UDK 003.349:929Trubar P.
Pavle Jovic
Univerzitetska biblioteka Svetozar Markovic v Beogradu
PRISPEVEK PRIMOŽA TRUBARJA IN NJEGOVIH SODELAVCEV K REFORMI CIRILICE
V prispevku smo analizirali črkopis v prvih tiskanih knjigah v cirilici (1491-1525), med katere spadajo tudi knjige slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja, ki so bile natisnjene nekoliko pozneje v tiskarni v Urachu (med letoma 1561 in 1563).
The article provides a comparative analysis of the Cyrillic alphabet in early printed books between 1491 and 1525. Among them are Cyrillic books printed between 1561 and 1563 by the Slovene Protestant writer Primož Trubar (1508-1586).
Ključne besede: Primož Trubar, prvotiski v cirilici, cirilska azbuka, reformatorji
Key words: Primož Trubar, early printed Cyrillic books, Cyrillic alphabet, reformers
Uvod
Utemeljitelj protestantske ideje med Slovenci, Primož Trubar (1508-1586), in njegovi sodelavci imajo pomemben delež pri nastajanju in tisku cirilskih knjig (Rotar 1988). V tiskarni Biblijskega zavoda v Urachu so med letoma 1561 in 1563 natisnili osem knjig v cirilici (Bučar 1910).
Prva knjiga v cirilici je bila pod naslovom Oktoih natisnjena v poljskem mestu Kra-kovu leta 1491 (Karatajev 1861; Karski 1979: 309-314). Tiskar, Nemec Schweipolt Fiol, je knjigo natisnil za potrebe pravoslavne cerkve. Druga knjiga, Oktoih prvoglas-nik, je bila natisnjena pri tiskarju Durdu Crnojevicu na Cetinju v črni gori leta 1494 (Nemirovski 1996). Med prvimi knjigami, natisnjenimi v cirilici, je tudi Biblija ruska, ki je bila natisnjena v Pragi leta 1517 po vzoru češke biblije iz leta 1506 (Nemirovski 1979). Tiskar je bil beloruski prosvetitelj in Trubarjev sodobnik Francisk Skorina (lat. Franciscus Skoryna, 1488-1535).
Avtorji prvih tiskanih knjig v cirilici, ki so ustvarjali v dobi reformacije, so začeli poenostavljati črkopis, da bi približali novi krščanski nauk Slovanom. Že v XVI. stoletju so dojeli, da so nekateri grafemi pri zapisovanju glasov odveč, zato so zmanjšali število znakov v cirilski abecedi. Eden izmed njih je bil tudi slovenski protestantski pridigar Primož Trubar (1508-1586). V dostopni znanstveni literaturi ni podatkov o tem področju njegovega delovanja. Najbolj temeljit raziskovalec Trubarjevih del, literarni zgodovinar Mirko Rupel (1901-1963), je leta 1958 opisal Trubarjev Poskusni list, naslednje leto pa tudi cirilski Abecednik. V obeh opisih je predstavljena cirilska azbuka, vendar brez analize črkopisa. V knjigi Istorija srpske čirilice, ki jo je napisal Petar Dordic, znani raziskovalec stare cerkvene slovanščine, Trubar kot reformator cirilice ni omenjen (Dordic 1971).
V	prispevku smo se osredinili na primerjavo črkopisa v prvih tiskanih knjigah v cirilici (1491-1525), med katere spadata tudi omenjeni Trubarjevi knjigi, ki sta bili natisnjeni v tiskarni Biblijskega zavoda v Urachu leta 1561.
Pri analizi črkopisa, ki so ga ustvarili Trubar in njegovi sodelavci, smo uporabili: cirilski Poskusni list (Rupel 1958; Furunovic 1996) in cirilski Abecednik (izvorno Tabla za dicu, Antun Dalmata; prim. Mirko Rupel 1959). Pri analizi prvih tiskanih knjig v cirilici, ki so bile natisnjene pred obema Trubarjevima knjigama, smo uporabili naslednja dela: Časoslov Schweipolta Fiola (Krakov, 1491); Oktoih Durda Crnojevica (Cetinje, 1495) in Apostol Franciska Skorine (Vilna, 1525) (Šmatov 1990).
Črkopis v prvih tiskanih knjigah v cirilici
V	prvih tiskanih knjigah v cirilici, ki so izšle ob koncu XV. stoletja (Schweipolt Fiol: Časoslov, Krakov 1491; Durad Crnojevic: Oktoih, Cetinje 1494), lahko opazimo, da je pisava cerkvene slovanščine štela 43 znakov, ki so jih Slovani rabili od druge polovice XI. stoletja. Od 43 grafemov jih je bilo 25 prevzetih iz grške abecede, 18 znakov pa je bilo slovanskega porekla. Slednji so označevali posebne slovanske glasove, ki jih ni bilo v grškem jeziku (Melnicki 1900: 1-2). črkopis cerkvene slovanščine je imel 14 samoglasnikov: a, o, oy, e, i, t; ä, a, b, t, k, ia, m, ro (Melnicki 1900: 9). V prvi tiskani cirilski knjigi (Fiol 1491) najdemo v črkopisu tudi 14 vokalov. V cirilskih knjigah, ki sta jih natisnila črnogorska tiskarja Crnojevic in Vukovic, vsebuje črkopis 12 oz. 11 samoglasnikov.
Beloruski prosvetitelj Francisk Skorina (1486-1552) je leta 1517, ko je v Pragi natisnil Biblijo rusko, uporabil deloma reformirano cirilsko pisavo. Skorina, ki je bil temeljito izobražen humanist in Trubarjev predhodnik, je ugotovil, da so nekateri znaki pri zapisovanju glasov odveč. Zato je iz cerkvene slovanščine izločil grške črke: ra, Ö, 0, s, pa tudi slovanska znaka: ä in jotirani samoglasnik k, medtem ko je grške črke ra, ö, ^ in druge rabil v besedah grškega porekla (Šmatov 1990, 51-52). Njegov črkopis vsebuje 11 vokalov. Skorina je hkrati zmanjšal tudi število pravopisnih znamenj (oz. diakritičnih znakov).
Črkopis v Trubarjevih cirilskih knjigah
Cirilska abeceda oz. azbuka v Trubarjevem Poskusnem listu iz leta 1561 je vsebovala 32 znakov (Rupel 1958). črka i se pojavlja dvakrat. Tudi cirilska azbuka v Abecedniku, ki je izšel istega leta, vsebuje enako število črk, toda namesto odvečnega i stoji grška črka ö, ki je v Poskusnem listu ni. Trubar in njegovi sodelavci so nadaljevali z reformo cirilice in iz cerkvene slovanščine izločili 6 slovanskih samoglasnikov: b, t, h, ä, a. Jotirani samoglasniki, kot so k, ia, m, ter soglasnik s so v črkopisu ostali. Za označevanje samoglasnikov i in o so rabili dva znaka (i, h; o, ra). Oblika črk v Trubarjevih cirilskih knjigah je enaka kot v knjigah Franciska Skorine. O tem je prvi pisal ruski literarni zgodovinar Peter V. Vladimirov (Vladimirov 1888; Šmatov 1990: 185). Pri analizi prvih tiskanih knjig v cirilici je znani češki filolog Josef Dobrovsky opazil,
da so črke v Trubarjevih cirilskih izdajah drugačne kot v ostalih cirilskih prvotiskih. Zanimivo je, da Trubarjev somišljenik Adam Bohorič (1520-1598) v svoji slovnici iz leta 1584 ni predstavil Trubarjevega reformiranega črkopisa, ampak tistega, ki je vseboval 43 znakov (Bratulic 1969). črke so imele enako obliko kot v Trubarjevih cirilskih knjigah. Isto cirilsko abecedo (Alphabetum cyrillicum) najdemo tudi v slovnici znanega češkega slavista Josefa Dobrovskega Institutiones linguae slavicae dialecti veteris (Dobrovsky 1822).
Razprava
Odkritje tiska v XV stoletju in možnost, da se knjige tiskajo v slovanskih jezikih, sta spodbudila reformo tedanje cerkvene slovanščine, ki je v začetku imela 43 grafičnih znakov. Število znakov v cirilski abecedi (azbuki) se je počasi, vendar vztrajno manjšalo. Krčenje je v prvi vrsti zadevalo vokale (Ivic 1998).
Prvi poskus v tej smeri je naredil beloruski prosvetitelj in Trubarjev sodobnik Francisk Skorina (Nemirovski 1990), ki je začel poenostavljati črkopis: iz cerkvene slovanščine je izločil 8 znakov, od tega 3 vokale.
Trubar in njegovi sodelavci so nadaljevali reformo črkopisa: izločili so 12 znakov, od tega 6 samoglasnikov. Njihove cirilske knjige kažejo, da so dobro poznali grafijo in fonološki sistem cerkvene slovanščine, kar jim je pomagalo k intuitivni ugotovitvi, kateri znaki bodo v prihodnosti izgubili glasovno vrednost (Karski 1979; Mladenovic 1988).
Po oblikovni plati so se Trubar in njegovi sodelavci pri izbiri črk ravnali po zgledu beloruskega humanista in prvega reformatorja cirilice Franciska Skorine. O tem je že ob koncu XIX. stoletja pisal ruski literarni zgodovinar Peter Vladimirovič Vladimirov (Vladimirov 1888). Drugi nedvoumni vir so bile cirilske izdaje nabožnih knjig iz tiskarn v Benetkah.
Dobro stoletje pozneje, okrog leta 1708, je Peter Veliki (1672-1725) v okviru reform ruskega cesarstva poenostavil cirilico in jo vizualno prilagodil latinici. Enako kot Trubar je izločil naslednje odvečne črke: v, a (Murko 1890).
Srbski jezikoslovec Sava Mrkalj (1783-1835) je dve stoletji in pol kasneje (1810) prišel do enakega sklepa kot Primož Trubar in njegovi sodelavci: da so zaradi razvoja izgovarjave odveč črke Š, 0, v, '6, h, nakar je iz azbuke izločil še 8 znakov. Bil je predhodnik Vuka Karadžica. S svojimi reformami se je najbolj približal fonološkemu principu nemškega slovničarja Adelunga (Mladenovic 1967).
Sklep
V prispevku smo analizirali črkopis v prvih tiskanih knjigah v cirilici, med katere spadajo tudi Trubarjeve cirilske knjige, ki so bile natisnjene v tiskarni Biblijskega zavoda v Urachu med letoma 1561 in 1563.
Med zasluge Primoža Trubarja in njegovih sodelavcev štejemo tudi to, da so poenostavili črkopis: iz cerkvene slovanščine so izločili 11 odvečnih znakov oz. grafe-
mov, za katere so domnevali, da bodo v prihodnosti nefunkcionalni, kar se je mnogo let pozneje uresničilo.
Cirilski abecednik (bukvar), ki je izšel v Urachu 1561, sodi med prve tiskane buk-varje, ki so bili namenjeni Slovanom. (Prvi srbski bukvar je izšel nekoliko kasneje, leta 1597, prvi cirilski bukvar za vzhodne Slovane pa leta 1574 v Moskvi.)
Trubar in njegovi sodelavci so se že od srede XVI. stoletja dalje intuitivno bližali reformirani cirilici, ki se je pri Srbih končno uresničila dve stoletji in pol pozneje (Sava Mrkalj 1810).
Zaključimo lahko, da Primož Trubar ni bil samo začetnik slovenskega knjižnega jezika, ampak tudi tvorec reformirane cirilice.
Ko govorimo o razvoju cirilice skozi stoletja in o njeni reformi, vsekakor ne moremo mimo Trubarjevega deleža na tem področju: tega doslej v znanstveni literaturi nismo storili. Pričujoči prispevek je prvi poskus v tej smeri.
Viri in literatura
Josip Bratulič , 1971: Die glagolitische und die kyrillische Schrift in der Bohorič'schen Grammatik in Adam Bohorič. Arcticae Horulae, die erste Grammatik der slowenischen Sprache, Wittenberg, 1584, II. Teil, Dr. Rudolf Trofenik, München, 114. Franjo Bučar, 1910: Povijest hrvatske protestantske književnosti. Zagreb: Matica Hrvatska. Joseph Dobrowsky, 1822: Institutiones linguae slavicae dialecti veteris, Alphabeticum cyrilli-
cum tab II, p. 4, Vindobonae. Petar Dordič, 1971: Hcmopuja cpncKe hupunuqe. Eeorpag: 3aBog 3a H3gaBaae y^6eHHKa. Dragutin Furunovic, 1996: Enciklopedija štamparstva. Knjiga 3 (1996). Beograd: Zavod za
izradu novčanica. 2189. Pavle ivič, 1998: Pacnpaee, cmyduje, ^MaH^u. 1. O ^OHonoauju. CpeMCKU Kap^OB^H, hobh
Cag: KftHxapHH^a 3opaHa CTojaHOBuha. 349. I. P. Karatajev, 1861: XpoHonoauuecKaMpocnucb CMaeHHCKUx Kuua, HaneuamaHHUx KupunnoecKUMu öyKeaMu, 1491-1730. CaHKrneTepöypr
E. F. Karskij, 1979: CnaenHCKa KuppunoecKan naneoapa^uH. ^eHHHrpag: AKageMH« HayK CCCP.
Josif Melnickij, 1900: PpaMMamuKa ^epK0eH0-CM0eeHbCK0^0 H3UKa. ^beoei. 1-2. Aleksandar Mladenovič , 1988: Me^ycoÖHH ogHoc cpncKor u cpncKocnoBeHCKor je3HKa u HeKe HanoMeHe o CTapoj hupunuHKoj rpa^uju. Apxeoapa^cKu npuno3u, Kftura 10-11. Eeorpag. 19-30.
Aleksandar Mladenovič , 1967: Sava Mrkalj i njegovi prethodnici u reformi predvukovske
cirilice. GodišnjakFilozofskog fakulteta u Novom Sadu, knjiga X. Novi Sad. 161-198. Matija Murko, 1890: Vorbilder der Petrinischen Reform der cyrillischen Schrift. Archiv fur
slawischen Philologie 12 (1890). 639-640. E. L. Nemirovskij, 1979: 0paH^ucK CKopuHa. MocKBa: HayKa. 42.
E. L. Nemirovskij, 1996: ^o^e^u mmaMnapcmea y ^pHoj ropu (1492-1496). ^eTHae: ^HB Byp^e ^pHojeBuh.
Janez Rotar , 1988: Trubar in južni Slovani. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 9. Mirko Rupel , 1958: Glagolski in cirilski poskusni listi iz XVI. stoletja. Bibliotekar 10/4 (1958). 263-265.
Mirko Rupel (ur.), 1959: Tabla za dicu. Ljubljana.
V. F. Šmatov, 1990: McKyccmeo KHuau 0paH^ucKa CKopuHu. MocKBa: Keura. 50-52.
P. V Vladimirov, 1888: ^OKmop 0paH^ucK CKopuHa. E^o nepeeodu, neuamHue u3daHUH u
H3UK. CaHKTneTep6ypr
Summary
The article provides a comparative analysis of the Cyrillic alphabet in early printed books between 1491 and 1525. Among them are Cyrillic books printed between 1561 and 1563 by the Slovene Protestant writer Primož Trubar (1508-1586).
In order to make the language of the religious books more accessible to Slavs, the authors of the early printed Cyrillic books simplified Old Church Slavic (OCS). The first reformer of OCS was the Belarusian humanist Francisk Skoryna (1488-1535), who eliminated eight characters from OCS. Trubar and his collaborators continued this reform of OCS script, eliminating eleven characters, i.e., y, g, ö, 9, v, t, t, h, a, ä, They reduced the number of vowels to eight, as well as reduced the number of diacritics.