Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo za vojvodino kranjsko. c. kr. kmetijske družbe Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 50 K, na l/s strani 30 K, na lj4 strani 15 K in na Podoba 27. Prerez počez mm — naravna velikost. I. končnik 35 X 35 X 5 mm; II. podpornja in srednjik 30X20X4»}?». Skupno ... M 2000'— Stroški za dobro napojene raklje (2 X 7700 = 15.400 komadov) znašajo s postavljanjem vred 1200 do 15<>0 mark, a mnogih privezovanj itd. niti ne računamo; železni raklji stanejo pa celo 4312 mark za enako veliko parcelo vinograda ! Iz vseh teh podatkov, posebno če upoštevamo trpežnost teh materijalij, je pač dovolj jasno, da so mnogotere prednosti, ki jih ima Sturmova kultura z več žicami brez privezovanja, — in marsikdo se bo morda tudi pri nas odločil za tako napravo, ki je res kai lepa in zel6 služi vsem namenom dobre gojitve vinske trte. A. Žmavc. 6. Poučno potovanje v Švico. V sadjarski in vinarski šoli v Vedensvilu. \1 Podoba 28. Končnik s podponjo in 5 žicami od sirani v razmerju 1 : 20 (1 mm = 2 cm). Pot v šolo je vodila zložno navzgor mimo lepih sadnih vrtov in čedno zidanih hiš. Potoma se nam je tuintam odprl krasen razgled po Curiškem jezeru. Parkrat smo obstali in občudovali to naravno lepoto, ki jo je poveličevalo jasno, solnčno vreme. Ni trajalo dolgo, in obstali smo pred majhno graščino na prijazni vinski gorici nad jezerom. To je kantonska sadjarska in vinarska jšola. Skoz visoko obokano vežo smo stopili na prostrano dvorišče, polno krasnih cvetičnih gredic in parku podobnih nasadov. Vmes so se vila z belim peskom posuta in skrbno očejena pota. Ko smo stopili pred ravnateljevo pisarno, sta nas sprejela voditelj kemijskega preskušališča g. K eh 1-hofer, namestnik ravnatelja, in g. Schellenberger, zavodni učitelj za sadjarstvo in vinstvo. G. Kehlhofer nam je nakratko pojasnil name Podoba 29. Pretikanje trsnih poganjkov med žicami. uredbo in sestavo zavoda. Zavod ima namen, da z neprestanim skrbnim opazovanjem in s poskušnjami pospešuje sadjarstvo in vinstvo in da z razširjanjem boljše strokovne izobrazbe skrbi za povzdigo teh panog. Posestvo ni last šole, ampak last državnega preskušališča za sadjarstvo, vinstvo in vrtnarstvo, ki se nahaja tudi v tem zavodu. Sadjarska in vinarska šola, ki jo vzdržujejo vinorodni šviški kantoni, je le nekaka zakupnica na tem posestvu. Voditelj preskušališča in šole je dr. Mtiller-Thurgau, znan veščak v sadjarstvu, ki je bil prav ta čas tudi na nekem poučnem potovanju. Šola je enoletna in trpi od 15. marca do konca februarja. Učenci se lehkč ure samo sadjarstva, ali pa sadjarstva in vinstva skupaj. Razentega se prirejajo na šoli razni tečaji, kakor tečaj o sadnih in trtnih škodljivcih, ženski tečaj o porabi sadja, vinogradniški tečaj in kletarski tečaj. Na zavodu je tudi posredovalnica za prodajo sadja. Šoli je na razpolago posestvo, ki meri 9 ha. Vinogradi in trtnica merijo 3 ha, sadni vrtovi 5 ha, zelenjadni vrt pa 1 ha. Pouk je v poletnjem tečaju kolikor mogoče praktičen, zato vsa potrebna dela v vinogradu, v t.rtnici in na vrtu izvršujejo učenci. G. Kehlhofer nas je peljal po teh besedah najprej na verando, odkoder smo imeli prekrasen razgled po jezeru in po šolskem posestvu. Vinogradi in sadni vrtovi leže ob pobočju gorice, dol proti jezeru, vrt je pa nad gradom. Ker so nas šolski vinogradi najbolj zanimali, smo šli najprej v vinograd. Tukaj smo našli različne nasade v pravilnih oddelkih. Ves vinograd je napravil vtis velikega preskušališča, kjer delajo po-skušnje z raznimi domačimi in ameriškimi trtami. Dasi dežela še ni okužena po trtni uši, so se vendar že poprijeli ameriških trt tudi tukaj in jih pridno sade v svrho potrebnih poskušenj. V oddelku za domače trte smo našli razne priznane vrste, ki se tudi pri nas sade in priporočajo, kakor n. pr. silvanec, beli burgundec, laški rizling, razni španjoli, traminec. rulandec in črni burgundec. Nekteri oddelki so pa nasajeni z domačimi trtami, kakor z vinjenko, klešcem, mlinarico, črno tirolko, erlenbahovko itd. Vzgoja trt je nizka; obrezujejo jih na palce, na napnence in na loke ali locnje. V tem delu vinograda so nas posebno zanimali poskusi z umetnimi gnojili; le škoda, da poskusi še niso tako dovršeni, da bi se že lehko zaznali končni uspehi. Posamezne trte so jeseni gnojili z 80 g Tomasove žlindre in s 30 g kaj-nita, spomladi pa s g čilskega solitra, ki so ga potrosili v dveh potih po 15 Na drugem oddelku so gnojili namesto s čilskim solitrom z gnojnico, da se prepričajo o vrednosti obeh gnojil. Dosedaj so vinograde navadno gnojili s hlevskim gnojem, in sicer po malem; zato pa vsako drugo leto. Zemlja v vinogradu je globoka in peščeno-ilovnata. Po svojem nastanku je pianinsko-prodnata ali morčnska (ledniška groblja), kakršne je po Švici največ. Zemlja je rodovitna, ima 50 do 60 °/0 gline in 0'5 % apna. Ameriške trte pridelujejo v matičnjaku, ki pa ni nakoljen. Nasajen je poglavitno z riparijo portalis, ki rase kar divje po tleh. Tudi v trtnici smo našli ugodne uspehe. Najbolj se tudi tukaj hvalijo s cepljenjem ključev in stratificiranjem. Za cepljenje jim rabijo vrste, ki se tudi pri nas močno priporočajo, kakor silvanec, beli burgundec, razni španjoli, traminec itd. Na spodnji strani vinograda, proti jezeru, stoji lepa, nova šolska moštarna (zidanica), ki smo si jo pri tej priliki tudi ogledali. Ta moštarna je najmoderneje zgrajena. V pritličju je kipelna klet, spodaj v zemlji pa vinska in sadna klet. Tla so povsodi iz betona in kleti so dobro prezračevane. V kipelni kleti smo videli hidravlično stiskalnico, najnovejše sadne in grozdne mline itd. V vinski kleti, kamor vodijo iz kipelne kleti široke, kamnite stopnice, smo razen lepe nove posode videli tudi pripravo za dodajanje ogljikove kisline, ki rabi za napravo sadnega šampanjca, potem vinsko pumpo itd. Sploh je vsa oprava, ki smo jo tukaj videli, na višku kletarskega napredka. Nazaj smo šli skoz sadni vrt, ki je nasajen z raznimi tepkami. Močno rastoče in košato drevje je pričalo o skrbni postrežbi in dobrem gnojenju. Pa tudi trava pod drevjem je pričala o skrbnem obdelovanju in obilnem gnojenju. Vrt je nasajen poglavitno s Theiler-jevo tepko, ki je zgodnja in najbolj razširjena po Švici. Eazen te se nahajajo na vrtu še naslednje bolj pozne vrste : Schellerjeva moštnica, rumena tepka, zelena tepka, čista lesnika; same take vrste, ki dajejejo prav dober in stanoviten mošt. S sadnega vrta smo šli nazaj v grad, kjer smo si ogledali šolske prostore, notranjo opravo in učne pripomočke. Mnogo zanimanja so vzbujali vsi ti prostori, posebno tudi kuhinja za vkuhavanje sadja, ki rabi pri ženskih tečajih o porabi sadja, in prostor za stalno razstavo sadjarskega in vinarskega orodja in strojev, ki jih pošiljajo razne domače tvrdke brezplačno na ogled. Tukaj imajo učenci in drugi obiskovalci priliko, da se pouče tudi o napredku, ki se pojavlja od leta do leta pri različnih kmetijskih strojih. Nazadnje smo si ogledali še zelenjadni vrt, ki leži nad gradom v mšr proti Neugutu. Splošno pozornost in občudovanje so vzbujali tukaj krasni špalirji sadnega drevja, zgojeni na vse mogoče načine. Našli smo vsakovrstne umetne oblike v taki popolnosti in taki rodovitnosti, da smo se kar čudili. Pa tudi zelenjava in cvetični nasadi so pričali o spretnih in skrbnih rokah vrtnarjevih in o dobrem umovanju te važne gospodarske panoge. Dasi je suša tudi tukaj pritiskala, suša, kakršne ne pomnijo v Švici najstarejši ljudje, smo vendar našli vrtne rastline v zgledno dobrem stanju, kar je pripisati skrbni strežbi in vztrajno pridnemu zalivanju. Gg. Kehlhofer in Schellenberger sta bila tako prijazna, da sta nas spremila do Blattmanovega doma v Neugutu. Spotoma nam je gosp. Kehlhofer povedal marsikaj zanimivega in poučnega. Opozarjal nas je na veliko vrednost, ki jo imajo umetno zgojene drože na dobroto vina, če se dodajo moštu, preden začne kipeti. Te drože vzamejo moč raznim drugim nevšečnim glivicam, ki se primešavajo moštu, se po svoje udeležujejo kipeDja in kvarijo dobroto mošta. Povedal je tudi, hako lehko se take umetne drože doma pomnožujejo. Nazadnje je pokazal majhno steklenico, napolnjeno s takimi umetnimi drožami. Držala je dobrega pol kozarca. Steklenica je imela napis „Steinberger Reinhefe", po naše „Steinberške čiste drože", namreč zaraditega, ker so zgojene iz drož, dobljenih v slovečih vinogradih v Steinbergu. Taka steklenica stane v tukajšnjem preskušališču (Sclrvveizerische Versuchs-anstalt in Wadenswil) 2 '/2 K in zadostuje za 5 hI mošta. Če se pa drože doma pomnožujejo, se leliko spravijo v „zboljšano kipenje" poljubne množine mošta. Močno nas je zanimala tudi izkušnja, ki so jo napravili na zavodu s čiščenjem sadnega mošta. Tukaj čistijo mošt z moštom, namreč na ta način, da dodajo moštu, ki je čiščenja potreben, takega mošta, ki je močno zagaten, torej bogat na čreslovi kislini (čreslovini). Tega napravljajo nalašč iz poznih in pre- malo zrelih tepek. Imenujejo ga „Scheidmost", t. j. mošt za čiščenje. Na vsakih 100 l mošta dodajo po 5 l takega zagatnega mošta, da se čiščenje posreči. Ta način čiščenja je gotovo posnemanja vreden, saj je najbolj naraven, najlažji in najcenejši. Zato je pa prav, če napravimo tudi pri nas poskušnje s takim čiščenjem in napravimo v to svrbo vsako leto nekoliko zagatnega mošta. Govor je nanesel tudi na vprašanje, zakaj mošt v poletnjem času tako rad počrni, če pride v dotiko z zrakom. Gospod Kehlhofer nam je zatrjeval, da je temu večjidel kriva nezadostna kislina v moštu. Mošt počrni vsled tega, ker se čreslova kislina spoji z železovim o kis o m Ta okis se razvija v vsakem moštu, kajti v vsakem moštu je že po naravi nekoliko železa. Kakorhitro je pa v moštu dosti kisline, potem se spajanje železovega okisa in čreslove kisline ne more zvršiti, kajti zadostna kislina zabrani tako zvezo. Za zgled so nam lehko mošti, ki so dosti kisli. O tem se pa tudi sami lehko prepričamo, če odstranimo (uničimo) kislino v moštu, na pr. stem, da prilijemo nekoliko luga, ali pa vode, ki ima v sebi kako lužnino (kalijev okis, natrijev okis). Tako obdelan mošt nam počrni v najkrajšem času. Kakorhitro mu pa kislino pomnožimo ali povrnemo, se takoj učisti. Slično prikazen opazujemo pogosto, če mešamo vino s kislo vodo ali sodo. V živahnem medsebojnem razgovoru in opazovanju lepih sadnih vrtov, ki so se razprostirali na levo in desno od nas in so pričali, kako skrbno in pravilno se neguje sadno drevje po teh krajih, smo kmalu dospeli do Blattmanovega doma v Neugutu, kjer smo se z iskreno zahvalo in s prijateljskim pozdravom ločili od ljubih spremljevalcev. Opazke pohorskega vinogradnika. 1. Nekaj o rigolanju. Tu se je trtna uš šele poslednja leta začela širiti in imamo še mnogo starih vinogradov. Vidi se pa že tu in tam, da pešajo in so v nekterih krajih, na pr. pri Pol-skavi, že videti cela okrožja posušenih trt. Nove vinograde zasajati so pa posamezni posestniki že začeli pred več ko desetimi leti, dasi trtna uš še nikjer ni bila dokazana. Rigo-lali smo, kakor drugod, po 70 cm globoko, in sicer smo delali jarke ali počez, horicontalno, ali navpično. Pri tem rigolanju je zmeraj ostal blizu meter širok, 70 cm globok jarek ali na vrhu (a b na podobi 30.), ali ob strani (b e c). Da bi ta jarek napolnili z zemljo, ki je je odveč bilo na strani, kjer smo začeli kopati, bi pač stalo preveč dela in stroškov. Da bi se tej nepriliki izognili, smo letos začeli delati jarke napošev, in končno nismo na nobeni strani imeli večjega jarka. Res, da je tam, kjer smo pričeli, in na obeh straneh f c in c e malo več zemlje, na straneh de in df pa malo manj, toda tistega globokega in širokega jarka kakor pri prejšnjem rigolanju, ni, in zemlje za glavje Podoba 30. pri a b in d e dobimo iz nerigolane zemlje nad rigolanim svetom, ker pri naših navadno bolj strmih legah rigolamo le 10 metrov, enajsti meter pa pustimo neprekopanega. Stem zabranimo, da zemlja ne leze nizdol. Tu po Pohorju je rigolanje težavno, ker je le malo vrhnje zemlje, a pod njo trd lapor, ki se mora skrampati. Pohorje ima, kakor je znano, granitno podlago, in so po površju gnajs, sljudovec, rogovača, največ pa živec. Poslednji je ali čisto bel, trd, ali pomešan, rjav, ima v sebi dosti natrona, pa malo kalija. Apna je v tej zemlji le do 1%, zatorej dobro uspeva vsak ameriški trs. Na nekterih krajih pridemo pri rigolanju celo do granita, ki ga moramo razstreliti. Za rigolanje se tu plačuje po 40 h za kvadratni seženj, visoka cena v primeri s temi, ki jih poznam iz drugih krajev, pa za delavca, ki mora zmeraj vihteti težak kramp, ni previsoka; zasluži pač pri tem, če dela od zore do mraka, po 100 do 150 h na na dan, pa ne dobi ne hrane ne pijače. 2. Kakšne trte tu sadimo. V starih vinogradih je mešan nasad, do polovice malnik ali šipon, do četrtine žlabtnina (španjol) in rjavina, zraven nekaj lipovščine beline, črnine, ramfolaka in kavke. Rjavina, ki je podobna hrvatski kraljevini, a ima manjše jagode, je dvojna; ena ima velike grozde z drobnimi, gostimi jagodami, ki so navadno le spredaj rdeče, na nasprotni strani grozda pa ostanejo zelenkaste. Trumer, ta najboljši poznavalec štajerskih trt, jo imenuje rdečo portugalko. Goete pa trdi, da je to pristna pohorska trta. Druga rjavina ima manjše grozde, jagode bolj raztresene, ki so še finejšega okusa kakor od prve. Trumer jo imenuje rdeči veltlinec. Ko smo pred kakimi dvanajstimi leti tu začeli zasajati amerikanke, smo sadili same divjake in jih potem na zeleno cepili in grobali. Tačas smo se ravnali po navodilo, da naj se divjaki sade v vrstah po tri metre nazazen, potem naj se cepijo na tri dovolj dolge vrhove in se pogrobajo: ena šiba naravnost, drugi dve na obe strani in se tako popolnijo postranske prazne vrste. V teoriji se to lepo čita in na dodanih slikah lepo vidi, v praksi seje pa slabo obneslo. Zeleno cepljenje se sicer rado prime in tu tudi vsako leto dozori, pa take dolge šibe imeti in jih tako visoko cepiti, da sežejo v postranske vrste pri grobanju, stem je bila težava. Jaz sam sem na ta način nasadil četrt orala, pa še zdaj vidim tu in tam divjake in tu in tam prazne prostore. Cepili smo iz davnih časov tu udomačene trte, največ žlahtnine in šipon, potem rjavino, in vse so se dobro obnesle. V kmetskih starih vinogradih je dosti zelenjaka, ki res obilno rodi, toda popolnoma skoraj nobeno leto ne dozori in daje prav kislo in vodeno vino. Kmetom pa je le za to, da dobe dosti vina, naj bo še tako kislo, ker ga večinoma za dom porabijo. Jaz sem za poskus nekaj amerikank cepil z zelenjakom, ker sem mislil, da bo na amerikankah prej dozorel, pa sem se motil. Ne samo da je grozdje ostalo kislo, tudi rodil je zelenjak prav malo in se je na amerikankah prav slabo razvil. V poslednjih letih, ko so se dobivale na suho cepljene trte, se tu le še izjemoma divjaki sade, ker je pač z zasajenjem cepljenih trt vinograd gotov in je vse zasajeno. Sadimo pa razne vrste: beli burgundec, silvanec, laški in renski rizling, traminec. Najrodovit-nejši je laški rizling, ki tudi vsako leto dozori; bolj fino vino, pa za pol manj dajo beli bugundec, traminec in silvanec. Poslednji ima v moštu največ sladkorja. Šipon in rjavina tudi na amerikankali pozno dozorita, dočim žlahnina vsako leto dozori prva in je rada polna. Toda lani nas je iznenadila, ker so njeni grozdi največ trpeli od peronospore. Črnin tu malo sadimo; bolj tam v Vinarjih, v konjiškem okraju, kjer je mnogo trsov prave črnine in kavke, posebne tamošnje vrste, ki daje črnini izredno fiu boket. Za poskus smo tu nasadili črno portugalko in črno frankinjo. Jaz pravim črno, ker je to pristen slovenski izraz za trte, ki jih Nemci blau imenujejo. Blau sloveniti z moder, je grd in nepotreben germanizem, ki bi se moral enkrat za vselej odpraviti iz naših knjig in strokovnih listov. Z besedo „črnine" se zaznamujejo vsi trsi, ki od njih Nemci pravijo, da nosijo „blaue" grozde. Saj se tudi vino iz teh črninskih trsov imenuje črnina. Ta robska prestava je skoraj tako nesrečna, ko tiste koze, ki so jih „Novice" skovale po nemškem „Pocken", a pri tem mislile na „Bock" (kozel). In še zdaj strašijo te koze po naših listih, ko vendar vsaj pri nas na Štajerskem vsak govori le o osepnicah, Držimo se tega, kar je naše, torej tadi naših osepnic in — naših črnin. S črno portugalko je sitnoba; prerano dozori in je žrtev os in muh. Rodi pa, kakor črna frankinja in črni francoski karminet, prav obilno, poslednji malo prepozno. Zato ostanemo tukaj pri belih trtah. Vino iz amerikank res iz mladih nasadov ni tako fino kakor iz starih vinogradov, ker ima neko grenkobo, pa če se pusti za starino, se le prav malo loči od starin iz ev-ropejskih starih trt. Dr. J. V. Razkuževanje hlevov, mlekarskih in si-rarskih prostorov. Po stenah, orodju in lesu mlekarnic in sirarnic, po hlevih se rado naseli na milijone majhnih prebivalcev, ki jih s prostim očesom ne vidimo. To so glivice, ki so tako majhne, da jih gre na 1 mms več tisoč. Te glivice pridejo potem v mleko, maslo in sir, in ga kvarijo ; včasih naredijo po mlekarnah velikansko škodo. Neka vrsta teh glivic povzroča, da se mleko kisa, posebno pri hudi vročini, in to je za mlekarstvo velika škoda, da se mleko ne drži dalj časa. Zopet druga vrsta teh neprijateljic povzroča, da ima mleko različno nenavadno barvo in okus, kakor n. pr. sivo, rdeče, grenko mleko. Če smetana včasih par ur stoji, postane grenka; tudi maslo iz take smetane je grenko. Da se smetana večkrat ne umede, da sir dobi slab in grenak okus, vse to povzročajo večinoma te male glivice. Kako neprijetno in velike škode je, če se smetana dalj časa ne umede; koliko se naredi s takšne smetane manj masla, potem pa še tisto ni skoraj za drago rabo, kakor za kuhanje. Seveda niso zmeraj temu samo glivice vzrok, ampak tudi nepravilna toplina ali pa nezdravo mleko. Več vrst živalskih in človeških bolezni povzročajo glivice, kakor n. pr. prašičjo rdečico, jetiko, pljučne bolezni, zvrženje krav itd. Da bi pa te sovražnice pokončali, smo dosedaj rabili različna sredstva, vendar pa ne popolnoma z uspehom. Je pa neko novo sredstvo, ki se z velikim uspehom rabi, to je formaldehid. Formaldehid je plin, in se dobiva z vodo zmešan kot 40%na tekočina, ima čuden okus po hrenu. Za navadno rabo se jemlje l—2°/0, ki je čisto neškodljiv za živali in ljudi; v večji zmesi bi pa vendar škodoval in je zato previdno z njim ravnati. Njegova lastnost je, da pomori mrčes in glivice, kjer se z njim namaže. On se pa veže tudi z drugimi plini in s smradom, ki se razvijajo pri gnitju. Formaldehid torej zadržuje gnitje in dela les in druge reči bolj trpežne. Za ra?kuževanje se jemlje 1—2°/oia tekočina, to je 21/2—5 delov 40%ne raztopine, ki se dobiva v trgovini, se dene v 100 delov čiste vode. Ravna se z njim takole: V hlevu se odstrani vsa živina, orodje, v mlekarni pa sir, mleko, maslo, orodje, deske in police in se vsa okna in vrata dobro zapro; plesnive, razpokana deske in stene se dobro skrtačijo in ostržejo. Potem pripravimo tekočino v kad ali pa v odprt sod in jo dobro premešamo. Potem vzamemo škropilnico, kakršne rabimo v vinogradin ali pa pri drevju, in poškropimo vse stene, tlak, strop. Če nimamo škropilnice, lehko pobelimo z navadnim zidarskim čopičem ; vendar je to bolj zamudno. Paziti se mora, da se vsi deli dobro zmočijo, da pride posebno v razpokline zadosti te tekočine. Potem tak prostor ostane 7 ur dobro zaprt, in nato se zopet dobro prezrači, da se izgubi duh. Če imajo prostori za sir premalo oddušnikov, da se duh prepočasi izgublja, tedaj zmočimo stene s snažno vodo. Če moremo, napolnimo prostor z amoniakom, in v kratkem izgine duh. Dokler se ta duh ni popolnoma izgubil, se ne sme v tak prostor postaviti ne mleko, ne maslo, niti sir. Manjše orodje in deske se namočijo 2—3 ure v tekočini, večje orodje se pa dobro z njo omije. Naposled, ko se posuši, se še enkrat vse orodje splakne z mrzlo vodo. Tako ravnanje je čisto neškodljivo in se priporoča, da se v mlekarnicah, sirarnicah, hlevih in drugih shrambah večkrat rabi. Tudi stroški so prav majhni. __L e g v a r t. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 53. Kdaj naj se pritlikavemu drevju in vrtnicam gnoji z razredčeno gnojnico? (I. J. v K.) Odgovor: S prestano in razredčeno gnojnico je pritlikavemu drevju in vrtnicam gnojiti precej sedaj spomladi, preden še drevje ozeleni, in sicer najbolje v dežju na mokro zemljo. Gnojiti ni tik debla, temveč v kolobarju okoli drevesa tako daleč na okrog, kakor segajo veje. Oe je drevje starejše, se okoli drevesa narede z železnim drogom luknje, ki se zalijejo z gnojnico, da pride gnojitev dovolj globoko v zemljo. Tako gnojenje vsestransko koristi, posebno dobro pa je, če se gnojnici dodene nekaj fosforovih in kalijevih umetnih gnojil. — Drugo gnojenje se vrši poleti meseca julija ali avgusta, ki ima namen pospešiti tvoritev rodnega lesa za prihodnje leto. Vprašanje 54. Kaj je vzrok, da doječo svinjo meče, in kako bi bilo tamu odpomoči? (I. K. na B.) Odgovor: Po popisu bolezni v Vašem obširnem pismu je to tista bolezen, ki jo v nekterih krajih imenujejo božjast ali krč, ali pa pravijo, da svinjo mora sesa. To je rev-matiška bolezen v zvezi z boleznijo v prebavilih. Vzrok ima v slabili svinjakih in neprimerni krmi. Kdor se ravna po navodilih v knjigi ..Soseda Razumnika prašičja reja1', ta ne bo imel opravila s to boleznijo. Prvi pogoj je, breje in doječe svinje prav krmiti ter jih varovati prehlajenja, V eni prihodnjih številk bomo objavili obširen spis o tej bolezni. Vprašanje 55. Iz Ogrskega dohajajo otrobi, ki imajo primešane riževe otrobe. Ali so riževi otrobi kaj škodljivi ? (V. M. v K.) Odgovor: Riževi otrobi niso zdravju živali škodljivi, pač so pa manj vredni, in sicer so vredni komaj četrtino toliko, kolikor pšenični. Kdor pšenične ali druge otrobe prodaja pomešane z riževimi otrobi in tega ne pove. je deležen prestopka ali zločina goljufije. Vprašanje 56. Pri nas prav zelo za krmljenje rabijo kali in tropine iz tržaških in senožeških pivovaren. Koliko so ta krmila vredna v primeri z otrobi ? (S. Z. v K.) Odgovor: Kali iz pivovaren so kali ječmena, ki se predeluje v slad. Sladne tropine so pa ostanki ječmenovega slada, ki se izkuhuje za izdelavanje piva. — Kali so zelo redilno krmilo, leblco prebavno ter za '/„ več vredne kakor otrobi. — Pivovarniške tropine so lehko prebavna in mleko tvoreča krma ter imajo približno J/5 več vrednosti kakor otrobi. Vprašanje 57. Ali se večkrat dogaja, da se krava poja, dasi je breja, kakor se je pri meni zgodilo ? Ali poznejši skoki breji kravi kaj škodujejo in ali se sme krava vnovič k biku puščati? (A. G. v M.) Odgovor: To se pegosto dogaja, da se ubrejena krava še naprej poja; nadaljni skoki nič ne škodujejo, a navadno taka krava ni zdrava in je sumna, da je j etična. Vsaka krava, ki se drugič poja, se mora zopet voditi, ker je ponovljeno pojanje v rednih razmerah vedno znamenje, da še ni breja. Vprašanje 58. Nedoleten posestnik je bil od sodišča spoznan za polnoletnega in se je tudi že oženil. To je bilo pred mesecem. Ali se ta do sedaj nedoletni posestnik sme udeležiti občinske volitve, ker ne plačuje še eno leto davka? (F. U. v S.) Odgovor: Vsak občan, ki plačuje že eno leto davek, ima volilno pravico v občini, torej tudi ženske in nedoletni. Ženske in nedoletni pa ne smejo volilne pravice osebno izvrševati, temveč njih postavni zastopniki. Če je dotičnik plačeval davek kot nedoleten, potem se je na reči toliko izpre-menilo, da sedaj sme sam osebno voliti, dočim je prej zanj volil njegov varuh. Če se varuh te pravice ni posluževal, zato polnoletni gospodar volilne pravice ni izgubil. Vprašanje 59. Imam kravo, ki redkokdaj mirno Stoji; včasih ne miruje s sprednjima nogama, včasih zopet ne z zadnjima. Noge smo natančno pregledali, pa nismo našli nič bolnega. Odkod je to in kako bi se dalo odstraniti ? (J. M. v B.) Odgovor: Krava je vsekako bolna in ima kakšno bolezen v mehurju ali ledicab, ali je pa tudi lehko bolna v možganih, oziroma v hrbtenici. Svetujemo Vam poklicati živinozdravnika. Vprašanje 60. Iz mlekarne, kamor dajem mleko, mi je prišel opomin, da je mleko mojih krav preslabo, ker ima le 3% tolščobe, in mi prete, da bodo ceno znižali. Krave bodo vse v kratkem teletile, dobivajo precej sirove repe in korenstva ter nekaj otrobov. Kaj je vzrok slabemu mleku, koliko tolščobe mora imeti, ali mi smejo zaraditega ceno mleka znižati ? (I, K. v Ž.) Odgovor: Če mlekarna dobiva od drugih boljše mleko, ima gotovo pravico znižati ceno za slabejše mleko, kajti zakaj naj bi mlekarna slabo mleko tako drago plačevala hakor dobro. Vzrok slabemu mleku more biti v plemenu samem, oziroma v Vaših kravah, a močno vpliva na dobroto mleka pravo krmljenje. Obilno polaganje korenstva, zlasti repe, pač ni prida krma ze molzne krave, celo če močnih krmil, na pr. otrobov, le malo pokladate. Pokladajte seno in le malo korenstva ter prideuite dovolj otrobov ali lanenih tropin, pa bo mleko gotovo boljše. Po našem mnenju morajo pri Vas krave imeti mleko vsaj s 31/a *»/„ tolščobe, povprečno pa 4<>/„. Vprašanje 61. Sčim naj gnojim tepkam, ki navzlic lepi rasti in dobri zemlji nikdar ne rode ? (F. G. v L.) Odgovor: Tepka navadno rodi le na svetu in v podnebju, ki ji ugaja. Mogoče je pa vzrok neplodnosti Vašega drevja pomankanje rudninskih redilnih snovi. Poskusite gnojiti s Tomasovo žlindro in s kalijevo soljo. Ti gnojili pomešajte v razredčeno gnojnico ter jo vlijte v luknje, ki jih naredite okoli debla, in sicer tako dalač proč, dokler segajo veje. Luknje se narede do pol metra globoke z železnim drogom ter se napolnijo z omenjeno gnojilno tekočino. Luknje naj bodo pol metra narazen. Vprašanje 62. Kako naj v svinjaku preganjam podgane, ki mi silno nadlegujejo prašiče ter jih ponoči venomer grizejo ? (F. M. v T.) Odgovor: Prvi pogoj bodi, da svinjak in njegovo okolico tako popravite, da podgane ne bodo našle skrivališča, če tega ne storite, so vsa sredstva neuspešna. Kadar bo to gotovo, pričnite podgane preganjati z mačko, s pastjo ali s strupom. S strupom bodite previdni in rabite le tak strup, ki prašičem ne škoduje, kajti če podgana v svinjaku pogine, jo prašič požre in se tudi zastrupi. Vprašanje 63. Imel sem že štiri teliee, ki so bile po otelitvi tako hudobne proti teletom, da jih ni bilo mogoče z nobeno silo pripraviti k dojenju, in tudi molsti se niso pustile. Kaj je temu vzrok in kako odpomoči? (I. I. v N.) Odgovor: Telice so bile na vimenu tako šegetljive, da sesanja in molže niso mogle mirno prenašati. Mogoče je, da je ta šegetljivost podedovana, bodisi od matere ali od bika. V bodočnosti naročite vsako ubrejeno telico v pricetku 1 rahlo za vime prijemati, pozneje s cunjo po vimenu snažiti, oziroma drgniti ter cunjo menjati z vedno bolj trdo. Med tem časom naj dotična oseba prične prijemati za seske, jih stiskati in delati kakor pri molži. Vse to je delati mirno, s potrpljenjem in brez sirovosti. V 9 mesecih vsaka telica izgubi preveliko občutljivost in bo po otelitvi gotovo rada pustila sesati, oziroma molsti. — So pa živali, ki imajo prirojeno sovraštvo do mladičev. Take živali je najbolje dati mesarju. Vprašanje 64. Imam precej oddaljen travnik, kjer mi jeseni ne kaže kositi otave, temveč jo moram pustiti strohneti ali popasti. Kaj je za travnik bolje, otavo pustiti, da strohni, ali jo popasti? Omenjam, da je travnik mehak in da ga živina zelo razhodi. (I. I. v N.) Odgovor: Za travnik je seveda bolje, če otavo pustite, da strohni. Vprašanje pa je, če je to prav iz gospodarskega stališča, kajti če travnik daste popasti, to gotovo nčkaj izda: vrhutega živina pusti gnoj, in paša, oziroma pregibanje ji iz zdravstvenega stališča zelo koristi. Da živina tla nekoliko razhodi, to ni prav nič škodljivo, če se potem spomladi travnik pošteno prebrana. Gospodarske novice. P. n. gg. družbene ude nujno prosimo, da ob bližajoči se pomladi vse gospodarske potrebščine, zlasti semena, pravočasno naroče ter se pri naročilih ozirajo na objave v „Kmetovalcu". Družba oddaja le tiste predmete, ki jih objavi; zato prosimo ne nadlegovati s povpraševanjem po predmetih, ki jih ni v zalogi. Vsak naročnik naj jasno naznani svoj dom, pošto, oziroma železniško postajo. * Gg. družbenim udom naznanjamo, da se bo odslej družba strogo držala načela, vse gospodarske potrebščine oddajati le proti takojšnjemu plačilu, oziroma proti povzetju. * Pošiljatvam gospodarskih potrebščin pod 5 kg priračunimo 30 h za poštno spremnico in za zavoj. Kdor tega zneska naprej ne pošlje, ga odslej povzamemo. * Opozarjamo na oddajo plemenskih bikov, ki jih bo družba oddajala. Prošnje za te živali je vložiti na družbeni glavni odbor, kakor je razvidno iz razglasa med uradnimi vestmi te številke. Plemenski biki simodolske pasme stanejo po 600 do 700 K. Oddali se bodo za polovico te cene. * Zadružne mlekarne prosimo, da naj družbi vselej takoj naznanijo, kadar svojih pridelkov ne morejo prodajati, da se jim pravočasno priskrbe odjemalci. — V prid mlekarnam priporočamo presno maslo zavijati v pergamentni popir, na kterem je ime mlekarne tiskano ali vsaj s kavčukovo štam-pilijo označeno. Tisk mora biti seveda na vnanji strani. * Nova mlekarska zadruga se je ustanovila in je že pričela delati na Brezovici pri Ljubljani. Novi mlekarski zadrugi se snujeta v Mengšu in v Mostah. * Telečji napajalniki, kakor so bili popisani v 1. številki letošnjega „Kmetovalca" pod podobo 4., se dobivajo pri družbi po 10 K. * Slovensko čebelarsko društvo je leto sem pričelo kaj živahno delovati. Delovanje se je posebno poživilo s čebelarskimi shodi, ki jih prireja po deželi. 19. marca bo tak shod popoldne ob treh v Kranju v gostilni pri ..Stari pošti", 25. marca popoldne ob eni v Žireh v gostilni gosp. Val. Oblaka in 26. marca ob treh popoldne pri Kramarju. K tem shodom ima pristop vsak čebelar in prijatelj čebelarstva. Čebelarsko društvo izdaja izboren čebelarski list, ki ga vsak ud dobiva zastonj. Udnina znaša za leto 2 K. Pošiljati jo je „Slov. čebelarskemu društvu" v Ljubljano. * Trtne škropilnice ponuja neka tvrdka po nenavadno nizki ceni. Opozarjamo čitatelje, da so te škropilnice le iz pobakrene železne ploščevine in zato malo vredne, ker jih galica takoj preje. * Razpis nagrad v povzdigo umnega obdelovanja ljubljanskega barja in izkoriščanja šote na njem je razglasilo e. kr. kmetijsko ministrstvo. Podrobnosti in pogoje je izvedeti pri kmetijski družbi v uradnih urah. * Vinski semenj v Krškem bo 22. t. m., t. j. v sredo po sv. Jožefu. * Posredovanje nakupa, oziroma prodaje vina e brezplačno prevzela za svoj okoliš kmetijska podružnica v Krškem. Pri podružnici so na razpolaganje naslovi vin-ščakov, ki imajo vino naprodaj, ter cene in množine vina. Podružnica priskrbi vzorce ter oskrbi na željo tudi točenje in odpošiljatev vina proti povrnitvi resnično nastalih stroškov. * Goljufija z otrobi. Letos so otrobi izredno dragi, zato se z njimi, zlasti z ogrskimi, uganja velika sleparija. Otrobe namreč mešajo z riževimi otrobi, ki imajo v sebi beljakovin in tolšče le preko 4«/0, dočim jih imajo pšenični otrobi 18 do 20 °/0. Ker so riževi otrobi tudi slabo prebavni, so komaj Ve te£a vredni kakor pšenični; zato je tako mešanje, če se pri prodaji ne pove, goljufivo in torej kaznivo. Iz tega vzroka opozarjamo čitatelje, naj bodo pri nakupu otrobov previdni. Riževih ali z riževimi otrobi pomešanih otrobov ni težko spoznati, ker so riževi otrobi bolj svetlo-rumeni, imajo zbočene luščine, so ostri in špičasti in se v roki čutijo pusti, podobno sipi. * Semenski oves je ves pošel in prosimo ga ne več naročati. * Glede oljnih tropin prosimo potrpljenja, ker so tvornice tako z delom, oziroma z naročili preobložene, da tudi mi ne moremo vselej še isti dan vsakega naročila izvršiti. Sezamove tropine so tako razprodane, da nam je prva pošiljatev šele za konec tega meseca obljubljena. Lanene tropine imajo namreč vsled svoje velike redilnosti dvojno vrednost v primeri z otrobi. * Tomasove žlindre 16 ali 18°/0 ta mesec ne moremo oddajati, ker so dotične zaloge v Trstu in na Reki pošle ter nova zaloga dojde šele konci tega meseca. Med tem časom je na razpolaganje 173/4°/0 žlindra, ki stane 6 K 30 h 100 kg. Prosimo sedaj naročati le to žlindro. * Semenski krompir, in sicer izvirni ,,oneidovec" za premenjavo semena, „triglavan", izboren rumen krompir za mokra tla, ter nektere druge vrste oddaja kmetijska družba v vrečah po 50 kg po 10 K 100 kg. * Živinsko sol priskrbuje družba vsem tistim, ki ne morejo osebno v Ljubljano, ali ki je v svoji bližini ne morejo kupiti, po 6 K 67 h 100 kg ali pa 3 K 41 h za 50 kg. Živinska sol se oddaja le v vrečah po 50 kg. Le tista naročila na živinsko sol se iz v r š u j ej o , ' k i se zanj a denar naprej pošlje. V navedeni ceni so všteti izdatki za vozni list in stroški ob sprejemu denarja, ki se v Ljubljani morajo plačevati. * Sezamove tropine so v vseh tvornicah do konca marca razprodane. Prosimo ta čas naročati lanene tropine, ki so vedno v zalogi in stanejo 17 K 100 kg. Te tropine se oddajajo le v vrečah po 50 kg. * Ruskega lanenega semena odslej družba ne bo več imela v zalogi, ker je povpraševanje po njem vsled propada lanarstva skoraj popolnoma ponehalo. * Deteljno seme, zajamčeno predenice čisto in potrjeno od c. kr. semenskega preskušališča na Dunaju, oddaja družba svojim udom z zavojem vred, in sicer seme domače štajerske ali črne detelje po 1 K 80 h, in seme lucerne ali nemške detelje po 1 K 35 h kilogram * Seme krmske pese dobivajo udje pri družbi po 90 h kilogram z zavojem vred, in sicer rdečo in rumeno mamutovko ter rumeno ekendorferico. * Umetna gnojila ima družba vedno v zalogi in jih oddaja po naslednjih cenah: Tomasova žlindra, 173/4 6 K 30 h 100%. Ta cena velja le za oddajo nadrobno v vrečah po 100 kg, dočim za oddajo podružnicam v celih vagonih po 100 vreč more družba ceno še izdatno znižati. Podružnice, ki leže ob železniški progi Trst-Ljubljana ali Reka-Ljubljana in nareče po cel vagon, imajo tudi dobiček pri voznim, ker potem družba ne vračuni vožnje do Ljubljane, ki je v gorenjih cenah zapopadena, temveč le resnično plačano voznino. Rudninski superfosfat po 7 K 25 h 100 kg z vrečo vred. Kaj nit po 5 K 50 h 100 kg. Kalijeva sol po 12 K 60 h 100%. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 40 °/0 kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12 —13°/0 kalija ter stane 5 K 50 h. Namesto 300 kg kajnita se vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 3 K 90 h. Kostno moko, kostni superfosfat, čilski soliter, roženo moko in druga gnojila se oddajajo po dnevni ceni. * Klajnega apna je družba kupila za to zimo več vagonov, vsled česar je dosegla ugodnejše cene in ga more ceneje oddajati. Odslej ga odaja v izvirnih vrečah, težkih 50 kg, po 22 h kg. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev za zavoj, vozni list itd. 30 h. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. — Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino. * Gospodarski naučni slovnik. Založnik F. Ši-maček v Pragi je 1. 1902. začel izdajati „Hospo-dafsky slovnik nančnf' v češkem jeziku, ki ga je doslej izšlo 29 sešitkov. To je krasno delo, ki je na čast pisateljem in založniku ter bo v veliko korist vsakemu, ki ga bo imel popolnega. V ,, Gospodarskem naučnem slovniku" je vse, kar ima količkaj stike s kmetijstvom, natančno opisano po sedanjem stanju vede, in kar je treba, je pojasnjeno s slikami — tudi s krasnimi barvanimi. Snov je razporejena po abecednem redu, tako da se je moči o kterikoli reči poučiti v par minutah ter ni treba iskati po različnih knjigah. Doslej je snov raztolmačena do črke H. Pa tudi iz tega stališča se priporoča naročiti ,,Gospodarski naučni slovnik", ker za obsežno delo ni treba naenkrat šteti velike vsote, ampak se naroča na gotovo število sešitkov, tako da stroški niso preobčutni. Cena sešitku je 60 h brez poštnine; dosedaj izišlih 29 sešitkov stane torej 17 K 40 h in pa poštnino je plačati. — •„Gospodarski naučni slovnik" piše več sto strokovnjakov, ureja ga pa dr. Fr. Sitensky, deželni nadzornik gospodarskih šol čeških. To jamči za izborno kakovost dela. — Vsakomur, ki je vešč češkega jezika, priporočamo to izborno delo. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 5. marca 1905. Seji je predsedoval družbeni podpredsednik gosp. ravnatelj Povše, navzoči so bili odborniki gg. grof Bar bo, baron La-zarini, Lenarčič, baron Liech t en b e r g, A. Pavlin, dr. Romih, dr. pl. \Vurzbach, Žirovnik in družbeni tajnik, ravnatelj Pire. Glavni odbor je vzel na znanje nasledn a poročila tajništva: 1.) Zvršitev sklepa glede osemtedenskega mlekarskega tečaja v Logatcu, ki se ravnokar vrši, ter poročilo o dopisovanju s c. kr. ministrstvom, ki se je z njim izposlovalo 800 K državne podpore za ta tečaj. V tečaj je bilo sprejetih 12 učencev 2.) V Mengšu se je osnovala nova podružnica, ki do potrdila občnega zbora začasno deluje. 3.) Statistika o mlekarstvu za 1. 1904, ki je bila že objavljena v »Kmetovalcu« in tudi po drugih listih. Z ozirom na dopis deželne vlade glede priskrbovanja krme za one pokrajine v deželi, kjer se je zaradi lanske suše bati po-mankanja krme in temu sledeče odprodaje živine, je glavni odbor sklenil poslati za zastopnika v odbor, ki se ima pečati s to pri-skrbo, družbenega ravnatelja Pirca. C. kr. deželna vlada je sporočila, da ima za 1. 1905. na razpolago 6000 K državne podpore, ki se bo tudi to leto porabila za prispevke občinam, ki nadobavijo občinske bike, ter je prosila glavni odbor, da prevzame, kakor prejšnje leto, nakup potrebnih bikov. Glavni odbor je sklenil c. kr. deželni vladi vsestransko ustreči. Dasi ni upati, da bi dobila družba to pomlad, ali vsaj ne pravočasno, državno podporo za prašičjo rejo in za govedorejo, je glavni odbor sklend na svojo odgovornost založiti primerno vsoto, da se takoj nakupijo plemenske živali in se prosilcem oddajo na račun državne podpore. Tajništvo se je v to svrho pooblastilo, če ne bo tekočega denarja na razpolaganje, da se začasno posluži družbene glavnice, ki se ji seveda morajo povrniti obresti. Tajništvu se je naročilo v tej zadevi vse potrebno ukreniti. V pripravljalni odbor za VIII. mednarodni kmetijski kongres je glavni odbor izvolil družbenega podpredsednika in državnega poslanca g. ravnateljn Povšeta, ki je izvolitev blagohotno sprejel. Prošnji občin Vel. Lašče in Pijava gorica za dovolitev novih semnjev je odbor enako rešil kakor trgovska in obrtnijska zbornica za Kranjsko. Prošnjo kmetijske podružnice v Gorenjah za državno podporo podružnični drevesnici je odbor sklenit toplo priporočeno predložiti c. kr. kmet. ministrstvu. Prošnjo novoustanovljene mlekarske zadruge v Mošnjah za državno podporo je glavni odbor istotako sklenil toplo priporočeno potom c. kr. deželne vlade predložiti c. kr. kmet. ministrstvu. Vsled vloge kmet. podružnice v Krškem, ki je na svojem zadnjem občnem zboru sklenila poskusiti vpeljati hmeljarstvo na krškem polju in v to svrho pričeti s poskušnjami, je glavni odbor sklenil izposlovati v to svrho državne in deželne podpore. Za družbenega zastopnika na XXI. gozdarskem kongresu, ki bo 27. t. m. na Dunaju, je glavni odbor sklenil naprositi predsednika kranjsko-primorskega gozdarskega društva, gosp. barona Berga, ter ga obenem prositi, da pri III. točki kongresovih obravnav energiško zastopa koristi kranjskih gozdarjev. Tajnik je poročal, da se je od zadnje seje sem zglasilo 430 novih udov, vsled česar je upanje, da bo naša pružba štela do konca leta 7.000 udov in da bo tako primeroma in splošno najmočnejša v Avstriji, da končno predlaga sprejem za nove ude naslednje gg.: Rozman Matija, pos. v Stožicah; Peterlin M., nad-učitelj na Studencu; Medved Martin, posest, v Laporju; Winkler Ivan, vodja dež. viničarske šole na Spodnjem Bregu; Kovačič Anton, mlinar in posest, v Krški Vasi; Malnarič Josip, posest, na Brstovcu; Živic Matija iur. dr. v Trstu; Velikanje Josip, župnik v Juršičih; Kamšek Tomaž, pos. na Spod. Ložnici; Verdev Josip, pos. v Pristovi; Lorber Josip, pos. na Selu; Vodišek Anton, pos. v Grabnu; Železnik Frančišek, pos. v Šavšeniku; Jordan Ivan, posest, vile Draškovič; Bizjak Ferdinand, pos. v Letušu; Šlajer Ivan, sodar in pos. v Dasincu; Klemen Frančišek, župni upravitelj v Lozicah; Bratuž Josip, posest, v Orehovici; Mislej Ivan, posest, v Lozicah; Furlan Josip, pos. v Podragi; Jeleršič Anton, mlinar v Podbregu; Žvanut Ivana, posestnica v Lozicah; Lunka Ivan, pos. v Žirovnici; 2arn Frančišek, posestnik v Vrhpoljah; Jarkovič Frančišek, posest, v Žabjeku; Komljanec Martin, posest, v Malem Mraševem; Krevelj Frančišek, posestnik na Trški Gori; Scagnetti Valentin, pos. v Vidmu; Pire Josip, pos. v Vrhuljah; Arh Vinko, pos. v Leskovcu; Mrgole Vincenc, pos. v Štritu; Fende Ivan, pos. na Primskovem; Rechberger Ivan, posest, na Primskovem; Slern Mariji, posestnica v Ilujah; Šifrer Jernej, pos. na Primskovem: Brezar Miha, posestnik na Primskovem; Gosenca Martin, posest, v Grm-Podgradu; Koklič Ivan, hotelir v Novem mestu; Moravec Ivan, gostilničar v Novem mestu; Horvat Urban, voditelj tvrdke J. Krajec nasl. v Novem mestu ; Jerman Frančišek, pos. v Ločni; Jakše Martin, pos. v Vel. Škrjančah; Kušlan Ivan, pos. v Kandiji; Sbubic Josip, pos. v Dolnjem Vrhu; Medved Josipina, posestnica v Ločni; Jakše Ivan, pos. v Gor. Orehovici; Sladin Ignacij, pos. v Dol. Kronovem; Parkelj Jakob, pos. v Mirni Peči; Murgelj Franc, pos. na Studencu; Witschl Karolina, graščakinja v Srebrničah; Tostovršnik Anton, veleposestnik pri Sv. Lenartu; Rapold Andrej, p. d. Pasterk, posestnik v Beli; Otoničar Luka, pos. v Cerknici; Vogel Josip, pos. v Kostrevnici; Strmljan Jakob, pos. v Kostrevnici; Trdin Ivan, pos. v Kostrevnici; Hribar Ivan, posest, na Zabavi; Senčar Frančišek, posest, na Zabavi; Rebolj Frančišek, posest, na Zabavi; Prašnikar Frančišek, posestnik na Zabavi; Obreza Jakob, pos. v Razpotju; Rebolj Frančišek, pos. na Ravnih; Logoj Josip, pos. na Ravnih; Razpotnik Rudolf, posestnik v Smočidolu; Logoj Jakob, pos. na Ravnih; Strmljan Martin, pos. v Brezniku; Oselnik Alojzij, pos. v Brezniku; Knez Frančišek, pos. v Brezniku; Vogel Jernej, pos. v Brezniku; Grdin Andrej, pos. na Logu; Razpotnik Peter, posest, na Logu; Omahna Pavel, posest, na Logu; Obreza Jernej, posest, v Podkraju; Lužar Ivan, posestnik v Štalah; Erker Matija, pos. in mesar v (Jrmošnicah; Križe Ivan, pos. v Komami Vasi; Smuk Ivan, pos. v Komami Vasi; Bartol Ignacij, gostilničar v Ribnici; Pele Frančišek, posest v Ribnici; Silec Martin, posest, v Kotu; Bogataj Ivan, pos. v Ledinah; Kolenec Marija, posestnica v Zireh; Otrin Neža, posestnica v Opalah; Mlekarska zadruga v Prestranku; Bončina Martin, pos. v Gor. Kanomlji; Gnjezda Josip, posest, v Gor. Kanomlji; Vončina Ivan, posest, v Gor. Kanomlji: Vončina Josip, posestnik v Gor. Kanomlji; Franjko Ivan, posest, v Podgračinem; Malik Ferdinand, pos. na Slapu; Juvan Frančišek, posestnik v Viševku; Drnovšek Frančišek, posest, v Potoški Vasi; Drnovšek Frančišek, pos. v Potoški Vasi; Jerin Lovro, paznik pri premogokopu v Toplici; Klančišar Frančišek, posestnik v Zavinah; Košir Ivan, posest, v Kotredežu; Košir Peter, pos. v Praprečah; Gavšek Josip, posestnik v Dolenji vasi; Rojina Frančišek, posest, v Zgor. Šiški; Požar Frančišek, pos. v Petelinah; Bratoš Lorenc, posest, v Petelinah; Križaj Ivan, posest, v Selcih; Avguštin Ivan, pos. in mesar v Radovljici; Vengar Alojzij, fotograf v Radovljici; Turk Hugo, c. kr. okr. živinozdravnik v Radovljici; Peternel Andrej, pos. v Predtrgu; Kisovšek Josipina, posestnica v Motniku; Jamšek Josip, posest, na Gočah; Volk Frančišek, posest, na Gočah; Galjot Anton, pos. v Podgorju; Forea Matija, pos. v Ilarijah; Primec Anton, posestnik v Dobrem Polju; Novak Ivan, posest, v Dolnjem Zemonu; Janežič Frančišek, pos. v Dobrem Polju; Kovačič Josip, pos. v Dobrem Polju; Tomažič Frančišek, pos. v Jablanici; Vrh Anton, pos v Dolnjem Zemonu; Prosen Vincenc, pos. v Kuteževem; Primec Frančišek, posest, v Veliki Bukovici; Logar Josip, posest, v Tominjah; Bevčič Anton, posestnik v Dolnjem Zemonu; Jenko Ivan, posest, v Tominjah; Pugelj Anton, pos. v Veliki Bukovici; Vičič Ivan, posest, v Ložah; Vidri h Frančišek, posest, na Gočah; Candek Frančišek, pos. v Janeževem brdu; Samovnik Frančišek, p. d. Buatin, posest, v Maloščah; Pečenko Anton, pos v Brjah; Srša Frančišek, mizar v Prhovcu; Vesenjak Frančišek, posestnikov sin v Moškanjcih; Gerar Ivan, učitelj na Črnučah; Premrov Frančišek ml., posestnikov sin v Stranah; Bodljaj Josip, posestnik na Brezjah; Bula Ivan, pos. in mesar v Mirni; Brcar Svitbert, pos. v Trsteniku; Bizjak Josip, pos. v Rakovniku; Bartol Frančišek, pos. v Kamnjah; Florijančič Ivan, pos. v Bistrici; Fister Matija, posest, v Dolini; Golob Fračišek, pos. v Dragi; Gospodarič Josip, posestnik v Bojanovem Selu; Jaklič Anton, posest, v Roženperku; Jurglič Ivan, posest, v Prelesju; Jermančič Josip, pos. v Druščab; Kramar Ivan, posest, v Zabrdju; Kraševec Anton, pos. v Dragi; Prijatelj Ivan, posest, v Ostrežu; Starič Ivan, posest, v Hrastnem; Smrekar Frančišek, pos. v Bojanovem Selu; Tratar Josip, učitelj v .Mokronogu; Urbič Frančišek, pos in tesarski mojster v Dragi; Vovk Josip. pos. v Dragi; Zaplatar Anton, pos. v Volčjih Njivah; Zalokar Frančišek, posest, v Vincah; Zupančič Leopold, posestnik v Bistrici; Majcen Ivan, posest, v Polju; Simončič Ivan, posest, v Bistrici; Škarje Jernej, posest, na Veseli Gori; Zablačan M ha, posest, v Glinjah; Golobar Ivan, pos. v Kosezah; Rožman Ivan, župnik v Zavodnjem; Samotorčan Martin, posest, v Vel Ligojni; Incio Matija, pos. pri Sv. Ožboltu: Baloh Lovro, pos. na Jesenicah; Ferjan Jakob, posestnik; na Jesenicah; Humer Lovro, občinski tajnik na Jesenicah; Klinar Pavel, pos. na Plavža; Krivec Lovro, pos. v Hrušici; Ivatol. slov. izobraževalno društvo v Loki pri Zidanem Mostu; Klanišček Josip, posest, v Oslavju; Vranič Ivan, posest, v Žejah; Ocepek Anton, posestnik v Potoku; Vojska Blaž, kovaški mojster v Dobu; Dokel Frančišek, pos. v Komarnici; Šterk Josip, posestnik in trgovec v Predgradu; Pisanski Alojzij, posestnik v Leskovcu pri Krškem; Kerin Ivan, posestnik v Vehuljah; Šolsko vodstvo v Velikem Trnju; Zehner Ana, posestnica v Krškem; Sotošek Frančišek, posestnik in župan na Gorici; Prah Tomaž, posestnik v Brestovcu; Debevec Josip, posestnik na Lipsenju; Šuklje Marko, trgovec in posestnik v Bušinji Vasi; Vidmar Matevž, posestnik v Črni Vasi; Božič Josip, posest, na Savi; Jenko Ivan, posestnik v Topolcu; Logar Anton, posestnik v Tominjah; Keserič Ilija, posest, v Metliki; Štebe Ivan, posestnikov sin v Podborštu ; Levstek Ivan, posest, v Malih Lašičah ; Ahtik Ivan, pos. v Vojniku; Lah Jakob, knež. asistent v Lomnicah; Vošnar Frančišek, po dom. Urh, posest, v Dobravi; Borštnar Josip, posest, v Mostu; Gačnik Ivan, posest, v Tržiču; Majcen Vincenc, posest, v Stojah; Milavec Andrej, posest, v Jakovici; Ilutter Josip, posest, v Pleši; Pečaver Ivan, posest, v Toplem Vrhu; Schauer Ivan, pos. v Crmošnjicah; Smuk Matija, posest, v Ribniku; Smuk Andrej, poses. v Mašljah; Stonič Jakob, poses. v Novi Gori; Troje Matija, pos. na Brezju; Žagar Ivan, posest, v Stari Fužini; Jarc Anton, župni upravitelj na Savi; Berdajs Leopold, velepos. na Savi; Jeronič Luka, p. d. Tomaž, posest, v Goričah; Križman Karol, posestnik v Tubljah; Volčič Ivan, dijak na dež. kmet. šoli v Gorici; Kline Josip, posest, v Novi cerkvi; Gaspari Alojzij, posestnik v Žirovnici: Kejžar Fr., posest, v Studenčicah; Šneljer Matej, posest, v Vrhu; Pire Karol, posest, v Žigmaricah; Traven Frančišek, župnik v Sodražici; Boječ Frančišek, posest, v Dolenji Vasi; Ilec Frančišek, pos. v Dol. Vasi; Pogorelec Anton, posest, v Dolenji Vasi; Ožgar Simon, posestnik v Bačah; Metlikovec Vinko, posest, v Volčjem Gradu; Nanut Mihael, vrtnar v Banjaluki; Cukjati Josip, posest, v Št. Gothardu; Brvar Jgnacij, posest, v Št. Gothardu; Gabršek Luka, pos. v St. Gothardu ; Novak Frančišek, posest, v Št. Gothardu; Izlakar Alojzij, posest, v Št. Gothardu; Albiani Gašper, posest, v St. Gothardu; Podbevšek Matevž, posest, v Št Ožbaltu; Leveč Simon, posest, v Št. Ožbaltu; Smrkolj Frančišek, posest, v Št. Ožbaltu; Smrkolj Polona, posest, v Št. Ožbaltu; Brinovec Jakob, posest, na Vranskem; Kuhar Fr., posest, in učitelj na Vranskem; Pistotnik Matevž, pos. v Trojanah; Bazboršek Josip, posest, v Trojanah; Novak Andrej, posestnik v Trojanah; Novak Lorenc, posest, v Zaplešu; Kralj Vincenc, pos. v Trojanah; Vresk Alojzij, posest, v Hribih; Gorišek Frančišek, posest, v Trojanah; Pančur Frančišek, posest, na Trojanah; Brvar Štelan, posest, v Trojanah; Lebar Blaž, posest, v Brezju; Hladnik Frančišek, posest, v Blatni Brezovici; Smuk Matija, posestnih v Bevkah; Lovšin Frančišek, posest, v Blatni Brezovici; Jeraj Ivan, posest, v Sinji Gorici: Žerovnik Primož, posest, v Voklem; Jakše Josip, posest, v Javorju; Kožuh Josip. c. kr. gimn. prof. v Celju; Bodič M., vdova učitelja in posest, v Stopičah; Žilih Frančišek, posest, v Hlebcah; Rupnik Frančišek, pos. v Gor. Logatcu; Brale Josip, posest, v Birnivasi; Drobnič Ljudevit, posestnik na Potoku; Erman Frančišek, posest, na Cešnjicah; Kotar Marko, posestnik v Pristavi: Lužar Ivan, posest, na Brezju; Poljšak Josip, posestnik v Vortovčib; Pipan Emil, posestnik v Vohanji; Vertovšek Ivan, posest, in trgovec v Canjah; Kraljič Ivan, pos. v Vel. Lipljenah; Roje Ivan, posest, v Mali Jirešici; Sver Ferdinand, posestnik na Ledineku; Kambič Miko, posest, in župan v Krasincu ; Klepec Miko, posest, v Krasincu; Klepec Jurij, posestnik v Krasincu; Jakofčič Jurij, posest, v Krasincu; Crnič Ivan, posest, v Krasincu ; Starašinič Miko, posestnik v Krasincu; Zupanič Ivan, posestnik v Krasincu; Galovec Miko, posest, v Krasincu; Jakofčič Miko, pos. v Krasincu; Jurejevčič Miko. posest, v Krasincu; Mušič Miko, pos. v Krasincu i Brkopec Miha, posest, v Zemelju; Gregorič Miko, pos. vGradacu: Piletič Frančišek, posest, in pečar v Gradacn; Matzele Julij, poštar, posest, in trgovcec v Gradacu; Štipanič Jakob, mlinar in žagar v Gradacu; Stipanič Ivan, posestnik v Gradacu; Novak Ivan, posest, v Gradacu; Klepec Ana, posestnica na Okljuki; Brodarič Anton, posest, v Gribljah; Skala Ivan, posest, v Podzemlju; Ljudska šola v Podzemlju; Rovan Andrej, posestnik vVrhpolju; Kobal Andrej, posestnik vVrhpolju; Premrl Josip, posestnik v Vrhpolju; Petrič Anton, posestnik v Dupljah; Repič Anton, posestnik v Sanaboru; Lovrenčič Matej, posestnik v Vrhpolju; Krašnja Matej, posestnik v Budanjah; Trošt Ivan, posestnik v Budanjah; Koren Josip, posest, v Dupljah; Kodelja Josip, posestnik v Dupljah; Lovrenčič Ivan, posestnik vVrhpolju; Kobal Anton, posestnik v Vrhpolju; Čuk Ivan, posestnik v Vrhpolju; Repe Anton, posestnik v Zelečah; Črne Mihael, posestnik in gpstilničar v Mlinem; Kunčič Ivan, posestnik in lesni trgovec v Mlinem; Avenarius R., tvorničar na Dunaju; Pust Frančišek ml., posestnik in mestni tesarski mojster v Ljubljani; Repnik Štefan, posest, v Crešnjevcu; Kambič Anton, posestnik v Metliki; Zurc Ivan, posestnik v Semiču; Sporin Ivan, trgovec pri Sv. Katarini; Tlakus Ivan, posest, v Gornji Sv. Kungeti; Brinskele Andrej, trgovec v Črmošnicah; Samida Andrej, posest, v Toplem Vrhu; Šterbenc Andrej, posestnik v Komarni vasi. Juran Matija, posestnik v Stari Žagi; Hoferle Jakob, posestnik v Seču; Schmuk Stanislav, posestnik v Muckendorfu; Pečaver Jurij, posest, v Štalah; Matzelle Andrej, posestnik v Mukendorfu; Bukovič Martin, posestnik v Blatniku; Vidmar Ivan, posestnik v Lazah; Stalzer Ernest, posestnik v Lazah; šusteršič Ivan, posestnik v Lazah; Majhin Ivan, posestnik v Ribniku; Smuk Ivan, posestnik v Ribniku; Erker Frančišek, učitelj v Črmošnicah; Spreitzer Andrej, posest, v Stari Žagi; Jakša Josipina, veleposestnica v Loki pri Zidanem mostu; Podlogar Jernej, posestnik v Prazniku; Blut Frančišek, posestnik v Mali gori; Ahčin Ivan, posestnik v Adergasu; Anžič Frančišek, posestnik v Zgor. Brniku; Burgar Ivan, posestnik v Spod. Brniku; Erzar Frančišek, posestnik v Cerkljah; Galjot Ivan, posestnik v Cerkljah; Jenko Ivan, posestnik v Spod. Brniku; Jereb •Josip, posestnik in gostilničar v Spod. Brniku; Ivcpec Frančišek, posestnik na Pšenični Polici; Kosec Primož, posestnik v Spod. Brniku; Repnik Ivan, posestnik v Zgor. Brniku; Rogelj Ivan, posestnik v Spod. Brniku; Skodlar Marija, posestnica v Dvorjah; Velesovska šola v Adergasu; Verbič Frančišek, posestnik v Spod. Brniku; Gnus Anton, nadučitelj in posestnik na Dolu pri Hrastniku; Lešnik Josip, posestnik na Keblju; Kocijančič Jakob, posestnik v Gorjah; Bogolin Ivan, posestnik v Zadovineku; Oberman Maks, posestnik v Drašičih; Grabnar Frančišek, posestnik v Krbuljah pri St. Lambertu; Lipovšek Jakob, posestnik na Prečni; Ambrožič Josip, posestnik na Slapu; Kolenec Anton, posestnik in gostilničar v Št. Rupertu; Mavc Jakob, posestnik v Rakovniku; Podlesnik Martin, posestnik v Skovcu; Starič Jera, posestnica v Škrljevem; Mandelj Josip, posestnik in kovačvSotli; Keršič Frančišek, posest, v Rakitni; Robek Mihael, posestnik v Črešnjevem; Kofol Leopold, posestnik v Čepovanu; Kovač Martin, posestnik v Dipaljivasi: Kovačič Martin, posestnik v Gradacu; Pezdir Anton, posestnik v Gradacu; Butala Ivan, posestnik v Gradacu; Švajger Frančišek, posestnik v Vranovičah; Ambrožič Frančišek, posestnik v Sanaboru; Košir Anton, posestnik v Dol. Straži; Turk Anton, posestnik v Vel. Skrjančah; Kunstelj Frančišek, posestnik v Poljšici; Čepelnik Ivan, posestnik v Naklem; Jelenec Franica, posestnica v Dražgošah; Benedik Lorenc, posestnik in trgovec v Dolenjivasi; Jelene Ivan, posestnik v Dolenjivasi; llabjan Matevž, posestnik v Dražgošah; llabjan Mihael, posestnik v Dražgošah; Tušek Ivan, posestnik pii Sv. Lenartu; Kmetijsko bralno društvo «Lijak» na Vogerskem: Nabergoj Alojzij, posestnik na Proseku; Češnik Ivan, posestnik v Raču: Kunstelj Ivan, posestnik na Bohinjski Beli: Poljanee Jernej, posestnik na Selu; Žakelj Pavel, posestnik pri Sv. Joštu; Tominc Andrej, posestnik na Planini; Lešnjak Mihael, posestnik na Planini; Gršič Ivan, pnsestnik v Bojanjivasi; Colarič Frančišek, posestnik v Slinovcu; Martič Josip, posestnikov sin v Želučah; Meglič Karol, poseslnik v Ljubljani; Bernik Andrej, posestnik v Podlonku; Bernik Peter, posestnik na Luši; Matičič Ivan, posestnik v Grčarevcu; dr. Skočir Josip, okrožni zdravnik na Planini; Logar Frančišek posestnik in gostilničar v Hrastniku; Trškan Katarina, posestnica na Studencu; Dežjot Frančišek, posestnik v Mislečah; Žnidaršič Marko, posestnik v Sežani; Sopšič Ivan, posestnik v Gradacu; Marentič Matija, posestnik v Gradacu; Potočnik Ignacij, posestnik v Gradacu; Pretnar Frančišek, posestnik v Podhomu; Zupan Ant., posestnik v Zasipu; Sotelšek Mihael, posestnik na Blatnem; Švagan Simon, posestnik v Novakah; Sakelšek Anton, logar pri Novi Cerkvi; Wobak Tomaž, posestnik v Goricah; Berdajs Alojzij, posestnik na Bregu; Mislej Josip, posestnik v Bogu; Zidarič Vinko, posestnik v Pičanu; Kačičnik Gašper, župnik v Stranicah; Narodna Čitalnica v Celju; Kaučič Fridolin, c. in kr. stotnik na Dunaju; Krajšek Jernej, posestnik v Svibnjem; Razinger Maks, posestnik v Kranjski gori; Pušnik Simon, posestnik v Črešnjevcu; Kmetič Jurij, posest, v Trzinu; Hočevar Fortunat, posestnik v Globelju; Žagar Frančišek, posestnik v Dolenjem Zemonu; Kocjan Alojzij, posestnik v Strajah; Colarič Martin, posestnik v Slivjah; Verbič Josip, posestnik na Stari Vrhniki; Skok Josip, posestnik v Gorenji Tribuši; Kiaulič Peter', posestnik pri Sv. Juriju; Strnad Ferdinand, posestnik v Branku; Klanšek Frančišek, posestnik v Rudni vasi; Krznar Ivan, posestnik v Žebniku. Razglas. o oddaji simodolskih plemenskih bikov, kupljenih z državno podporo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kupi meseca marca s podporo, ki jo dovoli c. kr. kmetijsko ministrstvo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov omenjene pasme. Te bike bo obbor oddajal na podlagi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih. Prošnje je vložiti do I. aprila t. I. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se: 1. da je pripravljen bika sprejeti v pravem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tistega bika, ki ga določi odbor; 2. da pošlje na račun precej, ko mu odbor nazrr ni, da mu je bik prisojen, zO K, ki zapadejo, če potem ne sprejme odkazanega mu bika; 3. da plača ob sprejemu bika polovico tistih stroškov, ki jih ie podpisani odbor imel zanj pri nakupu, in sicer odračunši pod tociu, 2. omenjenih 20 K, in 4. da podpiše zavezno pismo, da se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz kteregakoli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega ndbora proda, povrniti po 10 K za vsak mesec, kar ga pred časom odda. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. marca 1905. Razglas o oddaji plemenskih prašičkov jorkširske (velike bele angleške) pasme. Podpisani odbor bo oddajal kakor doslej, plemenske mladiče jorkširskega prašičjega plemena pod nastopnimi pogoji: 1. Prašički se oddajajo po 10 in tudi vec tednov stari, in sicer kakršne starosti se dobo 2. Cene prašičkom so za polovico nižje kakor jih plačuje družba. 3. Oddajajo se ali sami mrjaščeki, ali pa svinjica z mrja-ščekom vred. 4. Kdor dobi prašiče, se mora zsvezati: a) da jih obdrži za pleme, dokler bodo sposobni; b) da naznani odboru, kadar jih neha imeti za pleme; c) da bo pripuščal mrjasca tudi svinjam drugih gospodarjev. Došle prošnje bo odbor reševal povrsti, kakor bodo dohajale, in sicer vselej takrat, kadar dobi takih plemenskih prašičkov, ki pa seveda niso vedno v zadostnem številu na razpolaganje. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. marca 1905. Listnica uredništva. I. A. v J. t e kdo brez dovoljenja žganje na drobno toči in ne preneha navzlic ponovljenim denarnim globam, ni drugega sredstva, kakor ga naprej kaznovati. I. T. v T. Iz Vašega pisma ne moremo posneti, kaj pravzaprav hočete. Pojdite k sodišču, tam so dolžni dati Vam pravi svet, m sicer zastonj. A. B. na B. Če pri agentu niste nič naročili, nobene reči podpisali in ste celo pisali, da nobenega blaga ne sprejmete, tedaj Vas k sprejemu blaga nihče ne mo e siliti, in če ste ga na železnici vendar sprejeli, ga hranite ter ga pustite odpošiljatelju na razpolago, da ga na svoje stroške proč spravi. I. J. v Z. 0 tem, da mc3ra svinjo sesa, berite odgovor na 54 vprašanje. I. F. v S. O je bila dota ali d£dščina pravomočno dana ali izgovorjena, tedaj zapade v 30 letih če se opravičeni ne zglasi. Pri terjatvi ob pravem času mu gredo obresti za 3 leta, če ni bilo drugače določeno. A. K. v i?. Izzivajte razdelitev pašnika pri komisarju za agrarske operacije, ta bo potem že vso zadevo v red spravil ter Vam dal pojasnila^ I. K. v M. Ce občinski zbor sprejme kakšno pot med občinske, potem jo je vsa občina dolžna vzdrževati. Če občinski zbor hoče, lehko prispeva za vzdrževanje vsake poti. Take podpore se Vam ni od nikoder nadejati.