenski dom v Zagrebu (glasilo Novi odmev, pevski zbor Slovenski dom, pevski zbor duhovne sekcije Anton Martin Slomšek, ustvarjalna delavnica Šopek in prireditve 90 let slovenske pe­smi ter razstave in prireditve – 198.000,00 kun); Slovenski dom KPD Bazovica, Reka (glasilo Sopotja, MEPZ, folklorno­plesna sekcija, dramska in glasbena skupina, razstave in gostujo~a predavanja, skupina Pikapolonice – 300.000,00 kun); SKD Ajda, Umag (pevski zbor, kulinari~na, folklorna in literarna skupina, prireditve – 34.000,00 kun); SKD Istra, Pulj (glasilo Mavrica, monografija Kronika – drugih deset let, zbor Encijan, ustvarjalna in likovna delavnica, dramska skupina, prireditve – 122.500,00 kun); SKD Lipa, Zadar (likovna koloni-

Tiilen Kožamelj navdušil s predstavitvijo igralca, foto: Marjana Mirkovi} 
14. april 
P
rojekt Reka, EPK 2020 se je uradno zaklju~il z vrsto priredi­tev in dogodkov aprila letos. Po mnenju organizatorja so – kljub epidemiološkim omejitvam, ki so sledile kmalu po odmevnem spektaklu v reškem pristaniš~u, s katerim so odprli EPK – uspeli izvesti okrog štiristo programov, Reki pa med dru­gim ostajajo novi prostori za kulturo in nova ~etrt z Muzejem moderne in sodobne umetnosti (MMSU), Mestnim muzejem, knjižnico in hišo otrok, edinstveno na hrvaškem. 
hiša otrok je prvo takšno kulturno središ~e v državi. Zgrajena je po projektu znanega reškega arhitekta Saše Randi}a, delova­nje pa bo potekalo v okviru prepletenega sodelovanja med štiri-mi mestnimi ustanovami: otroškim oddelkom mestne knjižnice, Art-kinom, mestnim lutkovnim gledališ~em in MMSU. V tretjem nadstropju štirietažne zgradbe s pritli~jem se nahaja novi, pro-storni otroški oddelek mestne knjižnice, Stribor, poleg dvorane pa je prostor za predstave tudi na strehi, kjer je bil v prvih dneh predstavljen tudi program, ki je po ukini­tvi strogih epidemioloških ukrepov delno zaživel maja ter prinesel kino in gledali­ške predstave, delavnice in predavanja. Napovednik je redno objavljen na spletni strani https://djecjakuca.hr. 
V predstavitvi hiše otrok bo pomemben del programa soustvarjalo reško lutkovno gledališ~e, vlogo igralca v njem je ob odpr­tju na zanimiv in otrokom blizek na~in izvrstno predstavil igralec Tilen Kožamelj, zadnja leta ~lan tega gledališ~a. 
Tilen Kožamelj (1987) je po diplomi na praški gledališki akademiji (Divadelni akademie muzickych ume
ni), smer igra, obiskoval gledališko šolo v Nafpliju v Gr~iji (Neo Panepistimiom Peleponnisou). V številnih praških gledališ~ih (La Fabri­ka, NOD, Na Zabradli in divadlo Disk) je nastopil v klasi~nih predstavah, kot sta Romeo in Julija ter Trpljenje mladega Wertherja, hkrati pa se usmerjal tudi v alternativno vejo gledališ~a, kjer je us-tvaril ve~ inscenacij na podro~ju fizi~­nega gledališ~a, eksperimentalnega gle­dališ~a in lutk. Za svoje igralske dosežke je prejel številne nagrade in priznanja (vir: https://zdus.si). Trenutno je ~lan lut­kovnega gledališ~a na Reki, v stiku je tu­di s KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} 
ja, prireditve – 25.000,00 kun); SKD Na-gelj, Varaždin (prireditve – 20.000,00 kun); SKD Triglav, Split (glasilo Planika, MePZ, ~ipkarska, dramsko-recitatorska, likovna in otroška skupina Kekec, prire­ditve – 210.000,00 kun); SKPD Snežnik, Lovran (glasilo Liburnijska priloga, izda­ja knjige Slovenski glasbeniki v Rh, et-no-ustvarjalna delavnica, prireditve – 38.000,00 kun). Na razpis se tokrat niso prijavila društva Slovenski dom (Karlo­vec), SKD Gorski kotar, SKD Oljka (Po­re~), SKD Lipa (Buzet), SKD Lipa (Du­brovnik), Društvo Slovencev (Labin) in SKD Stanko Vraz (Osijek); enako tudi ne leta 2020 nastali novi društvi, Kekec v Puntu in Prešeren v Lokvi, ki glede na pravila razpisa to lahko storita šele po dokazanem enoletnem delovanju (www. narodne-novine.nn.hr, 14/2021). 
y Marjana Mirkovi} 

1.–8. junij, Korzo, Reka 

Izvenkrmni motorji iz Kopra, razstava 
P
red mestno hišo na reškem Korzu je bila na ogled postavljena zanimiva razstava Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) z naslovom Zunajkrmni motorji iz Kopra. Organizirana je bila v okviru pet-najstletnega sodelovanja TMS z Zvezo za tehni~no kulturo Reke ter Pomorskim in zgodovinskim muzejem hrvaškega pri­morja Reka, dogodek pa je hkrati obeležil tudi program ob 75-letnici hrvaške zveze za tehni~no kulturo. 
Na ve~ panojih so si obiskovalci lahko ogledali razvoj zunajkrmnih motorjev to-varne Tomos, z zgodbo o njenih legen­darnih motorjih in razvoju te tovarne, ki je uspešno delovala v Kopru od sredine petdesetih let prejšnjega stoletja. 
Predstavljeni so bili najpomembnejši zu­najkrmni motorji, od prvih za~etkov zna­nega modela Tomos 4 do tistih, ki po ustavitvi dela v tovarni niso bili v serijski proizvodnji. 
10. junij 

Si-T 
Zanimivo in pou~no, foto: Marjana Mirkovi} 

Pozdrav~ek iz Pal~ave šiše 
P
o dolgem ~asu omejitev upamo, da se bodo težave s prehajanjem meje po-~asi umikale in se kmalu spet vidimo tudi v naših krajih. Kljub vsemu ima to obdo­bje tudi kakšno pozitivno posledico. Mor­da se vsi skupaj malo bolj zavedamo, da je tudi v naši bližini veliko zanimivih stvari, ki jih še ne poznamo in jih je vredno razi­skati. Upamo, da vam bomo pri tem po­magali s knjigama, ki smo ju izdali v zadnjem letu, s tretjim nadaljevanjem Stav­bne dediš~ine, ki govori o povezavah na­ših krajev z Loško dolino in naseljem Brod Moravice, ter z odli~nim delom Bojana Pajni~a – Pilok. ^e vas zanima naš govor in kako se je živelo pri nas, ga le preberite. Obe knjigi v celoti najdete tudi v Digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si). 
Po~ivali pa niso niti drugi radovedneži, ki so nas v zadnjih letih obiskali in po­slušali naše zgodbe. Irena Cerar je tako napisala kar dve knjigi: Potepuški okruš­ki, z vtisi iz zamejstva, med drugim naše hiše in doline, in Pravlji~ne poti brez me-ja, izletniški vodnik, kot nadaljevanje predhodnih knjig, vanj pa je uvrstila tudi našo dolino: pot na izvir Kolpe in Sveto Goro, pripovedko o lisici in volku na rezu~ki svadbi, vile, šratle, mra~nike in 

Kot je bilo med drugim re~eno na odprtju razstave, gre za del naše industrijske dediš~ine, direktorica TMS Barbara Jurši~ pa je ob tej priložnosti povedala, da imajo v muzeju precejšnjo zbirko proizvodov tovarne Tomos iz Kopra, med njimi tudi te zunajkrmne motorje, ki danes ponazarjajo razvojno pot tega dela tovarniškega proizvodnega programa. Avtor razstave je Boris Brovinsky. Ve~: https://www.tms.si y Marjana Mirkovi} 
cuprnice. Tretja knjiga, v kateri smo dobili svoje mesto, ima na­slov Najlepše stvari so blizu: 42 brezmejnih doživetij za konec tedna okoli Slovenije in je delo Igorja Drnovška, popotnika in vodnika. Pritegnilo ga je naše raziskovanje svetega prostora prednikov in toponimov, ki tolma~ijo njihovo dojemanje okolja, v katerem živimo skozi o~i starih mitologij. Veseli smo, da smo pri vseh treh knjigah pomagali z nasveti, objavljenimi raziskava-mi in prireditvami, v katerih opozarjamo na morda tudi po ne­marnosti pozabljene vsebine in bogastvo obmejnega prostora. 
Vabljeni na naše pohode, s pripovedkami v našem prekomej­nem nare~ju... Tudi naše zbirke so že pripravljene za oglede. 
y Marko Smole 


Pal~ava šiša (levo), Plešce, foto: Marjana Mirkovi} 
POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA 

Zakaj je meja enako neprepustna za Nemko in Danca, Rupljana in Bistri~anko? 

Šla sem na izlet v Ljubljano. Vsi se vozijo s severa, iz smeri Ljubljana na jug, pa sem si rekla, zdaj je pravi ~as, da krenem na se­ver. Gne~e ne bo! 
No, napaka. Po lokalni cesti skozi Knežak in naprej sem se prebijala do avtoceste, se v oz-kih vaških ovinkih umikala ogromnim bi-valnim prikolicam, avtodomom, ~olnom na prikolicah. Cijazila sem za tujci, naloženimi s kolesi, vra~ajo~imi se na sever. Pridem v Lju­
bljano. Prazna! Vsi so menda po enem letu po­begnili... Kam? Na jug? 
Prejšnji vikend sem dve uri in pol ~akala v kolo­ni na mejnem prehodu Novokra~ine–Rupa. Po skoraj letu dni sem se odpravila k vam, pogle­dat Reko in malo naprej na morje na podaljšan vikend. Sprva smo vsi ti­~ali v svojih vozilih. Prvi so si iz njih na potep do mejnega prehoda upali otroci. Kmalu je bilo na cesti vse polno ljudi, ki 
so se družili v skupinicah, si metali frizbi, škrebali in si tako krajšali ~as. Nastala je celo nekakšna nova skupnost sproš~enih in str­pnih ljudi, saj je bil pred njimi vsaj teden dni po~itnic. Le za iti lulat se je bilo treba malce potruditi in se odpraviti med klope. 
Malo naokrog, iš~o~ signal za mobilni telefon, sem se odpravila tudi sama. Mimogrede me je ogovoril možakar, reko~, kaj se dogaja tam zgoraj, bližje mejnemu prehodu. Od za~udenja sem ostrmela, kajti v avtu sem ob prijaznem vozniku zagledala svojo sestri~no, ki je nisem videla že kar nekaj let. Veselje ob snidenju in veliko vprašanj! Kako si? Kaj to so tvoji otro­ci? Tako so že zrasli? Kaj pa tvoji? Moji so že dvakrat rodili, v~asih jih ~uvam in vsako ne­deljo zlikam kubi~ni meter njihovih cunj... 
Nato sem se odpravila v drugo smer, proti mejnemu prehodu, in sre~ala še eno službe-no znanko. No, o skupnih nalogah v nasle­dnjem tednu sva se dogovorili kar tam. Se nama ne bo treba med tednom. 
Sre~ala pa nisem samo zadovoljnih Ljub­ljan~anov, Kranj~anov, Celjanov itd., ampak tudi številne sokrajane, ki sploh niso bili vi-deti tako sre~ni. hoteli so, kot vsako leto do-slej, le za nekaj ur do najbližje plaže, zdaj pa bodo, o~itno, pol dneva zabili pred mejnim prehodom 15 kilometrov od doma. Kaj narediti? Pravijo, da v 
Jelšanah gre hitreje! Obrniti ali ne, to je zdaj vprašanje! Kolone pred mejnimi prehodi so neznosne. Je kriva epidemija? Je vsa Evropa pobegnila iz zapora na morje? Kakorkoli, meja, za katero smo govorili, da je razdvojila kraje in ljudi, ki so bili prej tesno povezani, je to poletje zrasla še višja. Še bolj je postala ne­prepustna za nas, ki živimo v njeni bližini na obeh straneh. Le kako se iz Rupe, Šapjan in drugih krajev vsako jutro prebijajo na delo v Slovenijo? Le kako priti domov v Jelšane, ~e si zjutraj odšel po nakupih v Bistrico, zdaj pa kolona vozil sega do Zemona pred Bistrico? Le zakaj Bistri~an ve~ ne more za pet ur na plažo? hop dol in hop nazaj gor? Zakaj mora Rupljan na meji ~akati toliko ~asa kot Nizozemec? Je to res nerešljiv problem? Je na prehodu res nemogo~e odpreti eno "špuro" za lokalno prebivalstvo? 
Po drugi strani pa nas, lokalno prebivalstvo, z obeh strani meje Evropa z velikimi denarji spodbuja k povezovanju in na~rtovanju razvoja v ~ezmejnem prostoru. Zaklju~uje se evropsko finan~no obdobje 2014–2020, iztekajo se ~ezmejni, evropsko sofinancira­ni projekti programa Interreg Slovenija–hrvaška. V vaši Ra~ji vasi in naših Kortah se je sklenil projekt Kaštelir, v katerem smo s skupnim dogovarjanjem in na~rtovanjem prešteli ve~ kot 500 prazgodovinskih gradiš~ na obmo~ju od Krasa do Pulja, to obmo~je s skupnimi mo~mi povezali s kolesarskimi potmi, uredi­li in za javnost odprli nove, manjše centre za obiskovalce z inter-pretacijo lokalne dediš~ine. 
Letos smo zaklju~ili tudi Interregov projekt Nature & Wildlife, katerega kon~ni rezultat je povezana turisti~na ponudba in sku­pna promocija turisti~nih paketov za odkrivanje neokrnjene na-rave – od naših gozdov in jam Javornikov in Snežnika do ce­lotnega vašega Gorskega kotarja. Vtipkajte v iskalnih Explore the Wondernature in si na film~kih poglejte, v kako lepem koš-~ku Evrope živite. 
Vaša Javna ustanova Priroda bo kmalu odprla Center velikih zve­ri v vaši Stari Sušici v ob~ini Ravna gora. Njihovo vabilo že imam na mizi. Naše vabilo na otvoritev našega Centra o velikih zvereh v Pivki pa je tudi že pri njih. Tudi mi zaklju~ujemo ~ezmejni pro-jekt, v katerem smo se med drugim dodobra spoznali s hrvaški-mi partnerji, ljudmi iz Nacionalnega parka Risnjak, Primorsko--goranske županije, ob~ine Vrbovsko in tako dalje. 
Predvsem pa smo z ene in z druge strani državne meje spoznali medsebojno raznolikost, ki jih narekuje razli~nost ustrojev dr­žav, hkrati pa tudi veliko podobnosti v tem prostoru, na katerem si delimo krš, kraška polja in vode, odmaknjenost od mest, bo­gastvo navad, obi~ajev in odprtost primorske duše. 
Evropa je s svojo finan~no pomo~jo ponudila finan~ne vire in orodja za ~ezmejno povezovanje. Na nas, ki smo s tem denarjem ustvarili mreže in produkte, ki naj bi izboljšali življenje prebival­cev v praviloma razvojno šibkejših obmejnih krajih, je, ali se bomo povezovali še naprej. Jaz si sr~no želim, da bi se! V veliko pomo~ pa bi nam bilo, ~e bi naši vladi omogo~ili dodatno "špuro" na vsaj enem mejnem prehodu. Da ne bi na poti do Festivala Encijan v Ra~ji vasi, namenjenega promociji ]i}arije, na prehodu v Jelšanah ~akala dve uri in pol v koloni, med Nemcem iz ham-burga in Poljakom iz Gdanska. 
y Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com 


SRE^ANJA 
Darko Šonc ob jubileju glasila Novi odmev, foto: Marjana Mirkovi} 
O
b letošnjih obletnicah RS in Rh pogled v pretekla tri desetletja predstavlja dol­goletni predsednik ZSDh (1996–2018) Darko Šonc, predstavnik v Svetu za naro­dne manjšine (2005–), ki od leta 1994 vodi tudi najstarejše društvo, KPD Slo­venski dom v Zagrebu, in od 2003 Svet slovenske narodne manjšine Mesta Za­greb. V telefonskem pogovoru se je ozrl na to obdobje predvsem v okviru sloven-ske skupnosti: 
Dogodki leta 1991 so se zelo hitro odvija­
li. Nismo se niti zavedali, kaj vse se doga­ja, bili smo pa~ navezani na Jugoslavijo, v njej odrasli, in ko so se za~ele spremembe, je bilo na Hrvaškem res grozljivo, barika­de in vse drugo... Nismo bili pripravljeni na osamosvojitev in vse spremembe. Seve­da je bila samostojnost Slovenije tudi me-ni v dolo~en ponos kot Slovencu, da imamo svojo državo, grb in himno, isto~asno je moja država bila tudi Hrvaška, prav tako z novimi simboli. Na vse strani je bilo pol-no neke zanesenosti, toda realno življenje je nekaj drugega, to te hitro postavi na trdna tla. In ko sem moral prvi~ na hrva­ški meji pokazati osebno izkaznico, sem si to zapomnil za vse življenje – hej, gre zares! V Slovenijo sem namre~ redno za­hajal, po materi sem podedoval zemljo, skrbel za hišo in skozi to doživljal tudi vse spremembe, ki so sledile, mejo, carine, na kar pa~ nismo bili navajeni, in to je bilo negativno in je pomenilo razo~aranje. Kot pravim, lepo, da imamo dve državi, a v vsakdanje življenje je to dejstvo vneslo tu­di globoke in neprijetne spremembe. 

Darko Šonc: Obdržali se bomo, vsaj še dve generaciji! 
Darko Šonc se je v delo društva v Zagrebu aktivneje vklju~il v prvih letih po osamo­svojitvi, ko je to preživljalo krizno obdobje, a bilo kljub temu leta 1992 med tremi sou-stanovitelji Zveze Slovencev: Starejši ~lani društva so poznali našo družino in me po­vabili k sodelovanju, skupaj s pokojnim Francem Straškom, ki mi je vsa leta bil ne­pogrešljiva desna roka. ^lanstvo je sprejelo najino vizijo in tako sva se leta 1994 vklju-~ila tudi v Zvezo Slovencev s sedežem na Reki, dve leti pozneje preimenovano v ZSDH in preseljeno v Zagreb, od koder je lažje tekla komunikacija s pristojnimi ustanovami. Tako smo sodelovali tudi pri pripravi Ustavnega zakona o pravicah na­rodnih manjšin (UZPNM, 2002), ki pome­ni prelomnico in visok standard RH na tem podro~ju tudi na evropski ravni. Seveda bi bile danes dobrodošle spremembe tega za­kona, a niso ravno ~asi za to, no, ~asi niso skoraj nikoli za spremembe, ki zahtevajo dvotretjinsko soglasje v saboru. 
Po UZPNM je bil vzpostavljen tudi Svet za narodne manjšine in Darko Šonc je ~lan tudi v petem mandatu (2019–2023): Po-leg vseh manjšinskih poslancev so tu še predstavniki manjšin, kot je slovenska, ki sicer nima sedeža v parlamentu, a ima ta­ko možnost za uveljavitev svojih intere­sov. To klju~no telo za manjšinsko pro-blematiko je pomembno tudi zato, ker razporeja sredstva za organizacije naro­dnih manjšin, vlada RH v ta namen sko-raj vsako leto zagotavlja nekoliko ve~je zneske, in to tudi nekaj pove. 
Poudarja napredek v organiziranosti slo­venske skupnosti, današnja ZSDh šteje šestnajst ~lanic: Društva so namre~ najpo­membnejše jedro, oaze slovenstva na Hrva­škem. Imamo sicer tudi svete narodnih manjšin, vendar teh možnosti (še) nismo najbolje izrabili, ovir pa je veliko. Slabost je tudi ozra~je v družbi, ki ni naklonjeno manjšinam, zdaj se ta sovražnost širi na prav vse vrste manjšin. Žalostno je, da se tu delajo koraki nazaj. Mi kot manjšinci tu ne moremo kaj prida storiti, na potezi so najvišje ravni, predsednik vlade, ki bi mo­ral odlo~no vztrajati, da se sprejme odgo­vornost in denarno kaznujejo sovražni govor, ustaški pozdravi ipd. 
Koliko lahko pri spoštovanju podpisanih dokumentov pomagajo mednarodne oce­ne, kot na primer letošnja priporo~ila glede (ne)uresni~evanja OKVNM? Bojim se, da 
ne veliko, te zgodbe se ponavljajo vsa leta, Evropa pošlje ocene o nesprejemljivosti te­ga in onega, in tako od poro~ila do poro~ila. RH je denimo sprejela Operativni na~rt za narodne manjšine (2021–2024, op. ur.) zadnjega dne v letu 2020 – tam so zapisa­ne dobre stvari, ampak ve~inoma ostajajo pravzaprav mrtva ~rka na papirju. 
Prelomnica odnosov RS do slovenske skup­nosti na hrvaškem je Zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja iz leta 2006: Ureja veliko tega, dobili smo tudi ministra. Sem pa proti temu, da nas RS obravnava lo~eno, kot zamejce in Slovence po svetu, to je nesmisel. ^ez no~ smo iz konstitutivnega naroda postali manjšina, zdaj pa je še ta manjšina razdeljena! Na sejah Sveta za zamejstvo pri Vladi RS sem kot ~lan ve~krat izrazil nasprotovanje te-mu pristopu, ki vpliva tudi na razdeljeva­nje sredstev, a ni posluha in vse kaže, da bo, žal tako ostalo. 
Darko Šonc opozarja tudi na vpliv nereše­nih vprašanj med državama: Naša sku­pnost je vsa leta pod vplivom politike med RS in RH, v~asih bolj, drugi~ manj. Ko je politi~no ozra~je razgreto, se moramo ma-lo potuhniti, ko pa se odnosi med država-ma izboljšajo, smo lahko nekoliko glas­nejši. Z dosežki na kulturnem, umetniškem, športnem podro~ju smo veliko prispevali k družbenemu razvoju na Hrvaškem in za­pisani smo kot dober sosed, vendar na politi~nem podro~ju nimamo možnosti. 
Krovno organizacijo si je prizadeval vodi-ti z dogovori in glede prihodnosti ostaja optimist: Želeli smo ohraniti enotnost v tej naši razli~nosti, reševati probleme str­pno in z dogovori, predvsem pa se povezo­vati. S to željo smo pred desetletjem in pol za~eli tudi vsakoletna sre~anja vseh dru­štev. Uspešno smo ohranili njihovo dejav­nost, toda zavedati se moramo realnosti, številke tu ne kažejo dobro. Nas je vse manj, podatki v jesenskem popisu bodo verjetno še slabši, a prepri~an sem, da se bomo tudi v majhnih številkah obdržali vsaj še dve generaciji. Nujno pa je prite­gniti mlade, se jim približati in odpreti vrata, kako, pa je vprašanje posebne stra­tegije, tudi kar zadeva ob~utek njihove pripadnosti slovenstvu. Ker ~e smo slo­vensko društvo, naj dejavnost in ~lanstvo to upravi~ita! y Marjana Mirkovi} 


Vse foto: Darko Mohar