t ,i Asi i o s/oi Velenje, 25. novembra 1977 Leto XIII Številka 46/47 Cena 3 din V dneh od 27. do 29. decembra 1942 je bila na prvem kongresu Združene Zveze antifašistične mladine Jugoslavije (USAOJ) v Bihaču ustanovljena Zveza pionirjev Jugoslavije. 25. letnico ustanovitve Zveze pionirjev Jugoslavije bomo nadvse slovesno proslavili tudi v občini Velenje, slavje pa bomo združili s praznovanjem dneva republike. Te dni sprejemajo pionirski odredi na osnovnih šolah v svoje vrste nove člane, učence prvih razredov osnovnih šol. Na velenjskih osnovnih šolah bodo sprejeli v Zvezo pionirjev 445 novih članov, v Šoštanju 118, v Šmartnem ob Paki pa 41. Franc Leskošek - Luka častni občan Delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje so na ponedeljkovi skupni seji z velikim navdušenjem sprejeli predlog komisije za podeljevanje priznanj in nagrad, da se tovarišu Francu Leskošku-Luki podelijo najvišja občin-ska priznanja in ga proglasi za častnega občana Delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje so na ponedeljkovem zasedanju obravnavali predlog komisije za podeljevanje priznanj in nagTad. občine Velenje, da se narodnemu heroju, članu sveta federacije in prvemu komandantu slovenskih partizanskih enot Francu Leskošku-Luki podelijo ob njegovi 80. obletnici najvišja občinska priznanja - proglasitev za častnega občana občine Velenje in podelitev zlatega grba občine Velenje. Predlog komisije so delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje sprejeli z velikim navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem. O predlogu komisije in o liku tovariša Franca Leskoska-Luke so na skupščini spregovorili številni delegatu Njihove besede so bile polne velikega spoštovanja do borca in vzornika graditeljev Velenja. „Tovariš Franc Leskošek-Luka je vse svoje življenje posvetil boju za svobodo ter boljšo in srečnejšo bodočnost naših narodov. Zveza komunistov občine Velenje izraža predlogu vso podporo, saj nam predstavlja lik tovariša Franca Leskoška-Luke svetal zgled pri našem vsakdanjem delu," je v imenu komiteja OK in ZK občine Velenje na skupščini dejal Štefan Dolejši, namestnik sekretarja komiteja OK ZKS Velenje. Sekretar OK SZDL Velenje, Tone Šeliga, je med drugim poudaril, da smo ena tistih družbenopolitičnih skupnosti, ki ji je tovariš Franc Le-skosek-Luka posvetil neizmerno Tudi občinski sindikalni svet Velenje je na seji izrekel vso podporo, da se jubilantu podelijo najvišja priznanja občine, saj ima tovariš Franc Leskošek-Luka, kot je na skupščini dejal Ivan Pukl — sekretar izjemne zasluge za revolucionarno delavsko gibanje in je prispeval velik osebni delež k naprednemu sindikalnemu gibanju. Vlado Videmšek, predsednik OK ZSMS Velenje je dejal, da je lik tovariša Leskoska mladim svetal vzor in da so mnoge njihove akcije v občini neposredno združene z njegovim imenom. Na skupščini so spregovorili še mnogi drugi, velenjski pionirji, dijald gimnazije, delegati krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, vsi s prepričanjem, da je to priznanje delček skromne zahvale velikemu revolucionarju in borcu za vse, kar je prispeval naši socialistični revoluciji, k razvoju naše socialistične samoupravne družbe in za to, kar je storil za razvoj naše občine in mesta Velenja. veliko pozornosti, svojega dela in pobud, saj je praktično v sleherni objekt povezana tudi njegova misel, kakp naj čimbolj odigrava svojo družbeno vlogo. Še več! Mnogo je objektov, za izgradnjo katerih pobudnik je bil prav tovariš Franc Le-■ skošek-Luka. Prav to pa je dokaz, kako tesno je živel z razvojem Velenja in naše občine, se veselil naših uspehov in nas spodbujal, ko smo doživljali neuspehe." Prireditve Petek, 25. novembra 1977: 10.00 Odprtje centralnega skladišča trgovske in proizvodne organizacije združenega dela ERA v Velenju; 13.00 Zaključek 1. faze izgradnje temeljne organizacije združenega dela Zamrzovalniki tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Velenju Sobota, 26. novembra 1977: 10.00 Zaključek 2. faze izgradnje temeljne organizacije združenega dela Mali gospodinjski aparati tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Nazarjih; 19.30 Festival revolucije in glasbe — gostovanje simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije v domu kulture v Velenju Četrtek, 1. decembra 1977: 19.30 Koncert Komornega zbora „Pro musica" in ansambla stare glasbe iz bratske občine Subotica v domu kulture v Velenju. l * i i * * * * * l * * * * * * * * * * * * * t * * * * Za 29. november — rojstni dan nove samoupravne socialistične Jugoslavije čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje Skupščina občine Velenje Izvršni svet Skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski odbor ZRVS Velenje * * * * * * + * * * * * * * * * * * * * * * * * * * + ♦ * * * * * OB PRAZNIKU REPUBLIKE ? Že od nekdaj si je človek, vsaj v svoji fantaziji, zastavljal cilje in želje, ki jih v določenem zgodovinskem obdobju ni bilo moč uresničiti. Kolikor bolj so bile te želje in cilji povezani z resničnimi interesi ljudi, ki so se bili pripravljeni zanje žrtvovati, toliko več možnosti je bilo, da bo vsaj del teh želja in ciljev uresničen. In kolikor bolj so ti cilji zagotavljali srečo in resnično svobodo za človeka in človeštvo, toliko bolj je hrepenel po trenutku, ko se bo vse to uresničilo. Sreča in svoboda pa sta nedeljivi. Nobeno pomembno zgodovinsko dejanje ni bilo storjeno zaradi dejanja samega, ampak je bilo le sredstvo in rezultat človeških interesov in hotenj, da se v neki družbeni skupnosti dosežejo določene spremembe. Pomembnejše ko so bile posledice tega dejanja za človeštvo, večji zgodovinski pomen so mu pripisali in skrbneje so zabeležili datum. To velja tudi za 29. november pred štiriintridesetimi leti. To je rojstni dan republike, ki ga s ponosom proslavljamo vsi jugoslovanski narodi. V nekem smislu predstavlja krono skoraj triletnega narodnoosvobodilnega in revolucionarnega boja jugoslovanskih narodov. Drugo zasedanje AVNOJ-a nam s svojimi sklepi, kot zgodovinsko dejanje predstavlja revolucionarno uživotvorjenje interesov jugoslovanskih narodov. Vendar to ni bil končni cilj naših hotenj, ampak le trenutek za preverjanje tistega, kar smo že dosegli in načrtovanje še nedoseženega. Naš cilj je popolna osvoboditev človeka in človeštva. Tudi sprejem zakona o združenem delu ni cilj, ampak samo sredstvo za hitrejše osvobajanje človeka. Osvobajanje od vseh vrst odtujitev, v prvi vrsti odtujenosti od dela. Ta naš končni cilj pa ni dosegljiv samo z našimi hotenji, odvisen je tudi od hotenj drugih narodov, od človeštva kot celote. Odvisen je od hotenj delavskega razreda vsega sveta. Doseči ta cilj pa pomeni, boriti se za mir v svetu, boriti se za ukinitev blokovske delitve sveta, boriti se za popuščanje napetosti v svetu, boriti se proti lakoti in vsem vrstam agresij ter kopičenju vseh vrst orožja. Vse to pa pomeni v lastni domovini uresničiti tisto, po čemer se zgledujejo drugi, s čimer si pridobivamo tako velik ugled v svetu. To je, ustvariti napredno in vsestransko svobodno socialistično skupnost, ki zna braniti svojo neodvisnost in želi enakopravno sodelovati z vsemi narodi sveta. To pa hkrati nalaga konkretne naloge vsakomur od nas, slehernemu delovnemu človeku in občanu, a Razvoj socialističnega samoupravljanja in našega političnega sistema ni stvar peščice funkcionarjev, pa tudi ne stvar samo te ali one družbenopolitične organizacije. Sreče ne more dati človeku niti država, pa če tudi je še tako demokratična, pa tudi ne nobena politična organizacija, srečo si gradimo sami, s tem, ko lahko resnično odločamo o svojem položaju in rezultatih svojega dela, s samoupravljanjem. Praznik republike 29. november mora biti vsako leto korak naprej tudi v razvoju samoupravljanja. Biti mora vsako leto lepši, bogatejši in •srečnejši za vse delovne ljudi in občane v Jugoslaviji. Ponosni smo lahko na to, kar smo v tem kratkem času ustvarili skoraj iz nič, vendar se ne smemo ustavljati tam, kjer smo. Praznovati dan republike pomeni odločno se zavzemati za napredek družbe, krepitev socialistične demokracije, pomeni krepitev svobode. Vse to pa zahteva ustvarjalnost in angažiranost vseh. Le tako si lahko zaželimo srečni praznik. TONE ŠELIGA, sekretar Občinske konference SZDL Velenje Pod geslom „Kdor dobro knjigo prebere, cekin pobere" so na osnovni šoli Miha Pintar - Toledo v Velenju pretekli teden pripravili proslavo, s katero so proslavili deseti jubilej Kajuhove bralne značke. Za to priložnost jih je obiskal tudi prilju-* bljeni pisatelj in eden izmed pobudnikov bralne značke Leopold Suhodolčan, med gosti pa so bih tudi predstavniki občinske zveze prijateljev mladine, občinske izobraževalne skupnosti in krajevne skupnosti Velenje-Šmartno. Prvo leto tega priljubljenega tekmovanja je prejelo Kajuhovo značko na šoli 231 učencev, letos v jubilejnem letu pa se je to število več kot podvojilo, saj so podelili značke 496 učencem. V vseh desetih letih pa je na tej velenjski osnovni šoli prejelo Kajuhovo bralno značko kar 3943 učencev, ki so skupaj prebrali blizu 16.000 knjig. Da akcija tako uspešno poteka pa so seveda zaslužne tudi tovarišice, ki veliko prostega časa namenjajo prav temu gibanju, edina nagrada pa jim je zadovoljstvo, da vsako leto e ucenci so najprej pripravili kviz o delu m življenju partizan- § | skega pesnika Karla Destovnika Kajuha (najboljši je bil 8. b | i razred), z velikim zanimanjem pa so prisluhnili tudi Leopol- i i du Suhodolčanu, ki jim je prebral nekaj svojih zgodbic. =iiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiaiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHuiiinii*iHiiii5 Tovariško srečanje invalidov več mladih prejme bralno 1 značko. Med letošnjo prosla- | vo Kajuhove bralne značke | je ravnatelj osnovne šole | Miha Pintar Toledo izročil | simbolična knjižna darila I devetnajstim tovarišicam, I med njimi je tudi en tovariš, i kot priznanje za njihovo I sodelovanje pri tej akciji. Ta | gesta šole zasluži nedvomno § vse priznanje, saj so menda | med edinimi, ki so se pose- i bej spomnili tudi prizadev- f nih učiteljic oziroma uči- | teljev. Elfrida Ambrožič in | Stane Žula pa sta v imenu § Zveze prijateljev mladine i občine Velenje izročila § posameznim tovarišicam I posebna občinska priznanja. | Seveda je mladim bralcem | spregovoril tudi pisatelj | Leopold Suhodolčan. Za I uspešno branje jim je česti- 1 tal v imenu Zveze bralnih i značk Slovenije ter v imenu | slovenskih pisateljev ter ob | tem naglasil, da je pomemb- | nost te akcije v tem, da I učenci ostanejo resnično | zvesti knjigi, ne pa da je to | le trenutno navdušenje, da § postane knjiga njihova i nenehna spremljevalka ozi- I roma da vztrajno spoznavajo 1 njeno bogastvo. Pred dnevi so invalidi iz Siska obiskali člane društva invalidov občine — Gostje so si z velikim zanimanjem ogled nekatere delovne organizacije in znamenitosti občine — Zadovoljni in polni nepozabnih vtisov so se vrnili domov V okviru tovariških srečanj, ki jih v počastitev dneva republike letos organizirajo društva invalidov so bili pretekli teden pri Društvu invalidov Velenje na obisku invalidi iz Siska, in to pretežno vojaški vojni invalidi in pa invalidi iz železarne Sisak ter rafinerije Sisak. V delegaciji 27 inva- , lidov je tako bilo kar pet prvoborcev j in nosilcev spomenice 1941 in to Djura Krasulja, Duško Krunič, Stevo 1 Lovrekovič, Nikola Dejanovič in,/ Djura Ugarkovič. Delegacijo je vodil tov. Dragan Nenadič, predsednik ZZB NOB v Sisku. V delegaciji je bila tudi borka Mira Kačari Gostitelji so tovariše iz Siska popeljali na ogled delovne organizacije VINO v Smartnem ob Paki, kjer jim je kolektiv priredil krajši sprejem. Nato so obiskali še Keramiko Gorenje. Po kosilu, ki so ga gostje imeli v NAMI Velenje, so si gostje ogledali Titov trg in nato peš odšli na velenjski grad. Zvečer so bili na večerji v vili Herberstein, kot gostje delovne organizacije DOM Velenje. V nedeljo so bila na sporedu športna srečanja, o katerih poročamo v športni rubriki. Gostje so ta dan imeli kosilo v Domu za organizirano varstvo ostarelih, kjer so jih prav tako prisrčno pozdravili. Polni nepozabnih vtisov in s kupom skromnih daril in spominčkov iz Velenja so se invalidi iz Siska v nedeljo pozno popoldne .. vrnili domov. Od vseh spominčkov so bili najbolj veseli tistih, ki so jim jih izročili pionirji IV. osnovne šole. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tem sprejemu, zlasti pa osrednjemu pokrovitelju tega srečanja, delovnemu kolektivu Projektivnemu biroju v Velenju, gre zasluga, da so se invalidi, zlasti pa prvoborci počutili v Velenju kot domačini To zahvalo je v imenu gostov izrek tov. Djura Krasulja, ki je kot maji 23. srbske udarne brigade v raj 1945 šel tudi skozi našo dolino! Z Na pobudo »Ustanove za dnevni boravak dece" iz Vukovara so se pred dvema letoma vzgojnovarstveni zavodi iz Vukovara, Cetinja, Ohrida, Banja Luke, Šabca in Velenja odločili za nadaljnje sodelovanje. Doslej so se vzgojiteljice teh bratskih vrtičev srečale že dvakrat, srečanja pa so dala zelo pozitivne rezultate, tako pri izmenjavi delovnih izkušenj, kot na medsebojnem spoznavanju, zbliževanju in razvijanju bratstva in enotnosti. Zadnje srečanje je bilo konec prejšnjega meseca v Banja Luki, organiziral pa ga je „Center za predšolsko vaspitanje in obrazovanje". Srečanje je imelo delovni značaj, poleg tega pa so gostitelji organizirali tudi zgodovinski ogled mesta in bližnje okolice. Za vse člane delegacij so pripravili material na temo: normativna aktivnost predšolskih ustanov, Zakon o združenem delu, s poudarkom na delitvi osebnih dohodkov in uspehih dela, podan pa je bil tudi referat: Možnosti izdelave didaktičnih sredstev za otroka in za delo z otroki V razpravi je naša delegacija aktivno sodelovala, saj je vzgojno varstveni zavod Velenje v zadnjem času naredil zelo veliko in so lahko velenjske vzgojiteljice mnogo povedale o svojih izkušnjah pri delu z mladimi. Po končanem delovnem programu so si ogledali Mrkonjič grad, Muzej ZAVNOBIH, Jajce - muzej II. zasedanja AVNOJ, hidroelektrarno Jajce, spomenik padlim krajiš-nicama nad Banja Luko, sprejel pa jih je tudi predsednik občine Banja Luka Živko Radišič, ki jim je govo- ril o razvoju občine in doseiol rezultatih ter planih razvoja otroft ga varstva na njihovem področju. Kot je dejala ravnateljica veki skega vzgojnovarstvenega zavod Majda Gaberšek so gostitelji to čanje dobro organizirali. Tak nači sodelovanja je potrebno še razvijati ker poleg izmenjave delovnih izb šenj, jih takšne manifestacije zbliii jejo in razvijajo geslo naše revoludj - bratstva in enotnosti med narod Na zadnjem srečanju pa so dogovorili tudi, da bo vsak teh bffil skih vrtičev poslal pet likovnih deli vsak vrtič in ob 29. novembru bodi pripravili povsod likovne razstave! tako tudi v Velenju. M.f Ocena delovanja delegatskega sistema sestavina predvolilne aktivnosti ( Odločanje s preglasovanjem se vedno bolj umika takšnemu načinu dela, kjer je skupščina po eni strani mesto povezovanja in usklajevanja vseh aktivnosti v temeljnih organizacijah in skupnostih, ki se preko občinske skupščine vključujejo v odločanje na višjih nivojih. Brez dvoma lahko trdimo, da se je v preteklem obdobju delovanje občinske skupščine bistveno spremenilo in da je prisoten v odločitvah in uveljavljanju interes delovnih ljudi in občanov. Ker je prav občinska skupščina tisti nivo, kjer se da zaradi materialnih, strokovnih in drugih pogojev in kvali- „ olje prikazati prednost in____ teta delegatskega sistema je nujno, da opozorimo na nekaj vprašanj, ki jim bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti in kjer bo morala skupščina svoje delo te dopolniti: Vseskozi že ugotavljamo, da bo potrebno dosledneje uveljaviti ločena zasedanja zborov (to sta potidili tudi obe oceni o uresničevanju delegatskega in skupščinskega sistema, ki jih je obravnavala občinska skupščina), čeprav še vedno ne moremo preiti oziroma se' ločiti od stare prakse. Ločene seje zborov zagotavljajo vsebinsko bogatejše razprave in hkrati možnost za podrobnejše obravnave posameznih točk dnevnega reda in omogočajo istočasno manjšo odsotnost delegatov z dela. Izgovore, da je najracionalneje istočasno opraviti skupno sejo vseh treh zborov občinske skupščine, bomo prisiljeni pozabiti že zaradi tega, ker se bo z naslednjim mandatom nujno povečalo število delegatov v zboru združenega dela, verjeno pa tudi v ostalih dveh zborih. Če ocenjujemo razprave na sejah občinske skupščine lahko zasledimo precejšnjo neusklajenost stališč delegatov pri opredeljevanju do posameznega problema oziroma predlagane rešitve, pa četudi so delegati mnogokrat iz ene in iste delovne organizacije, kjer je več tozdov. To dokazuje, da bodo morale v bodoče delegacije posameznih tozdov iste delovne organizacije vsaj toliko sodelovati med seboj, da ne bodo prihajale pred skupščino s popolnoma nasprotujočimi si stališči in brez argumentov. Prav pri tem vprašanju pa se bodo morale precej angažirati družbenopolitične organizacije. Zaradi premalo razmejenih pristojnosti med delegatsko skupščino in upravnimi organi občinske skupščine pogostoma prihaja do negativnih odnosov med predlagatelji gradiva za seje skupščine in delegati v skupščini Zaradi slabo pripravljenega gradiva in neizpolnjenega dvo-faznega postopka sprejemanja posameznih pomembnejših odločitev v občinski skupščini pa pogostoma pride še do nezaupanja v učinkovitost in sposobnost upravnih organov in izvršnega sveta občinske skupščine, da izpeljejo naloge, ki jih je sprejela skupščina. Taksno stanje pa se še poglablja, ko delegati ugotavljajo, da so posamezni referenti in poročevalci na skupščini slabo pripravljeni in ne poznajo dovolj Srše problematike gradiva, ki ga tolmačijo v imenu predlagatelja. Že ob prvi oceni uveljavljanja delegatskega sistema v občini Velenje smo ugotovili, da je na dnevnih re- dih sej občinske skupščine oziroma posameznih zborov premalo problematike in točk, predlaganih neposredno iz samoupravnih sredin -tozdov in krajevnih skupnosti. Vzroki za to so verjetno na obeh straneh, v tozdih in krajevnih skupnostih, pa v velikem številu delegatskih vprašanj, ki so na dnevnem redu zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine. Nezadovoljstvo delegatov z odgovori na postavljena vprašanja priča, da bo potrebno odgovore na delegatska vprašanja ažurirati in poskrbeti, da bodo odgovori konkretni brez nepotrebnega zavijanja v nerazumljive formulacije, ki se izogibajo bistvu vprašanj. Istočasno moramo doseči, da posamezni delegati ne' bodo pred skupščino, mimo svoje delegatske baze, razpredali lastnih problemov. Se vedno se srečujemo z nepoznavanjem delegatskih funkcij in odgovornosti delegatov. To se potrjuje na mnogih sejah skupščine, v primerih, ko se morajo delegati opredeliti do predlaganih rešitev, zlasti, če so iz svoje samoupravne sredine prinesli drugačna stališča, kot jih je končno zavzela skupščina. Lahko bi rekli da gre za dvoje: v nekaterih primerih delegati ne poznajo dovolj dobro opredelitve svojih delegatskih funkcij, v drugih primerih pa delegati na tak način odklanjajo sprejemanje odgovornosti za sprejete sklepe, kar kaze na to, da v svoji delegatsld bazi niso dovolj proučili gradiva oziroma predlaganih rešitev ali pa sploh nimajo stališča svoje delegacije. Nadalje bo potrebno doslf razmejiti pristojnosti med zbori o činske skupščine, občinsko skupi" no in skupščinami samoupia interesnih skupnosti ter nataitol opredeliti pristojnosti in odgs*| nosti izvršnega sveta skupščine otf ne. Takoj je potrebno pričeti s sp» membami občinskega statuta, v b terem je potrebno opredeliti pristoj nosti in naloge teles občinske skuj ščine (komisije, odbori). Jasno bo potrebno opredeliti, katerih primerih se sestanejo i skupno sejo posamezni zbori obči ske skupščine in skupščine poa meznih samoupravnih interesni skupnosti s tem, da je potreba predhodno na nivoju Srše družba skupnosti temeljito oceniti, ali i pomenijo skupne seje posamezni zborov občinske skupščine s staj ščinami interesnih skupnosti, ki i del skupščinskega sistema, v bistvi le „dupUranje" delegatskega odlob nja. (SE NADA: FINANČNO POROČILO O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KS ZA ČAS OD 1.1. - 31. 10. 1977 Zap. Krajevne štev. skupnosti 1. Velenje center levi b. 2. Velenje center des. b. 3. Šmartno — Velenje 4. Šalek — Gorica 5. Stare vas 6. Staro Velenje 7. Pesje 8. Konovo 9. Cirkovce 10. Plešivec 11. Paka 1Z Šentilj 13. Škale 14. ' Bevče 15. Kavče - Pod kraj 16. ŠoStanj 17. Bele vode 18. Skorno — Florjan 19. Zavodnje 20. Ravne 21. Družmirje — Gaberke 22. Lokovica 23. Topolšica 24. Šmartno ob Paki 25. Gorenje SKUPAJ Zap. obrt. upok. kmet. 2563 3040 793 402 380 471 543 395 65 96 200 352 406 81 281 1569 109 323 124 445 389 210 502 573 326 14638 SKUPAJ JANUAR 100% 2,828.179,95 3,354.532,55 875.047,45 443.592,80 419.316,55 519.731,85 599.181,30 435.868,55 71.725,20 105.932,60 2,206.692,95 388.419,55 448.006,65 89.380,65 310,073,55 1,731.336,05 120.277,65 356.419,10 136.829,60 491.041,80 429.247,75 231.727,60 553.939,25 632.285,25 359.729,50 16,152.515,70 - OKTOBER 70% 1.979.725,95 Z348.172,80 612.533,20 310.514,95 293.521,60 363.812,30 419.426,90 6,327.707,70 OKTOBER 30% 848.454,00 1,006.359,75 262,514,25 133.077,85 125.794,95 155.919,55 179.754,40 435.868,55 71.725,20 105.932,60 220.692,95 388.419,55 448.006,65 89.380,65 310.073,55 1,731.336,05 120.277,65 356.419,10 136.829,60 491.041,80 429.247,75 231.727,60 553.939.25 632,285.25 359.729,50 9,824.808,00 100% 315.843.90 374.625,60 97.723.05 49.539,30 46.828,20 58.042,30 66.915,05 48.676,70 8.010,10 11.830,30 24.646,40 43.377,70 50.032,25 9.981,80 34.628,20 193.351,15 13.432,30 39.803,95 15.280,80 54.838,30 47.937,30 25.878,75 61.862,50 70,612,00 40.173,65 1,803,871,55 70% 30% 221.090,70 94.753,20 262.237,90 112.387,70 68.406,15 29.316,90 34.677,50 14.861,80 32.779,75 14.048,45 40.629,60 17.412,70 46.840,55 20.074,50 48.676,70 8.010,10 11.830,30 24.646,40 43.377,70 50.032,25 9.981,80 34.628,20 193.351,15 13.432,30 39.803,95 15.280,80 54.838,30 47.937,30 i 25.878,75 j 61.862,50 70.612,00 40.173,65 i 706.662,15 1,097.209,40 Pristop k temeljni banki Velenje Izvršni svet skupščine občine Mozirje je v mesecu septembru na svoji seji razpravljal o reorganizaciji bančnega sistema. Ker bo bodoča temeljna banka zbirala sredstva iz gospodarstva in iz družbenih dejavnosti bo zato tudi odgovorna za realizacijo zastavljenih načrtov. Odločitev za eno temeljno banko je torej logična. Doslej je mozirska občina sodelovali z Ljubljansko banko - Podružnica Celje, ki se bo poslej preoblikovala v temeljno banko Splošne banke Celje. Zaradi mnogih stičnih točk sta se izvršni svet in politični aktiv občine Mozirje odločila, da gospodarstvo in negospodarstvo te občine združita sredstva v temeljno banko Velenje. Zaradi te odločitve je izvršni svet sprejel sklep, da skupščina občine Mozirje z vsemi svojimi sredstvi na različne načine pristopa k Temeljni banki Velenje in s tem sprejel tudi samoupravni sporazum o združitvi. Sklep so podali v obravnavo in sprejem skupščini občine, ki bo imela sejo 2. decembra. ■ Nlovi prostori - novi programi V Giorenju bodo danes ob 13. uri odprli nove proizvodne prostore temeljne organizacije Zamrzovalniki — Novi prostori bodo omogočili boljše delovne pogoje, povečanje proizvodnje in uvedbo novih programov Izgradnja prvega dela proizvodnih objektov v tozdu Za-•mrzoivalniki je pomembna delovna zmaga za 470 zaposlenih v naiši temeljni organizaciji in seveda celotnega kolektiva Tovarne gospodinjske opreme Gojenje: ob letošnjem prazniku [ reputblike, 29. novembru, je dejal Alojz Sušeč, vodja tega tozda pired današnjo slovesno otvoritvijo novih proizvodnih prostorov. ' „Naši sedanji proizvodni prostori so že dolgo pretesni in s tem neprimerni, nekaj pa so za nas proizvajali tudi v drugih te-meljmih organizacijah. Posledica tesniih prostorov je bila, da so bih tudi delovni pogoji slabši. Novii objekt pa nam bo omogočil iboljše delovne pogoje za okroig 470 zaposlenih delavcev naše temeljne organizacije združenega dela, bolje bomo lahko ; organizirali delo, izboljšali de- lovno stonlnost, povečali zmogljivosti in seveda uvedli boljšo tehnologijo." Skupna površina objekta, ki ga bodo danes ob 13. uri slovesno izročili svojemu namenu, znaša 3000 kvadratnih metrov. Avgust Sušeč, vodja tozda Zamrzovalniki Vendar je to le prva faza končane investicije, saj so medtem že začeli dela za nadaljnjo gradnjo tako da bi do sredine prihodnjega pridobili skupaj 12 tisoč kvadratnih metrov novih proizvodnih površin. V prvem delu objektov bo surovinski obrat, obrat dodelave in obrat površinske zaščite, v objektih, ki jih bodo še zgradili pa obrat montaža, skladišče in plastika. Sedaj proizvedejo na dan 600 zamrzovalnih skrinj in 250 zamrzovalnih omar in dvovratnih hladilnikov. Novi prostori pa jim bodo omogočili povečanje proizvodnje pa tudi uvajanje novega programa. Tako načrtujejo, da bodo v naslednjem letu izdelali 450 omar in hladilnikov na dan ter s tem za približno 80 odstotkov povečali proizvodnjo. Vrednost proizvodnje pa naj bi se od sedanjih 700 milijonov dinarjev v naslednjem letu povečala na približno na 920 milijonov dinarjev. S. V. Novo Erino skladišče Danes dopoldne ob 10. uri bo velenjska Era izročila svojemu namenu nova skladišča v Stari vasi ob progi — S tem bodo pridobili 3300 kvadratnih metrov novih skladiščnih površin — V naslednjih letih še približno trikrat toliko v Dan republike, 29. november bodo zaposleni v velenjski Eri proslavili s pomembno delovno zmago. Danes dopoldne ob 10. uri bodo izročili namenu v novi industrijski coni v Stari vasi ob progi Centralno skladišče s površino 3300 kvadratnih metrov. Gre za otvoritev prve faze skladišč, saj bodo v že prihodnjem letu pridobili še nadaljnjih 1000 kvadratnih metrov skladišč, v naslednjih letih pa skupaj 10.000. Nova skladišča so seveda izredno pomembna pridobitev, kot je dejal direktor tozda Vele-prodaja — delovne organizacije ERA Ivan Lahovnik, ker so imeli doslej zelo malo skla- diščnih prostorov (1500 kvadratnih metrov) pa še ta so bila neustrezna in na treh različnih krajih. Z novim objektom bodo kar za osemkrat povečali skladiščne zmogljivosti v primerjavi z dosedanjimi, ker je treba upo- števati, da znaša višina skladišč 7 metrov in so s tem pridobili kar 20 tisoč kubičnih metrov uporabnega prostora. 2300 kvadratnih metrov novih skladiščnih prostorov bo uporabljal tozd Veleprodaja, tisoč pa je namenjenih za potrebe tozda maloprodaja. Pomembnost nu/ih skladiščnih prostorov se kaže zlasti v tem, ker bodo sedaj lahko vso blago skladiščili na enem prostoru, odpadli bodo dodatni stroški s prevozi iz enega v drugo skladišče, izboljšala se bo tehnologija pa tudi produktivnost dela. Nova investicija je veljala 12 milijonov dinarjev. S. V. mmmiMmmmmn^fi m iii m »i g ^ r§ m i« mi m i Novi prostori zdravstvenega doma in ambulante v Šmartnem ob Paki bodo kmalu nared Le še malo časa je še ostalo do dne, ko bodo krajani Šmartnega ob Paki in okolice dobili v uporabo nove prostore zdravstvenega doma in pošte. Dela gredo namreč h koncu in težko pričakovana želja se bo prav kmalu uresničila. Stari prostori so že odslužili svoje in sedaj jih bodo za svoje delo uporabljale organizacije oziroma društva iz Šmartnega. Zato je ta pridobitev za Šmarčane resnično pomembna, saj so nad zdravstvenim domom in pošto zgradili tudi stanovanja za sedemnajst družin. V Šmartnem ob Paki smo ustavili nekaj domačinov in radi so nam povedali svoje mnenje o pomembnosti tega objekta. OLGA SLATINŠEK: (poslovodja) „Prav gotovo ni potrebno- posebej poudarjati, kaj bomo Šmarčani s tem pridobili. Ne bo nam treba več hoditi v laboratorij ali lekarno v »m Olga Slatinšek Jože Pokleka Šoštanj oziroma Velenje. Tako si Domo prihranili mnogo časa in slabe volje. Prostori bodo večji in sodobno urejeni, zato bodo pogoji za delo neprimerno boljši. Po mojem mnenju je posebej važno to, da bomo hodili vedno k istemu zdravniku, ki nas bo lahko še uspešneje zdravil, ker nas bo dobro poznal. Enako bo tudi s pošto, saj ne bo več stiskanja v majhnih prostorih in čakanja, poleg tega pa je tudi bolj v centru." JOŽE POKLEKA (upokojenec): „Z novimi prostori bo končno konec skrbi, kako na primer priti ponoči do zdravnika. Prav tako ne bo več nepotrebne izgube časa z vožnjo po .zdravila ali v laboratorij. Skrajni čas je že bil, da smo v Šmartnem rešeni tega. Vse bo bolj skoncentrirano na enem mestu pa tudi pot k zdravniku ali na pošto bo prijetnejša, ker bodo novi prostori mnogo večji in lepši." v v -** Jožica Udrih ADI HOFER (zobozdravnik): „Za vse nas, ki bomo tukaj delali, kot tudi za paciente, se bodo razmere bistveno izboljšale, saj so delovni prostori in čakalnice neprimerno boljši od starih. Konkretno za zobozdravstveno ambulanto lahko rečem, da je bila edina daleč JOŽICA UDRIH: „Imam majhnega otroka in zato sem zelo vesela, da nam bo zdravnik vedno dosegljiv. Prej se je mnogokrat zgodilo, da smo morali v Šoštanj tako ponoči kot podnevi, kar nam je vzelo veliko dragocenega časa. Zelo neprijetno opravilo je bila tudi vožnja v laboratorij ali lekarno, zato že komaj čakamo, da bo tega konec. Poleg tega ne bo več gneče na pošti, ki je zares premajhna pa tudi bliže jo bomo imeli, če bomo šli v trgovino ali ambulanto in bomo lahko vse opravili na enem mestu." naokrog, ki ni imela svojega laboratorija in tehnika. S pošiljanjem v Velenje in nazaj so bile velike težave, predvsem pa izguba časa. Pacienti so mnogokrat upravičeno negodovali nad dolgimi roki čakanja, sedaj pa, ko bomo s tehniko vedno v neposrednem kontaktu, tega ne bo več. Vsi taki in podobni problemi bodo izginili. Skratka, prenekatera te žava bolnikov bo odpravljena, predvsem pa neugodne vožnie." Mnenja naših sogovornikov so prav gotovo podobna mnenjem vseh ostalih krajanov, saj vsi že komaj čakajo, da bodo prestopili prag teh dolgo željenih prostorov. Skupaj z njimi pa se veselijo tudi tisti, ki bodo tu zaposleni, ker so pogoji, v katerih so delali doslej, že dolgo klicali po izboljšavi. J. KRAJNC Adi Hofer ■■■•■tiiiniiiiitiiiiiiitiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti:iiiiiuiiifitiinfiiiiiiiiifiiisitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ ..................................................................................................... mu je zaupano, da vodi določeno skupino, v nasprotnem pri meru pa morajo nalogo opraviti subjektivne sile, pri čemer pa niso mišljeni samo komunisti, pač pa vsi delavci, ki mislijo in delajo pošteno. V razpravi je tekla tudi beseda o odnosih med delavci v DSSS in tozdih, zlasti še med člani ZK. Prisotni so ugotavljali, da je treba začeti pripravljati konkretne predloge o vključevanju delavcev DSSS v organih upravljanja in družbenopoli tičnih organizacijah v tozdih. Za to nalogo so zadolžili tovarniški komite ZK GO Gorenje in predsedstvo TK OSS Gorenje. Na zadnji razširjeni seji je tovarniški komi te ZK TGO Gorenje Velenje obravnaval tudi priprave na bližnjo volilno sejo občinske konference ZKS Velenje. Vsi navzoči so podprli predlog komiteja OK ZK Velenje, da se za novega sekretarja komiteja OK ZK Velenje predlaga Janeza Miklavčiča, dolgoletnega člana delovnega kolektiva Gorenje in aktivnega ter prizadevnega družbenopolitičnega delavca. Stališča in naloge, ki jih je1 sprejel tovarniški komite ZK TGO Gorenje Velenje, bodo posredovali v obravnavo v osnovne organizacije ZK, da jih, če je potrebno dopolnijo in uvrstijo v programe dela za naslednje obdobje. j Zavzeti jasna in nedvoumna stališča i i J I V teh dneh pred praznikom republike lani smo sprejeli zakon o združenem delu — Kaj ste doslej že naredili glede uresničevanja zakona o vsakdanji praksi? je bilo naše osnovno vprašanje, ki smo ga postavili direktorju splošnega sektorja na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje Kristianu HRASTE LU Takoj oziroma že med samimi pripravami na sprejem zakona o združenem delu smo izoblikovali temeljne in strateške cilje, ki naj bi jih po sprejetju zakona uresničili. Mi smo v naši samoupravni praksi v preteklih letih, še zlasti pa po združitvi v elektroenergetski kompleks — REK Velenje ugotovili, da moramo takoj pristopati k nadaljnjem poglabljanju samoupravnih odnosov. Pokazalo se ie namreč, da vrsta temeljnih organizacij združenega dela izpolnjuje pogoje za nadaljnje poglabljanje in organiziranje novih temeljnih organizacij združenega dela. Ob sprejetju zakona o združenem delu smo izoblikovali program za izvajanje njegovih določil — program so predložile družbenopolitične organizacije in ga dale v javno razpravo. Verificiral pa ga je tudi delavski svet delovne organizacije. Ta program vsebuje najpomembnejše naloge, ki jih moramo uresničiti do konca letošnjega leta v skladu z zakonom o združenem delu. Med najpomembnejše naloge gotovo sodi naloga uveljavitev dohodkovnih odnosov in razmerij med tozdi, ki sodelujejo pri proizvodnji električne energije in med vsemi tistimi tozdi, ki s svojim delom ustvarjajo pogoje za nemoteno proizvodnjo. Tako je bilo naše delo usmerjeno v proces poglabljanja samoupravnih odnosov v obstoječih temeljnih organizacijah in v proces preraščanja sedanjih delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela, kar pomeni povezovanje tozd določenih delovnih procesov v delovne organizacije, katere pa naj bi združevale delo in sredstva v rudarsko elektroenergetskem kombinatu kot sestavljeni organizaciji združenega dela. V vseh temeljnih organizacijah so bili imenovani odbori za spremljanje aktivnosti v zvezi z uresničevanjem zakona. Naša glavna naloga je bila izdelava ocene družbenoekonomskih odnosov gledano s stališča pridobivanja dohodka in uresničevanja samoupravnih odnosov. Na ravni delovne organizacije pa je bil postavljen koordinacijski odbor z nalogo spremljanja, usklajevanja, usmerjanja in dajanja pobud za posamezne postopke. Ocena družbenoekonomskih samoupravnih odnosov v posameznih tozdih je pokazala, da obstajajo družbenoekonomski pogoji, na osnovi katerih se lahko iz sedanjih tozdov organizira več novih temeljnih organizacij, predvsem na področju proizvodnje in pridobivanje premoga in na področju proizvodnje električne energije, v elektrostroinih dejavnostih, zunanjih obratih, avtoparku, in plastiki ter zaščitnih sredstvih, medtem ko naj bi bila tozda proizvodnja gradbenega materiala in tisk enoviti delovni organizaciji. V prvi fazi smo se lotih procesa poglabljanja samoupravnih odnosov - organi- ziranja novih delovnih organizacij, ki pa je v sebi nosil tudi že elemente preraščanja obstoječe delovne organizacije in povezovanje temeljnih organizacij v delovne organizacije. S tem v zvezi so tudi delavci sprejeli vse ustrezne akte, od sporazuma o združevanju dela delavcev v tozd, statutov tozd itd. Druga faza pa je zajela povezovanje tozdov v delovne organizacije hkrati s procesom združevanja dela in sredstev delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela. V tem procesu so se izobhkovale naslednje delovne organizacije: Rudnik lignita Velenje z desetimi temeljnimi organizacijami združenega dela, dvema posebnima delovnima skupnostma in delovno skupnostjo skupnih služb; delovna organizacija Termoelektrarna Šoštanj s štirimi tozdi in DSSS, Elektro strojni obrati prav tako s štirimi tozdi in DSSS, nadalje delovna organizacija Promet in gradbena dejavnost s štirimi tozdi in DSSS (v to delovno organizacijo so se povezale temeljne organizacije s področja zunanjih dejavnosti in avtoparka); delovna organizacija Izdelava plastičnih mas z dvema temeljnima organizacijama in DSSS. Proizvodnja gradbenega materiala in tiskan t vo, pa sta enoviti delovni organizaciji. Temeljne organizacije so prek delovnih organizacij združile posamezne funkcije in posle v posebne delovne skupnosti na ravni sestavljene organizacije združenega dela v posebni skupnosti Družbeni standard, Avtomatska obdelava podatkov, Zavarovanje premoženja, Interna banka in delovna skupnost skupnih služb. Za sedanji trenutek je značilno iskanje najustreznejših in najoptimalnejših rešitev pri vzpostavitvi medsebojnih ekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela glede pridobivanja dohodka in njegovega združevanja v delovnih in sestavljeni organizaciji združenega dela, prav tako pa tudi glede ustvarjanja ekonomskih pogojev pri doseganju zastavljenih programskih ciljev in nalog v de-4 lovnih organizacijah in sestavljeni organizaciji združenega dela. V tem trenutku sicer še obstoja vrsta dilem, nedorečenosti, pa tudi nerazumevanja, zato bo treba te koncepte in zasnove oziroma dileme še razčistiti ter do njih zavzeti jasna in nedvoumna stališča. Pri tem pa imajo nedvomno odločilno vlogo družbenopolitične organizacije, organi upravljanja tozdov, predvsem pa združeni delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Zavedamo se velike odgovornosti, ki jo imamo kot dejavnost posebnega družbenega pomena, da se vsebinsko združevanje dela s področja proizvodnje energije tako organsko in usodno med sabo poveže, da bodo resnično vzpostavljeni takšni medsebojni ekonomski odnosi med temeljnimi organizacijami, v katerih bo sleherni del delovnega procesa, (tako tozd kot delavci v njem) natančno vedel, kakšen je njegov prispevek k skupnemu rezultatu dela ter da bo sleherni delavec v kateremkoli delu delovnega procesa zanesljiivo odločal o dohodku, ki ga je ustvaril s svojim delom in da bo na osnovi tega lahko tudi neodtujljivo odločal o deležu, ki mu pripada iz združenega dela. Torej čakajo družbenopolitične organizacije, organe upravljanja — skratka vse subjektivne sile izredno pomembne naloge pri oblikovanju medsebojnih ekonomskih razmerij, kot so sporazum o ugotavljanju in razporejanju skupnega pri-nodka pri proizvodnji električne energije in ugotavljanju ter razporejanju skupnega dohodka kot rezultata minulega dela in prihodnjega razvoja združenega dela v REK in ožji ter širši družbeni skupnosti. Zapisal S. VOVK udeležili tudi vsi novoizvoljeni sekretarji osnovnih organizacij ZK, vodje tozdov, direktor TGO Gorenje Velenje in direktor sozda Gorenje. Na seji so ocenili dosedanje poslovanje in začrtali potrebne akcije za še boljše gospodarjenje v naslednjem obdobju. Pri tem Pri delu v tozdu Zamrzovalniki TGO Gorenje Velenje voljivi, vendar pa z doseženim ne morejo biti zadovoljni, posebej še, če upoštevajo, da doseženi rezultati niso samo rezultat njihovega dela, pač pa tudi nenormalno velikih potreb po njihovih izdelkih. Vprašanje pa je, koliko časa bo zdajšnje povpraševanje še trajalo. Prav na morebitno zmanjšano povpraševanje pa morajo biti pripravljeni in zdaj je pravšnji trenutek za dogovor o tem, kaj storiti, da bi bih kar najbolj pripravljeni za poslovanje in gospodarjenje v prihodnje. Na razširjeni seji tovarniškega komiteja ZK TGO Gorenje je bila ponovno izražena ugotovitev, podobno kot že prej tudi na volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK, da so delovali komunisti v preteklem obdobju preveč zaprto in da jih je bilo premalo čutiti v sredinah, kjer delajo kot delavci. Drugače si tudi ni mogoče razlagati, da npr. lahko posamezniki ignorirajo izvajanje sklepov, za katere so se dogovorih (ne kot komunisti, pač pa kot delavci), ne da bi pri tem reagirala sredina, v kateri je več komunistov. Razpravljalci so menili, da so poštah komunisti togi in s strani spremljajo takšna dogajanja češ, bo že „nekdo" uredil stvari. Izraženo je bilo mnenje, daje skrajni čas, da postane vsem skupaj jasno, da izgovor „nekdo" ni sprejemljiv. Ta „nekdo" je lahko in mora biti samo tisti delavec, ki Na razširjeni seji tovarniškega komiteja ZK TGO Gorenje Velenje ocenili poslovanje ter opozorili na poglavitne naloge, ki so pred to delovno organizacijo - Komunisti morajo biti v prihodnje še delavnejši — Podpora kandidaturi Janeza Miklavčiča za sekretarja komiteja občinske konference ZKS Velenje ZK TGO Gorenje Velenje. Zraven članov komiteja so se seje pa so posebej opozorili na tista področja, kjer morajo komunisti storiti vse, da se začno naloge hitreje uresničevati. V razpravi je bilo poudarjeno, da so rezultati, ki jih je dosegla tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje v letoš-' njem letu, resda ugodni in zado- Prejšnji teden se je sešel na razširjeni seji tovarniški komite j Ni šlo vse gladko j Slavko Dragar je že devetnajst let zaposlen v Tovarni usnja Šoštanj — Veliko težkih trenutkov je v tem času doživel, vendar nikoli ni razmišljal, da bi zapustil usnjarski poklic — Danes je zadovoljen, ker se zaveda, da toliko kot bodo naredili, toliko bodo delili. „Zakaj ravno mene? " je vprašal, ko sem ga obiskal v tovarni iza mu dejal, da bi rad napisal nekaj vrstic o njemu. „Ko pa je še toliko drugi h delavcev. Že te besede so povedale, daje SLAVKO DRAGAR zaposlen v tovar-nii usnja Šoštanj, skromen didavec in kar malce nerodno mu je bilo, da bi ga predstavili NIo, res pa je tudi, da je Slavko v tovarni zelo aktiven in to je bil razlog, da smo ga izmed mnogih izbran za naš praznični pogovor. Slavko Dragar se je odločil -pio končani osnovni šoli, da bo postal usnjar. - Zakai? „Zvedel sem, da so v tovarni pjrosta učna mesta. Skupaj s še nekaj sošolci sem odšel v tovarno. Tam so nas lepo sprejeli, nam razkazali vse obrate, pred te:m tovarne od znotraj še nisem viidel, in to je odločilo, da sem pa>stal usnjar. Moram reči, da je biilo sprva kar malce težko, ker d«) tedaj pač nisem imel še nikoli ojpravka s surovimi kožami, pa tuidi neprijeten vonj me je neko-lilko motiL Toda človek se sčasoma vsemu privadi Tako sem se: tudi jaz, saj drugače ne bi bil v tovarni že od leta 1956." Slavko je povedal, da se je od taikrat, ko je pričel delati kot ussnjar in do danes v tovarni velika) spremenilo. „Mislim, da so ~0 biili tedaj delovni pogoji za 90 J odstotkov težji. Tudi nismo J irmeli takšnih pripomočkov kot 0 daanes, stroji so bili zastareli. 4 Zsato tudi nismo mogli toliko na- kot smo želeli Danes pa so) razmere bistveno boljše, fz- £ reediti 0 0 bcoljšali so se delovni pogoji, J bcoljša je kakovost proizvodov pa 2 tuidi količina. Pred dvajsetimi 0 letti tudi za družbeni standard za-0 pcoslenih za družbeni standard J zaaposlenih ni bilo tako poskrb-J ljeeno ko t je sedaj. 0 Seveda pa ni šlo vse gladko. 0 BiJili so časi ko smo delali pod 0 prjrisilno upravo, slabo zasluzili, J sajaj smo prejemali tudi minimal-0 nene osebne dohodke. Kljub temu 4 snimo vztrajali in zdržali, ker smo 5 biMi prepričani, da mora priti 0 booljši jutrišnj i dan. In to se je 0 secdaj uresničilo. Res je, da še m 0 vsee tako kot bi želeli Za osebne J doohodke ne moremo reči, da so S daanes najboljši v občini, nismo 0 paa tudi med najslabšimi. Zato 0 maenim, da smo v tovarni vsi za-# doovoljni; to pa ne pomeni, da ne S sttremimo še za boljšim jutri-0 šnjijim dnem. Ob vsem tem pa se 0 mooramo zavedati, da kolikor 0 boomo naredili toliko bomo za-J slulužiH Slavko Dragar je že deset let 8 voodja izmene obrata kromobde-0 laMva. „Delovno mesto je odgo-g voorno, z veliko nalogami, pozna-J ti i moraš vso tehnologijo, vse de- I lovne faze, pa tudi vsakega delavca. Mislim, da je to zelo pomembno. Kajti delavd smo si med sabo različni, vsaj ima svoje težave, vsem pa je treba prisluhniti tako ah drugače." Ob vsem tem pa je naš sogovornik tudi družbenopolitično zelo delaven. Član Zveze_komunistov je od leta 1964. Že med služenjem vojaškega roka so ga predlagali za sprejem v Zvezo komunistov. Vendar tedaj ni bil sprejet, ker je bilo že proti koncu vojaščine in je prej odšel domov. Toda z marljivostjo v tovarni in z dejavnostjo na vseh področjih je dokazal, da si zasluži članstvo v Zvezi komunistov. Do nedavne volilne konference je tal tudi namestnik sekretarja osnovne organizadje ZK v tovarni od lani pa je predsednik delavskega sveta - Je to odgovorna funkdja? sem ga vprašal „Zahteva celega človeka," je kratko odgovoriL Glede na to, da te dni mineva leto dni, odkar smo sprejeli zakon o združenem delu, je seveda nanesla beseda tudi na to našo malo ustavo, kot smo večkrat imenovali ta pomemben dokument „Tudi v naši delovni organizaciji smo se temeljito lotili uresničevanja določil zakona o združenem delu ter njegovega uveljavljanja v vsakdanji praksi Določili smo roke, do katerih moramo posamezne stvari urediti. Prepričan sem, da jih bomo pravočasno izpolnili, saj je zakon pomembna pridobitev delavcev, ker bomo postali resnični gospodarji svojega dela. Prostega časa ima Slavko Dragar zelo malo, saj ima zelo veliko sestankov. Ce ni na sestanku delavskega sveta, so pa drugi, ker ga kot predsednika delavskega sveta sedaj vabijo vsepovsod - na sestanek tovarniškega sindikata, mladine itd. Če pa ze ni teh sestankov, obleče gasilsko uniformo in odide na sestanek ali vajo gasilcev. Slavko je namreč že 26 let zvest gasilcem, že šest let pa je komandir industrijskega gasilskega društva v tovarni „V delo in življenje gasilskega društva sem se že tako vživel, da brez njega ne bi mogel biti," pravi Cas, ki sva si ga odmerila za najin pogovor, se je iztekeL Predstavil mi je še obrat, v katerem je zaposlen, nato pa sem se poslovil z besedami da bi se uresničile vse njegove želje. In katere so te? „Da bi tovarni šlo dobro in da bi uresničili vse cilje, ki smo Si jih letos zadali," je povedal med pogovorom. S. V. i I 1 s i 1 Slavko Dragar Franc Klančnik je vse svoje življenje zapisal glasbi — Zvoki njegove harmonike se sliSijo že skoraj 50 let in niso utihniti niti med vojno vihro V termoelektrarni Šoštanj smo se pogovarjali z Borisom Gombocem — Poleg rednega dela aktiven tudi v družbenopolitičnem življenju te delovne organizacije »Predstavil boš dobrega delavca, dobrega samoupravljalca", mi je naročil urednik in me s Horacijevo mislijo - Izrabi dan, napotil v Termoelektrarne Šoštanj. ^ Ponedeljek je bil kar neprijetno pusr. poln mračnih oblakov in mnogi so prepričano zatrjevali, da že vonjajo sneg v zraku, ko sem za prij.Vium delavcem, ki mi je kazal pol, stopal med visokimi dimniki in hladilnimi stolpi proti četrtemu bloku. Ko sedaj razmišljam, kako naj obdelam zbrano gradivo, kako naj predstavim mladega človeka, za katerega so v delovni organizaciji dejali, da je med najbolj delavnimi tako v proizvodnji, kakor pri graditvi samouprave, se šele prav zavedam odgovornosti naloge. Biti eden najboljših med vsemi marljivimi delavd te delovne organizacije je prav gotovo velika čast, predvsem pa veliko dobro opravljenega dela. „To je Boris," naju predstavijo. V komandi četrtega bloka sem in na vse načine se trudim odgovoriti na njegovo vprašanje - Zakaj ravno jaz? Toliko boljših je še tu. Res ne vem, Č6 imam pravico, če je prav, da ste izbrali mene? Pa vendar po krajšem prigovarjanju le sedeva za mizo v jedilnici, beseda postane sproščena, prejšnja zadržanost se urnika življenjski zgodbi. Boris. Gomboc ima sedemindvajset let. Svojo mladost je preživljal v že podrtem delu Družmirja od koder je hodil v drugo osnovno šolo (sedaj Biba Roeck) v Šoštanju. Po opravljeni osnovni šoli se je učil za rezkalca v TGO Gorenje. Videl je, da zmore več, zato seje leta 1973 vpisal v delovodsko šolo v Velenju in jo uspešno končal. Pred dvema letom^sc je zaposlil v elektrarni. Sedaj dela na delovnem mestu strojnika bloka za kotel „Poročen? " vprašam. „Da," veselo reče. „Poročen sem že štiri leta, žena Danica je medicinska sestra v zdravstvenem domu v Šoštanju. Imava tudi dva otroka, dve hčerki Andrejo in Matejo. Andreja je starejša ima že tri leta in pol, Mateja pa devet mesecev. Stanujemo v Šoštanju v elektrarniškem stanovanju." „ Kakšno pa je kaj delo tukaj? " „Moje delo je upravljanje 1000 taonskega kotla. Veliko opravil je avtomatiziranih. Jaz pa pripravim in kontroliram posamezne avtomatske stavke. To delo je zanimivo in zelo odgovorno." „Tudi težko? " „Ne, vsaj v fizičnem smislu ne. Pač pa je utrudljivo, predvsem zaradi izmen." Začneva se pogovarjati še o samoupravljanju v delovni organizadji. „Sedaj smo pri nas v veliki reorganizaciji. Naloga uresničevanja zakona o združenem delu nas je primo-rala k novim akdjam. Mi smo se preoblikovali iz tozda TEŠ v delovno organizacijo. Z novo samoupravno organiziranostjo bomo delovna organizacija Termoelektrarne Šoštanj v sestavi SOZD REK. V naši delovni organizadji smo organizirali štiri temeljne organizacije in sicer Termoelektrarna I, Termoelektrarna II, tozd Vzdrževanje in tozd Engine-ring. To je bila velika naloga in nadvse pomembna sprememba za nas. Že sedaj kaže, da je ta nova oblika organiziral osti korak naprej in da bo dobro zaživela." Pove mi tudi, da je bil do reoiga-nizacije predsednik sindikata na prejšnjem pogonu, da pa je še tajnik te osnovne organizadje in član zveze komunistov od leta 1972. O samoupravljanju v tej delovni organizadji ima ie pohvalne besede. „Vsi se zelo zanimamo za samoupravno dogajanje. Do sedaj smo imeli na razpolago za interno obveščanje le rudniški Informator, sedaj pa imamo svoj list Obveščevalec. Seveda pa imamo dobro razvite vse druge samoupravne možnosti za obveščanje delavcev." Še veliiCo bi lahko govorila, pa kaj, ko je bil čas neusmiljen in dela še veliko. nastopali na samostojnih in skupnih koncertih, med drugim celo v ljubljanski Unionski dvorani. Že takrat sem veliko kom-poniral, tako da so ti zbori peli kar precej mojih skladb." Ko so leta 1944 partizani napadli Šmartno, se je Franček in mnogo njegovih sovaščanov skupaj z njimi podalo v gozdove. Prva komanda, ki jo je slišal od komandanta Tomšičeve brigade Mišice—Miha se je glasila: Harmonika mora iti s tabo!" Se isti večer so v Skornem že peli in plesali ob njegovi spremljavi, ki pa so jo kmalu dopolnili sovražnikovi topovi Na srečo so tisto noč bobneli neuglašeno, tako, da so se partizani umaknili brez večjih težav. Od tistega dne, ko je stopil med Tomšičevce pa do dneva osvoboditve, se Franček ni ločil od svoje harmonike. Nekoč so jo stehtali in ugotovili, da je njena teža enaka teži mitraljeza. Tistih časov se Franček takole spominja: „V Tomšičevi brigadi smo imeli močno kulturno skupino, saj smo sestavili instrumentalni trio, ki je pozneje prerasel v cel ansambel, ko sta se nam pridružila še dva madžarska cigana, violinista. Poleg tega sem vodil tudi pevski zbor in tako smo zelo pogosto nastopali na partizanskih mitingih, največ v Gornji Savinjski dolini. Na teh mitingih je bilo včasih zelo veselo, saj so se borci in drugi naši ljudje, ki so nas hodili poslušat znali razveseliti in vsaj za trenutek pozabiti na težke čase, ki smo jih preživljali. S harmoniko sem v partizanih doživel marsikak vesel pa tudi žalosten trenutek. Toda tega je bilo dosti, zato sem že precej pozabil. Spominjam se, da smo nekoč v neki hiši na mariborskem delu Pohorja obkolili skupino Nemcev. Korpandant je vsem glasbenikom, ki smo bili v brigadi ukazal, naj igramo in pojemo na položajih in s tem pokažemo sovražniku, kakšna je naša borbena morala. No, pozneje smo se morali umakniti, ker smo bili obkoljeni tudi mi in mnogo naših tovarišev je takrat izgubilo življenje. Prav tako so nas napadli po nekem mitingu, ki smo ga imeli v Šentvidu nad Šoštanjem, ali pa nekoč nad Lučami, ko je padel naš violinist Škeijanc iz Šoštanja. Vest o koncu vojne smo pričakali pri kmetu Kristanu v Ravnah pri Šoštanju. Takrat smo že bili v štabu 4. operativne cone. Veselje med borci je bilo nepopisno in petju ter plesu ni bilo ne konca ne kraja. Naslednjega dne smo v Topolšici zajeli generala von Loehra, nato pa smo odšli proti Pliber-ku na Koroškem. Med potjo smo imeli mitinge skoraj v vsakem kraju, tudi v Celovcu. Ko smo se vračali smo prirejali nastope v Tržiču, Ljubljani in po Dolenjski. V Celju smo se člani naše kulturne skupine in ostali borci s solzami v očeh poslovili in odšli vsak na svoj dom." Po vojni je spet zbral pevce v Šmartnem ob Paki in z njimi veliko nastopal. Poleg tega je igral harmoniko v Savinjskem kvintetu, ki je bil takrat eden najboljših in najbolj znanih ansamblov v Sloveniji. Leta 1955 pa so se v Šmartnem zbrali domači glasbeniki in ustanovili ansambel Srnica, ki občasno nastopa še danes. Franc Klančnik je tudi eden tistih pionirjev, ki so v vasi Gorenje postavljali prve temelje današnjega industrijskega giganta iz Velenja. V Gorenju se je zaposlil že leta 1953, ko je ta kolektiv štel le šestnajst članov in mu ostal zvest vse do upokojitve. Danes vodi Franc Klančnik moški, ženski in mešani pevski zbor iz Šmartnega ter ansambel Srnica. Z njimi nastopa na vseh prireditvah v Šmartnem in bližnji okolici, tako da si kakršnekoli proslave ali slovesnosti brez njih ni več mogoče zamisliti. Franček je s svojo predanostjo glasbi resnično postal nepogrešljiv element v bogatem kulturnem življenju krajanov iz Šmartnega ob Paki. J. KRAJNC „Moram reči," je dejal ob slovesu, „da sem zelo zadovoljen, ker Boris Gomboc. Naloga uresničevanja zakona o združenem delu nas je primorala k novim akcijam. sem v službi v tej delovni organizadji, saj so tukaj samoupravni odnosi in odnosi med ljudmi zares zelo dobri." R Z. Tolikokrat smo že imeli namen stopiti do Franca Klančni-.ka v Šmartnem ob Paki, da bi malo pokramljali z njim in ga predstavili našim bralcem. Toda vedno smo bili v dilemi: kaj o popularnem Frančeku napisati novega, ko pa ga vendar poznajo skoraj vsi. Najbrž ni kraja tod naokoli, kjer njegova harmonika ne bi razveseljevala ljudi, z njo pa je prehodil tudi večji del Slovenije, zlasti med vojno. Toda o tem pozneje. Njegovo življenje je bilo sila pestro, prav zaradi glasbe, ki ji je ves predan in ki ji posveča največ časa. O tem, kako je zašel v carstvo not. ki mu je še danes zvest, Franc Klančnik takole pripoveduje: „Prvo harmoniko sem si kupil okrog leta 1928, potem ko sem v Celju končal glasbeno šolo in prišel od vojakov. V tistem času sem se izučil tudi mizarskega poklica pri očetu, ki je v Šmartnem takrat vodil pevski zbor, pri katerem sem pel tudi jaz. Leta 1932 mi je oče predal delo z moškim, mešanim in mladinskim zborom. Skupaj z učiteljem Oskarjem Hudale-som sva poučevala glasbo na osnovni šoli in vodila mladinski zbor Grlica, ki je bil za takratne razmere zelo dober. Veliko smo Franc Klančnik je vzgojil že lepo število pevcev in glasbenikov V nedeljo so se sešli na volilno konferenco člani Združenja vojaških vojnih invalidov Velenje. Pregledali so delo v preteklem obdobju in sprejeli delovni program, izvolili pa so tudi nove organe združenja. Za predsednika upravnega odbora so znova izvolili Martina Tovornika. 2e nekoč cenjeno zdravilišče spet dobiva na vrednosti — Do leta 1980 bo v zdravilišču na razpolago 220 postelj — Splošna bolnica Topolšica bo imela pet oddelkov in bo služila za potrebe prebivalstva občin Velenje in Mozirje Bolnica Topolšica je bila ustanovljena leta 1919, namesto takratnega zdravilišča Topolšica in je služila zdravljenju tuberkuloznih in drugih pljučnih bolnikov. V obdobju od leta 1919 do leta 1941 je imela 250 do 300 bolniških postelj in je bila zelo ugledna bolnica za zdravljenje pljučne tuberkuloze in ostalih pljučnih obolenj. Bila je na evropskem strokovnem nivoju in je imela tudi pionirsko vlogo pri zdravljenju pljučnih bolezni v jugoslovanskem merilu. Med vojno so njeni delavci močno sodelovali v boju proti okupatorju. Bolnica je med vojno zelo nazadovala, škoda pa je bila še večja, ko so leta 1944 odpeljali vso opremo v Avstrijo in deloma v bolnico Celje. Po osvoboditvi je leta 1946 postala bolnica Topolšica republiška specialna bolnica za tuberkulozo in pljučne bolezni. Leta 1970 se je združila s splošno bolnico Celje. Prvega januarja 1976 pa je postala ponovno samostojna organizacija združenega dela - bolnica Topolšica. Po osvoboditvi je bolnica Topolšica pričela ponovno stag-nirati in nazadovati v zadnjem desetletju, predvsem v obdobju od leta 1970 do leta 1975. Vzroki za to nazadovanje ležijo delno v spremembni patologije prebivalstva - prišlo je do upadanja tuberkuloze, delno pa tudi zaradi nerazumevanja do smotrnega razvoja te ustanove s strani pristojnih organov. Tudi tedanje vodstvo bolnice ni znalo izdelati in zagovarjati ustreznega razvojnega programa bolnice Topolšice. Bolnica leži na območju občine Velenje, ki je v zadnjih 25 letih dosegla izreden razvoj. Po svojem industrijskem potencialu je občina Velenje peta industrijska najmočneje razvita občina v SR Sloveniji. V industriji in v ostalih dejavnostih je zaposlenih nad 22. tisoč ljudi, samo Velenje pa je iz malega trga postalo sodobno mesto z več kot 22. tisoč prebivalci, katero število iz leta v leto hitro narašča. V samem Velenju se je razvijala in se bo razvila vsa potrebna infrastruktura med katero spada tudi splošna bolnica z ustreznimi štirimi oddelki. Občina Velenje ima najvišji vitalni indeks v SR Sloveniji, ki je višji od republiškega poprečja za nad 100 odstotkov in iz leta v leto narašča. Za naslednja leta, tako za kratkoročno kot za dolgoročno obdobje predvidevamo nadaljnji razvoj industrije in ostalih dejavnosti na območju občine. Še dolga leta pa bomo z rudnikom lignita in Termoelektrarno glavni dobavitelj električne energije za vso Slovenijo. Srednjeročni razvojni program občine načrtuje, da se bodo poleg industrije hitreje razvijali terciarni sektorji gospodarstva med katerimi bo imelo zelo pomembno vlogo tudi zdravilišče Topolšica. Predvidena stopnja rasti za industrijo je 13,3 odstotka letno za terciarne dejavnosti pa 13,5 odstotka letno. OŽIVITEV ZDRAVILIŠČA V srednjeročnem razvoju programa bolnice Topolšica načrtujemo da bo v obdobju do leta 1980 dokončano zdravilišče z oddelkom za rehabilitacijo, katero bo z adaptacijo že obstoječih objektov in z izgrad- njo novega objekta imelo 220 postelj. Istočasno bosta ustrezno usposobljena in modernizirana pljučni in interni oddelek. V letu 1976 smo pristopili k adaptaciji Mladike in starega bazena za potrebe zdravilišča. Ta adaptacija je bila končana junija letos in tako ima zdravilišče zaenkrat na razpolago 50 udobnih ležišč z vso ustrezno fizioterapijo in bazen. Izdelan je idejni načrt, v izdelavi je glavni načrt za novo zdravilišče, v katerem bo 170 postelj z ustreznim standardom, vsa potrebna fizioterapija in zaprti bazen. Novi del zdravilišča bo dokončan v letu 1979. To zdravilišče bo služilo predvsem za rehabilitacijo bolnikov po poškodbah, za zdravljenje bolnikov z okvaro lokomotornega aparata - predvsem hrbtenice, delno pa tudi za zdravljenje srčnih in pljučnih bolezni ter raznih živčnih obolenj. Ponovno oživitev zdravilišča nam je narekoval termalni vrelec, iz katerega priteče vsako sekundo 50 litrov termalne vode s temperaturo 32 stopinj. Že v stari Avstroogrski monarhiji je bilo to zdravilišče dobro izrabljeno in visoko cenjeno. Razen ter- malne vode ima Topolšica tudi zelo ugodne klimatske razmere, na katere vplivajo zlasti iglasti gozdovi, veliko število sončnih dni in svež gorski zrak. Sam kraj Topolšica se bo v obdobju 1977 do 1983 razvil v urbaniziran center, ki bo delno nadomestil mesto Šoštanj, ker to leži pretežno na rušnem območju Rudnika lignita Velenje. Ko bo do konca izgrajeno novo zdravilišče, bodo podane velike možnosti za rehabilitacijo bolnikov širšega območja, pri tem mislimo na vso Slovenijo, delno pa tudi na ostale republike in na sosednjo Avstrijo. Ustvarjeni bodo pogoji za sodelovanje z ustreznimi ustanovami, ki bodo lahko pošiljale svoje bolnike na pravočasno rehabilitacijo in zdravljenje v to zdravilišče. Zdravilišče bo imelo, oziroma že ima, v sodelovanju z ustreznimi oddelki bolnice Topolšica usposobljen strokovni kader ter vse diagnostične in terapevtske pripomočke. Služilo pa bo tudi preventivni dejavnosti in to predvsem za potrebe občine Velenje, sosednjih občin in širšega območja. Ne zadošča, da pri sistematskih pregledih ugotavljamo okvare zdravja ljudi, naredimo pa zelo malo za izboljšanje in odpravo teh okvar. Naš načrt je, da se zdravilišče do leta 1980 razvije v sodobno ustano- Del zdravilišča v Topolšici. Objekt Toplica. vo in to s poudarkom na preventivnem zdravljenju. Zdravilišče pa bo seveda imelo tudi velik pomen v turizmu in bo služilo za rekreacijo delavcev s širšega območja. Vse adaptacije, ki smo jih do sedaj opravili v zdravilišču smo financirali z lastnimi sredstvi, ki so se zbrala na območju občine Velenje. Za zidavo novega zdravilišča so zagotovljena potrebna sredstva s strani gospodarskih organizacij občine Velenje, računamo pa tudi na bančna sredstva. Tudi Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo je v svoji odločbi 8. decembra 1976 izdal soglasje z utemeljitvijo, da je idejna zasnova zdravilišča Topolšica v sklopu bolnice Topolšica usklajena s programom zdravstvenega varstva in z družbenim interesom na tem področju. TRIJE NOVI ODDELKI Bolnica Topolšica je imela 1. januarja 1976 260 standardnih postelj od katerih je bilo 200 uporabljenih za tuberkulozne in pljučne bolezni, 60 postelj pa je bilo namenjenih splošni interni medicini. Medtem, ko je pljučni oddelek, ki je lociran v objektih Planika in Smrečina, še bil v kar ustreznih prostorih, pa je interni oddelek v Mladiki deloval v neustreznih ,z zelo pomanjkljivo strokovno zasedbo. Ni imel lastnih specialistov internistov neustrezno je bila urejena dežurna in laboratorijska služba primanjkovalo je ustreznih specialistov za konzilirano (svetovalno) službo, primanjkovalo pa je tudi ostalega višjega in srednjega medicinskega osebja. Do meseca marca 1976 je prihajalo iz celjske zdravstvene regije toliko bolnikov, da so za njih potrebovali okoli 200 bolniških postelj, ostalih 60 postelj pa je bilo zasedenih z bolniki občine Velenje in ostalih občin z območja zdravstvene regije Ravne na Koroškem. Ker je prišlo spomladi leta 1976 do občutnega zmanjšanja bolnikov z območja celjske zdravstvene regije, je morala bolnica Topolšica zmanjšati število standardnih postelj za 60. Interni oddelek se je leta 1976 preselil iz Mladike v ustrezno adaptirane prostore v Planiko, tako ima sedaj bolnica,Topolšica s pljučnim in internim oddelkom 206 standardnih postelj. Trenutno se zdravi na obeh oddelkih približno 205 do 210 bolnikov, od katerih jjih je 110 z območji celjske zdravstvene regije. Za obdobje 1977 - 1980 računamo, da se bo zmanjšalo število tuberkuloznih bolnikov, kateri se sedaj zdravijo v bolnici Topolšica, oziroma, da bo prišlo do ustrezne delitve dela med posameznimi bolnicami za tuberkulozo in pljučne bolezni v SR Sloveniji. V tem primera bomo imeli na razpolago večjf kapacitete za interne in pljučne bolnike, ki bodo lahko služite I širšemu območju, tukaj mislim predvsem na območje zdravstvene regije Celje. V kolikor celjska zdravstvena regija za te posteljne kapacitete ne bi bila zainteresirana, bo njihova namembnost drugačna in bodo uporabljene za naš program razvoja bolnice Topolšica leta 1985. V obdobju 1977 - 1980 bodo opravljene vse potrebne priprave za ustanovitev ostalih oddelkov bolnice v Topolšici Predvidevamo, da bo bolnica Topolšica postala splošna bolnišnica, ki bo imela še kirur-gični oddelek s poudarkom na travmatologiji s 60 posteljami, ginekološko porodniški oddelek s 50 posteljami in otroški oddelek s 40 posteljami. Število postelj na internem in pljučnem oddelku je odvisno od sporazuma z ostalimi zdravstvenimi regijami, predvsem z zdravstveno regijo Celje. Oblikovanje teh oddelkov bo končano do leta 1985 vendar pa bi to lahko izvedli že prej. Splošna bolnica Topolšica bo s svojimi petimi oddelki služil«' za potrebe prebivalstva občil Velenje in Mozirje. To območje bo do leta 1985 imelo najmanj 60. tisoč prebivalcev, sedaj je tu 50. tisoč prebivalcev. V primeru potrebe bi se lahko tudi del prebivalcev iz sosednjih občil zdravil v tej bolnišnici, predvsem na pljučnem in internem oddelku. Smatramo, da bi lahko prišlo do ustrezne delitve dela z bolnico Celje in z bolnico Slovenj Gradec, saj bo z razširitvijo bolnice Topolšica prišlo do razbremenitve sosednjih pre-natrpanih bolnišnic. Ne predvidevamo nobenih novih bolniških objektov ampak le adaptacijo obstoječih, vse predvidene investicije pa bomo financirali iz sredstev občinske zdravstvene skupnosti Velenje in občinske zdravstvene skupnosti Mozirje. • Prim. dr. ALOJZ FIJAVŽ Pod pokroviteljstvom velenjske Ere so pretekli petek v galeriji knjižnice Kulturnega centra Velenje odprli razstavo del slikaija Josipa Turkoviča iz Virja v Podravini. V imenu pokrovitelja je spregovoril Ivan Lahovnik, direktor tozda Veleprodaja. Gost večera pa je bil igralec Martin Sagner-Dudek. Razstava bo odprta do 6. decembra. r šport telesna kultura rekreacija » NOGOMET Bo dosežen načrt? [ Nogometaši Rudarja so se tudi iz predzadnjega gostovanja r jesenskem delu tekmovanja rmili praznih rok. Čeprav so na tiho pričakovali točko, se njihova želja ni uresničila. Sre-Sanje v Bjeljini z Radnikom so Izgubiili z rezultatom 2:0, čeprav so nastopili v najmočnejši itawi. Glede na to, da sta do ns>kega dela tekmovanja le dve srečanji (v nedeljo doma poti Rudarju iz Ljubije in v zadnja m kolu v gosteh z Jedin-Itvorni iz Brčkega) in ob upoštevanju dosedanjih neuspelih |ostowanj je skorajda težko pri-Cakov/ati, da bi „Rudarji" v zadnjiih dveh kolih osvojili vse štiri rmožne točke. Lahko pa se sevedia zgodi, da bodo prav v teh lkolih presenetili, kar bi pomemilo izpolnitev minimalnega načrta v jesenskem delu: psvojiitev štirinajstih točk. Ob vs«m tem se vzbuja tudi vprašanje,, kje so razlogi, da nogometnem Rudarja še ni uspelo osvojiti točk na tujem. " Če; sodimo po ocenah, ki jih dobivvajo za igre na tujem igrišču, kki so resda subjektivne, pa vendaarle nekaj povedo, potem je verrjetno eden izmed razlogov nebcorbenost posameznikov, mordia celo neresnost nekaterih igralccev. V igri nogometašev so velikcokrat opazna velika nihanja. Tako smo, na primer, v devetstdesetih minutah priče igri, ki si j jolahko samo želimo, nato pa spspet takšni, pred katero gledalci ti natiskajo oči. Strokovno vodstitvo sicer opravičuje takšno igro nogometašev s tem, da igralcci pred začetkom prvenstva niso i imeli skupnih bazičnih priprav,', zato bodo kar najbolj intennzivno izkoristili zimski emnor, da bi nogometaši čim-ilj ] pripravljeni dočakali drugi del titekmovanja. Verjetno pa ta prizaadevanja samega vodstva, pa tudi i stalne spremembe v njem, ne bbodo dovolj, če igralci ne boddo pokazali več volje za igro, in čeie se ne bodo borili, kot od njih i pričakujejo zvesti navijači, pa ččeprav so prišli k Rudarju mordda le za nekaj mesecev. Seveceda pa je pred nogometaši tudi i še vseh sedemanjst kol spo-mladidanskega dela tekmovanja in s t tem možnosti in verjetno še dovo/olj časa za večje uspehe. ŠKMARTNO : ILIRIJA -LJUBLJANA 1:1(1:0) SeSelekcija Šmartnega je v letošušnji sezoni prvič na domačem n igrišču dovolila gostom, da so jirjim odnesli točko. Gostje iz Ljublbljane so se predstavili kot zelo a čvrsta in borbena ekipa, prav v gotovo najboljša, kar smo uh 1 letos videli v Šmartnem. Domatiači so začeli ofenzivno in si pripravili nekaj lepih priložnosti iti za zadetek, od katerih pa so p: prvo izkoristili šele v 33. minunuti. Žalig je lepo streljal s kakikih šestnajstih metrov in žoga je obobtičala v mreži za hrbtom nezananesljivega vratarja gostov. Že v v naslednjem napadu pa so gostjetje imeli izredno priložnost, ki se se je končala s strelom preko praznznih vrat. Igralci Šmartnega so v iv tem delu imeli več od igre in olob večji spretnosti napadalcev br bi rezultat gotovo lahko bil višji. ji. Po nekaj minutah igre v drugeigem polčasu je sodnik zaradi izi izredno grobe igre izključil enegaega od gostujočih igralcev in »se ) je kazalo, da bo njihov odpolpor dokončno strt. Toda zai- grali so še bolj požrtvovalno in rezultat take igre je bilo izenačenje v 57. minuti, potem, ko so spretno izkoristili napako domače obrambe. Do konca srečanja so nogometaši Šmartnega poskušali na vso moč doseči vodilni zadetek, vendar jim kljub veliki ofenzivi to ni uspelo in dragocena točka je odšla v Ljubljano. V zadnjem kolu jesenskega dela igra selekcija Šmartnega s Slovanom v Ljubljani. ŠMARTNO: I. Podgoršek, Podvratnik, Hanžekovič, Klan-fer, G. Omladič, A. Podgoršek, Žalig, Benetek, Kodre, Prašnikar, A. Omladič. J. KRAJNC • ODBOJKA Doslej najbolje Ljubenske odbojkarice so po rezultatu sodeč, tudi .tokrat gladko izgubile. Ob petem zaporednem porazu pa ne moremo mimo dejstva, da so tokrat pokazale najboljšo igro doslej. S takšno igro bi na svoj račun vknjižile že preneka-tero točko. Tokrat jim to ni uspelo zato, ker so se pomerile s trenutno najboljšo in vodilno ekipo Merkurja iz Nove Gorice. Gostjam so se odlično upirale. V prvem setu je bila igra povsem izenačena in domačinke so celo povedle s 13:10. Gostje so uspele izenačiti in po številnih menjavah pri 13:13 je Novogori-čankam uspelo zmagati Takšen razplet je v veliki men vplival na igro domačih igralk v drugem setu, čeprav tudi v tem niso bile v podrejeni vlogi, razigrale pa so se na začetku tretjega, ko so povedle kar z 8:1. Zanašajoč se na visoko vodstvo so nekoliko popustile in gostje so po ogorčenem boju počasi zmanjšale razliko in na koncu zasluženo zmagale. V telovadnici osnovne šole sta tekmo vodila Sedovšek iz Braslovč in Jelen iz Polzele, tekmo pa si je ogledalo sto gledalcev. Za Ljubno so igrale: Skok, M. Jeraj, J. Jeraj, Gračner, Slokan, Pečnik, Volovšek, Podlesnik, Blago-jevič, Mori, Slatinšek in Budna. J. P. • KOŠARKA ČETRTA ZAPOREDNA ZMAGA ELEKTRE Prvenstvena košarkarska tekma med Elektro in Branikom je bila pravi derbi v I. slovenski košarkarski ligi. Domače moštvo, zavedajoč se odgovornosti je pričelo srečanje silovito in si do odmora priigralo 9 točk prednosti Vendar končni rezultat 82:81 (43:34) govori o tem, da je bil drugi polčas poln dramatičnih dogodkov. Elektra je igrala sicer svojo „igro", vendar se ni mogla odlepiti od zelo dohrih in visokih gostov, ki so 4 minute pred koncem vodili celo za 4 točke. Z veliko požrtvovalnostjo in dobrimi meti Jošta, Hliša in Kebliča je Elektra ob kuncu le zasluženo slavila. S to zmago je Elektra na prvem mestu z dobrimi obeti v prihodnostjo. !le bo naslednje gostovanje v Ajdovščini prineslo ugoden rezultat, lahko trdimo, da je Šoštanj po daljšem času zopet dobil kvalitetno ekipo, ki ve kaj hoče. Vsi uspehi pa rastejo z delom in odrekanjem igralcev. To pa so mladi košarkaši, v katere so z velikim optimizmom uprte naše oči Za ekipo Elektre so igrali: Jerič 8, Kokolj, Jošt S. 6, Štaher, Breznik P., Hliš 8, Polovšak 3, Breznik S. 8, Jošt J. 32, Kafedčič 4, Keblič 13. V 5. kolu se bo 3. decembra 1977 Elektra srečala z ekipo Fruktala v Ajdovščini. M. N. • INVALIDSKI ŠPORT Uspešen zaključek tekmovalne sezone. Preteklo nedeljo so bila v Velenju športna srečanja ekip Občinske zveze za šport in rekreacijo invalidov iz Siska ter sekcije za rekreacijo in šport pri DI Velenje. Več kot 50 tekmovalcev se je sestalo v kegljanju, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in ribolovu. V vseh srečanjih so bili uspešni domačini. Rezultati: kegljanje Velenje : Sisak 3723:3156 podrtih kegljev, streljanje z zračno puško Velenje :Si-sak 833:747 krogov, namizni tenis Velenje:Sisak 4:0, ribolov Velenje: Sisak 97:61 ulovljenih komadov rib. • BRIDGE Velik uspeh Velenjčanov V nedeljo je bilo v Rogaški Slatini odprto prvenstvo Slovenije v bridgeu za pare. Tekmovanja so se poleg številnih ekip iz Slovenije udeležili tudi gosti iz Hrvatske in Avstrije. Zelo smo se razveselili ob razglasitvi končnih rezultatov. Iz bridge kluba Velenje smo se tekmovanja udeležili trije pari in dosegli izjemen uspeh. Vsi smo se uvrstili med prvo deseterico in sicer par Katja Kaiser -Janko Mioč za dvema zagrebškima paroma na tretje mesto, kar pomeni naslov republiškega prvaka za seniorske pare; par Stane Borovnik - Rafael Pečečnik je zasedel šesto mesto, kar pomeni naslov republiškega prvaka za juniorske pare, par Ac Sagmeister -Marjan Kojakovič pa se je osvojil 9. mesto. Tudi to je velik uspeh novincev na tem turnirju, na katerem je sodelovalo dosti močnih in znanih parov iz Ljubljane, Maribora, Postojne, Slovenj Gradca, Zagreba in Avstrije. Uspeh je še toliko večji ker nismo imeii nobenih priprav, saj zaenkrat nimamo na voljo ustreznega prostora. Sedaj je pred nami še „trial". To je več-krožni turnir za prvenstvo Slovenije, na katerem upam, da bomo obdržali ali pa še izboljšali naše uvrstitve iz Rogaške Slatine. r. pečečnik t • SMUČANJE Za višjo raven Pred dnevi se je sešel na redni letni občni zbor Smučarski klub Velenje, v katerem deluje tudi področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Velenja. Ko so razpravljali o preteklem delu, so med drugim poudarili, da čeprav so naredili pomemben korak pri vzgoji novih vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, pridobili so trinajst novih strokovnih sodelavcev, ne zavedajo pa se svoje strokovne vezanosti in tu - vsaj nekateri - ne izpolnjujejo najosnovnejših obveznosti. Za primer so navedli, da jih je le nekaj več kot 40 odstotkov plačalo članarino. Ena izmed pomembnih prihodnjih nalog kluba bo proučiti možnosti za nadaljnjo kadrovsko krepitev, vrst z mlajšimi kadri, predvsem iz vrst bivših tekmovalcev, ki jih bodo takoj, ko bo možno, usposobili za klubske vodnike smučanja in skupaj s področnim zborom za smučarske sodnike-pri', iravnike. Skrb za nadaljnjo vzgojo adra bo še toliko pomembnejša, ker so na šolah v okviru šole v naravi uvedli tudi smučanje in občinska izobtaževalna skupnost razumljivo pričakuje veliko pomoč tudi od smučarskega kluba. Zato so se na občnem zboru dogovorili za organizacijo tako imenovanih hitrih tečajev smučanja, s katerimi bodo skušali zagotoviti potreben kader, ker te naloge učitelji telesne vzgoje na šolah te naloge sami ne bodo mogli opraviti. Na zboru so tudi poudarili, da je večkrat slišati pripombe, češ da ob raznih tečajih ni mogoče dobiri smučarskih vaditeljev. Nekaj resnice je v tem, vendar obstajajo za to objektivni razlogi Vedeti ie namreč treba, da mnogi smučarski strokovnjaki pogosto zelo težko dobijo dopust v ta namen. Če pa ga že dobijo, pa ga tudi niso dolžni porabiti za vzgojo drugih oziroma „delovno". Zato so menili, da bi se s pomočjo sindikata v posameznih delovnih organizacijah poskušali dogovoriti, da bi vaditelji dobili v ta namen izredni plačan dopust. Člani smučarskega kluba bodo izvedli tudi letos akcijo Naučimo se smučati in izredno veliko pozornost namenili delu na vseh osnovnih šolah pa tudi v vzgojnovarstvenih ustanovah, saj je velika želja, da bi prek selekcij tudi v naši občini prišli do dobrih smučarjev tekmovalcev. Za njih bodo od decembra do marca organizirali tečaje. Ob koncu vsakega tečaja bodo tekmovanja in na> boljši naj bi seveda ob privolitvi staršev, postali tekmovalci kluba in takoj začeli treninge pod strokovnim vodstvom. Tekmovalna sezona bi se za njih praktično začela šele v sezoni 1978/79. Nekateri učena, ki ne bodo prišli v poštev kot tekmovalci, naj bi z nadaljnjim delom postali vaditelji ali učitelji smučanja, ostalim pa naj bi smučanje postalo trajna navada. S selekcijskim načinom dela so v smučarskem klubu začeli že lani Tako trenutno v pripravljalnem obdobju trenira okrog dvajset tekmovalcev. Selekcij-sko delo pa bo seveda zajelo tudi učence šostanjskih šol in z osnovne šole v Šmartnem ob Paki. Na občnem zboru so sprejeli še sklep, da bodo morale letos vse šole organizirati obvezno šolsko prvenstvo v smučanju, če bodo hotele sodelovati na občinskem tekmovanju. Ob tako velikem številu tekmovanj potem ne bo težko izbrati najboljših, ki bodo zastopali občino v nadaljnjih tekmovanjih. Na zboru so izvolili tudi nov izvršni odbor, za predsednika pa Jožeta Melanška. Posamezni člani izvršnega odbora imajo še posebne zadolžitve, kot na primer za delo s šolskimi društvi ipd. Poleg tega bo delovala v klubu komisija za rekreacijo, izvolili pa so tudi svet staršev. Mladi še premalo delavni Občinska konferenca ZSMS Mozirje ocenila delo - Mladi uresničili večino zadanih nalog - Osnovne organizacije še vedno ne delajo dovolj aktivno - Obsežen akcijski program. ___ Mladi v Gornji Savinjski dolini so na minuli programski konferenci ocenili svoje delo v preteklem letu. Zaustavili so se pri uspehih in kritično ocenili napake in pomanjkljivosti v svoji organizaciji, kar je še zlasti pomembno zaradi obilice pomembnih nalog, ki jih čakajo v prihodnjem predvolilnem in predkongresnem obdobju. V minulem letu dni so veliko postorili, oglejmo si le nekatere uspele akcije. Pozimi so skupno z ZRVS izvedli tradicionalno tekmovanje za pokal Slavka Šlandra, se udeležili pohoda po poteh heroja Kebeta v Dražgošah, in pripravili več tekmovanj med vojaki, s katerimi zares vzorno sodelujejo, delavci milice, ZRVS, pripadniki enot TO, mladino in strelci. Aprila so se lotili organizacije regijske prireditve „Naša beseda 77". Zaradi nesodelovanja kulturnikov jim je prireditev delala številne preglavice, vendar so jo s pomočjo celjskih mladincev vseeno pripravili v zadovoljstvo vseh. Poleg občinske so letos spremljali še zvezno štafeto mladosti in ob dnevu mladosti v ZSMS svečano sprejeli 250 novih članov. V okviru republiškega pohoda so pripravili šestdnevno pot po poteh prvih slovenskih partizanskih enot in aktivistov OF. Poleg stalne pohodne enote je komandant-sko torbo spremljalo na poti skupno 340 mladih. Spomladi so ustanovili občinsko mladinsko delovno brigado Slavka Šlandra in poleg številnih krajevnih izvedli štiri občinske delovne akcije ter štiridnevno akcijo v Robanovem kotu, s katero so obnovili partizansko bolnico. V veliki meri so obogatili tudi sodelovanje z mladinci v pobrateni občini Čajetina. Izvedli so seveda še veliko drugih akcij in . pri svojem delu zares dobro sodelovali z občinsko organizacijo ZRVS, z občinskim odborom ZZB NOV in predvsem z občinskim štabom TO, kjer so vedno naleteli na polno mero razumevanja in pomoči. ke, ki si jih v posameznih sredinah privoščijo celo posamezniki na odgovornih mestih in člani zveze komunistov, ob tem pa se nihče od teh ne spomni, da bi mladim skušal najprej pomagati. Nerazumljiva je tudi nepriza-detost mladih komunistov v nekaterih osnovnih organizacijah, ki bi morali stati v prvi vrsti, pa stojijo ob strani dela in problemov mladinske organizacije. Takšne pomanjkljivosti bo treba v bodoče nujno odpraviti, pot do tega pa je samo ena — zavzeto in odločno delo. Zlasti se bodo morali potruditi mladi v združenem delu kjer delo mladinske organizacije najbolj šepa. Tem in podobnim nalogam je seveda prilagojen obsežen akcijski program dela občinske konference za naslednje mesece, v katerem je krepitev dela osnovnih organizacij na prvem mestu. Mladi namreč ne smejo dovoliti, da bi ob uspešnem izvajanju številnih nalog in akcij, naenkrat pričeli ugotavljati, da so ob zunanjem blišču teh akcij, temelji njihove občinske organizacije na majavih tleh. J. P. Nosilci tehnične kulture Tehnična kultura v mozirski občini takorekoč „na psu" — Edini nosilec je klub radioamaterjev — Veliko pozornosti posvečajo delu z najmlajšimi — Kljub finančnim problemom so zelo aktivni Letošnje leto je posvečeno tehnični kulturi, zato je prav, da spregovorimo nekaj besed o stanju na tem področju v mozirski občini Stanje je namreč vse prej kot zadovoljivo in temu primerna je tudi raven pozornosti, ki jo tehnični kulturi v Gornji Savinjski dolini namenjajo. Edina amaterska organizacija, po svoji zasnovi v celoti sestavni del tehnične kulture, je mozirski klub radioamaterjev, če k takšnim ne štejemo avto-moto društva. Dejstva, da so edini v občini in s tem tudi nosilci razvoja tehnične kulture, se v klubu v celoti zavedajo. Temu primerno imajo zastavljen tudi svoj delovni program, ki ni ozko usmerjen v njihovo specialno področje, ampak v svoji zasnovi predvideva tudi dejavnosti, ki naj bi propagirale razvoj in pomen tehnične kulture in njeno vlogo kar najbolj približale širšemu krogu ljudi. Kar se tiče slednje naloge so lani opravili nekaj pomembnih akcij. Ob 120-letnici rojstva Nikole Tesle so po vseh šolah pripravili nadvse zanimiva predavanja. Prav tako so na šolah demonstrirali delo na kratkovalovnih vezah, učencem posredovali in prikazali tehnične sestavljenke in podobno. Trudijo se tudi, da bi preko svojih inštruktorjev okrepili delo po šolah na področju radioamaterstva in sorodnih dejavnosti. Takšna oblika dela bo še zlasti pridobila na veljavi z uvajanjem celodnevne šole, dobro pa je že zaživela na mozirski osnovni šoli Drugod se bo v prihodnje pojavil problem inštruktorjev in (ne)zanimanja na posameznih šolah za takšno dejavnost Ob vseh kolikor toliko izpolnjenih pogojih računajo v perspektivi na ustanovitev sprejemno-oddaj-nih sekcij po šolah. Ob vseh naštetih se namreč pojavlja tudi problem dragih, za delo primernih, sredstev. Sicer pa bodo mozirski radioamaterji prihodnje leto slavili desetletnico obstoja in uspešnega delovanja in v svoji zagnanosti že načrtujejo, kako bodo obletnico kar najbolj plodno počastili. Število članov kluba se je v zadnjem času občutno ©večalo, v nekaj mesecih od 20 na Pomembno je tudi to, da se ob Ss starejših vse bolj pojavljajo mladi. V klubu je danes 16 članov z operater-skimi izpiti za kratko in ultrakratko- Ob vseh teh uspehih pa so samokritično priznali, da jim je kdaj pa kdaj tudi zmanjkalo moči. Res je, da so se otepali z vrsto težav, res pa je tudi, da občinska konferenca ni vedno našla dovolj časa za tvornejšo krepitev sodelovanja z osnovnimi organizacijami, ki bi s svojimi izkušnjami in spodbudami nedvomno še bolj oplemenitile njeno delo. Na tem področju so uspeli le delno. Ustanovili so sicer štiri nove osnovne organizacije in oživili delo nekaterih, vendar to še ni vzrok za pretirano zadovoljstvo. Dejstvo je namreč, da osnovne organizacije še vedno ne delajo dovolj. Večno izgovarjanje na pomanjkanje časa in prostorov ter na nerazumevanje starejših zveni dokaj jalovo, če pomislimo na tiste osnovne organizacije, ki odlično delajo in, kot po pravilu, v najslabših delovnih pogojih. Mladi v mozirski občini so sicer zelo aktivni, le kot predstavniki svoje organizacije — ZSMS - se pojavljajo preredko in premalo odločno. Delno k temu pripomorejo tudi neupravičene in celo zlonamerne kriti- valovno področje. To je razmeroma veliko število, velja pa tudi, da aktivnost nekaterih članov ni na zavidljivi ravni Nedelavnost vsekakor ni v korist ne članu in ne klubu, saj z njo ostaja neizkoriščena obilica težko pridobljenega znanja. Zelo delavni pa mozirski radioamaterji vseeno so. Tudi letos so se udeležili UKV štafete mladosti, udeležujejo se vsah tekmovanj na ultrakratkovalovnih vezah in se prav sedaj pripravljajo na tekmovanje za pokal zveze radioamaterjev Slovenije. Boljše delo si obetajo zlasti potem, ko bodo prejeli novo UKV aparaturo, ki jo že pričakujejo. Nova aparatura jim bo veliko pomenila, saj je prva te vrste v klubu. Omogočala bo odlične veze in prenose programov preko amaterskega oddajnika na Uršlji gori in preko amaterskega satelita. Poleg tega bo znatno pripomogla k boljšemu delu z mladino. Omeniti velja še vzorno sodelovanje s klubi na Koroškem, tako na tej kot na drugi strani meje.. V preteklosti ie bila velika pomanjkljivost v delu kluba pomanjkanje konstruktorstva. Člani so bili sicer dobri vezisti, s tem delom pa se niso ukvarjali Stanje je danes že skoraj razveseljivo, saj se precej članov navdušeno ukvarja s konstruiranjem. Veliko in mogoče največ vredno je njihovo delo z mladimi. Na pobudo zavoda za šolstvo so že pred časom pričeli z organiziranim delom z najmlajšimi, vendar so zaradi kadrovskih in prostorskih možnosti zaenkrat omejeni le na sodelovanje z , mozirsko šolo. V klubu imajo tehnične krožke, v katerih se mladi izobražujejo o elektrotehniki, elektroniki in seveda o radioamaterstvu. Letos aktivno dela v krožkih 33 pionirjev, od tega prvič tudi tri pionirke. Lani so izvedli začetni tečaj za pionirje operaterje in so ga letos dopolnili še z nadaljevalnim. Pri tem delu se srečujejo s precejš- ,, njo fluktuacijo in z osipom, velja pa to žal tudi za starejše člane. Po lanskem šestmesečnem tečaju je zahteven izpit za operaterje opravilo šest članov. Na začetku je bilo omenjeno slabo stanje na področju tehnične kulture v mozirski občini, zato je že skoraj samo po sebi jasno, da se v klubu srečujejo s finančnimi problemi. Prostore imajo danes razmeroma dobre, le majhni so, uredili pa so si jih s prostovoljnim delom iz garaž. Zanimivo je kako različni dejavniki klub radioamaterjev pojmujejo skoii prizmo dinarja, ki naj bi ga prispevali za redno delo. V večini primerov poznajo le dve skrajnosti Prva skrajnost je pojmovanje kluba is njegove dejavnosti kot nekaj „voj *-kega" (tu naj bi se potemtakem poiskal tudi denar), druga skrajno rt pa meni, da je radioamaterstvo kpt izključno osebni hobi problem vsakega posameznika, ki se želi z njim ukvarjati Obe pojmovanji la bilo treba čimprej premostiti in klubu zagotoviti sredstva za redno opravljanje njegove, nedvomno nadvse pomembne dejavnosti. Doslej se je namreč preživljal le ob dobri volji nekaterih dejavnikov, med nje sodi zlasti izobraževalna skupnost, poslej pa bo takšen način zagotavljanja sredstev vse težji, če ne že nemogoč. J. P. »a vini i zagotovo spada med najboljše udi skrbi za okolje posvečajo znatno iolj nerazumljiva „skrb" za tale kon- Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji: v Gornji Savinjski dolini. Ker tudi s mero pozornosti je še toliko bolj nerazumljiva tejner. Sporna je že njegova „lokacija", stoji namreč v središču kraja, še bolj sporen pa je odvoz smeti. Posnetek je bil narejen prve dni novembra. Doslej smeti še niso odpeljali in prav nič bujne domišljije ni potrebno, pa si vsak lahko ustvari današnjo podobo kontejnerja in njegove okolice. Od lepega hrasta do dobrega soda Obiskali smo sodarja in kolarja Jožeta Nunčiča - Poklic, ki ga opravlja, je danes pri nas že zelo redek Stane Dobnik je napregel vse sile, da so s sodobno cesto povezali Veliki vrh s Šmartnim ob Paki, Velenjem in Šoštanjem Ko smo še spodaj ob vznožju Velikega vrha in Gore Oljke sprasevali, kje naj iščemo domačijo Staneta Dobnika, nam je nekdo od domačinov opisal pot in pristavil: „Brez njega prav gotovo cesta po kateri se boste peljali, ne bi bila tako urejena, kot je P1 Le nekaj minut vožnje po sodobni cesti, ki se pričenja malo za Rečico ob Paki in že si na vrhu, kjer se pot prevesi navzdol. Samo še nekaj kilometrov spusta je do Podkraja. Šoštanj in Velenje se zdita kar neverjetno blizu. Prav tu na vrhu stanuje Stane Dobnik in k njemu smo bili namenjeni, da izvemo kaj več o novi cesti in o njemu samemu, ki je bil gonilna sila vseh del na njej. Stane Dobnik je kmet, zato smo ga v lepem sončnem dopoldnevu zmotili sredi dela. Vseeno pa je o cesti, za katero je žrtvoval toliko truda in prostega časa, rad pripovedoval: „Leta 1974 je bilo, ko smo na tej cesti začeli prvo akcijo. To je bilo na področju krajevne skupnosti Pesje, ki je zgradila cesto od Podkraja do Podgorja. Od tu naprej pa sva vse sile vpregla jaz in moj brat Fra nc. Na začetku je bilo izredno težko. Kamor sva prišla, sva naletela na nezaupanje, skoraj zasmehovanje. Nihče nama ni verjel, da se skozi naše hribovite kraje da zgra diti asfaltirana cesta. S Francem sva začela zbirati denar najprej pri uporabnikih te ceste, potem, ko smo se odločili, da začnemo s kilometer dolgim odsekom od Podgorja proti Velikemu vrhu. Pozneje so nam z denarjem poma gali Se Občinska skupščina, velenjski rudnik in Gorenje." Ta prvi kilometer asfalta je vsem vlil novih moči in že so se začeli pripravljati za naslednje kilometre. V krajevni skupnosti Lokovica ni bilo denarja, da bi lahko sami položili asfalt po njihovem delu cestišča. Zato je bilo ponovno treba začeti z zbiranjem denarja. Pojavile so se tod vozijo na delo v dolino, imeli sodobno urejeno pot. Predvsem pa je z njo želel postaviti nekakšen spomenik vsem žrtvam, ki so med narodnoosvobodilnim bojem padle na tem področju. Med njimi je bil tudi Stanetov in Francov oče, ki so ga nečloveško mučili in ubili v taborišču Mauthausen. Sedaj je želja uresničena in vsi se veselijo tega. Pomen te ceste je zares zelo velik. Pot od Šmartnega do Velenja se je z njo skrajšala kar za devet kilometrov, poleg tega predstavlja tudi dobro osnovo za razvijanje kmečkega turizma. Njene vrednosti za splošni ljudski odpor pa najbrž ni potrebno posebej omenjati . Stane Dobnik se danes, ko so z uresničitvijo velikega načrta že skoraj pri kraju, rad spominja vseh ur, ki so jih na tej cesti preživeli s krampom in lopato v rokah. Takole pravi: „Zelo težko je bilo prebiti led, nato pa je nekako šlo. Najtežje je bilo prepri čati ljudi, da so začeli verjeti v zamisel mene in mojega brata. Rad bi se zahvalil vsem, ki so nam kakorkoli pomagaji, posebno pa osnovni organizaciji SZDL iz Šmartnega, ki nam je mnogo pomagala tuui pri organizaciji številnih udarniških akcij. Dela so bila zaradi hribovitih področij, po katerih je speljana cesta, izredno težka, zato smo morali vpreči vse svoje sile." Za zaključek pa le še nekaj podatkov. Od meje krajevne skupnosti Šmartno ob Paki naprej, je bilo na cesti opravljeno nič več in nič manj kot 4218 udarniških ur in 242 ur traktorskih prevozov, ki sta jih v glavnem opravila Stane in Franc Dobnik sama. Če vse to pretvorimo v dinarje, potem znaša vrednost del, ki so jih prostovoljno opravili krajani Velikega vrha in vsi ostali, ki so jim prihajali na pomoč, preko sto starih milijonov. K vsemu temu je vsak nadalnji komentar najbrž odveč. J. KRAJNC dobro in z veseljem opravljati. Kljub temu, da nas je vedno manj, je povpraševanje po na -ših izdelkih zelo veliko. Sam imam toliko dela, da pre -bijem v delavnici po šestnajst ur na dan, poleg tega pa mi pomagata še žena in vajenec. Rad bi nekoliko razširil delovne prostore, ker sedanji ne ustrezajo več predpisanim pogojem. Ravno te dni sem dobil prvi večji stroj, ki sem ga komaj še postavil v te prostore. Upam, da bom kmalu uredil vse potrebno in povečal zmogljivosti, saj bi si s tem precej olajšal delo. Ce mi bo to uspelo, bi rad dobil še enega učenca, kar pa bo zelo težko. Kajti, kot sem že rekel, tisti, ki bi hoteli opravljati to del o so zelo redki. Zato se lahko upravičeno bojimo, ua bo ta sicer zelo lep in star poklic kmalu izumrl." J. KRAJNC - KDAJ URBANISTIČNI NAČRT Krajevna skupnost Šoštanj je izpolnila skoraj vse zastavljene naloge — Kdaj urbanistični načrt — Za realizacijo plana za prihodnje leto potrebujejo 4 milijone din. tudi težave v zvezi z zemljiščem Sta-nošekovih, tako, da so ta odsek črtali s programa del in je še danes neasfal tiran. „Z deli smo spet začeli na meji krajevne skupnosti Šmartno ob Paki. Z izredno velikim številom udarniških ur smo pripravili en kilometer in pol ceste proti Šmartnemu, z asfaltom pa nam je uspelo obložiti le prvih tisoč metrov. Z denarno pomočjo tovarne Gorenje smo dokončno uredili še tristo iretrov, na- to pa smo s stoodstotnim glasovanjem na referendumu dobili petdeset starih milijonov. S tem denarjem smo uspeli položiti še tisočštiri-sto metrov asfaltne obloge in pripraviti preostali odsek ceste proti Rečici ob Paki. Obljuba dela dolg in kot vse kaže bomo spomladi zaključili tudi s tem odsekom," je nadaljeval Stane Dobnik. Ideja za ure -ditev te partizanske ceste se je v njegovih mislih porodila že pred mnogimi leti. Hotel je, da bi vsi, ki se od Sprva mi niso zaupali, toda moral sem vztrajati se spominja Stane Dobnik, lesnih naporov, je vendarle včasih bilo mnogo težje, saj ni bilo nobenih strojev. Sprva sem vse delal ročno, šele po nekaj letih pa sem si sam izdelal žago in obrezovalni stroj. Le tako sem lahko delal bolj kvalitetno in si počasi pridobival kupce. Pozneje sem kupil še nekaj manjših strojev, vendar pa se v našem poklicu še vedno mora marsikaj opraviti ročno." Ali se bo po vašem mnenju ta obrt pri nas uspela ohraniti? ,,Njena perspektiva ni nič kaj rožnata. Mladih ljudi, ki bi se hoteli učiti tega poklica skoraj ni. Lahko pa rečem, da je to izredno lepo delo, če ga znaš ki ga prodajamo po celi Sloveniji in tudi v južnih republikah. Mojo delovno sezono bi lahko razdelili na dva dela: približno od januarja do junija delam najrazličnejše orodje od grabelj, motik, lopat, rovnic, krampov pa do metlinih in drugih držajev ter kosišč. Sicer pa rad napravim vse, kar stranke naročijo, kajti treba se je prilagajati njihovim zahtevam. Največ izdelamo grabelj, ki pa jih ne prodajamo po vsej Sloveniji, ker so naše štajerske drugačne kot na primer dolenjske oziroma ribniške, ki so jih ponekod bolj vajeni, čeprav so nekoliko manj trpežne. V vseh preostalih mesecih pa delamo v glavnem sode. Njihovo število pa je seveda odvisno od letine." Mnoge bo verjetno zanimalo, če opišete, kako pravzaprav nastane sod? „Kot za vse ostale moje izdelke je najprej potrebno dobiti kvaliteten les, debla ravne in zdrave rasti. Za sode je najboljši nižinski hrast, ki ima zelo žilav les. Deske se zrežejo na različne dolžine, odvisne od prostornine soda. Iz tega lesa, ki se je prej že dve leti naravno sušil, tako nastanejo doge, ki se strojno pripravijo za sestavo v obroč. Sodu je sedaj potrebno dati pravilno obliko. Nato sledi faza upogibanja dog. Poznamo klasičen postopek s kurjenjem ognja, ali pa s prekuhavanjem v vreli vodi. Doge se pod pritiskom okrivijo in nabijejo obroči. Spet se še enkrat kuri, da se sod utrdi in osuši in tako počasi dobi končno obliko. Največ se delajo petdeset in stoliterski sodi. Največji, ki sem ga doslej izdelal je držal 1500 litrov. Moj absolutni rekord pa predstavlja neka kad, katere prostornina je bila večja še za kakih 500 litrov." Kakšne so razlike med sodar-skim in kolarskim poklicem nekoč in danes? ' „Čeprav je tudi danes pri našem delu potrebnih precej te- Leto se je vse bolj bližalo koncu in prvi sneg je že malo pobelil našo dolino. Sedaj je čas, ko začenjamo delati obračun storjenega dela, ko skrbno preanalizi-ramo minulo obdobje in pripravimo načrte za novo leto. Tako je v delovnih organizacijah, ustanovah, družbenopolitičnih organizacijah in drugje. Tako je tudi v krajevnih skupnostih. Novinar Boris Zakošek je tokrat obiskal krajevno skupnost Šoštanj in za pogovor zaprosil dolgoletnega člana krajevne samouprave, bivšega podpredsednika in sedanjega predsednika krajevne skupnosti Miloša Volka. - Tovariš Volk, plan krajevne skupnosti za letošnje leto ste imeli kar bogato zastavljen. V kolikšni meri pa ste ga uspeli realizirati? V krajevni skupnosti smo program del za letošnje leto v glavnem uresničili. Žal, smo se lahko opirali v večini le na sredstva iz samoprispevka, ker nam samoupravna interesna skupnost za komunalo ni nakazala vsega načrtovanega prispevka. Tako smo od planiranega 1,70 milijona din zaenkrat dobili le 500 tisoč din. Tudi sredstva, ki naj bi jih nakazale delovne organizacije ne dotekajo tako, kot je bilo planirano. Zaenkrat je to obveznost izpolnila le poslovna enota Viatoija iz Pre- Miloš Volk. Največji problem so sredstva. Vedno jih je premalo. valj. Ko že govorim o sredstvih, bi opozoril tudi na to,, da dobimo iz občinskega proračuna dosti premajhen delež za osebne dohodke tajnika in knjigovodje. Dela, ki smo jih opravili v letošnjem letu so bila kljub temu kar obsežna. Tako smo sredstva krajevne skupnosti prispevali za izgradnjo igrišča in učilnic na osnovni šoli Biba Roeck, ki je prešla na celodnevno osnovno šolo. Pri tej izgradnji smo sodelovali s preko 320 tisoč din vloženih sredstev. Za igrišča in ureditev okolice pri osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh smo dali 780 tisoč din. S sredstvi iz samoprispevka smo izvedli tudi drugo fazo ureditve okolice kulturnega doma, za kar smo porabili 200 tisoč din, rekonstruirali pa smo še priključek ceste pri Rženu in pri Kumru na Koroško cesto. S sredstvi iz samoprispevka bi morali urediti še elektrifikacijo proti Kumru, vendar smo zaradi visoke cene to investicijo preložili Obnovili smo še bivši Sindikalni dom, v prihodnjem letu pa moramo urediti še top-liftkacijo. Poleg teh del smo popravili še otroško igrišče in ob-, novili nasade in zelenice v kraju. Redno skrbimo za ceste, nameščamo smetnjake, in obnavljamo prometne znake. — So kakšni večji zadržki pri realizaciji vaših načrtov? Najteže je to, da še vedno čakamo na sanacijsko urbanistični načrt. Ko bo ta končno izdelan nam' bo vsem s kupaj lažje. - Tudi drugih težav vam gotovo ne manjka? Velik problem je vzdrfc vanje kopališča. Za najnujnejša popravila bi potrebovali 870 tisoč dinarjev, vendar to sami ne moremo plačati. Računamo na sredstva komunalne skupnosti. Prav tako se še nismo dokončno sporazumeli za škodo, ki jo povzroča elektrarna. Težave pa imamo tudi z Zavodom za spomeniško varstvo. Želimo namreč podreti hišo, ki stoji ob hiši bratov Mravljak. Tu nameravamo zgraditi stanovanjski blok v katerem bi bil tudi vrtec. Zavod za spomeniško varstvo pa ne dovoli rušenja te stavbe, ker sta po njihovem mnenju oba dela arhitektonska celota. Seveda so največja težava sredstva. Teh je vedno premalo. Kako pa bi ocenili letošnje leto? Lahko rečem, da je bilo kljub vsem težavam, kljub temu, da sredstva niso do tekala tako, kot smo predvidevali, kljub temu, da je nekoliko šepal delegatski sistem in da so se pojavljale še nekatere druge manjše težave, vendarle precej uspešno. takrat se neprekinjeno ukvarjam s tem delom, ki sem se ga seveda naučil že prej. Takrat je bilo podobnih šol mnogo več kot danes, ko skoraj ne vem, kje sploh še obstajajo. Pozneje sem opraviLše poseben tečaj in strokovni izpit ter s tem pridobil visoko kvalifikacijo." Kaj vse kot sodar in kolar izdelujete? Nekdaj so kolarji opravljali vsa mizarska dela, posebno pa sode, kolesa, večje in manjše vozove, brane, razne držaje, končnice, samokolnice in še mnogo drugega. Danes se večina teh proizvodov dela industrijsko, zato se tudi mi, ki smo še ostali v tej obrti, v glavnem usmerjamo v serijsko proizvodnjo predvsem kmečkega orodja, „Poklic sodarja in kolarja je zelo lep, če ga opravljaš dobro in z veseljem" pravi Jože Nunčič „Jože Nunčič — sodar in kolar". Tako je napisano na tabli, ki stoji ob železniškem prehodu v Paški vasi. Tabla kot toliko drugih pa vendarle v nečem zanimiva. Le še malo je namreč ljudi, ki bi opravljali kolarska in sodarska dela. Jože Nunčič, k čigar hiši vodi ta napis, je eden redkih, ki se še ukvarjajo s to, lahko bi rekli že kar „prastaro" obrtjo, ki pa je nekoč bila precej razširjena. Menili smo, da bi bilo zanimivo zvedeti kakšno podrobnost o delu sodarja in kolarja, o proizvodih, ki prihajajo izpod njegovih rok in nastal je tale pogovor. Kdaj ste se izučili te obrti? „Več kot petnajst let je že, odkar sem se preselil sem in od Pogled na Šoštanj Šaleški študentski klub iz Ve-njai je pripravil pred nedavnim v sodelovanju s Klubom samo-upraivljalcev za svoje vodstvo se-minair o delu v šolskem letu 77/778. Na seminarju so obrav-ivalli delovne načrte komisij za irihcodnje leto. Letos je bilo irejjemanie načrta dela Šale-:egbči5ine potrebujemo bolj občinske probleme v usmerjeno raziskovalno skupnost — Poiskati boljši način financiranja Predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti Ciril Bezlaj o Na katerih področjih pa bo občinska raziskovalna skupnost predlagala teme? C. BEZLAJ: Občinska raziskovalna skupnost bo predlagala teme iz kovinsko predelovalne- industrije, gradbeništva, elektronike, energetike, varstva okolja in projekcije nadaljnjega gospodarstva razvoja občine Velenje v obdobju od 1980 do 1985. o In kakšne so nadaljne naloge občinske raziskovalne skupnosti? C BEZLAJ: Občinska raziskovalna skupnost mora bolj intenzivno delati tudi na pospeševanju oblik inovacijskega dela in na vrednotenju ustvarjalnosti delovnih organizacij. Skupaj z društvom inženirjev in tehnikov, društvom ekonomistov in ljudsko tehniko mora pripraviti program za širšo popularizacijo razvojnega in znanstvenega dela. Zavedati se moramo, da bo morala občinska raziskovalna skupnost za tak program v sedanji fazi iskati izvajalce tudi zunaj območja občine. Ne moremo pa si misliti hitrejšega razvoja naše občine brez razvojno raziskovalnih jeder v tistih smereh, ki jih smatramo za prednostne. Za takšno odločitev govori dovolj argumentov kot so orentacija našega področja v prodajo intelektualnega dela, obveznosti do velikega števila mladih iz naše občine, ki se danes šolajo in se usmerjajo v takšne dejav- # nosti, planirana ekspanzija tega' območja, ki je v današnjih okvirih ne moremo več zagotoviti in uspešen prenos raziskovalnih desežkov v industrijsko sfero. Prav tako pa moramo misliti na formiranje razvojno raziskovalnih delovnih organizacij v smereh energetika, gradbeništvo, elektronika in koordinacije ter usmerjanja izgrajevanja v občini Eden največjih problemov, s katerimi se trenutno srečuje občinska raziskovalna skupnost pa je prav gotovo financiranje. Delovanje te skupnosti je financiranje iz družbenih sredstev. Ta oblika pa omejuje občinsko raziskovalno skupnost le na minimalni program, v katerega ni vključen občinski program. Za razširitev delavnosti bi bilo nujno potrebno najti ustreznejše oblike financiranja skupnosti. M. T. alne obrambe pri izdaji glasil, pri oddajah na Radiu Velenje, na razstavi o delu pokrajinskih klubov v Mariboru in drugje. Športna komisija — razen tedenske rekreacije v Velenju, Mariboru in Ljubljani bo pripravila vsakoletno smučanje, športna srečanja med ŠŠK in posameznimi krajevnimi skupnostmi in šolami v Velenju, športna srečanja z drugimi pokrajinskimi klubi ter sodelovala v tekmovanju za Kajuhov pokal v Velenju, na smučarskih tekmovanjih itd. Komisija za teritorialno obrambo, družbeno samozaščito, mladinske delovne akcije in zaščito okolja — ena glavnih nalog te komisije je sodelovanje z občinskim štabom teritorialne obrambe (urjenje na poho-' dih ...), sprejemanje novih prostovoljcev, srečanja s pripadniki JLA, sodelovanje na akcijah občinske konference ZSMS (pohod po poteh štirinajste divizije, kurirčkova pošta, Titova štafeta ...). Ker je zaradi večih vzrokov sodelovanje študentov na zveznih in republiških delovnih akcijah težje izvedljivo, bo največja pozornost posvečena enodnevnim lokalnim delovnim akcijam. V okviru zaščite okolja pa bo akcija očiščevanja struge reke Pake. Naloga te komisije je tudi priprava vsakoletnega taborjenja v Ribnem na Gorenjskem, iti vsebuje tudi nekatere elemente urjenja v teritorialni obrambi. Ob vsem naštetem pa so v programu dela tudi standardne akcije: akademski ples z bruco-vanjem, pustovanje, pikniki in seveda sestanki aktivov (aktivi šaleških študentov v Ljubljani, Mariboru in Celju), mesečni sestanki sekretariata kluba. Seveda pa ne gre pozabiti vloge aktiva zveze komunistov, ki sedaj šteje že okoli osemdeset članov. Ena glavnih ugotovitev seminarja je bila, da je program izredno obsežen in ga bomo dosegli le ob dobrem sodelovanju in podpori Občinske konference ZSMS ter družbenopolitičnih in drugih organizacij velenjske občine. Ravno sodelovanju z ostalimi dejavniki v občini bo treba letos posvetiti največjo pozornost, saj je to dosedaj precej šepalo. Predstavnik Izvršnega odbora SZDL je zbranim študentom v svojem referatu, opirajoč se na najnovejšo študijo Edvarda Kardelja, predočil vlogo mladine, še posebej študentske mladine, ki jo ima v današnjem samoupravnem socialističnem sistemu. Referat je bil zelo izčrpen in dobro podan, tako da so navzoči resnično veliko pridobili z njim. Zaključna misel seminarja je bila, da ne sme ostati pri tem seminarju, ampak da se mora Študentski klub še tesneje povezati s Klubom samoupravljalcev in skupno z njim pripraviti še več podobnih srečanj. Edino sobotna pomanjkljivost, na seminar so bih namreč povabljeni mnogi predstavniki družbenopolitičnega življenja v Velenju, žal pa so se ga udeležili samo 6 ''' Informativna komisija pri Šaleškem študentskem klubu wh RDEČA DVORANA m Velenje organizira VELIKO SILVESTROVANJE Zabavali vas bodo: Dubrovački trubaduri in Planšarji Janeza Jeršinovca Za strežbo bo skrbel TOZD GOSTINSTVO REK VELENJE / Vstopnina, aperitiv, si/vestrski menu 300 din Vstopnice dobite v Rdeči dvorani Velenje v od 1. decembra 1977 naprej, vsak delavnik od 7. do 14. in od 17. do 19. ure. čestitkam za praznik republike-29. november se pridružuje delovni kolektiv TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Sporočamo: # 23. novembra 1977 je začela s poskusnim pogodbenim obratovanjem nova Termoelektrarna Šoštanj / V, moči 335 MW, največji slovenski termoenergetski objekt # Od 1. januarja 1977 do 22. novembra 1977 smo v petih blokih proizvedli skupaj 1.753 9 wh električne energije, to je toliko, kot jo je zahtevalo gospodarstvo! Praznično sporočilo 8.000 delavk in delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje letošnji 29. november bomo proslavili z novima delovnima zmagama v tozdih Zamrzovalniki Velenje in Mali gospodinjski aparati Nazarje |OZD Gradbeni elementi TOZD Mali gospodinjski aparati TOZD Pralna tehnika TCDZD Chrometal TOZD Vzdrževanje TOZD Orodjarna TOZD Embalažnica TOZD Servis in maloprodaja TOZD Avtopark TOZD Zamrzovalniki TOZD Pohištvo TCOZD Gostinska enota TCOZD Elektronika [TCDZD Štedilniki TOZD Hladilna tehnika TCDZD Kondenzatorji TCOZD Gorenje - Promet jbtielovna skupnost skupnih služb Vsem delovnim ljudem in občanom občin VELENJE IN MOZIRJE čestitamo za 29. november — praznik Republike! GORENJE TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME VELENJE Delovnim ljudem drugih temeljnih organizacij združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje in širom po Jugoslaviji iskreno čestitamo za praznik republike — 29. november TOZD Jama Preloge TOZD Jama Pesje TOZD Jama Škale TOZD Jamska mehanizacija TOZD Jamski transport TOZD Priprave TOZD Jamske gradnje TOZD Klasirnica TOZD Zunanja dejavnost Delovna skupnost Zračenje Delovna skupnost Kopalnica Delovna skupnost skupnih služb Kot vseskozi doslej si tudi letos prizadevamo nakopati kar največ lignita in tako zadostiti potrebam naše skupnosti po tem energetskem viru! delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti RUDNIKA LIGNITA VELENJE r vegrad velenje 20 let od obrtniške do JKu industrijske^ * gradnje v Pridružujemo se čestitkam vsem našim delovnim ljudem in občanom za praznik republike — 29. november Delavci Gradbenega industrijskega podjetja VEGRAD Velenje PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE p. o. »TOPLOVOD« VELENJE V želji in prizadevanjih, da bi kar najbolje skrbeli za dobavo toplotne energije našim potrošnikom vsem našim odjemalcem ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ČESTITAMO za dan republike — 29. november! GALIP m industrija [galanterije In plastike š to š t a n j vsiem delovnim ljudem in občanom v obččini Velenje česti-tarnno za dan reoublike — 29. november in jimi želimo še veliko deldovnih uspehov! Pridružujemo se čestitkam za dan republike — 29. november SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE Čestitam za 29. november in se priporočam! Ivan PO LO VŠA K, mizarstvo in izdelovanje drobnih izdelkov iz lesa Skorno 1a ŠOŠTANJ OTO KUMER splošno vodoinstalaterstvo in centralno oarevanie ŠMARTNO OB PAKI118/a Pridružujem se čestitkam za praznik republike in se priporočam! J v. "N r Trgovska in proizvodna organizacija združenega dela VELENJE beleži tudi v letošnjem letu naglo napredovanje v realizaciji in organizacijski usposobljenosti za vedno večjo lastno in kooperacijsko proizvodnjo ter osnovni trgovski in veleprodajni preskrbi ožjega in širšega območja. Letošnji praznik republike, 29. november, bomo proslavili z novo, pomembno, delovno zmago, z odprtjem novega centralnega skladišča. Polni delovne pripravljenosti si v kolektivu želimo še več delovnih uspehov, vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, prav tako pa tudi poslovnim partnerjem, pa iskreno čestitamo za dan republike. Kolektiv Velenje TOZD Maloprodaja TOZD Veleprodaja TOZD Kmetijstvo Delovna skupnost skupnih služb GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA TOZD Gradbena enota Celje, n. sol. o. čestita pos I o v ni m sode/a vcem ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za dan republike - 29. november nas čas: 13 rudarsko elektroenergetski kombinat k velenje A ^.n. sol. o.^^fl čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom obči Velenje za 29. november z željo, da bi tudi letošnji dan republike prelomnica še večjem nadaljnjem prizadevanju pomembnejših prihodnjih delovnih z DELA VCI Vse naše delovne ljudi in občane pozdravljamo in jim iskreno čestitamo za 29. november — DAN REPUBLIKE! Tudi v prihodnje jim želimo kar največ delovnih uspehov! Delavke in delavci delovnih organizacij GORENJE SOZD GORENJE: GORENJE, tovarna gospodinjske opreme, Velenje GORENJE - SEVER, industrija elektromotorjev, Subotica, GORENJE - MUTA, tovarna kmetijskega orodja in mehanizacije in livarna, Muta ob Dravi GORENJE - FECRO, tovarna kovinskih izdelkov. Slovenj Gradec GORENJE — ELRAD, industrija anten in pribora, TV pretvornikov, visokofrekvenčnih kablov in predelava plastičnih mas. Gornja Radgona GORENJE - VARSTROJ, industrijsko podjetje Lendava GORENJE - METALPLAST, industrijsko podjetje, Ruše GORENJE — FTU, tovarna termičnih naprav, Sombor GORENJE - PETER DRAPŠIN, industrija pohištva, Kikinda GORENJE — MURAL, industrijsko podjetje, Mursko Središče vas obveščevalec koledar tek., 25. novembra: Katarina Jtta, 26. novembra: Leonard elja, 27. novembra: Valerija uedeljek, 28. novembra: ica ek, 29. novembra: [republike »„ 30. novembra: Andrej tek, 1. decembra: Nataša ek, 2. decembra: Blanka Dta, 3. decembra: Franc iellja, 4. decembra: Janez eljek, 5. decembra: rbaira ek, 6. decembra: Miklavž i„ 7. decembra: Ambrož tek, 8. decembra: Marija deiurstva 111.1977 od 7. do 2. ure dr. '•ZPolcs tli. 1977 od 20. dr. Nada air 111.1977 do 7. ure dr. Nada bair 1. 1977 od 7. dr. Jadviga 111. 1977 do 7. ure dr. Jad-. Kosi lil do 28. 11. 1977 dr. er Lazar , prireditve 18. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure. Med prazniki ob dnevu republike bo razstava odprta od 9. do 13. ure. V preddverju doma kulture Šoštanj je odprta razstava „barvne grafike". Ogled je mogoč ob prireditvah. Prodam filmsko kamero „GAF" in projektor „EUMIC". Jože Drobež, Podkraj 13, Velenje. Prodam kraškega ovčarja, starega 2 leti. Ivan Polovšak, Skorno la, Šoštanj. Prodam vikend z opremo bifeja v Podvinu pri Polzeli. Milan Vasle, Polzela 95. Prodam osebni avto AUDI 60, registriran do junija 1978. Cena in način plačila po dogovoru. Srečko Vetrih, Paka 42, Velenje. ODDAM opremljeno sobo dvema samcema v Šoštanju. Zofka Turinek, Metleče 24. OPOZORILO Opozarjam vsakega, ki bi kupoval zemljo v Ravnah od Ivana Medveda, Bele vode 66, da je zemljišče sporno. Prav tako je sporna oporoka, ki se nahaja na sodišču. Franc Medved, Ravne 95, Šoštanj. OPRAVIČILO Podpisana Ivanka Ramšak iz Črnove 46 a, se opravičuje tovarišem Dugi Petru in Angeli. Logar Ivanu in Ivanki ter Rozman Štefki in Jožetu za neresnična in žaljiva obrekovanja in žaljive besede, ki sem jih izrekla nasproti njim. Obenem se zahvaljujem, ker so odstopili od nadaljnega kazenskega postopka. Festitival revolucije in glasbe V' okviru festivala revolucije gglasbe bo v soboto, 26. veembra 1977 ob 19.30 gosto-vv Velenju simfonični orke-Slovenske filharmonije, ki i pood taktirko Antona Nanuta sddel kantato Pavla Šivica ečči oblaki s solistoma Zlato njijanovič, sopran, in Ivanom acicinom, bas. V drugem delu ioo izvedli P. I. Čajkovskega: l. sisimfonijo. LuMurno sodelovanje med atenimi mesti ' četrtek, 1. 12. 1977 ob P.3G0 uri bo v domu kulture /elermje koncert komornega očara „Pro musica" in ansam-slstare glasbe iz Subotice. Na areredu so komorne pesmi sjslovanskih in svetovnih adidateljev ter plesi raznih iddateljev. šče V / soboto, 3. decembra 1977 ob 1119.30 bo v Velenju gostovalo Sldovensko narodno gledališče iz MMaribora s satiro Toneta Partljtliiča: „Oskubite jastreba". V gkglavnih vlogah: Evgen Car, Ange^lca Jankova, Milena Muhi-fieva a in drugI Režija: Željko Oreškškovič. Kultilturni večer v Šoštanju i V V petek, 2. decembra 1977 ob 1 19. uri bo v preddveiju do mana kulture Šoštanj kulturni večerer, na katerem bo nastopil manini slovenski gledališki in fibnstaski igralec Polde Bibič, ki bo pi pripovedoval „Debele zgodbe P« Petra Fuleža", tako kot jih je zapapisal Jure Kislinger. Razstzstavi V V galerijskem kotičku kul-» lenega centra Velenje je odpr-rasrazstava slik Josipa Turkovi-iz iz Vitja (Podravina). Razsta-je je odprta vsak dan od 9. do vestem. Režija: George Šcher-man. Igrajo: John Wayne, Richard Bun. 28. 11. — ponedeljek ob 19.30 Grof Monte Kristo -angleški pustolovski. Režija: David Greene. Igrajo: Richard Chamberlain, Trevor Howard. 30. 11. - sreda ob 19.30 Tarzan in Amazonke -ameriški avanturistični. Režija: Kurt Neumann. Igrajo: Johny Weissmuller, Brenda Joyce. 1. 12. - četrtek ob 19.30 Pogledi nekega klovna -nemška drama. Režija: Vojtech Jasny. Igrajo: Helmut Griem, Hanna Schygulla. prebivalstva REDNI KINO VELENJE 25. 11. - petek ob 17.30 in 19.30 Celo mesto je krivo -ameriški vestern. 26. 11. - sobota ob 17.30 in 19.30 Grof Monte Kristo -angleški pustolovski. Režija: David Greene. Igrajo: Richard Chamberlain, Trevor Hovvard. 27.11.-nedelja ob 17.30 in 19.30 Grof Monte Kristo -angleški pustolovski. 28. 11. — ponedeljek ob 17.30 in 19.30 Veliki Jack -ameriški vestern. Režija: Geor- s Scherman. Igrajo: John ayne Richard Bun. 29. 11. - torek ob 17.30 in 19.30 Sedmina - domači vojni film (predfilm) Tito v Sloveniji. Režija: Matjaž Klopčič. Igrajo Radie Šerbed-žija, Snežana Nikšič. 30. 11. - sreda ob 17.30 in 19.30 Poslednji tango v Parizu — francoski. 1.12.- četrtek ob 17.30 in 19.30 Tarzan in Amazonke — ameriški avanturistični. Režija: Kurt Neumann. Igrajo: Johny Weissmuller, Brenda Joyce KINO DOM KULTURE VELENJE 27.11.-nedelja ob9.in 11. uri Tom in Jerry - ameriška barvna risanka, Otroška matineja 28. 11. - ponedeljek ob 20. uri Filmsko gledališče Velenje Sedmina - domači vojni film (predfilm) Tito v Sloveniji. Režija: Matjaž Klopčič. Igrajo: Rade Šerbezija, Snežana Nikšič KINO ŠOŠTANJ 26. 11. - sobota ob 15. 30 Tom in Jerry — ameriška risanka, otroška matineja. 26. 11. - sobota ob 19.30 % Poslednji tango v Parizu — francoski. Režija: B. Bartolucci. Igrajo: Marlon Brando, Maria Schneider. 27.11. - nedelja ob 17.30 in 19.30 Veliki Jack - ameriški NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko popoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z ... 11.00 Turistični kažipot, 11.15 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila, 13.00 Zaključek oddaje. iimiiiiiiiimimiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš kronika Velenje: Poroke: Alojz Borovnik, rojen 1954, delavec iz Plešivca in Romana Blazinšek, rojena 1959, delavka iz Velikega vrha; Janko Ocepek, rojen 1955, rudar iz Pesja in Jolanda Golaž, rojena 1959, poljedelka iz Lokovice, Rudi Plešnik, str. inž., rojen 1953 in Marijana Zelenko, višja medicinska sestra, rojena 1954 iz Velenja. Smrti: Jožefa Gričar, upokojenka iz Velenja, Stanetova 49, stara 78 let; Anastazija Korent, gospodinja iz Šoštanja, Cankarjeva 5, stara 86 let; Marija Rajšter, delavka iz Ločice ob Savinji, stara 77 let, Ivan Bolha, upokojenec iz Pesja, star 50 let; Franc Mežnar, upokojenec iz Celjske 38, star 79 let in Pavel Kričej, rudar iz Topolšice, star 44 let. Šoštanj: Poroke: Stanko Goličnik, rojen 1950, kmetovalec iz Belih vod in Marija Bezojiičnik, rojena 1954, kmetovalka iz Belih vod. Smrti: Albin Kovač, upokojenec iz Celja, star 63 let; Marija Feldin, upokojenka iz Celja, Stara 73 let; Franc Štritar, upokojenec iz Hrastnika, star 81 let in Matilda Matko, gospodinja iz Topolšice 15, stara 78 let. ZBIL PEŠCA Po Foitovi cesti v Velenju je peljal 15. novembra nekaj pred 14. uro voznik osebnega avtomobila CE 982-87 Alojz Melanšek. Ko je pripeljal d< prehoda za pešce, mu je nenadoma stopil pred avtomobil Mirko Lesjak. Voznik Melanšek kljub zaviranju trčenja ni uspel preprečiti, pri čemer seje pešec lažje telesno poškodoval. POD VPLIVOM ALKOHOLA Iz Slovenj Gradca je proti Velenju peljal 18. novembra voznik osebnega avtomobila MB 603-08 Milan Primožič. Vozil je prehitro in pod vplivom alkohola, zaradi česar se je v nepreglednem ovinku prevrnil. Pri tem se je hudo telesno poškodoval, poškodovala pa sta se tudi njegova sopotnika Franc Pirnat in Saldo Slobodan. ODDAJAMO NA ULTRA-KRATKOVALOVNEM OBMOČJU NA FREKVENCI 88,9 MHz. ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sjx>-reda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komen-. taiji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Turistični kažipot, 16.45 Ekonomsko propagandni spored, 16.55 Poročila, obvestila, 17.00 Zaključek oddaje. ste že naročeni na naš tednik? ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice MATILDE MATKO se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za njihovo pomoč, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala spec. dr. Menihu, ki je doka leta nudil pokojnici zdravstveno pomoč, kakor tudi ostalim zdravnikom zdravstvenega doma Šoštanj. Topla zahvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnice Slovenj Gradec za nudeno pomoč, mala govornikoma za poslovilne besede, godbi Zarja Šoštanj za presunljive žalostinke, prav tako duhovniku za opravljen obred in tolažilne besede. Iskrena zahvala za številno spremstvo na zadnji poti. ŽALUJOČI: mož Mario, sinova Ivan in Slavko z družinama, sestre Neža, Francka, Mica in ostalo sorodstvo. Topolšica, Toronto, Mozirje, Neuhofen, St. Louis, Šoštanj, 21.11.1977. Elektronska industrija Niš Tehnični servis Velenje Velenje, Foitova 2, telefon 851-130 SPOROČA da bo imel v prazničnih dneh, to je 29. in 30. 11. 1977, f organizirano dežurno službo za popravilo črno-belih in | barvnih televizorjev, izdelkov Elektronske industrije Niš, in f sicer v času od 7. do 12. ure. = Se priporočamo! o = iiiiiiiiimminiinHiiiiminiiiiiHiiiraiuiiHiHiHiiniiiunimiiiBiMraiBi^^^^^^^^* šiiiiniiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiniiiiiiinniiiiitiiniiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiii DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE i KIDRIČEVA 23 Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. knjigovodja - blagajnika 2. negovalko — strežnico Poleg splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še: pri točki 1: končana ekonomska srednja šola, vsaj dve leti delovnih izkušenj, pri točki 2: končana osnovna šola, vsaj leto dni delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Za obe delovni mesti se zahteva še poseben pogoj veselja in smisla za delo z odraslimi starejšimi ljudmi. Nastop dela možen takoj. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v osmih dneh po objavi. siiimumimmiiiimiiiiii NEPRIMERNA HITROST f Voznik osebnega avtomobila 1 MB 807-48 Franc Golob je § peljal 15. novembra iz Aije vasi § proti Velenju. V Bevčah je pri- | peljal v levi ostri nepregledni § ovinek prehitro, zaradi česar ga i je zaneslo na levo polovico I ceste in to ravno takrat, ko je ■§ nasproti pripeljal traktorist § Franc Grobelnik. Prišlo je do I trčenja pri čemer se je voznik I Franc Golob hudo, njegov | sopotnik Simon Primožič pa | lažje telesno poškodoval. Pri | tem pa je nastala tudi precejšnja materialna škoda. (Mm V E L E N J E PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIS Obveščamo interesente, da imamo na zalogi večje število DELNO RABLJENIH BOJLERJEV za toplo vodo, in sicer v hišah Velenje, Slan-drova 10, 11 in 12 ter v hišah Velenje, Kersnikova 6 in 7. Električne bojlerje prodajamo po zelo ugodnih cenah, ker smo v teh hišah uvedli toplovodno ogrevanje. Interesenti naj si bojlerje ogledajo v navedenih hišah, kjer se naj zglasijo pri predsednikih hišnih svetov; njim tudi plačajo določeno ceno za bojlerje. Imiiiiiiiimiiiiiiimimi „Odbor za medsebojna razmerja rudnika rjavega premoga Senovo objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. 2 jamskih rudarskih nadzornikov 2. 2 jamskih obratovnih elektrikarjev POGOJI: Pod 1. — končana rudarska nadzorniška ali rudarska tehniška šola. Prednost imajo kandidati s strokovnim izpitom, Pod Z — končana poklicna šola elektro smeri, — odslužen vojaški rok Za obe delovni mesti je poskusno delo 3 mesece. Za poročene kandidate razpisanih delovnih mest so zagotovljena komfortna družinska stanovanja, za samske pa samske sobe. Prijave s podatki izpolnjenih razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v roku 15 dni po objavi." c-:—^ OBVESTILO Naročnike in bralce Našega časa ter naročnike razpisov, objav in reklamnih obvestil obveščamo, da bo zaradi praznikov izšla naslednja, to je 48. številka Našega časa 9. decembra 1977. Uredništvo in uprava Našega časa V_/ „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Veleiie, Titov trg 2, p.o. „NAŠ CAS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR": kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenj e, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Veleli e. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinaijev, letna naročnina 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinaijev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800 - 601 -21420. Grafična priprava CZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov ii fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mneij* Sekretariata za informacie » vršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od S. februarja 1974 ne plačuje to meljnega davka od prometa pr» ;zvodov. V Šembricu spomenik Po končani spominski slovesnosti pri spomeniku smo z velikim zanimanjem prisluhnili pripovedi > Delavci Slovenija ceste so pred dnevi začeli domačina Cevzaija, ki mu je tedaj bilo šestnajst let in se je še živo spominjal, kje se je zgodil ta žalostni na rekonstrukciji ceste Velenje-Arja vas. V dogodek pred 33. leti. fazi bodo obnovili 2300 metrov dolg Velenje-Obirc. borcem VDV brigade „Ponosni smo, da so tudi po krajevni skupnosti Konovo vodile poti naših brigad", je poudaril govornik Branko Per V Šembricu, v bližini domačije Cevzar, so v nedeljo dopoldne odkrili spominsko obeležje petim borcem VDV brigade, ki so ta čas leta 1944 padli pod streh sovražniKove zasede. Spominske svečanosti sta se poleg pre živelih borcev VDV brigade, dr s;ih borcev, številnih krajanov .n predstavnikov družbenopolitičnih in delovnih organizacij velenjske občine udeležila tudi predsednik skupščine občine Velenje, Nestl Žgank ter predsednik izvršnega sveta, Franjo Kljun. Na svečanosti je najprej spregovoril predsednik krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV Konovo, Branko Per. „Danes, ko odkrivamo spominsko obeležje," je dejal, „petim borcem, ki so na tem mestu padli v sovražnikovo zasedo, smo ponosni, da so tudi v tej krajevni skupnosti vodile poti naših brigad, borcev in aktivistov mimo zavednih in prijaznih domačinov, ki so vsestransko podpirali narodnoosvobodilni boj. Obenem pa smo žalostni, ker so bile te poti zaznamovane s krvjo naših borcev, ki so se borili s puško v roki proti okupatorju in domačim izdajalcem, za svobodo, nacionalno in socialno pravico — zato, da danes živimo srečni in svobodni." Ob koncu je Branko Per dejal, da moramo danes še bolj utrjevati bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi, obrambno moč naše domovine in nikoli pozabiti na s krvjo zapisano polpreteklo zgodovino. Na svečanosti ob otvoritvi spomenika je spregovoril tudi predsednik krajevne konference SZDL krajevne skupnosti Konovo, Karli Stropnik. „33 let je dolga doba, vendar so živi spomini na junaško preteklost zasužnjenih jugoslovanskih narodov. Enotnost, ki je bila skovana v težkih dneh NOB, je tudi danes svetel cilj za doseganje samoupravnih socialističnih odnosov. Čeprav majhni v svetu, pa vendarle veliki, smo v zgodovini zapisani z velikimi črkami: človek, delavec, svoboda, enakopravnost. Teh besed marsikje v svetu še danes ne poznajo in marsikje ne smejo poznati. Za te besede pa so se borili enotni jugoslovanski narodi pod vodstvom Komunistične partije s tovarišem Titom na čelu. Po vsej naši zemlji so raztresena spominska obeležja, ki pričajo o junaški preteklosti, nas pa obvezujejo, da stopamo po poteh, ki so jih začrtali borci in udeleženci naše oborožene vstaje v domovini in izven njenih meja. Čeprav takrat zatrt, se danes ponovno oživlja v svetu fašizem, marsikje tudi spominska obeležja nimajo svojega zasluženega miru." Naša s krvjo priboijena svoboda družbena ureditev nam omogoča svobodno odločanje in načrtovanje na vseh ravneh od krajevnih skupnosti, preko občine, republike do zveze. Nato je Karli Stropnik še poudaril, da delegatski sistem, zakon o združenem delu, samoupravni sporazumi, interesne skupnosti terjajo od nas, da najde vsak svoje mesto v naši socialistični skupnosti in stremi za napredkom celotne družbe. Tega se moramo zavedati vsi delovni ljudje, to zajema zavest mlajših in starejših in ni je sile, ki bi nas odvrnila od poti, po kateri stopamo. Po petju himne, ki jo je zapel mešani pevski zbor s Konovega, je Ciril Grebenšek iz Velenja, borec VDV brigade, ki je doživel smrt svojih petih sotova-rišev, odkril v njihov spomin obeležje. Predseanik osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Konovo, Stanko Ocepek pa je v imenu vseh mladih te krajevne skupnosti obljubil, da bodo skrbno čuvali obeležje ter tudi v prihodnje zvesto obujali spomine in negovali tradicije NOB, in če bo treba, tudi z orožjem branih pridobitve našega boja. Spomin na padle borce VDV so vsi navzoči počastili z eno-minutnim molkom, pripadniki občinskega štaba TO pa so izstrelili častne salve. Priložnostni program so izvajali mešani pevski zbor Konovo in mladi recitatoiji iz te krajevne skupnosti. S. V. Nekaj sto krajanov, borcev in drugih se je v nedeljo dopoldne zbralo na otvoritvi Domnika petim padlim borcem VDV brigade. K spomeniku so nekdanji borci položili vence. novembra pričeli z izgradnjo sodobne ceste proti Celju — 2,3 kilometra dolg odsek bo končan junija prihodu leto — Nova cesta bo prispevala k hitrejšemu gospodarskemu razvoju naše občine „Velenje je, žal, nekoliko odmaknjeno od glavnih poti", je med drugim dejal v pogovoru z novinarji predsednik občinske skupščine, Nestl Žgank." Prav zato pa moramo poskrbeti, da bodo naše prometne vezi s središči kar najboljše." Cesta Velenje - Arja vas se je v svojem več kot desetletnem obdobju močno postarala. Poleg tega to ni cesta, ki ustreza sodobnim zahtevam prometa in varnosti. Z ostrimi zavoji in številnimi omejitvami onemogoča hiter transport in odvrača obiskovalce od tega dela Slovenije. Za primer naj navedemo, da so na 17 kilometrov dolgem odseku štiri črne točke, vožnja pa zaradi omejitev in nevarnih zavojev traja mnogo več časa, kot je to sprejemljivo v današnjem evropskem prometnem režimu. Ker je to glavna vez Velenja in okoliša z vsemi drugimi pomembnejšimi kraji Slovenije in Jugoslavije, je kljub tem pomanjkljivostim njena obremenitev zelo velika. Po tej cesti vozi dnevno približno osemdeset avtobusov, številni tovornjaki, med njimi tudi mnogo takšnih, ki iščejo krajšo pot v sosednjo Avstrijo, prometno gnečo pa seveda povečujejo še osebni avtomobili. Zato ni čudno, da se vsako pomlad srečujemo z uničeno asfaltno prevleko in popuščajočim cestiščem. Čas Ob dnevu republike bosta v Velenju nastopila komorni zbor „Pro musica" ter ansamt stare glasbe 1. decembra bo v domu kulture v Velenju nastopil priznani komorni zbor „Pro musica" ter ansambel stare glasbe iz Subotice in s svojim nastopom popestril praznovanje dneva republike. Gostje iz Subotice, ki so domala prepotovali vso Evropo, bodo imeli v Velenju dva nastopa: ob 16.00 uri za glasbeno mladino Velenje, ob 19.30 pa bo koncertna predstavitev klasične glasbe v vokalni in instrumentalni izvedbi za druge. Koncert spada v progra sodelovanja pobratenih obi na kulturnem področju, zato toliko bolj željeno, da se ko certa udeležite v čim večje številu in. na ta način spozna njihove pomembne dosežke i glasbenem področju. Do petka bo prehodno poslabšanje vremena s posameznimi snežnimi padavinami. Ob koncu tedna pa bo' oblačno in hladno vreme brez večjih padavin. Gostje iz Subotice v Velenjt je bd, da se razmisli o izgradnji nove, sodobnejše poti iz Velenja proti Arji vasi. Republiška skupnost za ceste je uvidela, da je vsako odlašanje nesmiselno, zato je v svoj srednjeročni program izgradnje cest iz, zbranih sredstev posojila za ceste vključila tudi ta projekt. 16. novembra je gradbeno podjetje Slovenijaceste zasadilo prvo „lopato" za izgradnjo nove ceste. Ta pomemben začetek del je bil tudi povod za pogovor z novinarji. Vodja gradbenega sektorja za Štajersko, Milan Mlinarič je povedal, da bodo 2,3 kilometra dolg odsek iz Velenja do Vinske gore končali v juniju prihodnje leto. Če bo zima mila, bodo z deli lahko končali tudi prej. Cesta bo imela v dolžini 600 metrov popolnoma novo traso. Odpadel bo tudi klanec v Vinski gori, saj sme biti na regionalni cesti največ 6 odstotni vzpon. Nova cesta bo široka 7 metrov in bo imela metrske bankine. Omogočala bo hitrost 80 kilometrov na uro. Izgradil odseka do Obirca bo milijonov dinaijev. V Vimi gori sta še dva nerešena ustavi spora z Ignacom Marijo Delakorda. 1 bo ta problem v času sporazumno Seveda ostaja poti od Vinske gore vasi, za katerega dokumentacijo občina Žalec. Ta odcepa na Sloveniko doma končan v letu 1