P KiiJIŽKiC* j
SEBVARIiA KARBELM»j ^ v CUJB *
vsi jc - llUdUliie
D-Per
159/1982
1119820613 18
informator
-OB ISS ©
enje enje enje gorenje gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje —Št. 18—Leto XVII,—Titovo Velenje, 16.4.1982
POMEMBNI
ODLOČITVI
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE TGO JE NA 2. REDNI SEJI SPREJEL POMEMBNI ODLOČITVI O RAČUNALNIŠTVU IN TOVARNI HLADILNIKOV V Bl-HAČU.
V sredo, 14. aprila 1982, so se na drugi redni seji sestali delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO. Kot smo že poročali v 17. številki Informatorja, sta bili na dnevnem redu izredno pomembni točki, to je:
e obravnava elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti delovne organizacije za proizvodnjo hladilnih aparatov v Bihaču,
• obravnava predloga samoupravnega sporazuma o skupnem razvoju, proizvodnji trženju in vzdrževanju računalniških sistemov.
Po temeljiti razpravi, v katero so se vključili delegati več tozdov, poslovodni in strokovni delavci, so delegati sprejeli naslednji odločitvi:
1. SKLEP
•	Delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO, n.sol.o., Titovo Velenje, ugotavlja, da je ustanovitev delovne organizacije za proizvodnjo hladilnih aparatov v Bihaču družbeno in ekonomsko utemeljena, zato skladno z določili 77. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Gorenje TGO, ter 356. člena zakona o združenem delu, podaja elaborat drugim temeljnim organizacijam v presojo.
•	Delavski svet predlaga tozdu Hladilna tehnika, n.sol.o, Titovo Velenje, in tozdu Kompresorji, n.sol.o., Črnomelj, da sprejmeta akt o ustanovitvi delovne organizacije, sočasno s samoupravnimi sporazumi o zagotovitvi dolgoročne oskrbe z reprodukcijskimi materiali in surovinami za potrebe Gorenja TGO.
2. STALIŠČE IN PREDLOG
Delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO, n.sol.o., Titovo Velenje, ugotavlja, da je uvajanje enotnega računalniškega sistema temeljna predpostavka in nenadomestljiva podlaga za nadaljnji razvoj in napredek celotnega združenega dela, samoupravno sporazumevanje med nosilci nalog na tem področju pa eden pomembnejših korakov za uresničitev ciljev, opredeljenih v temeljih plana Gorenja TGO, planskih aktih SR Slovenije, zakona o zadevah posebnega družbenega pomena in postopku obveznega sporazumevanja na področju računalništva, zato predlaga delavskemu svetu tozda Elektronika, n.sol.o., Titovo Velenje, da sprejme samoupravni sporazum o skupnem razvoju, proizvodnji, trženju in vzdrževanju računalniških sistemov.
SPREJET SPORAZUM O RAČUNALNIŠTVU
Gorenje SOZD je udeleženka dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985. Kot udeleženka tega sporazuma se je SOZD Gorenje zavezal, da bo skupaj s SOZD Iskra, SOZD Elektrotehna — DO Delta in drugimi zainteresiranimi organizacijami združenega dela izoblikoval skupni program razvoja in proizvodnje enotnega računalniškega sistema ter na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev in v skupno dogovorjeni organizacijski obliki razvijal, proizvajal, tržil in vzdrževal enotni računalniški sistem, ki naj bi temeljil predvsem na domačem znanju oziroma na domači industrijski lastnini. Ker do sporazuma med navedenimi organizacijami združenega dela ni prišlo, je Skupščina SRS decembra 1981 sprejela Zakon o zadevah posebnega družbenega pomena in o postopku obveznega sporazumevanja na področju računalništva.
Po določbah navedenega zakona so tozdi, združeni v SOZD Iskra, Gorenje in Elektrotehna, ki kot svoj poslovni predmet opravljajo dejavnosti razvoja, proizvodnje in trženja računalniških sistemov, dolžni izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma za uresničitev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije, v postopku sporazumevanja pa so predvsem dolžni uresničiti tudi cilje, ki izhajajo iz enotnega računalniškega sistema. SOZD Gorenje se je intenzivno vključil v navedeni postopek in januarja 1982 tudi predložil svoj predlog samoupravnega sporazuma o skupnem razvoju, proizvodnji, trženju in vzdrževanju enotnega računalniškega sistema.
Med udeleženci sporazumevanja je bil oblikovan enotni računalniški sistem (ERS), s katerim udeleženke sporazuma opredeljujejo družino računalniških sistemov različnih stopenj zmogljivosti ter aplikacijskih usposobljenosti.
Dogovorjena je bila tudi delitev dela, kriteriji delitve dela oziroma razvoja.
Izhajajoč iz tehnično-tehnoloških in družbenoekonomskih osnov ERS in projektne organizacije proizvodnje ERS, bodo udeleženke poleg že dosežene delitve dela medsebojno nadalje delile delo na tiste proizvodne zmogljivosti, ki imajo ustrezne kadre, ustrezno tehnično-tehnološko opremo, finančno sposobnost, reproduktivno sposobnost, organizacijsko sposobnost, kvaliteto dosedanjih proizvodnih dosežkov, neomejenost poslovnih povezav s tujimi partnerji na tem področju in bodo upoštevale povečevanje skupaj ustvarjenega dohodka in deviznega prihodka ter druge širše družbene interese, izkazane v planskih dokumentih SRS.
Iz družine Delta računalnikov sprejema tozd Elektronika Titovo Velenje proizvodnjo računalnikov Delta 340 in njihovih naslednikov pod skupno oznako, proizvodnjo mikroračunalnikov in proizvodnjo terminalov Delta Kopa 2000 ter njihove naslednike.
Ustrezno opremo za računalnike bodo proizvajali v organizacijah združenega dela Iskra in Gorenje na osnovi sporazumov. Tako bodo tozdi Gorenja proizvajali s plani dogovorjene elektromehanske in elektronske dele, ki se vgrajujejo v računalniške proizvode za lastne potrebe in ostale potrebe ERS. Delovna organizacija Iskra—Delta bo proizvajala računalnike Delta in sklope ter ustrezno opremo.
Za podrobnejšo opredelitev dela, roke izvršitev nalog, količine in obseg dela itd. obveznosti za povečanje proizvodnje, povečanje plasmaja, širjenje zmogljivosti vlaganja v razvoj tržišča itd. bodo udeleženke določile samoupravni sporazum o temeljih skupnega plana, planih in pogodbah, vsaka glede na delitev po določbah tega sporazuma.
Ta samoupravni sporazum pa obsega naslednja poglavja:
1.	cilje sporazumevanja
2.	oblikovanje in razvoj enotnega računalniškega sistema
3.	delitev dela
4.	opredelitev in organizacijsko obliko opravljanja del skupnega pomena
5.	družbenoekonomske odnose
6.	pridobivanje in razporejanje deviznih sredstev
7.	vključevanje v mednarodno delitev dela
8.	skupno planiranje
9.	odgovornost in prevzemanje skupnega tveganja
10.	koordinacijski odbor
11.	pogoje in način pristopa ter odpovedi samoupravnega sporazuma
12.	reševanje sporov
13.	prehodne in končne določbe.
IZ ELABORATA O DRUŽBENOEKONOMSKI UPRAVIČENOSTI USTANOVITVE DELOVNE ORGANIZACIJE ZA PROIZVODNJO HLADILNIKOV V BIHAČU
Prestrukturiranje proizvodnih programov v Gorenju TGO je temeljna planska usmeritev v srednjeročnih planskih dokumentih, zagotavljanje preskrbe z osnovnimi reprodukcijskimi materiali in pospešeni razvoj nezadostno razvite republike pa sta prav tako pomembna motiva o smotrnosti ustanovitve nove delovne organizacije za proizvodnjo hladilnikov v Bihaču.
Proizvodnjo hladilnikov smo v Gorenju pričeli leta 1969. Oprema je iztrošena in tehnološko zastarela. Pomanjkljivosti so predvsem v prostorski utesnjenosti, neprimernem va-kuumiranju in otežkočeni kontroli po končni montaži. Posodobitev proizvodnje pri nas bi pomenilo novo tovarniško zgradbo, za kar pa tudi nimamo razpoložljivih sredstev.
Razgovori o prenosu tehnologije in izgradnji nove tovarne v Bihaču so plod pobud med republikama SR Slovenijo in SR BiH, da bi na manj razvitem področju (občina Bihač ima le 5 % zaposlenih prebivalcev) zgradilo tovarno predvsem s sredstvi, ki so v ta namen zbrana v skladih za ne dovolj razvita področja. Hkrati pa naj bi v Gorenju dobili ustrezne kredite za nadomestitev hladilniškega programa. Nadomestni programi so možni predvsem v proizvodnji toplotnih črpalk, žičnih in cevnih izparilcev in plinskih ramp , tehnološke opreme in medicinske elektronike.
Naložba v izgradnjo tovarne hladilnikov v Bihaču je sorazmerno visoka (skupaj 2.324 milijonov din). S sovlaganjem Gorenja deloma tudi z obstoječo opremo, s sovlaganjem občine Bihač, sredstva sklada nerazvitih področij, bančnimi in komercialnimi krediti dobaviteljev, bi bila naložba pokrita.
V elaboratu je predvideno, da bi v prvem letu obratovanja izdelali 50 % končne zmogljivosti, ki bo letno 600.000 hladilnikov širine 500 in 550 mm. Izgradnja bi bila končana že leta 1984, v katerem bi celotni prihodek dosegel vrednost 1.723 milijonov dinarjev, v naslednjih letih pa bi se prihodek jiodvojil.
Ta projekt pomeni uresničevanje razvoja zahodnobosenske pokrajine, kjer z zakonom zagotovljenim sredstvom dajemo prednost tudi z neposrednim vlaganjem. Istočasno si moramo na osnovi dolgoročnih sporazumov iz SR BiH zagotoviti strateško pomembne surovine in materiale, kot so izdelki črne in barvaste metalurgije, kemije in hlodovine. To pa po drugi strani pomeni tudi zagotovljen nadaljnji napredek v velenjskem delu sozda Gorenja.
ODLOČITEV DELAVSKEGA SVETA TOZD ELEKTRONIKA
Delavski svet tozda Elektronika, n.sol.o., Titovo Velenje, je omenjeni samoupravni sporazum sprejel na redni seji, v sredo, 14. aprila 1982. Za podpisnika sporazuma je pooblastil
predsednika pslovodnega odbora Gorenje TGO Janeza Miklavčiča. Predvideno je, da bo podpis sporazuma z Iskra— Delto danes v Ljubljani.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.