Poštnim plačana — Sped. abbon. post. — II gr, GOSPODARSTVO T R G O V I N A LETO VI. ŠT. 131 I N I) IJ S T R I .1 A TRST, 26. SEPTEMBRA 1952 K M E T I .1 S T V O CENA LIR 20 G. ffiffleflon le šel po kostanj Zgodovina italijanske diplomacije in strategije navaja vrsto primerov, ki odkrivajo svojevrstno italijansko taktiko: poslati drugega v ogenj po kostanj. Treba je vselej počakati, da drugi tudi za ceno velikih žrtev ustvarijo ugoden položaj, in nato vreči na tehtnico vso lastno silo. Takšnih primerov iz prve in druge svetovne vojne ne bomo navajali, ker jih dnevno že dovolj izkorišča polemika z; italijanskim tiskom. Ostanimo pri najnovejšem. Ilalijanski tisk. — tudi takijen, ki je znan po svojih zvezah z rimsko vlado — je odmeril Edenovemu obisku v Jugoslaviji kot glavno nalogo, da izsili od Jugoslavije pristanek na priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji. Takšno diplomatsko taktiko so si Italijani že tako prisvojili, da se jim vidi povsem naravna in da se je niti ne ženirajo več. Kako bi mogel sicer list »Momento Sera«, ki ga navaja maršal Tito v svojem govoru v Dolenjskih Toplicah, pozvati zahodne zaveznike, naj Beogradu pokažejo v eni roki živila, v drugi palico? Ker sami nimajo dovolj lastne silie, naj udarijo, drugi. Ako Jugoslavija ne sprejme italijanskih pogojev, potem ne zasluži več — ameriške pomoči. Ameriške pomoči torej! Kaj so nam pravzaprav dali zavezniki, se vprašuje »Corriere deila Sera« v enem izmed svojih dopisov iz Rima v zvezi s tržaškim vprašanjem, pač po navodilu od zgoraj in z namenom, da bi pridobil Wa-shington in London za še močnejši pritisk na Jugoslovane. Kakor da bi zahodni zavezniki ne bili rehabilitirali poražene Italije in jo z ogromno denarno pomočjo treh milijard dolarjev ne postavili gospodarsko na noge! Celo Storža, ki mu nihče ne more odrekali pristnega italijanstva in patriotizma, je opozori) Italijane, naj ne postavljajo posebnih zahtev za vstop v atlantski pakt in naj bodo srečni, da se je Italija po tem paktu spravila na svetovno pozorišče. Molk g. Edena glede tržaškega vprašanja po razgovorih z jugoslovanskimi državniki menda lahko razlagamo tako, da se je angleška diplomacija zavedla, da mora imeti italijansko pošiljanje v ogenj za druge svoje meje. Odgovor, ki ga je dal generaj VVinter-ton, vojaški poveljnik cone A, Slovensko-hrvatski prosvetni zvezi glede zahteve po poravnavi škode, povzročene po fašistih, dokazuje nasprotno. General Winterton je namreč s tem odgovorom šel v ogenj po kostanj za Italijane, in to še tik pred obiskom g. Edena v Jugoslaviji. Ker so njegov odgovor takoj zabeležili beograj s! i dnevniki, mislimo, da je bil NVinter-tonov čin slaba uvertura k beograjskim razgovorom. Mar ima conski poveljnik okrog sebe tako slabe politične svetovalce? Ze sedmo leto po zlomu fašizma čakamo tržaški Slovenci zaman na odfikofnino za uničene kulturne domove in ugrabljeno premoženje. Generalov odgovor, da ZVU ni odgovorna za to škodo, predstavlja vprav naiven poskus »diverzije« (kako bi se ZVU izvlekla iz zagate). Kakor da bi bil kdo trdil, da so Giunta, Giolittl, Nitti, Vittorio Emanuele in Mussolini An. gleži. Nam nikakor ne gre za ugotavljanje krivcev, nam gre za življenjsko vprašanje — za življenje, ki terja vsak dan svoje. Danes je za upravo cone A odgovorna ZVU, katere oblast, pa tudi dolžnosti iz. virajo iz priloge VII mirovne pogodbe. Celo londonski dogovor, ki je pripeljal v Trst kopico italijanskih uradnikov in je s tem očitno prekršil mirovno pogodbo, se sklicuje na to pooblastilo iz mirovne pogodbe. Mirovna pogodba je zapečatila zmago nad fašistično Italijo in njena črka in duh zahtevata, da se krivice, ki jih je povzročil fašizem, popravijo. V tem je vse vprašanje. Mar naj tržaški Slovenci, ki sicer nimajo besede v nobeni javni gospodarski ali socialni ustanovi, čakajo še drugih sedem let na poravnavo škode? Nad 20 milijard lir denarja iz Marshallovega načrta je šlo skozi roke ZVU in ta ni mogla najti denarja za odškodnino Slovencem. Vse to na uslugo italijanske diplomacije — pa tudi v končno škodo angleškega in ameriškega ugleda. \I.Tin se DVIGAJO NEMŠKO LADJEDELSTVO NA IV. MESTU Sedanja vlada v Zahodni Nemčiji je dosegla z ameriško vladno podporo velike gospodarske uspehe. Dne 20. septembra je poteklo tretje leto, od kar je zvezni kancler (predsednik vlade) zasnoval svoj gospodarski načrt. Poglejmo samo, kako je napredovala nemška proizvodnja v zadnjih treh letih. V ta namen postavimo leto 1936 na 100. Ko je vlada izvedla odločno denarno preobrazbo, je proizvodnja znašala komaj 57% proizvodnje iz leta 1936, junija 1952 pa se je dvignila kar na 144%. V zadnjih treh letih je dobilo delo 1,7 milijona Nemcev. S proizvodnjo je seveda- naraščal narodni dohodek. Cisti narodni dohodek (plače, mezde, obresti in dobiček) se je razvijal v Zahodni Nemčiji tako-le: II. polletje 1948 29.964 milijonov DM I. polletje 1949 31.026 milijonov DM II. polletje 1949 33.523 milijonov DM I. polletje 1950 32.601 milijonov DM II. polletje 1950 39.099 milijonov DM I. polletje 1951 42.754 milijonov DM II. polletje 1952 47.348 milijonov DM Tedenski zaslužek nemškega delavca se je dvignil. Kazalec je bil leta 1948 na 105, t.j. približno tako visoko kakor leta 1938. Julija 1951 se je dvignil na 181,4. Narasli so seveda tudi življenjski stroški, toda kupna moč delavske plače je kljub temu napredovala, pred tremi leti je znašala 75% predvojne, danes pa je že enaka predvojni. Po denarni preobrazbi se je vrednost marke dvignila: v Curihu je bila zahodna nemška marka vredna julija 1948 komaj 29 švicarskih frankov, danes pa okoli 93,75 švicarskega franka. Prav tako je narastel izvoz nemškega blaga. Nemčija si je zopet pridobila mnogo starih trgov. Izvozila je: septembra 1948 za 206 milijard DM blaga, septembra 1949 za 335 milijard DM, septembra 1950 za 597, septembra 1951 za 1.368 in julija 1952 za 1.489 milijard D M. LADJEDELSTVO V NEMČIJI Hamburški listi ugotavljajo, da je nemško ladjedelštvo po silnem razmahu, ki ga je doživelo, od kar Nemčija lahko zopet svobodno gradi, v zadnjem času pričelo nekoliko pešati. Kljub temu je zahodna Nemčija še danes na četrtem mestu med ladjedelskimi državami na svetu. Konec leta 1949 so znašala naročila v nemških ladjedelnicah 88 pomorskih ladij s tonažo 61.000 brt in 39 ribiških ladij s tonažo 13.500 brt; leta 1950 so znašala naročila 226 pomorskih ladij s tonažo 193.000 brt za inozemstvo, skupaj torej 568.000. Konec leta 1951 so se naročila dvignila kar na 2,093.000 za inozemstvo). Leta 1951 so narastla naročila tudi ladij. za rečno plovbo. Iz naslednjih podatkov o ladjah v gradnji v raznih državah je razvidno, da je bila Zahodna Nemčija konec 1951 (s tonažo 430.000 brt ladij v delu) na tretjem mestu med državami, ki gradijo ladje. V prvem polletju 1952 so naročila popustila in Nemčija je prišla na četrto mesto, ker jo je prehitela Japonska, ki ima več jekla na razpolago. Po podatkih Lloydovega registra v Londonu se je ladjedelštvo po državah razvijalo tako-le (v tisoč brt): V. Britanija 2076 2200 3114 2046 Združene države 636 563 334 340 Japonska 457 295 521 231 Zah. Nemčija 451 430 388 108 Holandija 402 421 295 307 Francija 389 473 439 457 Švedska 332 312 316 305 Italija 299 276 311 314 Norveška 147 139 122 124 Danska 107 109 116 133 Ostali svet 231 269 242 454 V gornje podatke niso vključeni podatki o ladjedelstvu v Sovjetski zvezi, Poljski in Kitajski. Nemško ladjedel-stvo se mora boriti z velikimi težavami zaradi pomanjkanja jekla. Zaradi naraščajočega nemškega izvoza se vznemirja zlasti Anglija. PRIMERJAVA PROIZVODNJE Z.AHODNAJ NEMČIJA JcKlo Premog Živila Industrija at% VZHODNA -gr NEMČIJA W 14% w 1 M 80% 45% 61% M Tl ni 20% 55% 39% /Va osnov/ predvojne pmiivodnje OBNOVA POVOJNI INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA 120 100 80 60 40 20 0 I Zah.N?mčija E3 Vzh.Nemčija 1938 = 100 1 lii il iliiiiii 1948 1949 1950 1951 KMETIJSKA PROIZVODNJA H z4h.Nemčija 13 Vzh.Nemčija 1201-------------—— 100 80 60 40 20 0 1934-38=100 liltl 91 1946 1949 I95Q 1951 'N' tiskov Proizvodnja v Vzhodni in Zahodni Nemčiji Crtež prikazuje razmerje med predvojno proizvodnj-o v Vzhodni in Zahodni Nemčiji. Pii-kazana je tudi kmetijska proizvodnja. Podatki v odstotkih nam takoj pokažejo da je kmetijstvo bolj razvito v Vzhodni Nemčiji, medtem ko je Zahodna Nemčija predvsem industrijska država. Po naj novejših podatkih je današnja proizvodnja v Vzhodni in Zahodni Nemčiji že presegla predvojno. Italijanska industrija popušča Glavni vzrok - naglo nazadovanje izvoza Maršal Tito je v svojem govoru v Dolenjskih Toplicah ponudil Italiji roko v spravo, češ naj se tržaško vprašanje odloži, ker že ni mogoče priti do sporazuma, in naj se obe državi lotita sodelovanja na drugih področjih. Pri tem je zlasti mislil tudi na gospodarsko sodelovanje, ki bi bilo koristno Jugoslaviji in Italiji. Poglobitev gospodarskih odnosov bi bila prav gotovo v korist tudi Italiji. Njen gospodarski položaj ni lahek. Nič ne spremeni na tem dejstvo, da iredentistični tisk v Trstu kaj rad to prikriva in rajši prinaša ugodnejše vesti, da bi Italijo prikazal Tržačanom v bolj privlačni luči. Tisk v Italiji je v tem pogledu mnogo bolj stvaren. Iz milanskih in rimskih gospodarskih listov smo zbrali nekaj podatkov o položaju italijanskega gospodarstva in jih priobčujemo »sine ira et studio«, se pravi, takšne kakor so. Se prej naj ugotovimo, da je Italija imela v povojnem času v ZDA okoli 3 milijarde dolarjev pomoči v raznih oblikahf I dolar = 650 lir). To je ogromen denar, še posebno, ako ga prej-meš v dolarjih. Kljub temu so težave še vedno tu. Zadnje poročilo Italijanske narodne banke (Banca dTtalia) ugotavlja, da se stroji v italijanski industriji ne vrte več tako naglo kakor junija 1950. Poročila italijanskih strokovnjakov u- gotavljajo, da nazaduje proizvodnja potresnega blaga in da zaostaja tudi blago v proizvodnji, ki dela za izvoz Pojemanje proizvodnje vpliva kvarno na vse gospodarske panoge. Hudo je prizadela zlasti proizvodnja tkanin, predvsem tkanin iz umetnih vlaken (umetne svile itd.) V I. polletju 1952 je proizvodnja tkanin splošno nazadovala za 17%, proizvodnja tkanin iz u-metnih vlaken pa za 30% v primeri s proizvodnjo v I. polletju 1951. Samo v proizvodnji volne je letos nastopilo malenkostno zboljšanje. V silnem zastoju je zlasti proizvodnja konopljenih izdelkov. NAZADOVANJE AVTOMOBILSKE PROIZVODNJE V I. polletju 1952 je Italija izdelala 65.810 avtomobilskih vozil, lansko leto v tem času 78.236; proizvodnja se je torej znižala za 15%. Izvoz avtomobilskih vozil se je zmanjšal za 14% (14 tisoč 560 proti 16.346 izvoženih avtomobilov). Narašča pa še vedno proizvodnja motoskuterjev (»vesp« in »lambret«), V I. polletju 1952 se je namreč proizvodnja »vesp« dvignila v primeri z lanskim letom v istem razdobju za 28 %, proizvodnja »lambret« pa za 23%. Boljša je proizvodnja v gradbeni industriji (glede proizvodnje cementa in opečnega materiala), ker je domača gradbena delavnost narastla. PASIVNOST ZUNANJE TRGOVINE Italijanski gospodarstveniki pripisujejo industrijski zastoj zastoju izvoza. Mnogo držav, kakor Anglija, Francija in celo ZDA zapirajo vrata italijanskemu izvozu, ker hočejo spraviti v svojo zunanjo trgovino ravnovesje Razvoj italijanske trgovine v I. polletju 1952 (v milijardih lir, po mesecih); I. III. IV. V. VI. Uvoz 122,3 129,3 125,3 129,7 122,6 Izvoz 83,3 75,2 68.4 71,0 69,1 V teku I. polletja 1952 se je uvoz dvignil na 741,6 milijarde lir, medtem, ko je izvoz dosegel komaj 442,1 milijarde lir. Izvoz je v tem času zaostajal za uvozom za 299,5 milijarde lir. Uvoz se je letos povečal za 10,1% izvoz pa zmanjšal za 9%. Ako dodamo bilancoi še za mesec julij, se celoten položaj še poslabša. Bilanca za vseh sedem mesecev leta 1952: Uvoz 865,6 milijarde lir, izvoz 509,9 milijarde lir; primanjkljaj je torej dosegel 355,7 milijarde ter je v primeru z istim razdobjem lanskega leta naraste! za 70,9%. Uvcz se je povečal v primeri z lanskim letom za 9,5% izvoz pa skrčili za 12,4%. ZDA USTAVILE IZVOZ KOSITRE-NE PLOČEVINE V ITALIJO. Italijanska konzervna industrija se vznemirja, ker so ZDA ustavile izvoz kositre-ne pločevine v Italijo za IV. tromesečje leta 1952, Ameriška kositrena pločevina je tudi za Italijo cenejša kakor domača italijanska. Izredna živahnost na Zagrebškem velesejmu (od našega stalnega dopisnika) Na zagrebškem velesejmu je živo. Na sejem prihaja na tisoče in tiseče navadnih obiskovalcev, poslovnih ljudi in osebnosti iz domačega in tujega političnega in ‘gospodarskega življenja. Obiskovalci in razstavljale! so zadovoljni z organizacijo in bogatimi razstavami najrazličnejših proizvodov. Zaključenih je bilo že več pogodb, vendar večina kupcev odlaga še s pogodbo ter zbira podatke o kakovosti blaga. Poslovni ljudje čakajo s sklepanjem pogodb do zadnjih dveh »komercialnih« dni, ki jih je organizirala u-prava sejma prav v ta namen, da namreč omogoči mirno zaključevanje poslov brez prisotnosti drugih obiskovalcev. Na velesejem prihajajo tudi novinarji, fotoreporterji in filmski operaterji. Dolg je spisek raznih osebnosti iz političnega in gospodarskega življenja, ki so posetile velesejem. Prišli so poslaniki ZDA, Francije, Kanade, V. Britanije, Turčije, Belgije, Švedske Holandije, Italije, Avstrije, Švice, Finske Grčije, Danske in Egipta; nadalje načelniki gospodarskih odposlanstev ZDA, V. Britanije, Francije, gospodarski svetovalec avstralskega poslaništva v Rimu, predsednik pokrajinske vlade Koroške, poslanik Guatemale v Rimu, bivši francoski minister Jules Moch predsednik trgovinske zbornice v Gradcu dr. R. Roth, poslanik Kostarike iz Beograda, avstrijski trgovinski minister J. Boeck Greissau, predsednik trgovinske zbornice v Utrechtu itd. Poleg raznih novinarjev iz Italije, Trsta, Nemčije, Avstrije in drugih tujih držav je prispela tudi skupina 18 nemških novinarjev. TUJI RAZSTAVLJALO! Na velesejmu razstavlja 680 tujih razstavijalcev, in sicer iz Vel. Britanije 215, Avstrije 157, Nemčije 133, I-talije 59, Francije 46, Belgije 28, Švice 18, Holandije 10, ZDA 8 in Svobodnega tržaškega ozemlja (cona A) 3. Kolektivne izložbe so priredile Grčija, Kostarika in Guatemala. Tuja podjetja so po blagovnih skupinah zastopana tako-le: pogonski stroji in oprema 113, elektroindustrija 97, orodje 69, razni kovinski izdelki 60, lina mehanika 49, kemična industrija 42, kmetijski stroji 61, gradbeni in rudniški stroji 34, industrija stekla in optike 23, tekstilna industrija 21, rudarstvo in metalurgija 15, usnje gu-mij in plastične mase 12, pisalni in računski stroji 11, gradbeni material 6, vozila 66 in trgovinske agencije 21. V jugoslovanskih krogih obžalujejo, da ni Svobodno tržaško ozemlje dovolj zastopano; to velja tudi glede razstavijalcev iz Italije. Tudi podjetja, ki rastavljajo so prispela z zakasnitvijo; veliko število italijanskih stojnic še ni zasedeno. To je posledica nerazumljivega stališča italijanskih odločilnih činiteljev, ki bi radi ovirali naravno izmenjavo med Jugoslavijo in Italijo. V tisku in poslovnih krogih je to izzvalo neugoden odmev. JUGOSLOVANSKI RAZSTAV- LJALCI Na sejmu razstavlja 358 domačih podjetij, in sicer z Hrvatske 182, (od tega iz Zagreba 83), Srbije 125 (Beograd 47, Vojvodina 47 in Kosmet 3), Slovenije 100 (Ljubljana 23), Bosne in Hercegovine 27, Makedonije 18 in Črne Gore 6. Cono B Svobodnega tržaškega ozemlja predstavljajo 15 razstavijalcev. Posamezne veje jugoslovanskega gospodarstva so zastopane tako-le: kmetijska proizvodnja 97, kemična industrija 45, kovinski izdelki 42, tekstilna industrija 35, strojna industrija 32, gradbeni material 28, fina mehanika 8, rudarstvo 25, usnje in gumij 22, elek- troindustrija 18, tobak in zdravilna zelišča 14, domača obrt 12, vozila 9, industrija papirja 6 in trgovinska predstavništva 32. Razstave na sejmu dokazujejo, da je industrija napredovala tudi v Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter v Črni Gori. 2e lansko leto so tuji časnikarji ugotovili, da narašča konkurenčna sila jugoslovanske industrije, ki namerava izvažati predvsem na Bližnji vzhod. Naj v tej zvezi zabeležimo izjavo predsednika zvezne trgovinske zbornice v Beogradu St. Pavliča, da industrijalizacija Jugoslavije nikakor ne pomeni vpeljave nekake avtarkične politike; gre namreč samo za okrepitev neodvisnosti jugoslovanskega gospodarstva, ki hoče sodelovati z vsemi državami, ki so za ohranitev miru. Okolnost, da Jugoslavija trguje s 40 raznimi državami in da ima s 15 redne trgovinske in plačilne pogodbe dovolj dokazuje dobro voljo Jugoslavije, da sodeluje z mednarodnim svetom toda vedno na osnovi enakopravnosti. Naj ob zaključku še omenimo delavnost g. Davida Maria, predsednika odbora za ustanovitev jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Milanu, ki bo te dni imel več sestankov ter konferenc z italijanskimi razstav-ijalci in predsedniki Zvezne trgovinske zbornice v Beogradu. M.V. TUDI ITALIJANSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA V KRIZI Kriza je zajela tudi italijansko tekstilno industrijo. V teku prvih petih mesecev letošnjega leta se je proizvodnja italijanskih bombažnih tkanin v primeri z istim razdobjem lanskega leta skrčila za 7% in za 25-30% tkanin iz umetnega vlakna. To skrčenje se je pojavilo kot posledica nazadovanja izvoza tkanin iz Italije. Izvoz bombažnega prediva iz Italije je v teku prvih mesecev 1952 znašal 8.878 ton (lansko leto v tem času 11.858); izvoz bombož-nih tkanin je dosegel 8.617 (lansko leto 13.195); izvoz volnenih tkanin, čistih in mešanih 110 (lani 166) ton; izvoz prediva iz umetnega vlakna. 6.182 (lani 16.365), tkanin iz umetnega vlakna 4.363 (12.112). Kakor rečeno ugotavljajo italijanski gospodarstveniki, da je treba nazadovanje italijanske proizvodnje pripisali predvsem nazadovanju izvoza, ne torej toliko zmanjšanju notranje potrošnje. Po podatkih italijanskega statističnega urada v Rimu, se je proizvodnja tkanin v Italiji v teku prvih 5 mesecev zmanjšala splošno za 17%. Rešitev je treba iskati v povečanem izvozu in povečani notranji potrošnji. Računajo, da bi se dala zlasti povečati proizvodnja v južnih predelih Italije. PAMETNA BESEDA ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVENIKA Jasno je, da bi bilo mogoče povečati potrošnjo tkanin edino z znižanjem cen. Zato priporočajo zlasti znižanje davčnih bremen. Predsednik podjetja »Laniera«, ing. Renato Lombardi je v tej zvezi na zborovanju industrijcev tkanin v Vicenzi sprožil pametno misel. Omenil je, da so italijanski kupci razvajeni glede vzorcev. Imeti hočejo nenehno nove vzorce, komplicirane in pisane. Drugi zopet zahtevajo »ekskluzivne«, se pravi, da se sme v določenem mestu prodati samo 1 obleka takšnega vzorca. Italijanska javnost ne pomisli, da vse to stane o-gromnega denarja in da vpliva na določanje cene blagu. V tem pogledu so mnogo bolj pametni Američani, ki proizvajajo rajši enotne vzorce, se pravi, blago enotnih barv, kar stane seveda manj. Tako lahko prodajajo blago cenejše. AMERIŠKO MNENJE O ITALIJANSKEM GOSPODARSTVU «New York Times» prinaša v eni izmed zadnjih številk podatke o razvoju evropskega gospodarstva. O gospodarstvu v Italiji piše list: Italija in Danska trpita zaradi neke vrste utrujenosti. Italijanska trgovinska bilanca za prvo NEMŠKI STROKOVNJAK UREJUJE TURSKE LUKE Ravnatelj hamburškega pristanišča Plate je bil povabljen v Turčijo, kjer po naročilu turške vlade izdeluje načrt za reorganizacijo turških luk. Zboljšanje v angleški tekstilni industriji Znaki hude krize tekstilne industrije so se pojavili tudi na Angleškem. V teku prvega polletja 1952 se je proizvodnja bombažnih tkanin znižala za 17% v primeri z letom 1951. Vrednost izvoza angleških bombažnih tkanin je dosegla v tem času 75,5 milijona funtov (leta 1951 v istem: razdobju 86,7 milijona funtov). Julija je v Angliji nastopilo zboljšanje glede potrošnje volnenih tkanin. Potrošnja teh je napredovala od 28 milijonov funtov v juniju na 32,6 milijona v juliju (35,6 mil. julija 1951). V zadnem času je angleška industrija brmbažnih izdelkov prejela velika nar ročila iz inozemstva. Industrija tkanin iz umetnih vlaken je ostala na višini z meseca junija, ki je najnižja v povojnem času. Kdaj se bo med demokristjani našel takšen profesor? Ko so bila zaključena pogajatnja med nemško vlado in svetovnimi židovskimi organizacijami, ie profesor Franc Boehm, ki je vodil pogajanja v imenu nemške vlade tudi z izraelsko vlado, izjavil: »Zvezna republika je izpolnila dano besedo ’-n sprejela težko obvezo. Svetu ie pokazala dobm voljo, da popravi storjeno krivico. Kot Nemcu mi je bilo posebno pri srcu, da bi prišlo do sporazuma. Hvaležen sem usodi, da sem svoje delo lahko posvetil tem pogajanjem«. Današnja Nemčija je torej čuti'a za' svojo dolžnost, da vsaj z denarjem skuša poravnati škodo in trpljenje, ki so ga prestali Židje Pod nacizmom. Na drugem mestu ugotavljamo, da Zavezniška vojaška uprava v Trstu odbija zahtevo tržaških Slovencev po odškodnini. fTo stališče ji očitno narekujejo taktični razlogi, t.j. obzir do I-talije in vladajoče stranke n Trstu, t. j. demokristjanov. S tem ni rečeno, da je njeno stališče upravičeno, saj je o-na edina odgovorna za upravo cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Zavezniški vojaški upravi bi lahko pomagala iz zadrege pobuda j italijanske strpni, se pravi, da bi se v vrstah demokristjanov našel človek, ki bi imel poguma govoriti tako nekako kakor omenjeni nemški profesor. Ljudje, ki se tako liodli sklicujejo na svoja krščanska načela bi končno vendar menili sprevideti, da ie treba ta načela uporabiti ljudi v. praksi! Saj pravi sedma zapoved: Ne kradi! In premoženje je bilo tržaških Slovencem res ukradeno. Na tem prav nič ne izpremeni okolnost, ali ie bilo to storjeno s »finimi« uradnimi ukazi, s prisilnimi prodajami ali požigi. polletje 1952 kaže, da je izvoz v januarju pokril 69% uvoza, v juniju pa komaj 54%. V I. polletju 1951 je prebitek uvoza nad izvozom dosegel 179 milijard lir, medtem ko je v ustreznem razdobju letošnjega leta dosegel skoraj 300 milijard; za italijansko gospodarstvo je ta udarec prehud, še posebno, ako upoštevamo, da je treba povečanje primanjkljaja pripisati skoraj popolnoma skrčenju izvoza. Podobno skrčenje se je pojavilo tudi na Danskem, ki je prišla skoraj ob ves višek denarne rezerve, ki jo je zbrala v preteklih mesecih. ŽIDJE. AMERIČANI IN TRŽAŠKI SLOVENCI Ko je nedavno Zavezniška vojaška uprava odbila zahtevo Slovensko-hr, vatske prosvetne zveze v Trstu, da se slovenskim ustanovam povrne škoda, ki so jo pretrpele zaradi fašističnega nasilja nad njihovimi domovi (požigov, zaplemb in prisilnih prodaj), so se Slovenci Po vsej pravici vprašati: Kaka to, saj so v Zahodni Nemčiji, še ko je bila, pod upriivo ameriške angleške in francoske vojske sprejeli zakone, ki priznavajo vsem preganjanim Zidom pravico do odškodnine in po-vA/iitev zgubljenega premoženja. Židje lahko zahtevajo odškodnino za izgubljeno premoženje ali lahko razveljavijo vse Prodajne pogodbe, ki so jih oklenili pod pritiskom nacizma. A-ko posamezni Židje ne store tega ali sploh ne žive več, lahko v. njihovem imenu to stori židovska organizacija. O teh zakonih, ki so bili sicer v podobni obliki uveljavljeni tudi na Tržaškem, je »Gospodarstvo« že pogosto poročalo. Danes navajamo nekaj podatkov o najnovejši nemško-izrae.ski pogodbi, ki je prfiv tako značilna; saj priznava, v bistvu ista načela, za\ katera se zaman borijo Slovenci na Tržaškem. Nemci so se obvezali, da bodo plačali novi izraelski državi odškodnino v. zadostitev vsega, tistega, kar so Židje pretrpeli pod Hitlerjevo vladavino. Pogajanja so trajala kar 5 mesecev. Izifaelsko državo so podprle vse svetovne židovske organizacije, ki so sklenile tudi same z nemško vlado posebno pogodbo. Tržaške Slovence zanima najbolj o-kdlnost, da so na nemško vlado pritiskali predvsem Američani, ki si sicer v Trstu umivajo roke, ko Slovenci zahtevajo svoje pravice in celo ?nirym podpisujejo ukaze, ki Slovencem kratijo pravice, da bi si ustanovili navadno obrtno kmečko posojilnico in bi tako začeli zopet graditi na fašističnih Razvalinah. Zakaj ta razlika med ravnanjem Američanov v Trstu in v. Nemčiji? Poleg raznih okoliščin svetovnega političnega pomena naj c-menimo, da imajo Židje v ZDA silen gospodarski in politični vpliv; tako imajo n. pri. v. svojih rokah veliki a-meriški dnevnik »New York Times«. Židje so s: zagotovili svoje pravice z dvema pogodbama. Prvo sta podpisali nemška in izraelska vlada v. Luksemburgu, druga ie bila sklenjena med nemško vlado in svetovnimi židovskimi organizacijami a Kasteel 0)ud Wa-ssenaar na Holandskem. Da bi našli lepšo obliko za opravi-čiilo odlškodnine izraelski državi, so zadevo postavili tako, da je denar potreben Izraelu, da lahko zagotovi židovskim priseljencem spodobno življenje. Nemčija bo plačala 3,450 milijarde zahodnih nemških mark odšked-Viine (1 zahodna nemška marfka velja, 150 lir) v ,12 letih. Do 31 marca 1953 bo plačala: 200 miijonov nemških mark in v proračunskem letu 1953-1954 drugih 200 milijonov. Po 1. aprilu 1954 bo plačevala letno 310 milijonov. Ako bi iz gospodarskih razlogov ne mogla plačevati tako visokih obrokov se bo do ti znižali na 250 milijonov letno in tako podaljšala plačilna doba na: 14 let. Nemčija bo plačevala odškodnino Z izvažanjem blaga, ki ga bo nakupovalo v Nemčiji posebno izraelsko odposlanstvo. Izraelski državi bo odškodnina, ki jo bodo plačevali Nemci z izvozom zelo dobrodošla, ker se njihova zunanja trgovina slabo razvija. V prpih petih mesecih tega leta izkazuje namreč 40 milijonov izraelskih funtov primanjkljaja. Značilna je a pogodbi določba da kljub tej odškodnini ostanejo neokrnjene pravice posameznih izraelskih državljanov, da tudi sami zahtevajo poravnavo škode. Pogodba; ki je bila, sklenjena med nemško vlado i*n svetovnimi židovskimi organizacijami, določa, da ne smejo pravice glede odškodnine in drugih u-godnosti, ki jih bo priznala nemška, vlada posameznim Zidom,biti manj % o l »J U i v_ /v r i> i ^ .. isroTrospomRSKrnA zdri i7f.n.ia hiiH točnih ilaeii lisi Konec meseca avgusta in prve dni septembra so bile davkoplačevalcem dostavljene davčne plačilne liste za leto 1952. 53. V pogledu dohodninskega davka (RM) in dopolnilnega davka (complementare) so bile davčnim obvezancem stavljene v breme davčne osnove, kot izvirajo iz davčnih prijav za leto 1950 in 1951, t. j. za leto 1951 razlika med prejšnjo davčno osnovo in osnovo iz davčne prijave za 1950, za prvo polovico leta 1952 razlika med prejšnjo polovično davčno osnovo in polovično davčno osnovo iz prijave za 1950, a za leto 1952-53 davčna osnova, kot izvira iz prijave za leto 1951. Ker je sedaj prvič, da so začeli s tem načinom obdavčevanja, je razumljivo, da se dogajajo napake. Tako so n. pr. davkoplačevalca, ki je prenehal s svojo dejavnostjo že v teku 1951, obdavčili za razliko še za celo 1951 in prvo polovico Varščine pri uvoznili posl V italijanskem Uradnem listu z dne 5. t. m. je bil objavljen zakon št. 1126 z dne 20. 7. 1952, ki je prinesel nekaj sprememb k veljavnim deviznim določbam. Ce mora uvoznik plačati vnaprej blago, ki ga namerava uvoziti, mora priložiti varščino, ki se vinkulira v korist UlC-a (Cambitala), ali pa predložiti bančno jamstvo. Tudi izročitev listin, na podlagi katerih more uvoznik prosto razpolagati z blagom, ki se bo uvozilo, je podvržena varščini, ako je uvoznik ni že prej položil, in sicer v primeru, kadar mu izroči listine Banca dTtalia ali njena agencija. Varščino, katere višino določi vsakrat ministrstvo za zunanjo trgovino, mora položiti uvoznik pri tisti banki, kateri je poveril vnaprejšnje plačilo blaga v inozemstvu, oziroma od katere ima prejeti ustrezne listine. Ko uvoznik listinsko dokaže reden u-voz ustreznega blaga, mu ista banka vrne varščino oziroma bančno jamstvo. Ce se opravi uvoz samo deloma se vrne varščina samo v sorazmerju z vrednostjo uvoženega blaga, ostali del pa zapade. Ce se uvoz blaga sploh ne izvrši niti deloma, zapade varščina v korist državnega zaklada v celoti. Ustrezni odlok o zapa-du mora izdati ministrstvo za zunanjo trgovino. V primeru, da je izostanek u-voza pripisati vzroku, ki zanj uvoznik sam ne odgovarja, varščina ne zapade; uvoznik mora predložiti o tem dokaze, na podlagi katerih potem isto ministrstvo odloči, ali naj se vrne varščina v celoti ali deloma. Kršitelji teh predpisov so podvrženi splošnim kazenskim sankcijam, ki veljajo za neupoštevanje deviznih predpisov. Trttani in iialiianslio premoženje v Jagoslaviji Zakon št. 1131 z dne 31. julija 1952, ki je izšel v rimskem Uradnem listu z dne 6. t. m. prinaša določbe o plačevanju Predujmov na odškodnino, ki jo bodo prizadeti dobili zaradi izgube premoženja, Pravic ali interesov na ozemlju, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji, ali pa na njenem starem ozemlju. Predujem bodo smeli prejeti samo tisti italijanski upravičenci, 'ki so svoj zahtevek za odškodnino prijavili in ki ga je pristojna mei^.na italijansko-jugoslovam-ska komisija priznala za upravičenega. SME se pa dati predujem tudi osebam, ki so rezidenti v Trstu, čeprav njihov zahteve^ z jugoslovanske strani ni bil Priznan; vendar morajo take osebe svoj zahtevek tudi dokazati. Predujem se bo dal tudi na račun odškodnine za nepremično premoženje, ki ni bilo podvrženo nacionalizaciji, agrarni reformi ali zaplembi, toda samo pod pogojem, če je prizadeti predložil nepreklicno izjavo, da odstopi ali proda to premoženje jugoslovanski državi, in če je bila temu zahtevku priznana upravičenost. Prošnje za podelitev predujma se lahko vložijo še 30 dni po objavi tega zakona. Višina skupnih predujmov je omejena na 15 milijard lir in odpade od tega 10 milijard na odškodnine za podržavljeno, zaplenjeno a!i argarni reformi podvrženo premoženje, 5 milijard pa na premoženje druge vrste. Posamezni oškodovanec bo smel prejeti kvečjemu polovico denarne vrednosti, največ pa 25 milijonov lir. O nodelitvi predujmov bo odločal medministrski odbor, ki je bil za te namene postavljen že na podlagi zakona št. 1064 iz leta 1949. 1952, a nekatere celo tudi za dobo 1952-53. Pri nekaterih zopet niso upoštevali zneska lir 240.000, ki je davka prost. Pri drugih so zopet računske napake in podobno. Priporočamo torej članom, da davčno plačilno listo za leto 1952-53 dobro pregledajo in primerjajo s svojimi prijavami za 1950 in 1951 in ugotovijo, da ni morda tudi pri njih kaka napaka. Proti tem napakam je dovoljen priziv v roku 6 mesecev na Urad za neposredne davke na koleka prostem papirju. Za pregled davčnih plačilnih list in za sestavo morebitnega priziva naj se člani obrnejo na tajništvo SGZ v uradnih urah. DAVEK NA POSLOVNI PROMET Dne 30. t. m. zapade rok za plačanje tretjega obroka pavšalnega zneska davka na poslovni promet (IGE) za leto 1952. Ker pristojni urad nalaga tudi za najmanjše zamude dodatno takso v izmeri 10% od določenega zneska obroka, priporočamo članom, da se v roku držijo. Značilnosti nove ZVU Kopica italijanskih uradnikov (okoli 20), ki so bili imenovani na podlagi londonskega sporazuma, je že prevzela svoje posle. Gre glas, da je vsak italijanski uradnik pripeljal s seboj še kopico nižjih, vendar ni hotel glavni urad conskega poveljnika vseh priznati. Z ukazom št. 48 je bila izvršena preobrazba uprave. Ustanovljen je bil »urad conskega poveljnika«, v katerem so: načelnik glavnega stana ZVU, revizor, častnik za obveščanje javnosti in častnik za nepremično imovino; poleg tega si je anglo-ameriška uprava pridržala mesto ravnatelja za pravne zadeve ter posebnega rravnatelja za varnost. Zavezniški častniki ostanejo še: ravnatelj pristanišča, načelnik urada za pošto in načelnik urada za begunce. Ostali revizorji so prišli v roke uradnikov, ki jih je gen. Winterton imenoval na predlog rimske vlade. Conski poveljnik gen. Winterton se je nekoliko zavaroval s tem, da si je pridržal pravico podpisovanja ukazov, ki jo je doslej imel glavni ravnatelj; to mesto je namreč prišlo v roke Italijanov. PLAČEVANJE BOŽIČNICE DELAVCEM ZAPOSLENIH PRI MESTNIH ZGRADBAH Zavezniška vojaška uprava je izdala določbe o plačilu božičnice stražarjem, oskrbnikom in čistilcem mestnih poslopij na anglo-amerišikem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. ZAHTEVA PO ODŠKODNINI ZAVR. NJENA Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je prejela odgovor na svojo vlogo z dne 18. julija, s katerim je od conskega poveljnika gen. VVintertona zahtevala odškodnino za uničenje ali zaplembo premože^-UMRL JE V Mariboru je nedavno umrl Josip Ah-tik, ki je bil med Tržačani dobro znan. Med svojim delovanjem v Trstu je tudi vodil pisarno dr. Rybara. Udejstvoval se je zlasti v koprskem okraju tudi na gospodarskem področju. Njegov sin diplomatski uradnik je umrl v Beogradu za časa nemške zasedbe kmalu potem, ko so ga Nemci pustili iz ječe. Trst bo kmalu založen z drvmi Vse kaže, da bo Trst letos bolje založen z drvmi kakor lansko leto. Iz Jugoslavije, ki popolnoma obvlada ta tržaški trg, so namreč že prispele velike količine drv. Lansko leto je nastopila v Trstu kriza, ko je Jugoslavija iz notranje potrebe ustavila izvoz drvi. Tedaj so pričeli dovažati hrastovino celo iz Kalabrije, ki seveda po svoji kakovosti ni dosegla jugoslovanskih drv. KONTROLA NAD PLAČEVANJEM DAVKA NA POSLOVNI PROMET Zavezniška vojaška uprava je izdala ukaz št. 163, ki prinaša posebne ukrepe za kontrolo nad plačevanjem davka na poslovni promet. Glavne določbe tega u-kaza so: Osebe, ki smejo plačevati davek na poslovni promet s tedenskim nakazilom na poštni tekoči račun, morajo hkrati z izstavitvijo poštnega nakazila predložiti pristojnemu registrskemu uradu izvleček iz vpisnika faktur glede tistih faktur, na katere se nanaša poštno nakazilo in to s priporočenim pismom. Osebe, ki smejo plačevati davek na poslovni promet od več trgovskih poslov, zaključenih v določenem razdobju, namesto od vsakega posameznega posla posebej, so dolžne voditi vpisnik faktur in poslati izvleček iz tega registrskemu uradu. Cena jugoslovanskega blaga se ravna po področju izvora, in sicer stanejo bukova drva iz Bosne 1000 lir stot franko Sežana, drva iz Hrvatske 950 in iz Slovenije 900. Tej ceni na debelo je treba dodati še okoli 15%, kar predstavlja ca rina (10%), razni davki in stroški za carinjenje. Cena drv na drobno (cepljenih in postavljenih na dom) se v Trstu suka okoli MOBILIZACIJA POLJEDELSTVA Huda suša, ki je letos zlasti prizadela krompir in krmo, pojava v nenavadnih množinah koloradskega hrošča in v zadnjem času gosenice metulja »noetuida«, so kmetovalcem v naši coni dopovedale, da se ne more poljedelstvo prepustiti usodi. Kmetijske zadruge in posamezni kmetovalci so se prepričali, da se je treba proti nezgodam boriti in z umnim gospodarstvom popraviti, kar je narava odrekla. [ i I . Velike skrbi povzroča zlasti nabava krme. Iščejo se skrbno vsi mogoči viri za spopolnitev primanjkljaja. Kmetom svetujejo, naj odberejo govedo, ki ne obeta mnogo zaradi šibkosti, za prodajo. To se že izvaja. Zadnja živinska sejma v Kopru in Bujah sta imela znatno več živine na prodaj kot po navadi. To je pač žalostno dejstvo za ozemlje, kateremu goveja živina v znatni meri primanjkuje. Oblast opozarja na nevarnost gosenic metulja »noetuida« in deli kmetom in zadružnikom brezplačno »pan-takan«, ki se je izkazal kot odlično DDT sredstvo za uničevanje mrčesa. Zavod za pospeševanje gospodarstva v Kopru organizira predavanja in tečaje za kmetovalce po vsem okraju. Predstavniki kmetijskih zadrug Koprskega okraja so sklenili, da se ustanovi Svet pri Okrajni kmetijski zvezi, v katerega bodo kmetijske zadruge odposlale Po dva delegata. Svet bo zlasti skrbel za uspešno proizvodnjo zadrug, zlasti pa za njihov odnos do odkupnih podjetij in za sklepanje pogodb z inozemstvom. ENOLETNA KMETIJSKA SOLA V ŠKOCJANU PRI KOPRU Cas stiske je pač najboljša propaganda za enoletno kmetijsko šolo. V boju za obstanek vedo, da jim bo dala večje strokovno znanje, ki jim bo boj olajšala. Kmetijska šola bo namreč nudila teoretični in praktični pouk Manj delavcev pri Delavskih zadrugah »Zadrugar« (Vestnik delavskih zadrug v Trstu) je priobčil podatke o članih Delavskih zadrug po poklicu. Iz tega spiska je očitno, da je delavstvo izgubilo vodstvo Delavskih zadrug, saj se je njihovo članstvo znižalo skoraj za polovico v primeri z letom 1903. Glavni pobudniki teh delavskih zadrug, ki imajo v rokah o-gromno premoženje (v trgovinah, mesnicah in tovarnah), so bili Slovenci, ki so prišli pod italijanskim pritiskom skoraj ob vsako besedo. v letih Delavci pri raznih in- 1903 1938 1952 dustrijah Nameščenci pri pre- 62,8 37,6 36 vozništvu 17,2 18,6 17 Zasebni uradniki 4,3 10,5 18,2 Industrije! in obrtniki 0,8 0,2 0,7 Inženirji in gradbeniki 0,3 0,4 U Trgovski nameščenci 7,5 4,3 7 Gostilničarji in pd. 3,9 3,5 3,4 Poljedelci Državni nameščenci in 0,7 12,9 3 oni od ustanov 1,4 4,9 4,7 Učitelji 0,3 0,6 3 Zdravniki in lekarnarji — 0,5 1 Ostali svobodni poklici 0,8 0,4 1,1 Univerzitetni študentje — — 0,2 Upokojenci — 5,6 3,6 100.0 100,0 100,0 1500 za stot. Ako ne nastopijo izredne vremenske ali katere koli ovire za uvoz, bo Trst letos vsekakor dobro preskrbljen z drvmi. Razmerje med ceno drv in premogom je letos ugodnejše za premog, s stališča potrošnika namreč; drva so dražja kot premog. Lansko leto je bilo razmerje nasprotno. Premog stane letos o-koli 23.000—24,000 (lansko leto okoli 25.000—26.000), medtem ko je cena drv nekoliko višja kot lansko leto. kmečki mladini cone B v glavnih kmetijskih panogah, ki pridejo v poštev za Primorsko. Sola je na obsežnem posestvu; tako bodo mladeniči poleg praktičnega pouka še praktično delali v vzorno urejenih vinogradih, v sadovnjakih, na poljih in vrtovih. Spoznali bodo lahko tudi obdelovanje zemlje v toplih gredah. Na razpolago so vzorni hlevi za govejo živino, svinjaki in celo namakalne naprave. REKORDNI PRIDELEK OB SPODNJI MIRNI Na osušenem prostranem močvirju so letos že kosili. Na desnem bregu pa so prvič na 260 ha poželi pšenico. Me-Ijorirana zemlja ni trpela zaradi suše. Namakalno omrežje je omogočilo rekordno letino. Donos pšenice po hektarju je največji v Jugoslaviji, namreč 40 stotov na hektar. Odlično se je izkazala tudi koruza, ki jo je suša drugod zlasti prizadela. Raznovrstnost pridobitnih panog gospodarstva cone B rešuje cono v času katastrof, kakor je bila letošnja suša. Vzlic suši je Koprski okraj spravil y prvem polletju t.l. velike količine zelenjave in sadja na domače in tuje trge. »Fructus« sam je izvozil v prvem polletju 260 vagonov blaga in tvrdka »Vino« 120 vagonov vina. PREDELOVANJA RIBE V letu 1951 je ta industrija predelala 2.193,9 ton rib v vrednosti 406 milijonov 664.000 dinarjev, od tega sardin 494 ton, filetov na olju 427 ton, soljenih rib 1.123 ion, prešanih rib 36,6 ton in ribjega olja 1Q ton. VINSKA LETINA Ob obrežnih predelih gre trgatev že proti koncu. V vseh krajih kjer ni bilo toče je letošnji pridelek obilnejši kakor lanski. To velja zlasti za okolico Pirana. Tod je bilo grozdje izredno lepo in zdravo. Na piranskem trgu gre grozdje okoli 40-50 din; hruške 35-40 din, mandeljni 60 in orehi 80 din. LETINA V SLOVENIJI in na Tržaškem Spomladanski mraz in suša sta na splošno pokvarila letošnje pridelke skoraj po vsej Sloveniji. Po nekaterih krajih se je pridružila še toča. Krompirja je bilo letos po vsej Sloveniji zelo malo. To velja tudi za Gorenjsko, ki je znana po svojem' krompirju, in Štajersko. Na Vipavskem se je pšenica obnesla bolj kakor drugod; sicer pa tod ne sejejo mnogo pšenice. Vinska letina bo letos na Vipavskem srednja. Koruza je šibka. AVTOPODJETJE S. T. A. R d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst - Koper Vozni red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) ob delavnikih ob 13.— in ob 20.- ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 12.30 Prihod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob 14.15 in oh 21.15 ob nedeljah in praznikih ob 8,45 in ob 13 45 ODHOD IZ KOPRA (hotel Triglav) ob delavnikih ob 7.30 in ob 16.30 ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.— Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.45 ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21.15 Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno Gospodarsko življenje v coni B jBiH -v'prisiartisč Med 6. in 22. sepiem. se je promet ladij skozi tržaško pristanišče gibal tako-le: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE «Titania» je priplula iz Fort Saida z 835 t blaga in odplula v Aleksandrijo s 1.800 t. «Valverde» je prispela iz Splita prazna in odplula v Fort Sudan s 147 kub.m lesa. «Stadium» je pripeljala iz Rio Marina 1.240 t železne rude in odplula v Piombino prazna. «Espe-ria» je priplula iz Bejruta in s 5 t blaga in se vrnila s 327 t. «Duino» je prispela iz Kalkute s 4.006 t in odplula nazaj z 870 t. »Carluccia Viola« je priplula iz Odese prazna in odplula v Smirno z 20 t. «Barletta» je prispela iz Carigrada s 111 t in se vrnila s 138 t. «Altair» je pripeljala iz Calamata 276 t suhih smokev in odplula v Haj-fo natovorjena. «Aurora» je pripeljala iz Sidona 10.614 t mineralnega olja in se vrnila prazna. «Zaule» je prispela iz Benetk prazna in se vrnila z motornim oljem. «Esso Trieste« je pripeljala iz Tripolisa 8.550 t mineralnega olja in odplula v Bari prazna. «Elba» je pripeljala iz Rio Marina 3.451 t železne rude in odplula v Benetke prazna. «Campidoglio» je priplula iz Aleksandrije s 106 t blaga in odplula v Smirno z 800 t. «Ulisse» je pripeljala iz Bi-serte 3.500 t železne rude in se vrnila prazna. »Indiana« je odplula v Tripolis prazna odkoder se je vrnila z 8.253 t mineralnega olja. «Francesca» je priplula iz Genove s 504 t in se vrnila natovorjena. «Sistiana» je odplula v Benetke prazna, odkoder se je vrnila in odplula v Capetown z 865 t. Priplule so: «Abbazia» iz Hajfe z 90 t, «Domeni-co Jevoli« iz Splita prazna, «Silvano» iz iStratona' s 7.925 t železne rude, «S. Antonio» iz Ackaja s 1.880 železne rude, «Maria Cosulich« iz Brindizija s 5 t, »Oregon« iz Baniasa prazna, »Pescara« iz Benetk prazna, «Vomero» iz Ackaja s 1.825 t železne rude, »Triton Ma-ris» iz Ackaja z 2.050 t železne rude; »Resi« iz Ackaja s 660i t železne rude, «Anna Maria« iz Genove s 100 t, «Aste-ria» iz Ravenne prazna, «Esso Italia« iz Amuai Baia s 17.019 t mineralnega olja, «Lamone)> iz Rio Marine z 2.130 Razveseljivo izjemo dela sadje, ki je dobro obrodilo po vsej Sloveniji. Na žalost je letos napravil kapar mnogo škode tudi na Štajerskem, ki prideluje izvozna jabolka. Jabolko, ki ga napade kapar ni več za izvoz. Predel Slovenije v ckoliici Novega Celja, v smeri proti Šoštanju, ima letos izredno dobro letino v vsakem pogledu; tam je mnogo krompirja in fižola, pa tudi drugih pridelkov. Vse kaže, da bo največje težave prizadela preskrba s krompirjem. V Sloveniji so se že pojavili hrvatski trgovci, ki zaman iščejo krompir. LETINA NA TRŽAŠKEM V krajih,, ki jih letos ni obiskala toča, je bila letošnja vinska letina izpod srednje. Spomladanski mraz je oviral razvoj trte. Ze zaroda je bilo m.alO'. Na tržaškem pobočju proti morju od Križa do Brega je bilo grozdja mnogo manj kakor lansko leto. Vinograde na Krasu pa je obiskala huda toča: zadnje dni zlasti: Salež, Koludrovico in Zgonik, prej pa tudi Repen. Prav tisti dan je toča razsajala tudi po Vipavskem, kjer je n. pr. v Dornbergu napravila silno škodo. n/ piutanjsai t železne rude in «Antares» v Benetke prazna. Odplule so: »Lamone« na Elbo prazna, «Africa» v Capetown natovorjena, »Irma« v Bejrut natovorjena, »Anna Z.» v S. Antioko prazna, »O-tranto« v Carigrad natovorjena, »Hondine« v Falkonaro prazna, »Rosario« v Hajfo z lesom, »Altea« v Benetke prazna, »Risano« v Indijo z 2.500 t in »S. Giusto« v Stat. Laurance prazna. GRŠKE LADJE »Themoni« je pripeljala iz New Orleansa 9.125 t žita in odplula Siro prazna. »Kozani« je prispela iz Calamata z 262 t in odplula v Pirej z 25 t. Priplule so; »Joanis Nomicos« iz Benetk prazna, »Maria« iz Stratona z 2.960 železne rude, »Plotarkis Blessas« iz Soluna s 314 t starega želesa, »Rallis P.» iz Tržiča prazna in »Tinos« iz Pireja. s 348 t bombaža. »Astipalea« je odplula v Metilen s 60 kub. m. lesa. AMERIŠKE LADJE »Sharon Victory» je prispela iz New Yorka s 132 t in odplula v ZDA z ,ojaškim materialom. »Silvia Lykes» je priplula iz Savanaka s 120 t in odplula v Ancono prazna. «Exmounth» je priplula iz New Yorka s 410 t in odplula v ZDA. Priplule so: »Stella Ly-kes» iz Charlestona s 404 t, »General Patton« Iz Perzijskega zaliva prazna in »Sea Chamion« iz Filadelfije z 750 t črnega promoga. PANAMSKE: »Demostenes« je pripeljala iz Tripolisa 4.926 t mineralnega olja in se vrnila prazna. Pripluli sta: »El Greco« iz Savone prazna in »Ger-maine» iz Fort Saida prazna. HOLANDSKE: «Dido» je priplula iz Amsterdama s 104 t in se vrnila natovorjena. »Strabo« je prispela iz Amsterdama s 126 t. ARGENTISKE: »Rio Belgrano« je1 pripeljala iz Buenos Airesa 6.000 t pšenične moke. »Rio Ber-mejo» je odplula v Buenos Aires s 15 t blaga. ANGLEŠKE: »Cataro« je prispela iz Hulla s 500 i; »British Du-chess« pa iz Benetk prazna. NORVEŠKA «Akera» je pripeljala iz Gdinje 3.331 t črnega premoga in odplula v Bono prazna. DANSKA: »Lotta Dam« je pripeljala iz New Orleansa 2.625 t pšenične moke. TURSKA: «Hopa» je priplula iz Smirne z 8 t suhega grozdja. SVEDSKA: »Svaneholm« je prispela iz Buenos Airesa s 1.134 t blaga. IZRAEL. SKA: »Nakson« je priplula iz Hajfe z 220 t. JUGOSLOVANSKE LADJE Med 9. in 25. septembrom se je promet jugoslovanskih ladij skozi tržaško pristanišče sukal takole: »Zagreb« je pripeljala iz Marseja 490 t oljnatih odpadkov za krmo in odplula čez Reko v Aleksandrijo s 1462 kub. m lesa in 124 enot drugega blaga. »Hrvat-ska« ‘ prispela iz New Yorka z 274 t blaga in odplula na Reko s preostalim blagom. »Sarajevo« je priplula iz Egipta čez Grčijo z 69 t blaga in odplula čez Reko v Aleksandrijo z 920 t lesa in 154 t drugega blaga. Napovedan je prihod naslednjih ladij: »Vranjic« 26. septembra iz Fort Breira za Reko; »Skopje« 30. septembra iz Can-dia za Egipt; »Solin« 1. oktobra z Reke za Turčijo in Izrael; »Titograd« 10. oktobra iz Egipta za Reko in »Makedonija« 10. oktobra iz Združenih držav za Reko. FRATELLI r rc a i e i. l. i nmiimi 0 uvoz - IZVOZ NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE IN ZASTOPSTVA % AGNEtj AREI0 BOSCH! - MARELIjI - nEltt EDES Dovršeno opremljeno delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TRST Ul. UOKOiMICO. št. »» - Tel. 24-855 z/y/;j:///y/s//s//s//s//sy//y^ €w//yw//s//s//tfys///MW‘ v/s>ys//s//s//s//s///y//yw/jy//y/jy/jy//y/s/^ v/s:f///s///y//y/s//s//7y/jy//y//y//y/s///y^^^^ v/s///y/zmw/s//s//s//s//s//s///y/s//j'/jy/s//s^^^^ Za italijanskim kapitalom tudi drugi trusti? (ZAKLJUČNA BESEDA O ŽAVLJAH) Ako bi bile gospodarske razmere zdrave in bi °e ustanavljala le gospodarsko potrebna industrijska podjetja, bi v dobi krize kakršna ie današnja, in še posebno v. Italiji, nobeni kapitalistični skupini ne prišlo na misel, da bi začela graditi u Zavljah celo vrsto novih tovarn. Kapitalist, ki nima namena, cla bi brezvestno špekuliral z j delnicami, mora imeti vsaj približno i gotovost, da mu bo tovadna, katero misli postaviti, prinašala dobiček, ne pa ! zgube. Kako pa naj bi bile tovarne v Zavljah dobičkonosne, ako bi bH moral zadevni podjetniški konzorcij na svoje stroške napraviti vse to, kar je že napravljenega in se še dela v Zavljah, da se ta kraj spremeni v industrijsko cono in luko?. V prejšnjih člankih smo že omenili, da :e bilo v ta namen določenih nad 6 milijard lir. Koliko več pa bi bili morali plačati, akc ne bi bili kmete Pri jlili, da skoraj zastonj odstopijo svoja zemljišča industriji? In koliko stane nova železniška proga od Sv. Andreja do Zavelj, ki ni zapopadena a omenjenih S milijardah? Zraven drugega sta za to novo progo napravljena diva ppedora, e-den skozi ščedenski grič in drugi od niestne klavnice do Zavelj, ter vzvišeni betonski viadukt na obokih od bivše Lloydove ladjedelnice do prede ra pod Sčedno. Vse te milijarde, za katere odgovarja delovno ljudstvo, pa naj bo že tržaško, italijansko ali ameriško, so pristojne vlade velikodušno poklonile delniškim špekulantom. Ljudstvu na škodo, velekapitalistom v korist. Saj bodo vendar nove tovarne zaposlile mnogo delavcev in uslužbencev To je že res, zato pa bodo morale druge zastarele tovarne skrčiti delo ali pa sploh prenehali, ker ne bodo mogle konkurirati - najmodernejše oprem-Ijeniini novimi tovarnami. Znano pa je, da čim modernejše še opremljena tovarna, teni manj delavcev potrebuje zat isto proizvodnjo, in ker. v vladajoči gospodarski krizi produkcija ne napreduje, ampak celo nazaduje, je jasno, da bodo nove tovarne zmanjšale, ne pa povečale število zaposlenih ljudi. Namesto, da bi zmanjšale, bodo še povečale gospodarsko in socialno krizo. Zelo zanimiva in poučna sta nastanek in razvoj žavejske »afere«, ker je to zares prava špekulativna afera. Najprej so se iz mesta preselile v Zavije mala tovarna:, kakor FLENT za izdelavo pritlikavih žarnic in še nekaj drjugih takih skromnih tovarnic. Vsa zadeva, se je dozdevala tedaj naravnost smešna. Nenadno ti odvetnik Bruno Forti privleče iz svoje mavhe tovarno družbe »Italcementi«, ki razpolaga z delniškim kapitalom 4 mili-jar lir. To je vsekakor mnogo bolj resno kot FLENT in družba, vendar bi to ne bilo ničkaj posebnega, ako ne bi Italcementi bila povezana s trustom »Edison« (delniški kapital 75 milijard) in trustom »Montecatini« (56 milijard). Nazadnje pa se še na žaveljski pozornici pojavila: tudi Montecatini sama, in ko so prišle na dan podrobnosti o škandalu družbe S.NOS v Sa-vigliano blizu Turina, smo zvedeli, da je ta družba finančno povezana ne samo z Edisonom in Montecatini (kakor je povezana Italcementi), ampak tudi s trustom Pirelli (14,5. milijarde kapitala). Od 5 največjih italijanskih triu-stov nista v Zavljah torej še jasno vidna le ostala dva, namreč FIAT in Snia Viscosa (87 milijard, polovica od teh na vsakega). Sicer pa to prav nič ne menja na stvari, ker so vsi navedeni italijanski trusti, osebno po ravnateljih in finančno Do posedujočih delnicah, tesno med, seboj in z drugimi manjšimi finančnimi gručami povezani. Razen tega, imajo svoje prste tudi v. inozemskih trustih, medtem ko so tudi inozemski velekapitalisti udeleženi pri italijanskih trustih. O Snii Viscosi se n. pr. trdi, da se nahaja, večina njenih delnic v posesti inozem-cev, ki na ta način pri njih odločujejo, vsekakor pa je pri tem trustu zelo močno udeležena londonska Cdar-taulds Ld., ki je eden najmogočnejših industrijskih kompleksov na svetu. Pirelli pa je tesno povezan s franco- skim Michelinom. Iz tega sledi, da se je že vse italijansko gospodar, tv o o-sredotočilo n enem splošnem trustu, ki se le po imenih in navidezno deli V več trustov j/n da so vrhovni gospodarji tega trusta (ki morda niso niti Italijani) tudi dejanski gospodarji Italije in danes seveda tudi industrijske cone in luke i> Zavljah. V Zavljah je Alah trust, Forti pa njegov prerok. Po prihodki družbe Montecatini n Zavije ie torej postalo jasno, da je bila vsa žaveljska afera dogovorjena iz višjih sferah italijanskega trusta, še preden je gospod Forti vedel, da ga bodo postavili za predsednika podjetja industrijske luke. Vsekakor je bil o tej zadevi gotovo prej obveščen »iskreni prijatelj Italije«, general A:irey, nega Forti. Nastaja vprašanje: Ako je vsa žaveljska afera čisto navadna špekulacija italijanskega (in ne le italijanskega) velekapitala, kako to, da so si v ta namen izbrali prav Zavije? »Za to smo sledili težnji našega patriotizma«, je izjavil Forti v. njegovem milanskem govoru. Kakor v.se drugače, tako so morali kapitalisti tudi to ogromno špekulacijo oviti v. nacionalno za-sta/vo; treba ie bilo dokazati, da bo podjetje v Zavljah neizmerno koristilo, ne njim seveda, ampak »ljubljeni« Italiji. S tem so si zagotovili vsestransko pomoč najprej italijanske vlade same, potem pa tudi angleške in ameriške, ki podpirata italijansko imperialistično stremljenje proti Trstu in na Balkanu. Tri muhe z enim udarcem, in ploha milijard se je blagodejno usula na kapitalistično polje v Zavljah. Kako naj bi si sicer razlagali Aireyevo navdušeno prizadevanje Za uspeh žaveljske zadeve? Trst bo imel vqndar le škodo od tega, italijansko delavno ljudstvo tudi, ker moderne tovarne v. Zavljah bodo konkurirale enakim zastarelim v. Italiji, katere bodo morale skrčiti svoja proizvajanja in odpustiti primerno število delavcev in uslužbencev, od katerih bo le en del dobil novo zaposlitev v. Zavljah. Le podjetni špekulanti bodo imeli velike dobičke od skoraj popolnoma podarjenih jim tovarn v Zavljah. Ne le direktno podarjene milijarde, ampak celo tisti denar, ki ga bodo sami vložili n ta podjetja, Hm ie dejansko podarjen. Kaj pa je, ako ne darilo, denar, ki si ga v. ta namen izposojujejo od emisijske banke Istra-Trst« »Lošinj« Martinolie Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni n. xi. 23. IX. Min. Maks. 1.475 1.568 1.475 1.568 8.560 9.220 8.540 9.220 2.810 2.900 2.810 2.900 4.840 4.900 4.780 4.900 5.230 5.230 — — 810 810 — — 8.400 8.400 — — 2.150 2.150 — — 8.400 8.400 — — 8.600 8.600 — — 1.500 1.500 243 262 243 262 330 356 330 356 105 122 103 124 800 800 — — 1.000 1.000 — — žavah, da bodo le-te zadoščale za potrebno povečanje produkcije ... Ce za gospodarski napredek v industrijski in v manj razvitih predelih sveta ne bo ovir, bosta lahko obe skupini dežel izkoristili ' možnosti, s katerimi razpolagajo viri svobodnega sveta. Združene države lahko same ah skupno z drugimi narodi pomagajo k povečanju pridobivanja surovin v tujini. Z vladami dežel, ki naj bi dobavljale surovine, lahko sklenejo dogovore za izboljšanje pogojev zasebnih investicij, ameriškim naložnikom lahko jamčijo za izredne izgube, ki niso tržnega značaja in jim nudijo davčne olajšave. Mnogo se lahko doseže s posojili in tehnično pomočjo pri geoloških raziskovanjih ali drugem pripravljalnem delu, ki je potrebno pred kapitalnimi naložbami v nove rudnike. Posojila in tehnična pomoč za izboljšanje kmetijstva, elektrifikacije, prevozništva, pristanišč in drugih osnovnih uslug lahko mnogo prispevajo k splošnemu gospodarskemu napredku in k znižanju stroškov surovin. Ker zahtevajo varnostni oziri svobodnega sveta naglo povečanje pridobivanja surovin, je treba nuditi več neposredne pomoči z dolgoročnimi pogodbami, jamstvi za cene in posebnimi vladnimi posojili za napredek v pridelovanju surovin. Nadaljnja pobuda bi bila znižanje carin ali trgovinskih omejitev in mednarodna akcija za zmanjšanje nestalnosti na svetovnih tržiščih surovin. Ugotovitev škode povzročene po suši in in drugih škodljivcih Naša Zveza se je odločila, da bo napravila v okviru svojih možnosti ugotovitev ogromne škode, ki jo je letos povzročila zlpsti našim kraškim kmetovalcem suša. hkrati z drugimi škodljivci. Poleg suše so bili pridelki naših kmetovalcev zelo poškodovani tudi po koloradskem hrošču, gosenicah in ponekod tudi po čebelah. Ker re tukajšnje oblasti do sedaj niso pobrigale, da bi ugotovile bolj natančno te škode in da bi priskočile težko prizadetim kmetovalcem na pomoč s primernimi ukrepi, bo naša zveza z lastnimi, čeprav skromnimi sredstvi ugotavljala to škodo, sporazumno s prizadetimi gospodarji. Y ta namen bo po posameznih krajih napravPa pri nekaterih kmetovalcih popis škode, da bo iz tega spoznala povprečno škodo, ki so jo prizadeti utrpeli v do-tičnem kraju. Na podlagi te ugotovitve namerava potem Zveza vložiti v imenu vseh prizadetih prošnjo na pristojne oblasti za znižanje davkov in za primerno podporo v eni ali drugi obliki. Pozivamo vse prizadete kmetovalce, da dajo čim točnejše poda'ke c škodi. Te podatke naj nam dostavijo po vprašalnih polah, ki jih Kmečka zveza stavi na razpolago vsem prizadetim. uhaja dušljivi plin-ogljikov dvokis, ki se tvori pri alkoholnemu kvašenju. Te vehe pa ne dopuščajo, da bi v sode prihajal zrak in mušice, ki lahko kvarijo mošt in vino. V kipelni in vinski kleti naj ne bo prepiha, zrak pa naj bo v njih svež tudi zaradi ljudi, kajti plin, ki se tvori pri kvašenju mošta, ne prija človeškemu zdravju. V hlevu. Živino gonimo na pašo čim delj časa mogoče, kar je potrebno zlasti letos, ko primanjkuje na splošno suha krma. Odrasle prašiče začnemo sedaj rediti in debeliti za zakol. Ne trati v ta namen preveč koruzne moke in testenin, marveč pokladaj mešano krmo, droben kuhan krompir, sladkorno peso itd., ki je cenejša in daje okusnejše meso kot sama močna in draga krma. KMEČKI KOLEDAR Na njivi in polju. Skrajni čas je za setev rži. Poberi zrelo koruzo še pred deževjem in olupi jo čimprej, da se v listih ne zagreje in splesni. Prazno zemljo zasej z zimsko mešanico zelene krme 100 kg grašice, 80 kg rži ali pa ječmena in .12 kg inkarnatne detelje na ha). Ce nameravaš sejati pšenico ali ječmen, preorji in pripravi zemljo tudi za žito. Za setev pšenice Mentane je sicer najprimernejši čas konec oktobra. Preden preorješ zemljo, potrosi po njej mešanico umetnih gnojil (300 kg superfosfata, 150 kg am. sulfata in 150 kg kalijeve soli na ha). Pobiraj zeleno koruznico ali pitnik preden začnejo rastline leseneti in dokler je v storžih zrnje še popolnoma mlečno. Zadnji čas je, da opleješ in o-kopaš razno jesensko zelje in korenje ter repo. Pazi, da nasadov ne napadejo gosenice in drugi mrčes. Na vrtu. Sej čim več motovilca in špinače ter solato rezivko v bolj zavetne lege. Gomoljasto zeleno zalij po potrebi še enkrat z razredčeno gnojnico, da ti bo dala debele gomolje. Začeti moraš s presajanjem rastlin bele čebule, s sajenjem česna in rumene čebulice. Preskrbi si čim več gnoja za zimsko prekopavanje vrta. V vinogradu. Letos ni več odlašati s trgatvijo, ker je tudi grozdje poznih sort, kakor so glera, rebula, refosk in barbera v naših krajih že dozorelo. Preorji ali prekopaj hitro po trgatvi vsako drugo vrsto med trtami in zasej zemljo z zeleno krmo, oziroma z zelenišenjem. V ta namen pride prav mešanica grašice, žita in inkarnatne detelje zlasti za zeleno krmo. Za zelenišenjem pa pridemo najbolj po ceni s semenom, če sejemo samo inkarnat-ko (25 kg na ha). V kleti. Čistoča v kleti je predpogoj za uspešno kvašenje ali kipenje mošta in za shrambo dobrega vina. Ako imaš precej gnilega grozdja, tedaj mu moraš primešati v kipelni kadi in še preden začne kipeti 10 do 4Q gr meta-bisulfita na 100 kg grozdja; čim bolj je grozdje gnilo, tem več metabisulfi-ta mu primešajmo. Pri kipenju mošta na tropinah pazi, da se tropine preveč ne ugrejejo in se v njih začne tvoriti kis. Zaradi tega drži tropine po možnosti v moštu, zlasti kadar je klet bolj topla. Pogosto mešanje tropin z moštom je neobhodno potrebno pri črnem grozdju, da dobi vino lepo temnordečo barvo, kar potrošniki vina zelo cenijo. Ako je klet preveč topla in mošt burno kipi. ohladi klet z močnim zračenjem. Zadimi dobro sode z žveplom, preden boš pretakal še sladki mošt ali pa mlado vino. V shrambi. Na žalost letos ni mnogo pridelkov v shrambi, zaradi tega pa moramo še bolj paziti, da nam ti ne gredo v kvar. Ob slabem vremenu in prostem- času zamašimo in zadelajmo vse morebitne luknje in špranje v podu ter v zidovju. Shrambene prostore moramo tudi razkužiti proti raznemu škodljivemu mrčesu (z ogljikovim žveplencem in tetrahloridom). ENA DVE O GNOJU Napredni danski kmetje pravijo, da je treba gledati na njivo čez travnik. Ta splošno veljavna resnica velja toliko bolj za našo izčrpano zemljo. Kdor se torej namerava resno baviti z zemljedelstvom, pa bilo s katero koli kmetijsko vejo, naj si ob vprašanju delovne moči (ki postaja vedno bolj pereče) pomudi tudi s prav tako perečim vprašanjem, kako zemlji o-hraniti, oziroma dvigniti rodovitnost Rekli bi, kako pravilno vračati zemlji kar smo ji s pridelki odvzeli, sicer ni pričakovati zadovoljive letine, čeprav bi bile vremenske prilike še tako u-godne. Danes poznamo dve vrsti gnoja: naravni (domači, hlevski) in umetni. Prvi je glavno, drugi pomožno gnojilo Nas zanima vprašanje gnojenja z domačim1 gnojem, oziroma kako pripraviti potrebno količino dobrega ali takega gnoja, ki bo tudi nekaj zalegel, to je, da bi dal zemlji redilne snovi kot jih rastline za pravilen razvoj potrebujejo. To vprašanje je za umno kmetovanje skrajno pomembno ter zasluži, da mu poleg nas lajikov posvetijo precej pažnje naši kmetijski strokovnjaki. Da je domači gnoj iz rastlinskih ir živalskih odpadkov, je pač znano. N5 pa toliko znano, da ne zasluži vsak kup plesnive stelje naziv gnoj in ni vreden truda in stroškov za zbiranje in dovoz stelje, nastiljanje, kidanje itd., ker z njim varamo zemljo in sebe. Takih gnojev je pri nas na žalost še polno. Za pravilno razumevanje gnojenja se moramo najprej vprašati kaj rastlina potrebuje ali s čim se hrani. To poglavje smo načeli v 128. štev »Gospodarstva«. Apno, kalij, dušik in fosfor, oziroma fosforna kislina morajo biti v čim večji meri zastopana v domačem gnoju, če hočemo, da bo to zemljo ne le navidezno, ampak tudi resnično pognojil. Naš gnoj, ki je pretežno iz dreves nega listja in trave, vsebuje prav tako kot pepel pretežno kalij (pepeliko) it' apno, torej dve redilni snovi, ki st' sicer kot ostali dve (dušik in fosfor) nujno potrebni vsaki rastlini, vendar prija prva (kalij) zlasti okopavinam (gomoljnicam); krompirju, pesi, korenju, repi, zelju in tudi trti (ki so j: »po starem« gnojili s snopiči razseka- MIZARJI H Deske smre- KMEIOVALCI I PODJETNIKI • lesov, trame in p ar ke te nudi najugodneje Tel. 90kkl CALEA TRST Viale Sonnino, 2k SILVIO SERIH Import ' Export T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 AVTORIZIRANI GRADBENIK MARTEUANI (Martelanc) MAKS ♦ Izvršuje vsa gradbena in obnovitvena dela, načrte in proračune ♦ Trst, Šalita Contovello 20 Telefon: 31025 CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura Kroglični in valjčni ležaji Orodje Aparati za merjenje Odkritje urana na Alaski — Ameriško notranje ministr. je sporčilo, da so našli na polotoku ,Seward na Alaski, prav -nasproti sibirski ob^li onstran Behringove ožine, nova ležišča urana. Tovorni prevozi ftVTOPfl-DJETJE STAR Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTOCiARAZA - TRST UMCA MO REKI 7 — ROJAM nega rožja, ki vsebuje razmerom;’ mnogo kalija). Mimogrede omenimo da so svoj čas čistili perilo s kalijem ki so ga z vrenjem izlužili iz pepela (lug). Apna je razmeroma najbolj lačna detelja. V takšnem gnoju je malo dušika in še manj losfora. Prvi pospešuje rast in je nujno potreben razvoji’ listja. Listi pa so rastlinska pljuča, ki osvajajo iz zraka tako imenovano o gljikovo kislino ali ogljikov, vodik in kisik, brez katerih je rastlinsko življenje nemogoče. (Nadaljevanje sledi) Janko Furlan